Poštnina plačana v gotovini	Cena	2	Din
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBUAN11931/32
RUS ALKA
Premijera 3. maja 1932
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO	UREDNIK: M. BRAVNIČAR’
Novosti za damske J plašče pravkar došle/
A. & E. Skabernč Ljubljana
SEZONA 1931/32
Off E H (Ar
ŠTEVILKA 12'
GLEDALIŠKI LtST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	3.	maja	1932
— .i	  i	’	T	=	-
Anton Dvorak
Poleg B. Smetane je Anton Dvorak doma in v svetu najbolj znan in popularen češki skladatelj. Pravi češki muzikant, poln božje invencije, izrazitih slovanskih ritmov in mehkobe, ter takšnega neposrednega izraza in učinka, da so razumljivi njegovi uspehi pri vseh poslušalcih. Med oboževalce njegove glasbe so spadali znameniti glasbeniki: Hans v^ Biilov, J. Brahms, kritik Hanslick itd., kakor tudi zadnji in najponižnejši poslušalec njegovih umotvorov. V življenju je bil deležen visokih časti in uspehov. Bil je ravnatelj newyorškega. narodnega konservatorija, po treh letih se je vrnil v domovino, kjer je bil imenovan za artističnega ravnatelja praškega konservatorija. Cambridge-ska in praška univerza sta ga imenovali za častnega doktorja, avstrijski cesar pa ga je odlikoval in imenoval za člana gosposke zbornice. Kljub vsem častem je ostal Dvorak preprost, skromen in dobrodušen.
Podobno kakor njegova sodobnika Grieg in Čajkovski, je spadal tudi Dvorak med romantike s klasično tendenco, katerim je doba nacionalnega prebujenja (1848.) pustila močne sledove in jih usmerila, da so ustvarjali iz naroda za narod. Dvorak se je oblikovno držal ideala klasikov. Njegov estetični nazor mu ni dajal pogona za kakšno zrevolucioniranje obstoječih oblik. Preobilico svojih domislekov in svoje muzike je vlival v obstoječe oblike, vendar je kot skladatelj kljub temu tako močna osebnost, da ima svoj posebni izraz in obraz.
*
Dvorakova moč je v komorni in simfonični glasbi; dramatična dela pridejo v drugo vrsto njegovega ustvarjanja. Poleg sedmih simfonij (najznamenitejša:	Iz	novega	sveta«)	je	napi-
sal kvartete, kvintete, sekstete, serenade, violinski koncert, koncert za čelo, uverture (»Karneval , Othello«, »V naravi«, »Hu-
1
sitska , »Moj dom«), simfonične pesnitve: »Povodni mož«, »Po-lednice«, »Zlati kolovrat« itd.; veliki oratorij »Sv. Ljudmila«; kantato »Mrtvaški ženin«, »Stabat mater«, »Tedeum« in »Psalm 149 . Najpopularnejši pa so njegovi »Slovanski plesi« (16) in »Moravski dvospevi«.
V	svoje simfonije je uvedel Dvorak dumko (prvotno malo-ruska balada) in divji češki ples furiant; prvo namesto vmesnega počasnega stavka, drugega namesto scherza.
*
Opera: Dvorakova velika želja. V zadnjih letih ga je posebno mikala in dal bi menda vse svoje blesteče komorne stvari za eno samo zmagovito opero. Dvoraku je manjkala izrazita dramatična žila, zato imajo vse njegove opere s čisto glasbenega stališča veliko vrednost, z dramatskega le relativno.
Napisal je opere: »Kralj in ogljar , Vanda«, »Trmoglavec<, »Jakobinec«, »Vrag in Katra , »Armida in »Rusalka«. Zadnja je prekrasna simfonična pesem hrepenenja. Uprizorjena je bila na naši operi 1. 1920. Poleg »Rusalke« je uprizorilo naše gledališče tudi »Vraga in Katro .
