Letnik X.	V Ljubljani, dne 21. maja 1930.	15. štev.
Jožko Čampa:
Naši problemi«
'(■lin odffovoir HI.
Da še eiilkiralt poudarim: heterogeni ele-menlti ne spadajo .sikulpaj. Za Iidteroigenoist ni lepila. Nolbena teoire'tiičln'o še tako skrbno iin uimeltno stiiziirana foirma ne more zdlnuižiti sit vari, ki nimajo ix) svoji vsebini in bisitivu nikakih nottramjiih in načelnilh sHeapnoisti med seboj. V načelih pa ni kompmnrsov. Delati kompromise v načelih, se pravi odrekalti se mačelom. Zato se nesoirodini edememfi abso-ilPttno ne morejo zliti v organslko celino. Ko-opeiriranlje pa je mogode ali tako, da se en del odpove ••svojim načelom, kar pomeni stvarno odlrečli se svoji specifičnosti in spre jeti ■svojsltiva dragega dela, torej asimilirati in docela se zdnuižiiti z njimi, ali pa talko, da vsi sodelllujoiči olbldhže svoijo načela im svojstve-noisti, kar pa ztnači čisto prirodno borlbo na isitem terenu.
Da se razmimemo': kooperacija je možna med heterotgenimi elementi v posameznih stvareh, ki so jim kolikortPliko skupne, toda nimajo v ostalem med seboj nobenih hisitve-mlilh in načelnih imiteresovi. Med elementi pa, ki se dele ravno zaradi načelnega križanja v isitkli interesih, je kooperacija izključena. Dve armadi, ki ste se sprijele zaradi križanja v isti interesni sferi, ne morete kooiperiralti v isti stvari, zaradi katere se ravno bojujete. Taka kooperacija ni samo nemoralna, kakor sem že zadnjič rekel, ampak je za obe strani tudi preceij nevarna, ker je tudi ob najboJijši volji obeh delov Prolknusltova postelja. Enim od sodellluljoičlh je premajhna, drugim prevelika, obojim pa neudobna. V splošnem pa so kooperacije, ki so po navadi zelo kratkotrajne, nepriljubljena in diskreditirana sredstva.
iHomogcnoisti pa seveda tudi ne gre pojmovati kot jeklen obroč, kateremu naj bi se vsi in v višem 'prilagodili. Živih bitij se ne da šablonirati. Rast, klenost, tla, okolje in to, kar imemuljemo usodo, — vse to so stvari, ki obeležujejo svojistvemoslt posameznega bitja. Individualnosti ne more vizeti njene specifičnosti nolbena oblika sožitja, pa naj potem sloni na fašističnem, kolektivističnem ali pa prostovoljnem onganizačnem načelu. Kakor za heterogenost, tako tudi za homogenost ni mogoče poljima popolnoma točno opredeliti. Gotovo je, da je najpolpollnejša homogenost vsako bitje zaise v svoji lastni sestavnosti:. Osnova homogenoisti, ki tvori obod in tla stanov-čko-<st rokov ni organizaciji, je podana Vsakemu sltamu že sama po sebi s stroko. Kajti 'stroka more biti edino merilo za našo homogenost.
iRazume pa se, da to nj nikaka dogma, mi-kalk evanigellij miti teoiratično niti ne velja to vselej in povsod v praktičnem življenju. Odvisno je to tudi mnogo od tega, s kakšnimi duhovnimi očmi gledamo na življenje in na njegove socialne probleme. Izkustvo in vzgledi nas še najbolje uče, kaj je pravilno. Moramo pa znati in hoteti gledati malo preko ozke domačnosti, vsakdanjosti in treimitnih razmer v širlša obzorja. Za to pa je treba več šiirolko1. gmidnoslti in svabodioHjubnosIti, več spoznavanja, pa manj konservativnosti, manj zaljuib-Ijenositi v samega sebe in najblližjo okolico ter v patriarhalne tradicije. Treba je, da naša gledanja in stremljenja posplošiujemo, da se bolj prepojimo z duhom, ki krili v sodobnosti in da je v nas več praktičnega socialr
g. Štuklju.)
nega oustvoivanja in pojmo-vaiMa. Mi vse preveč mislimo samo vsak nase in Smo altruisti samo takrat, kadar želimo imeti od skupnosti zase kake koristi. Naš duh je v teh po-glleldlilh še premalo svobodno razgiban. Okle-palmo se krčevito nekih sltarih dokttrliinarskili form1, ki nas delajo preveč pedantne im papirnate, da si ne upamo istopiti iz znalnih, izgla-jenih in priučenih Sttoipinij v sveželjši in urnejši življenjski ritem. Pojmovanje pravice in dolžnosti je postalo v naši dmlši mašimeftno in to 'pojmovanje čuvamo talko ljubosumno, da komaj puštimo Živeti sebi in drugim. Vse to valja za nas vse in v vsem.
iNe vem, kako je to, tekla vedno, kadar Ipriimetijam naše slovenske razmere, našo slovensko skromnost, Združeno z naišo boječo natančnostjo iln pretirano pedantnostjo v isploiSnenu,. življenje in razmere slovenskih [poštarjev pa poisebej z življenjem in razmerami drugih tem zunaj, imam ved'mo Občutek, kakor da Si šelle manomo oči in smo od same 'tenkočutnosti vedno v divomui, ali je tudi za mas kje prostor in .mesto v življenju in ali se smemo sploh pridružiti življenjski reki In 'sodobnosti ali ne.
Jaz zase sem si ustvaril zelo' liberalen pojem homoigenositi in sož itja za naš stan a vsemi posledicami m kar čudno se mi zdi, če ipomiSlim, da tega ni mogoče spraviti v sklad z resničnim življenjem. Pa to so moje osebne misli in nazori, o katerih moram — rad ali nerad — napravliti z razmerami, kakršne iso, velik kompromis. In če upoštevamo to, bi Stvar za naše ozke razmere in me da bi ekstemporiral, razpredel takole:
[Uradniški zakon nas je res da razdelil v razne kategorije in razne Službe, z raznimi pravicami in dloftžnoistmi ter raznimi težnjami. Če upoštevamo pogodbene poštarje in potem še ostale uslužbence, bi lahko rek'lfi, da smo razmetani po šeštih kategorijah. V kategorijah samih smo zopet razmetani po 'Skupinah, poltem še v osnovne skupine, v razne razrede, in kar je zame še bolj važno in merodajno gilede različnosti teženj, dolžnosti in pravic, podeljeni smo v različne panoge službe (administrativna, prometna, računska, kontrolna, upravn ška, ambulančna, tehnična itd.). Človeku se lahko zvrti v glavi, če to sešteva. Nekaj faustovskega je v tem stoletnem kancllljskem diulhlu. Res, to je kakor omnibus, ki bi bUl okoren v svoji natrpanoSti in bi miu odpovedal mehanizem, — toda vse to. se ne .zgodi, ker je v tem stroju — človeški dah in raznim, ki je spravili v sklad z življenjem vsega človeštva še večja navzkrižja, še globlje tajne in še močnejše nebesne in zemeljske sile. Vse to v spoznanju, da bi bilo življenje kaos, ki bi se zadušil v samem sebi, alko bi -ne bife uravnane, uravnovešene in koordinirane v. neki veliki, izavesltnii in smotreni medsebojnosti vse sile. ki so povsod1 v stvarstvu in življenju.
Kaj so proti temu nesoglasja slovenskih [poštarjev 1 če so bili izravnani na svetu že nepremostljivi prepadi, zakaj bi slovenski poštarji ne mogli urediti iin spraviti v medSe-bojhi sklldd vsaj glavnih teženj, dolžnosti in pravic, ki izvirajo iz enega borega uradniškega zakona? Jaz pa mislim, da bi to le šlo-, samo ko bi vsi — hoteli. Mislim tudi, da bi ne blilo to nič težikega. Zbrali naj bi se enostavno vsi tisti raztreseno udje, ki so razme-
tani tako pestro po pragmatiki m po službenih panogah, in se vprašali: kateri ud ne priznava uradniškega zakona, v katerih določbah in zakaj ne? Alko bi vsi rekli, da ga priznaval jo', potem je vse v redu in je prag-maltlka potem pogodba, na kateri se ra» treseni udje lahko združijo v eno telo, v eno organizacijo prav tako lepo, kakor so lepo združeni po isti pragmatiki v upravnem telesu naše Stroke. Ako bi pa taki udje ne bik zadovoljni s tem ali onim v pragmatiki, ako bi imeli posebne, toda upravičene težnje in želje, alko bi hoteli več pravic (in seveda tudi več dollžnoSti, ker pravice in dolžnosti raslo sorazmerno), potem pa naj bi se ugotovilo, kdo je proti tem težnjam in zakaj.
Na ta način bi se lahko čisto točno fiksirali vsi medsebojni odnošaji, pravice, dolžnosti in težnje. Levičarji bi malo popustili morda v svojih težnjah, desniičatrjS pa morda malo v svojem egoizmu in tako bi se našla zlata sreda, fin v, hipa, ko bi bilo to doseženo, ni po zdravi človeški pameti in logiki nobene ovire več, da bi se ne mogli združiti v Skupini organi zaci 1}i. To bi bila načelna združitev. Vse drugo je postranskega pomena. Zakaj nikjer ni inapisano, da bi ne mogli dati skupni organiizaoiji take oblike, da bi v notranjosti ne dopuščala možnosti, da se posamezne ka-tegonje, grupe, razredi, panoge službe. ali kakor že hočete, — ako bi bilo to sploh potrebno —i, ne mogle individualno izživljati. Seveda samo v okvirju, programu in ideologiji Skupne organi zacSje in po zakonih or gani začne in strokovne evolucije.
Kar se tiče OPO, rada iprizhava vsem poštarjem Vseh kategorij in grup pravice, ki jim jih daje uradniški zakon in vse z njim zvezane pogoje. Ona bo tudi v bodoče priznavala ■visak zakon, ki bo upoštevali! pridobljene pravice vsem poštarjem brez razlike kategorij in grup In funkcij. Še več, skušala bo doseči 'še več ugodnosti in pravic in to zopet za vse poštarje brez razlike. Mislim, dh ta garancija zadostuje in da ta njena načela ne morejo biti vzrok, da bi ne mogli biti pod njenim Okriljem vsi poštarji, kakor so pod okriljem enotne organizacije poštarji v vseli napredkiajišiih dlrža-vaih, ne glede na to, kako so razdeljeni' po pragmatiki. Kajti za načela in Obliko strokovne organizacije končno ne more biti .merodajna razdelitev uslužbencev ipo pragmatiki, To je stvar vsake poštne uprave in je v Vsaki državi različna, kakršne so pač prilike, potrebe in pogledi na stroko. [Razdelitev se lahko tudi vsak čas menja, Izato tudi slovenski poštarji ne moremo vedeti, ali bomo čez mesec dni še razdeljeni po načetih današnjega zakona. Uprava ima z rauiJeiliitvijo svojljh ulslužbencev svoje interese, ki jih Skuša vedno kriti. Poštni uslužbenci pa imajo zopet svoje interese in svoj ideal, svoja načela in svoje poglede na stroko in njeno razdelitev. Za dosego' teh načel »n svojih idealov ter v varstvo svojih interesov se organizirajo. Cim kompaktnejše im enotnejše so organizirani, tem enodUšmejSi so im tem laže dosežejo svoj cilj. V državah, kjer so poškbi .uslužbenci enodiušni in kompaktni v Strokovnih organizacijah in kjer obstoji tudi v vilaldi in v poštni upravi uvidevnost in pojmovanje socialnih nalog in dolžnosti, se interesi uprave in uSlnžbencev Zlahka krijejo.
Doseči na naijmerodajnejših mestih tako razumevanje za potrebe Stroke in osebja, pri 'Članih ,pa razumevanje za potrebe in dolžnosti stroke, to je končni cilj strokovne orga-nizacbje.
Važen zakonski osnutek.
'V gu-aidlbenem miniisttnatviu je izdelan osmu-itelk zaWoina, ki bi 'tvoril neikalko dtdpodnilo k Kalkomiu o uisitrdjlu imiiiistretva za gradnje in nfegoVe zunanje sfažlhe bel 16. januarja 1930, po katerem izalkoimu so bili uradniki I. kate-igoirtlje deležni poiseUmilh doklad na slliuižlbo. Gsnmltdk dioipolnillinega zakona je čisto kra-itek, ima samo sedam naragraifov, pa jili da-neis olbjavtljamo Urez vsakega komentarja, ker stvar še ni zrela. Lahko le naglasimo, da se sklada osnutek z zahtevami organizacije, razen 1. paragrafa. O tej stvari je stališče O PO znano.
Osnutek, — ali in kdaj bo postal zakon, je težko prerokovati, — se glasi:
§ I.
iUiraidnikoim 11. kategorije se priznava doklada na Slluižlbos iin sicer: v 1. slkuipM 600, v
2.	skupini 450 in v 3. sk!u;pini 300 dinarjev na mesec. Te doklade na službo se računajo v polkoljiniino ,po § 28 zakona o ustroju gradbenega mimsitnstva in njego've zrumanje službe.
S 2.
lUiraldnikft II. kaitegprlije, ki se nabajajt) na poslu v gradbenem ministrstvu ali pri dSrek-diialh poišlte in tellegraifa ali so upravniki pošt in telegrafov I. alli II. reda, lahko napredujejo v La skuipino II. kategorije, če so preUiili štiri leta v L skupini 11. kategorije in če so za zadnja tri leta odlično ocenjeni. Visi prejemki uradnikov La slkiu|p:lne II. kategorije so isti kakor prejemki uradnikov 5. skupine I. kategorije.
§ 3.
Uradnikom L Skupine lil. kategorije, ki imajo 25 let efektivne državne službe, se la'hlko pnizlnajo prejemki 2. skupine II. kategorije, če so se v službi posebno izkazal: in če soi ocenjeni za poslednja tri leta kot odlični.
§4.
iLatna ocena uslužbencev iz resora gradbenega ministrstva se more glasiti: odličen, prav dbber, dober ali slab. Kot odličen se sme oceniti samo uslužbenec, ki se s svojo sipoisoibnoStijo, marljivostjo in uspehom v službi, odnosno s Strokavoo-fliterarniim delom!, vidno dviga nad onimi uradniki, kli imajo oceno prav idolbro. Ocena »odličen« bo veljala za
9. nadaljevanje.
Stanje in potoeGe pit. ptometa.
(Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu).
Stroški za zgradnijo in polaganje telefonskih kablov so bili po naštetih relacijah predvideni takole:
Beograd-Segedin 220 km — 80 milijon. Din Rutna-Zagreb 243 km — 150 milijonov Din Zagreb-Maribor 185 km — 60 milijonov Din Sevlnica-tPostojna 125 km — 45 milijonov Din Beograd-Niš 235 km — 85 milijonov Din.
Ro gornjem načrtu predvidene kablovske zveze bi izvedle v etapah inozemske tovarne kablov v obliki dolgoročnega posojila, a država bi iiz dohodkov samih kablov amortizirala skozi 10 ali več let vse investicije, po tem času pa bi postala lastnica celokupne naprave.
Moramo pripomniti, da ste se madžarska in avstrijska poštna uprava obvezale, s svoje strani Izdelati kable do naše meje ter nam preko svojega ozemlja odstopiti zahtevano število direktnih telefonskih zvez s trgovskimi središči zapadne Evrope. Predaleč bi vodilo, ko bi v tem referatu hoteli te zveze
uradnike samo tedaj, če jO' po predlogu strokovnega SVeta in na osnova izčrpno obrazloženega poročila komisije za oceno poltrdi minister za gradnje.
§ 5.
V najmanjše rolke, predpisane s čl. 57 in 58 zakona o uradnikih in ostalih državnih usltilžbandih civilnega reda se računa za napredovanje v poštnoittelegrafski strdki naslednja sllulžba:
L Uradniilkloim on oStalllim usluižbenceim, ki so1 se zatelkli v šliiižbi na dan luvelljavlljenja uradniškega zakona od L septembra 1923, vsa služba, priznana za stopnjevanje osnovne plače z reišenjem o razVmstiM in prevedbi do 31. avgusta 19123;
2.	uradnikom in ostalim uslužbencem, po-stavljenliim v državno Službo po 'Uveljavljenju uradniškega zalkona, vsa Služba, ki so, jo prebil v svidjStvu pogodbenih poštarjev, poštnih poiSHovačev in poštno-telegrafskih aspi-ranltov do 31. aVgUsta 1923, ob uipoštevanju Čl. 235 uradniškega zakona;
3.	zvaniičniilklom in služlilteljam, poStaVljc-ni'tn v drlžaivno Službo po uveljavljenju uradniškega zalkona, viša služba, ki so jo prebili v kakršnemkoli svojstvu pri razrednih poštah im telegrafih (po staram) do 31. avgusta 19123, upoštevajoč dotočita čl. 235 Uradniškega zakolu a.
§ 6.
Unadinikom, ki so do 31. avgusta 1923 ab-isollvtirali pravo in na madžarskih pravnih fakultetah ipdldžlilli izpit, izpit iz finanično-eko-moimlske sftiriollce, a na zagrebški praVn-i fakultet1 dinžavnioižnamstveni teoretičnii državni izpit. se priznava ko da iimaljo popolno fakultetsko izobrazbo, četudi nilmajo tepita iz sodne Strdke.
§ 7.
-Albsdlvirani luičenci poštnio-teHiegrafške šole se postavljajo v II. kategorijo in morejo napredovati1 kakor ostali uradniki z dovršeno srednjo alli njej enakopravno šolo. Uradnikom bivše kraljevine Orne gore, ki so bili oproščeni polaganja izpita na osnovi čl. 132, tdčka 4, odstavek 2, zakona o uradpikih ci-vjjlnega reda v kraljevimi Orni gori od 5. aprila 19114, se priznava kakor da bi bili dovršili poštno-iteleigraiisko šolo.
posamezno naštevati. Eno pa se mora že tukaj poudariti, da bi se namreč po kalkulacijah obstoječega telefonskega prometa, kakor tudi z dohodkom, ki se sime pričakovati z uvedbo direktnih mednarodnih zvez, te telefonske naprave popolnoma amortizirale iz lastnih ddhodkov v 15 letih.
Iz komunikeja poštnega ministrstva od 21. februarja 1929 se razbere, da je imelo poštno iministrstvo za nabavo prve etape telefonskih kablov že dve licitaciji, pri katerih so sodelovale največje svetovne tvornice kablov, toda te lecitacije so ostale brez pozitivnega, rezultata zato, ker so se v zvezi s temi licitacijami pojavile razne težkoče. Da se vendar zadosti potrebam našega telefonskega prometa kakor tudi obveznostim, ki jih je prevzela v tem pravcu naša država, se je ministrstvo odločilo, da razpiše še tretjo' dražbo, no kakor sledi iz nekega kasnejšega komunikeja istega ministrstva, z zmanjšanim delovnim programom.
Po tem zmanjšanem programu bi se imel za sedaj; zgraditi samo kabel 'Beograd - Novi Sad - Segedin za zveze preko Budimpešte, dočim bi kablovska zveza Zagreb - Maribor -Dunaj, kiakor tudi zveza Ruma - Zagreb, imele izpasti iz programa.
Letošnja glavna skupščina OP©.
Dne 4. imaja 1930 tse je vršila v Maribora XI. Tedna glavna skupščina OPO, ki je v vsakem otziihu nad Vse ipničakovanlje veličastno potekla. iSbnumna disdiplna in številna ude-Mba članstva' sita dali skupščini poseben sijaj.
Pb ipožkllruvhih 'nagovorih predsednika članstvu bi posebej delegatom bratske zagrebške obl. organizacije, predvsem tovarišu Lulicu, otvori Ipredseldnilk to-v. Jakše škup-ščino' ob pol dveh popoldne. Na predlog ipired-sednika se odlpošlijejo' is škupščhe pozldravne bnzojaivlke mailšalatu IdVora ‘Nj. 'Vel. kralja, nalčellnikiu ignadlbenega iminisbratva g. dr. Sodu in ‘Savezlu pilit, laulužlbenicev v (Beogradu. Nadalje se predsednik v topih besedah ispom i-bja Viseh v preteklem 'letu umrlih članov. IV znak pibtete ih v počaščenlje spomina uimirfiih članov se iskupščina za trenutek dvigne s sedežev. (Medtem pride na skupščino zastopnik dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljtiib-fljahii, višji prištav g. iStulkellj Joisilp, katerega Iptredisedlnffik liskreno pozdravi in ga 'prosi, da izroči predpostavljeni alulžbemi obllasti, pon setoho g. dliirekltoitfilu, 'naljivdanejše pozldrave din zdhVallio fca nalkUonjeirtoiat, ki jo je izkazoval lorganiizaoiji v preteklem polovnem detlu tako on, kakor njegovi referenti.
iNiato preide skupščina na dluevbi red. KUjub obšimnemn dneVIn-amiii' redu, ki je obsegal il4 točk, medtem 6 važnih lin 'obsežnilh referatov, je. Islkupščina absolvliraiia dnevni red v pičlih treh mfaih. Da je skupščina tako gladko potekala, (fe iv prvi Vrsti pripisovati diSdipIM niavEiočega članstva, nadalje pa se-stavji ireferatov, ki so Mi takb išfonbno pri-praivjijebi, da je škubšČina zamogla vse so-glasno siprcjeti. — Važnejše referate bomo, alko, bo IdopiušČaJ Čas lin prostor, lobjavili (v iprih'Odnjfih Ištevlifllk'ah »IDoštnega glasnika«.
Važnejši sklepi, katere je islkutpščma 'soglasno iizlglasovalia, iso sledeči:
L Preureditev povbrljenlilške šlužlbe na šest gllavMilh poverjeništev, na okirožlna ipoverje-ništva ih ma poverjenike (pni poštah lin oddelkih. i(Ptoislk>vniik objavimo v eni pnihiojdnjih številk .»Poštnega glaisnfika«.)
2.	IDeilokrog širših konferenc se izinatno raizlšini. Sklepi teh 'konferenc SO' za odbor OPO Obveznii,
3.	'Vprašanje ustanovitve 'pokojninskega fonlda iza pogodbene poštahje se odloži vise doti Oj, dokller ne izide novi pravilnik o po-gOdlbemfih pbŠtah, nakar šele naj se v isporaz-
Med tem pa se zdi, da je nastopila tudi glede tega skrajšanega programa izpremem-ba v toliko, da se je po časopisnih vesteh pokazala v merodajnih krogih pripravljenost, da se Vzame v resen pretres ponudba švedskega užigaličnega trusta za zakup vse telefonske državne mreže na 15—20 let proti obvezi od strani trusta, da zgradi kablovsko telefonsko imirežo Beograd - madžarska meja. Zanelsllljivih informacij o stanju tega vprašanja mi. Ugotovili): smo le toliko, da je do-šllo na 'mrtvo točko. Izgublja se dragoceni čas, pa si zato usojam predložiti 'kongresu, da izvoli skleniti: celotni prvotni načrt z odcepkom do Ljubljane naj se nujno Vzame ponovno v pretres in podVzamejo vse mere, da se zaključi nabava in zgradnja telefonskih kablov.
Preti nam namreč nevarnost, da bo mednarodni tranzitni promet, če se naši 'krogi hitro ne odločijo zgraditi kablovske mreže, Poiskal idrugo pot preko Rumunije in Bol: garske za Orient, kar utegne imeti' za nas zelo kritične posledice.
Za rajizivoj telefonskega prometa j'e od usodne važnosti tarifna politika, kako se določajo telefonske pristojbine.
umu s samimi pog. poštarji obnovi vprašanje, alli naj organizacija ustanovi talk fondi alli me.
4.	GPG izstopi s 30. aprilom i. (li. iz Zveze idriž. nameščencev iza SUovenlijo; ipmodvsem zato, ker je OTO že po Savezu ptt. uslužbencev v Beogradu (član Glavnega saveza /drž. nalmeiščanceiv.
5.	IBoMško-iPOidpornii; fond maj 'na zaipo-čeltem deUui viztraija fin id-dlUje 'vse dotlej, dokler me ipirijde ido ustam'Ovitve Iboln'LŠkega tza-varovanja 'pod okirilljem IGPO.
6.	iCdanairiima iza Wto 1930131 ostane me-iizipremenjena, Ito je iza juraldmilke vseh (kategorij mieselčnio1 2 3 10 Dimi, iza pogoidbene poštarje, zvamiČmike, istažitbilije fn idnevimiičarje pa 8 Din imeseiSno. Le alko (hi iz novtim1 /uiradni-išlkliim iziakomom ali Ikakb drugače maSto|>ilo znoltma zvnišanje prejemkov, se Išiirša konte-remca GPG pooblaišča, da sme ičllanarmo zvišati, in (sicer iza luraldlnike IdO' 15 IDlin, a zia ostalo člamištvo do 40 IDfin mesečno. Ta povišek] pa je inamenjem oiziiiroma se Sme ripo-irabiti te Iza okreplite'v podpornega fonda din siplolh v isocialme isvirlhe.
Vesel in pomemben dogodek na skupščini je Ibilla (izjava (zastopnika dravske direkcije pošte iin (telegrafa, ikli je na izlboirovalce na-pravfiHa jako lulgoden vtis. Vsled važnosti jo ma (tem meisltu Objavljamo do!beše|dno: »Ge-tijene tovarilšioe, dragi tovariši! (Prilika je uaneslla, da IPnisOsItvujam danes v Miaribotnu že drugemu sUUvju poStmih lUšlUžbemcev. Poštna direkcija mi je poverila mallogo, da sem dopoldne izročil večjemu številu tovarišev in 'tovarišic odličja Nj. Vel. kralja, sedaj pa prisostvujem po nalogu iste direkcije impteanitnii manifeštadiji lin polaganju iračkimov dela naj-ijalčje onganiizactije ipdŠfniilh arsHiužfbencev dirav-skte (banovime. Gasi! imii je, da 'po nalogu gospoda diTekjtorija liarlečem (zborovalcem iskrene pozdrave in isporočim IžeHijb, da IV dello organizacije imelo Obilo Uspeha Iza poštne nameščence lin iza pOŠtno-tlelegraifisko in telefonsko Stroklo. iMlslitm1 pa, da me prekoračim svoje naloge, ako k tem pozdravom fin željam pristavim1 Se isvOje lupanlje, da ni več daleč čas, ko Ibodo z (zanosom hite'li:, na taka Zborovanlja Vsi poštni Uslliuižlbenci brez ralz-1’ifce, poltem (ko se bodo (oprostili onih Z'god'0-Vinskih vezi, ko bo vanje pronikla zavest škupnlb inlterelsov in ko Ibodo prožeti ml'isDfi, da (so venld&irlle člani ene In ište irodbime — poštarske. K temiu bi še priipoimnUl, da sem se baš v Badnjem (času iz iajaV članov raznih poštnih oirgaiizactj lUveril, da je po zadnjiih neuspehih nastopito precejšnje izltrezntenje
in pripravlljenoslt do isprave, pa Vas prosim, ida se po možnošti vzdržite vseh izjav, Iki bi lutegnile povečati razdor med poštinimii lusliuž-benoi.«
Prelds'ednik se najiškreneje zahvali gosp. ŠtuIMju iza njegove diragocene (besede, zagotavljajoč ga, da pač ibe 'bo imel prilike šlišati na naši sklupŠSilni kakfli ižalljivib ali netovari-Škilh 'opazk, ker ntihlče tako ne želi minu in 'složnega solžitja med vsemi iš'ov e niškimi po-štarfiii kakor obllastba organiizaoiija.
'FJdjjna temna točka, ki greni dlušo nam vsem, na škupščini je bila, da je naš dosedanji velezašiulžlni lin doUgolletiu predlsednik JalMše, brez katerega si GP|0 'slkoiro imisMti ne imoremo, tresignirai na mesto predsednika in da ga po|d nobenim pogojem ni hotel več sprejeti. Zato (je skupščina za bodočega predsednika kot vrednega inašleldniica dizlvOllila tov. Čampo Jožka, pt. luiradPika llP3 na Ljdbtlanl il, iza glavnega tajnika tov. Rabiča Ivana, (upravnika lit G pošte Djulbljana 3 iin za blagajnika (dosedanjega blagajnika — veterana tov. Martinška Firanica, pt. zvaničnj'ka v pokoju. V odbor pa so bili izvoljeni:
1.	Boh Anton, pt. zvaničnik, Ljubljana 1.
2.	Ciuha Pavla, pt. uradnica 11/3.
3.	Cuderman Leopold, zvaničnik, Lj. 2.
4.	Dular Joža, uradnik 11/2 Ljubljana 1.
5.	Ladstatter Karel, manipulant 1II/3, Lj. 1.
6.	Lilek CSirii, pt. uradnik IlG Ljubljana 1.
7.	Ljubič Slavo, manipulant 111/3, Lj. 1.
8.	Mikuž Slava, manip, 111/3, direkcija.
9.	Pangre Franjo, pogodbeni poštar Dob.
10. Rakovec Ivan. uradnik II/2 Ljubljana 1.
M. Rozman Viktor, manipulant IM/2 Lj. 1.
12. Smerdu Vilko, pt. uradnik II/3 Lj. 2.
Nameisltajiiki:
L Božič Vekoslav, pt. uradnik 11/3 Lj. 2.
2.	iKeržin Helena, zvaničnica Ljubljana 1.
3.	Šparovec Josip, zvaničnik, Ljubljana 1.
4.	Gela Viktor, uradnik 11/3 Ljubljana^ 2.
5.	Falou/t Josfiip, id. zvaničnik LjPbflljiama 1.
6.	EngeHmam Viktor, poigodbeni poštar Šmartno v fFulhiinjiu.
Nadzorna komtelija:
L Tpoven Viktor, (šef odseka poištme J Hranilnice v LjutbKjanj.
2 Luznar Miro, uradnik 11/2, Ljubljana L
3.	Metelko Ivan, zvaničnik, Ljubljana L
4.	Hameršak Janko, pt. uradnik II/2, Lj. L
Namestlniilka:
1.	Pfeifer Lota, pt. uradnica II/2, Lj. T.
2.	Kumar Josip, uradnik II/2, Ljubljana 2.
Pristojbine za tuzemski promet določa po uredbi o organizaciji poštne uprave pristojni miiniister, pinilsto(jbiue za telefonske pogovore v mednarodnem prometu se pa določajo vedno sporazumno z dotičnimi državami, s katerimi se otVarja promet. Telefonske pristojbine, ki so danes v veljavi, so predmet stalnih pritožb pridobitnikov, da so občutno visoke ter da nepovoljno vplivajo na sam razvoj telefonskega prometa. Glede telefonskih pristojbin so najvažnejši trije momenti:
L) razdelitev naročnikov v posamezne razrede in kategorije ter določanje naročniških pristojbin za abonentske postaje;
2.	) razdelitev telefonskih central po velikosti mreže in številu naročnikov v skupine in odmerjanje pristojbin m posamezne skupine;
3.	) razdelitev medkrajevne telefonske mireže na pasove (zone) in odločamfie pristojbin za medkrajevni promet.
Sedanja naredba o telefonskih pristojbinah datira od meseca novembra 1926. leta in deli vse naročnike na šest skulpin. (Naročnina znaša v najvišji Skupini 3800 Din letno, do-čim znaša v zadnjem razredu iste skupine samo 400 Din letno, torej 10V2% od one v naijvišji kategoriji.. Poleg tako velike razlike
je zelo važno, v katero kategorijo spada posamezno gospodarsko podjetje. V Italiji, kjer obstoja podoben sistem razdelitve naročnikov v kategorije, je razlika mnogo manjša, ker znaša naročnina v najviišji skupini 780 lir, a v najnižji 325 lir, torej okrog 40% maksimalne pristojbine.
V Nemčiji n. pr. so telefonski naročniki razdeljeni na, čisto drug način, ki je mnogo pravičnejši. Tam se namreč določajo pristojbine za telefonsko 'Postajo po intenzivnosti izkoriščanja telefonskih naprav.
Sedanja razdelitev naročnikov v skupine pri mas ne kaže nobenega pravega sistema odnosno Objektivne presoje ter dela vtis gole slučajnosti. Tako. spadajo na primer majhne menjalnice v isto kategorijo kakor največji denarni zavodi, rudniki in industrijska podjetja. Med hoteli, kavarnami in restavracijami prvega in drugega razreda se dela razlika od 1000 dinanjev v letni naročnini, dasi je znana stvar, da promet pri hotelu druge vrste nikakor stvarno nj v toliki meri manjši, da bi mogel opravičiti tolikšno razliko v naročnini.
Med trgovinami na debelo in trgovskimi skladišči znaša razlika v letni naročnini celo 2000 dinarjev. Odvetniške pisarne imajo
(Po pozdravnih nago vorih tov. IPirpiča od zagrebške organizacije, ki se v iskrenih besedah izaJhvalljnje ria 'vse delo, trud in zasluge, iki jih je tov. Jakše doprinesel! za skupno stvar, nadalje tov. Lalida glede pokojninskega fonda in novega pravilnika za pogodbene poštarje, potem tov. Trevna, ki kot odbornik »Do-bro|te« polziva članstva ma pristop v to humano i|n prepotrebno (društvo, iteir (končno tov. Grabera iz Zagreba, ki iskreno pozdravlja skupščino iin Ikott IZvaničnilk žeti. da čim prej vstopijo v naše vrste Hudi vsi tovariši nižji uisSlužIbehoi v Sloveniji, ikj še vedno tavaljo v svojih isepairaltilstfičnih organizacijah, zalkiljiuči prddlseldtnlitk ob J 6. uri US mlin. glavno skupščino z apelom na Vse mavizoče, da se vsi udeležimo še nadaljnjega programa današnje škupščne, Itd je izleta v Jarenino.
Tako skupščina v Maribortu kakor izlet v Jarenino iin izborno (razpoloženje v Jarenmi, ostanejo vsem udeležencem brezdvomno v najlepšem !in 'iiepozalbnem spominu.
H 1. ©dfoorove seje 01*0 ©d 14. V. 1030.
iZahvala g. dr. Šojčja. Na brzojavni pozdrav z mariborske glavne skripščine se je načelnik gradbenega ministrstva g. dr. Pero Šoč zahvalil obl. organizaciji z naslednjo čisto slovensko brzojavko: »Srčno se zahvaljujem za pozdrave občnega Zbora. Ljubezen do svoje stroke bo utemeljila njeno napredovanje. — Dr. Šoč.«
Konstituiranje odbora. Novi odbor, katerega predsednika, tajnika in blagajnika je izvolila glavna skupščina, se je nadalje konstituiral: podpredsednik Dular Jože, podtajnik Ladstater Karel, podblagajnik Mikuževa Slava, predsednik nadzorne komisije Treven Viktor in urednik lista Jakše Jožko.
Ustanovitev in sestava odsekov. Za letošnje poslovno leto se ustanovita samo dva odseka: socialni in vzgojno-propagandni. Socialni odsek tvorijo: Lilek Ciril kot načelnik), Ljubič Slavo in Boh Anton, vzgojno - propagandni ipa: Dular Jbža (kot načelnik), Rozman Viktor in Cuderman Leopold.
Podeželski sestanki. Dasj je že par prošenj za sestanke, odbor ni razpravlljal o njih, marveč je sklenil, da se pozovejo vsi glavni poverjeniki na izjavo, ali in kje bi bili potrebni podeželski sestanki, na kar bo za se-, stanke v juniju in juliju t. 1. odločila prihodnja odborova seja.
predpisano letno naročnino 1200 Din, d očim mora mali prodajalec ali branjevec plačati 2800 dinarjev letne naročnine. Rešenije poštnega ministra je v pogledu obrtnih delavnic zelo nejasno in nepreclilzirano, pa utegne izzvati vsakršne spore in konflikte. Tako na primer spadajo delavnice, v katerih dela do 50 delavcev, v, tretji razred z naročnino 1800 Din letno; torej spadajo semkaj tudi delavnice z dvema, tremi ali štirimi delavci. Po drugi strani pa spadajo v četrto skupino z letno naročnino 1200 Din mlini, žage in »druga manjša podjetja«, a na koncu spadajo mali obrtniki v peto skupino s 720 dinarji naročnine. Kako naj bo sedaj referent v praksi pravičen in objektiven, da ščiti i interese stranke i poštnega erarja. Mali trgovčič plača za telefon 2800 Din letno, med tem ko plača najivečja nabavljalna zadruga, ki mu konkurira, samo 720 dinarjev. Mlini se nahajajo brez podrobne oznake i v prvem i v četrtem razredu. Ze teh nekaj primerov dovoljno dokazuje, da je potrebna hitra in temeljita revizija te naredbe.
(Konec prihodnjič).
To in ono.
Novi šefi direkcij«kih odsekov. V zadnjih dineu so se zigiodiile važne i;zj>renneuntie v vodlsitvu dli-rekclijsikih odsekov. Sicer jillj zazniamujemo med »Oseibnlmi vestUirvi«, vemdar ie potirebno. da se Posebej spomnteno funikoitoinarja, ki jo za osobje najpounerrtbnfcjši, to je šel personalnoga odseka. Na to važno, časitlno, a obenem nehvaležno mesto je iimeirtovan g. insipdkitor Nikola Pavlič. Kot doteoiletoi ipersonalni referenit 'mmistrstva si je pTJid'otoiil sllloves odliSneiga strokovn/jaka, osobje pa ga je v teh kratkih mesec 111 njegovega bivanja v Sloveniji spoznalo jn vizlijiubrlio. Veseleč se takega šefa, mu personal želi naj lepših uspehov za dobro Stroke 5ci osobja.
Napredovanje. Podpisana so napredovanja pripravnikov v poimioižine skupine; celotmi že davno pripravili eni uka« pa še vedno mi podpisan.
Naši problemi. Tov. čauhipa bo zaključil — se zdi — svoja Izivajanja v nasledinljih dvelh številkah, pa bi bilo želeti, da se počaka na celotno razpravo, preden bi sc odlgtovarijalo. Tudi se mi zdi potrebno poudariti, da je bila raizjprava pisana še pred inijegovo izvolitvijo za predsednika OFO. pa se mOrajo zato Vzeti njegova izvajanja za enkrat kost njegovo oseblno mnenje. Organizacija še nf zavzela stališča k temnu vprašanju ozi-uoma se ž nijilip še slptob ni bavila. Isto velja za list. — Urednik.
Pozor pred bolehanjem. Dva mlajša začasna usliuKlbemca, ki sita zaprosila za podaljšanje bolniškega dopusta, je miiniistnstvo odpustilo. Opozarjamo članlstvo, zlasti mlajše, naj potrpi kolikor
more, ker se drugače podaja v nevarnost, da bo odpuščeno.
Pisarniško moč, tudi začetnico, iščemo is takojšnjim nastopom za poldnevno zaposlitev. Pogoj iznanje strojepisja in po molžmosti nekaj stenografije. 'Pismene ponudbe z navedbo potrebnih osebnih podatkov in zahtevo plače je poslat^ na Oblastno organizacijo poštnih, telegrafskih iai telefonskih uslužbencev v Ljubljani.
Osebne vesti.
Postavljeni: za shižiitelje v 2. Skup.: Leopold liani v iBoiluinljiski Bistrici, Josip Krajine na Ljubljani 2, Linda Marinko v Celju, Aloijizij Kastelec v Šimarju pri Jelšah, Marija Ilc v Ribnici na Dol, Kamila Prediilka v Ooitiruli Radgoni, Josip Jordan v Sevniki, Ivan Zavinšek uia iLjubljani 2, Komraid 'Novak v Zidanem miostu, Anton Weber na Maribor 2 in FranČiSka iMiilhieliič v KočevlJu.
Napredovali: direktor Alojzij Gregorič v l/3a; za šefa L (občega) odseka I/S Nikola Pavlič, za šefa H. (poštnega) odseka 1/5 Anton Suhač, in za šefa III. (telegrafsko telefonskega) odseka 1/4 MateVž Kolarič; za zvaničnike 3. skup. služit el h : F.milija Gross in Aleksander Lazarevič v Murskii Scboti; Alojzij Šajn na diirekciji, iRudolf Palja-viic, Mihael Snoj im Maks Jereb na Ljubljani 2. Anton Kramar na Mariboru 2, Josip Maherl pri X. ter. t. t. tehln. sekciji, Ivan Fašun v Celju, iFiranlčiiška Zupanc v Brežicah, Zora Triglav v Dolenjem Logatcu, iMarija Korbar na Ljubljani 4, Katica Habjan na Mariboru I in Albina Sotelšek na Ljubljani L
Premeščeni: inspektoT 1/5 dr. Bogdan Kurbus iz Sarajeva v Ljubljano; Višji pristav 1/6 dr. Me. tod Kiiriigim, pristav 1/8 IDlragoslav Stanojevič in adimlin. ur. III/2 Miloš Kafič iz Ljubljane v Split; priprav. 1/9 dr. Vilko Vuijčič z Ljubljane 7, Vladimir Zavodnik im Jernej Šturm z Ljubljane l vsi na direkcijo; inž. Stane Podboj iz Celja k III. ter. t. t. temp. sekciji; pb. ur. H/4 Angela Bernik z Ljubljane 1 v Planimo pri' Rakeku; plb. ur. 11/5 Ljubica Fajdiga z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; arh. ur. III/2 Josipina Roggi od XXXV. k X. ter. 1.1. teto. sekdiijli; pt. maniip. IM/fl Angela ŠaVpah z Maribora 1 v Ljutomer im Pavla Kurinčič iz Ljutomera .na Maribor 1; zvan. L skup. Jernej Svetlič z Ljubljane 1 na direkcijo in Ivan Podgoršek iz Cnnomllja v Kranj; služ. 1. skup. Josip Berlož-mik iz Kranja v Cnmomelj; slhž. 2. Sknp. Anton Zupančič z Ljubljane 2 v Grosuplje, Franc Merart z Rakeka v Dolenj,j' Logatec, Stanislav Zdešar z Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Josip Kranjec z Ljubljane 2 na Rakek, Josip Jamšek z Ljubljane 1 na Sušak im J. Korošec z Ljubljane 1 na direkcijo.
Upokojeni: zvan. L skup. Josip Smolej v Kranjski gori jn Ivan Mesec na Vrhniki.
Poroke: pb. ur. lil/2 Franc Deržaj na Ljubljani I sc je poročil z Elizabeto Širca, služ. 2. skup. Stanko Mancini na Ljlubljani 1 pa z Jeriico Lotrič.
Prestanek službe: zvan. 3. skup. Rudolf Me-chora v Bohinjski Bistrici je podal ostavko; služba je prestala: zvan. 3. skup. Stanislavu Ger-Ju v Metliki, služ. Alojlzliiu Perovšku1 v Grosupljem, Karlu Vnhovriiku v Šmarju pri Jelšah in Ivanin Mavriču v Planini pri Rakeku.
Priporočam se p. 1.1. uslužbencem za prvovrstno izdelavo vsakovrstnih oblek in plaščev / / Cene zmerne
MODNI AT R ti J K ZA DA M K IN I. OS PO D K
FRANC) MEŠKO / CELJE
tltCf $£atnino in Mefonitto
nudi najceneje (tudi na obroke)
đvan (Paicli.
Ljubljana, Pred škofijo štev. 15
Manufakturna in modna trgovina
J os. IVeren
Celje
Glavni trg 18.	Prešernova ul. I.
priporoča svojo veliko zalogo priznano prvovrstnega blaga i to: smkno, volneno svilo, platno, preproge, garniture in zavese.
S os p et
Preč nakupom si oglejte krasno izbiro volnenega in svilenega blaga za letne obleke.
S o s p o Ji e t
Prečno se odločite za nakup obleke, si oglejte veliko skladišče angleškega modnega kamgarna im sukna pri
FRANC DOBOVlCNIK, Celje, Gosposka ulica Sl. 15
Tukaj kupite iz prve roke.
ZA €. O S IP O ID) E
najboljše niigli ftko in češko sukno za obleke In površnike kakor tntli srajce, ovratnike In fte mnogo drugih predmetov nudi najeeneje v ogromni izbiri
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
Kralja Petra cesta št. 5
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1.
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.
nBHBSBQQQE9BBHE9G2B
63
H
e
e
e
c
3
H
9
e
3
H
Modna trgovina
BERKO
Bernik & Učak
ta
ca
H
H
H
H
H
H
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
£3
ES
63
63
63
63
S
E
L
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
E
BBBBBBBBBBBBBBBB
££a Girtnance in Gotre
priporoča tvrdka
A, Persche
poleg magistrata
crep de chin, svilo, vseh vrst čipke, pajčolane, rokavice, nogavice, kravate i. t. d.
Darila za birmance
ure, zlatnina, srebrnina — po znižanih cenah
•fiiitcn dCaffei, urar
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14
(2^02KC>f% darne in gospodje!
VNAkuvrMtiia oblatila za dame iu g<»-Mpodc izdelujem po najnovejAi ■rodi
l/Cr a j c c đv an
modno krojaHtvo
l*riilutni St. 1
Vzorci nn izbiro Noliilne cene
V&aft dan &ve$e p\a$eno kavo
dobite pri tvrdki
(faogomir Vlotofi
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5,
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražarni le po 6 kg naenkrat Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
llgoden nakup manufakturnoga GCaga
nam daje možnost, nuditi kupujočemu občinstvu po zelo, zelo nizkih cenah.
IZek&tiCGatar
štjuGCjana, Hrčkov trg it. IO
Potrebna oblačila za malo denarja
Nikako varanje, temveč nesnično ugoden nakup! Nikogar se ne sili k nakupu vsakemu je ogled prost, da se lahko prepriča o resni in ceni ponudbi.
Velika množina ostankov vsakovrstnega blaga po čudovito nizkih cenah!
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise jo pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Konsoreij Poštnega glasnika« izdaja in urejuj« Jožko Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek \> Ljubljani.
dl