*
Anton Dvorak se je bil rodil 8. septembra 1841. v Nelahoze-vesi pri Pragi. Leta 1857. je šel na slepo srečo v Prago, kjer je vstopil kot violinist v neki orkester in se istočasno vpisal v orgelsko šolo. V zelo slabih materialnih prilikah je zvršil šolo, dobil je drugo nagrado in sprejel 1. 1862. mesto violista v operi. Tu je imel priliko, da se je natančneje seznanil z operno literaturo, bil pa je istočasno organist v nekaterih manjših cerkvah. Leta 1873. so izvajali v Pragi njegov Himnus za mešani zbor in orkester. Uspeh je bil ogromen in Dvorak je izstopil iz opernega orkestra ter se posvetil izključno kompoziciji, ker je dobil večletno državno štipendijo. Od 1. 1890. do 1. 1892. je bil profesor na praškem konservatoriju, nato ravnatelj v New Yorku. Ko se je vrnil iz Nevv Yorka, je bil imenovan za ravnatelja praškega konservatorija, kjer je ostal do smrti 1. maja 1904. Njegov protektor Johannes Brahms mu je priskrbel založnika Simrocka, ki je tiskal vse Dvorakove skladbe.
2
A. B.
Rusalka
To krasno delo je zložil mojster Dvorak na besedilo lirične pravljice Jaroslava Kvapila. Poje nam o mistični ljubezni, o skrivnostnem življenju v gozdu, na jezeru in njegovih bajnih prebivalcih.
»Rusalko« je odel Dvorak z bajnim plaščem čudečih se akordov, pravljičnih zvokov, prihajajočih iz meglene daljave in izgubljajočih se v toplem gozdnem mraku. "Njeni sladki kantileni je vdihnil bogato življenje, ki se pretaka v borbi, sreči, otožnosti in obupu ter se konča v veličastnem miru smrti, v neskončnem akordu narave.
Glasba te opere je ena sama velika simfonija, prepojena z barvami in z motivičnim bogastvom, ki bi lahko dalo materiala za tri opere. Mehke, melanholične pesmi Rusalke, otožno petje povodnega moža, strastni in obupni prinčevi klici, demonične apostrofe čarovnice, brutalni, človeški izlivi kneginje, lahkotno rajanje gozdnih vil, oddaljeni, z vetrom prihajajoči zvoki rusalk-sestric — vse to se staplja v divno tajno fantazijo, da te omamlja in uspava v pravljične sanje.
*
Vsebina. I. dejanje: V toplem večeru, ko rajajo gozdne vile, sedi Rusalka na vrbi in toži mesecu in povodnemu možu o svojem hrepenenju za princem. Zeleni povodnjak jo svari pred ljudmi, katerim ne moreš ničesar verjeti; Rusalka ga ne posluša in prosi čarovnico pomoči. Ta izpremeni Rusalko v deklico — človeško bitje — toda prekletstvo večnega molka jo spreml ja v novo življenje... Ce pa bi se vrnila, rje sme več v družino rusalk, temveč se izpremeni v smrtonosno luč, blodečo po močvirju. — Princ pride na lov in najde v gozdu to krasno nemo bitje, jo vzljubi in jo odpelje v svoj grad.
II. dejanje: Princ čuti mraz tega čudežnega bitja in ne pojmuje ljubezni svoje mrzle krasotice. Tuja kneginja ga ščuva proti njej, kuharček in grajski logar šepečeta o njej čudne stvari.. . Princ podleže vsem tem intrigam in zavrže Rusalko. Ona se vrne k povodnemu možu in v svoj rodni gozd.
III. dejanj e: Proroška kletev čarovnice se uresniči... Slutnje povodnega moža ravno tako... Rusalka prinaša smrt vsakomur, ki pride do nje. Princ hira od hrepenenja po njej... Čarovnica zapodi logarja in kuharčka, ki sta prišla iskat leka za bolnega princa ... Končno pride, od čudne moči gnan, princ sam v gozd in umre v naročju' Rusalke.
Anekdote
Dvorak je imel učenca, ki je študiral poleg glasbe tudi pravo. Nekoč je vprašal Dvoraka, če je res, da je Wagner, preden je začel komponirati* vedno izpil kozarček vina, »Ne vem,, če je res,« je odgovoril Dvorak, »ampak to vem za. gotovo, če bi vi izpili cel sod, bi ne komponirali tako kakor Wagner!«
*
Med poukom je neki učenec vprašal Dvoraka, v kakšnem: razmerju je do skladatelja Griega. »Moja muzika Griegu ne ugaja, Griegova pa meni ni všeč, sicer pa vi tega ne morete razumeti,« mu je odgovoril Dvorak.
*
Dvorak je srečal svojega učenca Nedbala, vsega objokanega. Nedbalov oče je bil težko bolan in Dvorak ni vedel, kako bi-potolažil svojega učenca. Hodila sta molče po cesti in ko sta prišla mimo tobakarne, je Dvorak kupil par cigar in stisnil eno v Nedbalovo roko, čeravno je bilo kajenje konservatoristom prepovedano. »Tako, sedaj pa mi obljubite, da ne boste več žalostni.«
*
V	praškem Narodnem divadlu so igrali »Luizo«. Dvorak je pridno študiral klavirski izvleček te nove gledališke senzacije. Svojemu učencu je pokazal s prstom v izvleček: »Poglejte to mesto; to je proti vsem harmonskim pravilom. Kaj pravite, kako bi moralo biti pravilno?« Učenec je hitel s svojo modrostjo in takoj popravil dotično mesto. »Kar pustite, je že tako prav, kakor je napisal Charpentier,« ga je zavrnil Dvorak.
*
Nedbal je obiskal med počitnicami Dvoraka. Ko sta krmila golobe, vpraša Nedbala, kateri je najlepši. Nedbal je pokazal največjega. V tem trenutku je prišla mimo služkinja in Dvorak jo je ustavil in vprašal za najlepšo Beethovnovo simfonijo. Služkinja je debelo pogledala in ni vedela odgovora, nato Dvorak Nedbalu: »Vidiš, todiko, kolikor se ona razume na Beethovnove simfonije, se razumeš ti na golobe.«
Lastnik iij izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
pg/uo
GAircn^Ko /iotE^s
IVAN LEGAT
MARIBOR	LJUBLJANA
VETRINJSKA 30	PREŠERNOVA 44
TELEFON INT. 24-34	TELEFON INT. 26-36
Lirična pravljica v trek dejanjih 1 J. Kvapil, uglasbil A. DvoMk.
Dirigent: N. Štritof.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Princ
Tuja knežna Povodni mož Rusalka Čarovnica Gozdar Kuharcek Prva gozdna vila . Druga gozdna vila Tretja gozdna vila Lovec
J. Gostič
V. Thierry-Kavčnikova
E. Rumpel
Z. Gjungjenac-Gavellova M. Kogejeva V. Janko Š. Ramšakova I. Ribičeva N. Španova
F. Golobova S. Magolič
Prinčevo spren^°stje, gozdne vile.
taetek ob 20.
Parter 1 Sedeži 1. vrste . .	. Din	46
D. • III. vrste	»f	40
„ IV.-VI. . .	•	36
. VII.-IX. . .	m	32
-X.	tt	28
„ XI.	• »»	25
Lote Lože v parterju	n	150
. 1. reda 1-5 . . .	n	150
6-9 . .		'SOK;
 r A*
Nadaljni lo*»' l Parterja . Din ' '• redu
Balkoni I. vr»tf
I.
II.
II.
III,
VSTOPNICE dobivajo v predprodaji pri gledalllkl
\ '*dež Ji" *edež
■■1
25
30
25
20
20
15
15
Režiser: B. Kreft.
Konec po 22.
Galerija t Sedeži 1. vrste . .	. Din 14
„ U. , . .	12
„ IH*	• „ 12
IV		. „ 10
„ V. „ . .	. .. 10
Stojišče . .	. .. 4
Dijaško stojišče	. . 7
O
opornem gledallMu od 10. do pol 1. In od 3. do f. ure
I
,RIBA* Ljubljana
Gradišče 7
trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami
Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč
Lastnik I. Ogrinc
Telefon 25-84
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI