re«J dailz » al kompaniji, je seved* odvis-) od vdove umorjenega rudar- Letno zborovaaje moraarske unije Zborovanje dobro obiskano. — Delegat je z vseh obrežij na zborovanju--Na dnevnem redu so izredno važni pred meti Waahington, D. C — Organizacija ameriških mornarjev ob-država svoje običajno letno'zborovanje. Na dnevnem redu so zelo važne reči in razprave se sučejo o organiziranju mornarjev in pogajanju z brodolastniki, ki so sovražni mornarjem. Te razprave se vrše za zaprtimi durmi, kar pomeni, da imajo dovoljen vstop v dvorano le zaupniki delavskih strokovnih organizacij in člani organizacije ameriških mornarjev. Vodstvo organizacije se zaveda, ako bi bil vstop na konvencijo dovoljen vsakemu, bi brodolastniki vedeli takoj, kaj se je sklenilo na konvenciji. Zaključki konvencije bi ne bili vredni piškavega oreha, ker bi bili sovražniki mornarske organizacije pripravljeni, da izigrajo na vsako potezo organizacije protipotezo, ali da razmere tako urede, da bi mornarski organizaciji ne bilo sploh mogoče izigrati kakšne poteze v korist mornarjev. Delegat je na konvenciji so številni in prišli ao i vseh obrežij. Organizacija je izgubila veliko članov po izgubljeni stavki leta 1820. Organizacija zdaj 4«Muje in sprejema zaključke, ki poječa jo organiza- Dz ** I^egislativna preiskava je že v ku. Organizirano delavstvo tr-. da je premogovna in Železarna policija, ki jo plačajo privat-? kompanije in ji država daje >licijsko moč, glavni faktor, ki zakrivil, da so bfli rudarji poženi v zadnji stavki. To pre-ojcovno in železarsko policijo nipira državna poMcija. Pittaburgh Coal kompanija je la voditeljica pri uničenju in zbijanju rudarske organizaci-v petem diatriktu. Unija za ameriške civilne svo-»dsčine je naslovila pismo n#« ardena, predsednika Pitts-irtfh Coal kompanije. V tem *mu obsoja vporabo privatne »licije. Melloni financirajo to užbo. Zdaj se družba nahaja i predvečer velikih dobičkpv, ».i ti organizacija rudarjev je bi ta in" v premogovnikih so edeni stroji za produkcijo <*moffa. Mestece Imperial, v katerem ubili rudarja Bereskija, se haja 10 milj od Pittsburgha v okraju Allegheny. Mestece nahaja v globini. Na cestah meji straši premogovna in lezarska policija, ki jo plačuje ttuburgh Coal kompanija. Ni-ne more v mestece, ako ni-* vpisanega dovoljenja od po-ije. Organizatorji opeharijo to po, »jo na ta način, da nastopijo vlogi trgovskih .agentov, ali nastopijo kot fcrošnjarji a •'tirni podobami ali drugim »Kom. Ako kompanijeki vohu-pronajdejo, da se delavski /inizator skriva kot trgovrti '•nt sli krotojar. tedaj ga hi-' nažene jo is mesta. In srečen se lahko iteje, ako ni prav *teno pretepen, preden zapu-mesto. Bereakijev dogodek M le toliko od drugih, da je freski tako silno pretepen. Je podlegel poškodbam, ki ao " jih zadali najeti in sirovi "stni policaji. "atto alm o^tevedejo. Ikloejena HiL i«. f«br. — Predlog za !"*no amnestijo političnih jet-kov, t« katerega so se zavzeli »Hstl ia komunisti, je bil včo-J "ražen s 820 glasovi proti 4. vrašnik mornarske organizacije ne bo že naprej pripravljen za preprečen je teh zaključkov, je zborovanje mornarske organizacije zaupno. NasIHe za imnjm f abegi Mehiki Vlak dinamitiran in mnogo je ubitih. Katoliške šole zaprte in nune deportirane. Mežico Clty, 16. febr. — Klerikalni vstaši so včeraj z dina-mitom razstrelili pasažirski vlak v Guanajuatu. Prvo poročilo se glasi, da je bila vsa vojaška straža ubita, nekaj potnikov in strojevodja ter kurjač. Vojaška strsža, ki se vozi na mehiških vlakih, navadno šteje 25 do 40 mož. . Msleo CHy, 1«. febr. — Tajnik za notranje zadeve je včeraj velel zapreti katoliško šolo Je-anne Chezard v glavnem mestu. V šoli so podučevale nune. ki ao obtožene, da so naredile Iz šole klošter. V Mehiki so kloštri po ustavi prepovedani. V drugem slučaju je oblast odredila izgon sedmih nun iz Mehike, ker so vodile verske ob-rade v privatnih hišah. Delavski romarji prišli v Lon- podporne jednote In » Pondeljek, 18. februarja (Feb. 18), 1929. tmmmihmg .t ip«cUl »to rf mfrMf^^nrHisš^ la —U- list. Aet sf Ost t. ItlT. *«ltfti«d - Jaae 14. ltll ot s*Nk i. im. Veerli Urerfalild ta upravniki prostori: Mft7 a. Uwnd«U Ave. Offtc. of PubIWtH» 1667 Soulh UwMkw Ky% r.ltphon«, K»ckw«ll «004 STEV.—NUMBER 41 Co«M|i tt boji Cap-ptrjtvtga Mbarga Ne mara biti sodnik, da katera sila med dv< akujočima silama je odloči voj- Waehington, D. C. — Predsed nik Cdotidge se boji Capperjevo resolucije, ki določa, da ima predsednik oblast proglasiti em-bargo za odpošiljanje municije v tisto deželo, ki je kršila Kel-loggov pakt zoper vojskovanje. On meni, da je ta resolucija pre-dalekosežns. Njemu se ne dopa-de izgled, da prevzame odgovornost za odločitev, katera sila iz med dveh vojskujočih sil, je napadalna. Časnikarski poročevalci, ki so se pobrigali za mnenje senatorjev o tej resoluciji so dognali, da senatorji sodijo, da Capper poizkuša jih voditi v smeri pra vega miru, da se združijo z drugimi"] narodi za udejstvovanje miru in prizna znižanje oboroževanja. Niso še pripravljeni za razoborožitev. Boje ee vsakega načrta, ki predvideva nekakšno policijsko nadzorstvo nad Evropo ali nadzorovanje glede vojakovanja in oboroževanja. Mivki v tovarnah sladičic tlako plačano Nekatero delavke ne zaslužijo še eodots dolarjev na teden. London, 16. febr. — Od armade 6000 delavcev, ki ao se napotili pred enim mesecem iz GUsgows peš proti Londonu — da pred lože parlamentu zahtevo gfede zakona brezpoeetnostne podpore — je prištrapalo včeraj nekaj stotin v London kljnb silnemu mrazu. Vsi drugi ao se skesali med potjo. Delavske unije v Londonu so reveže nastanile v gorkih prostorih. 10 rebetor pred *>4V**m r ftfM-alji. - Madrid, 16. febr. — Petdeset vodilnih vojaških častnikov in civilistov, ki so zapleteni v zadnji dve revotti v Ciudad Realu in Valencijt. se rrtora t* dni sa-govarjati prod vojnim »odiščem. Nemir v Španiji se še ni polegel In revolts lahko ponovno izbruhne vsak trenoUk. Newark, N. J. — Med najslabše plačane delavke spadajo one, ki delajo v tovarnah za bon-tčkein slaščice. Povprečna te-Uka mezda teh dolavk je tlOJA^lj^kater« deUvko pa za-shtžijo c^> le na teden. Delavko, ki so plačane na uro, zaslužijo po 25 centov na uro, tisto, ki služIjo od koaa, pa ne zaslužijo niti pet in dvajoet centov na uro. Tako poroča Jereeyj-ska liga konsumentov. Ko so preiskovalci Lige konsumentov pregledovali delavnice in tovlrne za izdelovanje bon-bončkov ln slaščic, ao pronašli dve tovarni tako nesnažni, da ao ju naznanili zdravstvenemu de-partmentu. Seveda je ta depart-ment vedel za nesnago v tovarnah, toda pod vzel ni ničesar, da bi podjetnika spametoval, da bi boij pizil na snago. Ena tvrdk je bila obtožena, toda navihani in premeteni odvetniki Oo odlagali z obravnavo od meseca do meseca in nesnaga še ppotojl v tovarni. Po izjavi Ligo konsumentov ravna ena sama tovarna za izdelovanje bonbončkov in slaščic po državnih zdravstvenih In lokslnih zakonih In predpieih. i Ta tovarna plačuje delavkam minimalno tedensko mezdo po $15. Vrh tega da zdravstveno preiskati vse delavke in delavce najmanj enkrat v letu. ZOPET BE VABIJO TOVARNARJI V JUŽNA MEflTA. Vabljenkl ogftoAajo. da ao delav. ako moči pečeni. f Hfitt-^, Va. — Trgovska zbornica drUve Virginija vabi tovarnarje za naselitev v mestih te držav* Med drugim hvali delavce, da ao potrpežljivi in skromni. Delajo ia nizke mezde in sicer tako nizke, da ao skoči 60 lel plačujejo za 80 odstotkov nitje mezda, kot v severnih državah. Poleg tega je tudi živ-I jen je poceni, pravijo vabljenkl. ki bi radi severne tovarnarje zvabili v svojo državo. V svojem vabilu nagtašajo, da Ci glavni faktor v produkciji de-vstvo. In to delavstvo je poceni prt nas. 8aa Quentin, Cal. — Edgar La Plerre, ki jo pred enim letom umori! poMcaja Wi!liam Davisa. j« Ul v soboto zjutraj obešen v tukajšnjih zaporih. Je pač boj ped stfcro aristokracijo ameriško«* kapitaHsma 'proti hitro razvijajočemu kapitalizmu na zapadnem delu deftele. New York, N. N. <— Eockefel-ler-Stewartova bitka za kontrolo oljne družbe v Indiami odkriva. da poetoji boj, med starim ameriškim ariitokratičnim kapitalizmom, k\ ima svoj sedež v New Yorku, in hith> naraščajočim in raovltom kapitalizmom na zapadu dežele. Ta boj aa finančno vodetvo postane mogoče izreden dogodek za bodočo generacijo. Stari ameriški artsto-kratični kapfcaUao* ima avoje središče v Yorku, hitro razvijajoči kapttatfpem na zapadu dežele pa v Chicagu. Ako io stvar taka, tedaj bodo v nastalo velike izpremembe. kajti čika-ško vodetvo so precej loči od starih družin na vzhodu. Migljeji. ia boj veliko bolj sloni na konkurenčni gospodarski podlagi ao vednp bolj kriota-lisira v naznanita, da ao je skupina manjšinskih . delničarjev Standard OH dmlbe v lndiani organizirala v društvu Juotlce Societr Inc., da podpira Stewar-ta za ponovno IsVolitov. Ta skupina namerava naskočiti Stew-s rta na oodUčflt, ^mpak ona ao drii načela, da ja sedanja bitka pričela vslod konkurence med Standard OH družbo v New Jer-seyju in fcMpOracijo v lndiani. Ta konlraroAM^^boj odkrtvn članek J. A; Mirta v listu Chi cago Journal ot Commerce. Mirt nagtaša v svojem Členku, da se jo tedaj, ko je prevzel vodstvo oljne družbe v lndiani zdelo Rockefellerjovim interesom, da dotok sirovega olja. prihaja za obe družbi ht čistilnice v Whitin-gu, Ind. Stewart in njegovi tovariši so se pa odločili, da postane njih kompanija neodvisna. Najprvo je druiba v lndiani pod jarmila Midwest FUfinlng kom panijo, nato Dizle 011 kompanijo in Bell Oil družbo v Kansasu Leto 1921 se je pa združila s Sinclair Coneolidated 011 kompu nijo v ustanovitvi Sinclair Crude Oil Purchaaing kompanijo v Sinclair Ptpe Ltne kompaniji. Zdaj dotoka oljo v čistilnico v WhKin-gu, Ind., skozi naprave, ki jih la-stuje Sinclair Pipe Line kompa nija in no po napravah, ki jih la-stuje Rockefeller Prairte Pipe Line. Nato razpravlja Mirt o drugih oljnih družbah, ki so se združilo z oljno družbo v lndiani ali pa stopile v ozke trgovske stike z njimi. Taki (akti pripovedujejo o boju, ki je naatal med vzhodno oljno družbo pod kontrolo Rockefel-lerjs in zapadno oljno družbo pod kontrolo 8tewarta. Ampak znano je tudi. da je fttowart postal srsdišče oljnega škandala, ki se je vedno bolj odkrival po smrti predsednika Hardinga. Harding je postal mogoče žrtev teh bojev sa kontrolo olja. 2elja po kontroli olja je izzvala to boj ta kontrok). To je veliko bolj verjetno, kot da so moralni vzroki to boj, ki najbrž še ni končan, ampak prehaja v popolnoma drug stadij. Airoon. Buenos Airos, Argentina. 16. febr. — Največji požar v zgodovini Buenos AJreee je včeraj uničit skladišča ob lufai. ftkods znaša dva milijona dolarjev. TrMkiJtv Mlaj« tli . prhlržaa v Rusiji n Nemčija morda dovoli azil "rde-čemu Napoleonu.** Berlin. 16. febr. — Leon Tro-ckij je moral zapustiti Rusijo na približno enak dramatični način, kakor je prišel tja v letu 1017, ko se je pripeljal v capo-čatenem vlaku. "VolkawiUer Trockijev komu nlstični organ v Berlinu, jo v6e raj objavil brzojavko, katero jo Trockij poslal dva dni prej Hugo Urbahneu. Telegram, datiran 18, februarja v Carigradu, se glasi: "Dospel sem s ženo in sinom. Najlepšo poodrave. Leon." List dostavljala še ni znan6, če je prišel s Troclrijem tudi njegov mlajši sin. Nemški troojri-sti so bili Informirani is Moskvo, da jo mlajši sin najbrž pridržan v Rusiji kot talec, ki bo odgovoren za boaodo in čine svojega očeta v inozemstvu. Mlajši Trockijev sin je bil sploh ločen od očeta, odkar je bil zadnji od-gnan v Turkestan prod več kot enim letom. Znamenja so, da nemška vlada vsekakor, dovoli Trockiju vstop v Nemčijo. Carigrad, 16. febr. —- Leon Trockij je v Turčiji — šivanka v kupu slamo. Voe ga išče, a nihče ga ne more najti. Sovjetski konzulat no da od eebe najmanjšega znaka glede svojega jetnika. Danes poročajo, da bo Trockij na tihem odpeljan v Angoro. Umerila jsapadarja ki eebe. Aurora. III. — Ada Estos je v potok ustrelila svojega »oepo-darja Georae A Baz terja, v katerega slufti je bila več let. ia potem ta v ti le stekleniao strupa ter je par ur pucneje umrla. MU nmrtlcl v policijski anlfor nI pravi policaji 1 Chicago. — Tretji dan po ma-sakru butlegarjov v garaži pri Lincoln parku, kjer je bik) s strojnico ustreljenih sadom Mo-ranovih gangešev, ni policija našla še nobenega sledu za morilci — kakor po navadi. Csaopisj« straši z raznimi domnevanji. Medtem Je major SMoway, pomožni prohlbični administrator, izjavil, da so morild —* pravi po-lica j i, ki so postrelHi Moranovo gango v garaži, da ji zavežejo Jezike. Policaji so baje prod tremi tedni zaplenili na cesti truk pija&e is Detrolta. ki jo bila poslana Moranu. Pijačo so prodali na svojo pest, toda Mofran jo zahteval zadoščenja z grožnjo, ds jih naznani. To Je vodilo do ma-sakra. SMIoway seveda pmvl, da je to le njegova teorija, upa pa. da dobi dokze. Teorija policije pa Jo, da Je Moranova ganga oropala butls-garsko gango v Detroitu, ki Je znana kot "Purplo Gang," za truk Žganja iz Kanada, ki je bilo poslano v Chicago, nakar H de-troitska ganga poslala okaeku-torje sem, da se maščujejo. Policija išče policajski avto, v ka-terem so se morilci pripeljali in odpeljali, pa ga ne moro nikjer najti. Zanimiva je vloga, katero Je Igral dr. Schwlmmer, ki so gs našli med ustreljenimi lajtnanti v garaži. Ta edravnik je veljal za poštenjaka. Imel je ovoj u-rad. kjer je redno ordiniral — zdaj pa je razgaljen, da jo Igra) dve vlogi: vlogo poštenega adravnika in vlogo butlegarja ter poboj nika. Državni pravd nik Snnnson grozi policiji s "drastično akei-ko," ako policija ne dobi krivcev v roke. 0 2ganjarski magnet Caponi iz Cicera, ki se nahaja v Floridi, je poslal glas, da je njegova gangs sbsolutno necMžns v tem slučaju. Vprašanje pa še vedno ostane: Kdo in kje so morilci? V zadnjih treh letih Jt bilo v Chicagu ustreljenih S6 oseb v but legarskl vojni, tods nihče ai bil Jugoslavija trpi pod debelo skorjo ledu in snega LJubljana odrezana od aveta. Vlada deli kurivo, kruh in mleko, Trideset vasi zakopanih v snegu. Eksekucija štirih franditov ? Zagrebu odffodena vs»ed mraza. Veg promet počiva. 200 mrtvih v Nemčiji in 100,000 delavcev brez dela v Belgiji. — Belgrad. 17. febr. —, Deaot vlakov ao jo lagubUo nekje v snegu v Boopi. Zaman jih iMe-iožeoaomdnl. V vlakih ni bilo tivil In le aufto premoga In baU ao K da so eni potniki amranlll. Na atotlne vaai je sakovanth v sneg ln led. Vaa Jugoalavlja je še vedno v pesteh groanega m rasa In nepoplano trpljenja prevladuje «faepovw»d. glveša primanjkuje in voda jo pootala Uiksus Tramvajski promet poliva, šolo aa aaprte In oblaatl dele premo« na funte. London, 17. febr. — Danes poročajo o velikih isgredih v iVaršavl, kjer množice ljudi napadajo premogovna skladišča. Poljaka Ima ve* kot desst milijonov dolarjev Škode veled sil-nega mrasa.' Cehoslovaška vlada je posla-Is 250,000 vojakov na šelesniftke tire, da itkidajo sneg. Delo bo trajalo štiri tedne, 6e proj no pride toplo vreme. Nemška vlada jo poslala 2000 ftelesnlikih vagonov premoga na Dunaj, Dunaj, 16. febr. — Vsa juš-novshodna Evropa je še vodno pokrita i več metrov debelimi samoti, s tri do pot čevljev debelim snegom in oatra burja še vodne mete s snegom v ^11. iifc ii 11,. » - -----» - - - - jmi ukal /4m n v (imihmr imhmii rToniDirni urseinK pnivt» no ne * ■u^pum >b*mui pod nl^lo. Nesrečni ljudje umi-ta Influenoo In pljučnico ter končno od glada. Vsa večja mesto so deloma ali popolnoma isollrana In vso reke — kakor Donava so tamrsnflo od isvirka do iall-va. Led na Donavi v Belgradu Je tri čevlje debel. Is vssh krajev Avstrije, Ogrske, Jugoslavije ln Bolgarije pri-hajajo poroilla o silnem trpijo, nju In tragedijah vslod abnor-malnega vrsmens, kakršnega še ni bHo 260 lat. Mesto Bslgrad, Brno, < Hratislsva in Ljubljana so odrezana od lunanjega sveto. 2elemlški promet Je ustavljen v vseh teh Ootelah. Vse cvete i Ogrsko so pretrgane, rasen s brezžičnim brsojavom. Vsi vlaki, ki spajajo vshod in Balkan s kontinentalno ftvrope, so prenehali voziti in mnogo jo pokopanih v sametih. Ogrska vlada Je včeraj javila, da Budapešto ima premoga samo še za pr dni In spložns tragedija Je neizogibna, če snežni viharji takoj ne odnehajo. Jugoslovanska vlada je začela deliti premog In drva, kruh in mleko, pa Je napovedala neusmiljeno vojno profitorjem, ki so podrsiiH cene sa sto odstotkov. Cehoslovaška vlada Js včeraj naznanila, da samo dva odstotka premogove zalog« Je na razpolago prebivalcem, ostalo mora biti za bolnišnice in elektrarne. Iz Zagreba poročajo, da je v Umošnji bližini 60 vasi popol-noma zakopanih v zametih. Oblasti Jim ne morejo poslati pomoči In bati ss Je težkih posle-dic. Pet ciganov je zmrznilo blizu vasi Jertl. Druge vezi It Zagreba se glasi, da js imele biti tamkaj sad-njo sredo eksekucija ŠUrih ro-perjev, toda obsojenci so še živi, kajti vlak, ki vozi krvnika It Sarajeva, je obtičal v snegu. O-bešenje Je odgudsno, dokler ne pride boljše vreme. HerNa, 16. febr. — Berlin je bil snoči v lomi. ker so glavne plinske eevf samrznile. Cena premogu in krompirju raete kljub odmerjanju i trgovci smejo pro. dsti najveš 60 funtov premoga na eno karto V Breslau m bili včeraj veliki aretiran. Kdo in kje so morilci?) izgradi. Velike mnošk« trpečih siromakov so se teple s policijo sa premog. Breslau. ki Ima 600,-000 prebivalcev, je brez električne raasvetljave in vode. Promet je paraliziran.' Nemčija in Avstrija beležita to teden okrog 200 smrtnih slu-čajev vslod mraza poleg tieo-čev, ki Imajo tmrtnjone noge, roke In obrate. Br«olj. 16. febr. ~ Belgija je na debelo pokrito t enegom In ledom. Tovarne ao morale tapre-ti vrata in 100,000 delavcev ja brez tatlužka. Vse lole to tapr-te in bolnišnice to polno bolnikov na gripi In pljučnici. Potniški promet s Anglijo je prenehal na vteh\ črtah, Itvtemšl v 0» atendu, a Šš tam ao jo pojavil led — prvič v sto lotih. London, 16. febr. — Srednja Evropa še vodno tmrtuje v valu mraza, ki nima para v moderni zgddovinl. Poročila o mučnih tragedijah prihajajo iz vaeh prizadetih krajev. It Poljske poročajo o mladi kmetaki nevesti, ki te jo peljala na saneh v cerkev v Piotlkowu k svoji poroki, na Jo mod potjo tmrtnila. V Cehotlovtkiji to vtell lz osebnega prometa 146 Mcomotiv ta voinjo vlakov a premogom, da tatoAo Avstrijo in Ofrtko, kjer je silno pomanjkanj« goriva. Simplon - Orient oksprtNHii vlak, ki jo imel priti včeraj Iz Bukarešte v Parit, je obtičal v snegu v Jugoslaviji, Bratislava t 00,000 prebivalci v Cehoslova-kiji Js popolnoma odresana od zunanjega sveto, takopana v snegu. Zagreb. Jugoalavlja, 16, febr. — Četo 40 ciganov Jo včeraj u-tqpila v Dravi pri Tolovcu, ko to je ciganska karavana vlzklz čet led, ki te je udri. 1 Hjfšl ¥ vojal Z MM-rlško prohlbloljo? Tako javljajo la Pariza. Dren vozi: vstlkaasht kaaa bila prazna la zzto jo zvetl oče predal ječo MuaeoMalje. Parit. 16. febr. — Tukaj poročajo, da j« papeš Pij XI. obsodil amsriško prohlbično postavo kot "nemoralno In protivno zakonom Kristusove cerkve," vslod čessr Jo je treba pobijati. Prancoaki vinarski krogi, ki ne morOjo prsboletl udarca, katerega Je zadela ameriška prohibi-dja njihovi trgovini, vesele po-tdravljajo to vaat. Cerkveni krogi v Franciji pravijo, da so nekaj slišali, da Va-tlkan namerava nastopiti proti suhaštvu v Ameriki, nimajo pa še ofldjelnega potrdila. - London. 16. febr. — Visok ka-toliškl doetojanetvenfk v Angliji je rekel, da je oil papež prisiljen sklsnitl pakt t Italijo zato. da dobi dve milijardi lir odškodnine. Papeževa blagajna Je brez ms lege prašna In Vatikan še nakatuje denar na račun odškodnine. Zadnja leto je bila A-meri k« glavni vir denarnih dohodkov papežu — ampak ameriški katoliki eo preveč sitni In za-hlevaJ<>, da grado njihovi prispevki v toke In take svrhs. Papežu nI torej nič ostajalo sa splošne stroške. Influeeea keel v Aaglijt. London. 16. febr. — Zadnji teden je umrlo v 107 meetih An-zlije M7 oseb iS influenco proti 662 in 621 v prejšnji ms dvema tednoma. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NAEODNE PODPORNE JjEDNOTB Cena ofUsov po dogovoru. Rokopisi M m vra&jo. Narofoiaa: ladlajana d rt. v« (Iztm Chlcafa) $«.00 m teto. SMS M Sol teto; Cbieoro In Cteoro |7J0 no teto, IS.7S so pol teto, I I >D so Noolor so vaa, kor fao otlk s ltelo»: "PROSVETA" N674I So. UmMals Atmuo. Ckteof«. IlUoolo. THE ENLIGHTENMENT' OrfH ot Um SIotooo NoUomI BemrtU Sodotp. 0m4 bf U« Klovni« National Reaafit Sadatjr. Advartialnf rotos on ograonont. Bobacriptlon: United Stotos (oseopt Chteogo) and Cooodo fSUK) por paor; Chteogo 17.50, ond foralgn countrias $».00 pdr yoor. ,__ MElfBEK OP THE FEDERATED PRESS --, , ^ Hi lfS m mM* Dotum v oktepoju n. pr. (Jon. 11-102«) poleg voiogo Itoana no noslovu pomonl. do to osja s Ura d navora poteklo naročnina. Ponovilo jo provodoano, in oo rooi no šotori liat. >1 _■ STROJI NADOMEŠČAJO DELAVCE. Gospodarske krize ni v deželi, vseeno pai vedno manj delavcev dela v tovarnah. Ako se je število delavcev povišalo. tedaj se to ne zgodi, ker atroji v tovarnah izdelajo manj blaga, temveč zato, ker je ena ali druga industrija bolj oživela kot druga leta. To niso izmišljotine ali prt- Kvedke kakšnega delavskega agitatorja ali pa trditve kšnega prenapetega boljševika, ampak so gola dejstva, ki jih čitamo v statističnem poročilu delavskega depart-menta Združenih držav. V tem poročilu čitamo, da J? bilo zaposljenih manj tovarniških delavcev v letu 1928, kot v katerem drugem letu od leta 1921, v mezdi je pa bilo izplačanega toliko kot v letu 1924. Department nam pokazuje s številkami, da je bilo od leta 1928 povprečno na leto zaposljenih manj milijon delavcev na leto. Iz tega sledi, ako se je število zaposljenih delavcev od leta do leta krčilo, a vseeno se je produciralo toliko, kot bi bili ti delavci zaposljeni in zaradi produkcije ni nastalo nobeno pomanjkanje blaga rfa trgu, da morajo za ta pojav postati gotovi vzroki. Kakšni so pa ti vzroki? Sredstva za produkcijo so se izboljšala. En delavec z modernim strojem izvede danes toliko dela, kot ga je preje opravilo pet, deset, petdeset, sto ali pa še več.delavcev. Da je tako in da ne more biti drugače, nam pove nadaljno poročilo delavskega de-partmenta Združenih držav. Skozi celo leto je bilo 2.6% delavcev mvfjN&aposlje-nih kot v letu 1927 in 13.8% manj kot v letu 1928. Leta 1921 je bilo zaposljenih le 1.2% več delavceV. V tem letu je bila povojna depresija največja. Od leta 1919 dela v tovarnah 1,500,000 delavcev manj, daairavno je produkcija dosegla najvišjo stopnico v zgodovini. Ako je tako, tedaj vemo, da je nekaj najdbe v gospodarskem sistemu. Ta nafrobe je pa treba odpraviti. Podjetniki ne bodo tega storili. To jim ne gre prav nič mar, kajti njih profiti se niso znižali, ker so delavce nadomestili s stroji, ampak zgodilo se je vprav n4robe. Njih dobički so se povečali, kar so naglašali v lanski predsedniški kampanji, ko so govorančlli o veliki prosperiteti. Ali se naj odpravijo stroji? To bi bil* neumnost! Stroji so vendar tu, da olajšajo delo. Kaj torej? Skrajšati je treba delavni čas in uvesti sklad za zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. To seveda še ne bo rešilo tega vprašanja popolnoma, ampak bo za veliko let olajšalo breme za delavske mase. Kakor že povedano, podjetniki se ne bodo potegnili, da se kaj takega zgodi. Za to morajo skrbeti delavci, ki trpe. Največje žrtve tega gospodarskega sistema so le delavci in njih družine. Toda kako in kaj? Delavci imajo volilni listek. Ta glasovnica jim daje moč, da izvolijo v postavodajne zbore može, ki bodo sprejeli postave, da se delavni čas skrajša in uvede sklad za zavarovanje proti brezposelnosti. Kaj bi na pr. sledilo, ako bi katera državna legislatura sprejela šest ur tovarniškega dela za delavke in najvišje sodišče bi izreklo, da je ta zakon ustaven? Podjetniki bi bili primorani znižati delavni čas tudi za delavce, ali pa odsloviti vse delavke, ako bi hoteli, da delavci delajo osem ur. Iz t*ga bi sledilo zopet povišanje mezde, ker bi bili podjetniki primorani zaradi pomanjkanja delavcev tekmovati med seboj z boljšimi mezdami. Kaj bi sledilo, ako bi legislatura priznala sklad za zavarovanje proti brezposelnosti in bi najvišje državno sodišče izreklo, da je postava ustavna? Delavci bi vedeli, da ne bodo takoj stradali, ne bodo imeli s čim plačati stanarine, kurjave, razsvetljave itd., ko bi bili odslovljeni zaradi |>omanjkanja dela v tovarni. To bi osvežilo tudi morslo delavcev. Delavci bi. imeli veliko več odpora v sebi proti izkoriščevalnim metodam, ki marsikaterega delavca poMt v prezgodnji grob, ko bi spoznali moč glasovnice. n, Glasovnica ali volilni listek je torej silno orožje v rokah delavcev, ako ga rabijo pravilno in sebi v korist. VESTI IZ NASELBIN Koso ženske prvi* volile ... MiHraukee, Wta. — Kot sem zadnjič omenil, nem bil leta 1916 v rsdarski službi n« Chisholmu, in zameril sem se bil jeklarskim družbam ter skoro vsem trgovcem tekom moje policijske služ-be. Zamera je bila zato, ker •em bil edini izmed policajev razredno zaveden, kar sem očito pokazal začasa rudarske stavke. Imenovali so me policaja I. W. vv. Pritiskali so na mestnega odbornika Weberja, da me odslovi, pa ni hotel. Družba je bila sita stavke in je skušala na \sak način zlomiti jo; trgovci so ijili na strani družbe, ker niso pomislili, da je njih obstoj od-| visen od rudarjev. Niso se zavidali dejstva, če bi bila mezda delavcem povišana, da bi-s tem boljie uspevala tudi njihova t rgovina. Jeklarska družba me je zapisala v črne bukve. Dela mi ne bi bila več dala, če bi ga bil iskal, k sreči pa ga nisem, ker sem, se oprijel stavbinstva. Takrat sem tudi storil kar največ »em mogel za socialistično idejo, in jpene so dolžili uspeha, ki ga je imel pokojni E. Vv Debs na Chisholmu leta 1920 kot predsedniški kandidat, kajti dobil je v tem mestu večino. Takrat so ženske prvič volile. To je dalo priliko, da sem jim tolmačil v volilnih kočah, kar je bilo seveda vprid soc. kandidatu, ki je bil bal takrat še v zaporu v Atlanti. Zelo rade so sanj volile, ko sem jim pojasnil, kdo in kaj Je. Na Chisholmu je bila takrat velika bojazen, ker so mislili, da bo Debs tudi v drugih mestih dobil večino in da bo isvoljen predsednikom Združenih državam« Sodnice v volilnih kočah so se kar tresle od strahu, ko so čitale imena kandidatov, kajti« ime Debs je bilo največkrat na-piaano na glasovnicah. — Hu- dega nI bi!o7 kajti druga mesta < Haute. Clinton >7r ako kateri se niso ravnala po vzgledu me- želi slišati našega ^tnika Sub- r a v govih znancev po katoliškem obredu akoravno on ni bil izpo-vedant nobene dominacije. Na grobu so se poleg cerkvene ceremonije vršili tudi društveni obredi. Občinstvo; je vkljub stralno zimi obred« v samožalo-stl poslušalo do zadnje besede, samo č. g. je po končanem delu skočil v avtomobjfl ter odhitel proti mestu. Memia se mu je mudilo, da narečji "bili for service rendered^ Pokojni je bil doma od Škofje Loke na Gorenjskem, star 34 let, ter bil v Ameriki kakih devetnajst let. Tu v $uttu je živel kakih deset let, kamor je prišel iz Kock 8pringsa,;,Wyo. Bil je tukaj obče priljubljen *n či*lan in ga bomo težko,; pogrešali. Po. mišljenju je bjl ifčenec svobodne misli ih naprednjak ,prVe vrste. Lahka mu bodi naša zemlja! — Poročevalec. Zakon narave je neispremenljiv; mati narava da človeškemu bitju življenje in ga zopet vzame. Žalujoči ostali: Martin in Ma-ry Glalusi, starša, Justina, sestra, ysi člani društva št. 107 SNPJ. J i Subljev koncert. Indlaaapelis, Ind. — Dne marca v šolski dvorani ob 7 zvečer priredi znani pevec Subel j koncert z zanimivim programom. Sirom Združenih držav, od kraja v kraj kjer žive slovenski naseljenci, poseča naš umetnik g. Anton Subel j ter poje ljubke nam pusmi globoko ležeče v naših srcih. Z umetniško melodijo pesmi oživlja nam daljne spomine v razdobju- časa zibelke. V duhu nas popelje nazaj na rojstno grudo, kjer nem je mati pela peeml v naši1 mladosti. — Ljubi dom, ki mu je biser vseh krasot, kjer je pfcebil detinstvo, postljano v izobtttol nadlog. — Kdor je slišal g. Antona Sub-lja, ta ned voml, jja nam da vse, čustvo in srce, /Nikdo naj ne bo med nami in H »tej naselbini da ne bi slišal pevca, sina slovenske matere, našega rodnega brata. — V imenu naselbine se vabi k obilni udejkbi. — Bližnje naselbine — Kq*omo, Terre steca Chisholma; izvoljen je bil pokojni Harding. Po teh volitvah so se vsi lakaji in vohuni jeklarskih družb zaklelPfcroti meni, da me morajo za vsako ceno spraviti iz mesta. Ti ljudje so nahujskali javnost, ali bolje rečeno, nesavedno delavstvo, da me je začelo mrziti. Tako so še drugi me začeli pi-sano gledati, ki so mi bili prej naklonjeni, ki so mi dali postavljati nove hiše ali pa stare prenavljati. Jeklarski družbi se je torej posrečilo, nahujskati ljudstvo proti meni, kajti 'potem nisem imel več dela od ljudstva, pri družbi seveda še manj. Prihodnjič omenim nakratko o zanimanju našega delavstva na železnem okrožju za državljanske pravice leta 1914 in na-Pfej Joseph Ule Podrobnosti o Jelovčanovi smrti. Butte, Montana. — Na sevo-ro-zapadu vlada letos huda zima. Dnevniki prinašajo dnevno vesti o številnih žrtvah strašne zimske burje in žametov. Tudi naša slovenska naselbina v But-tu. Mont., je morala prispevati svojo žrtev. John Jelovčan se je vračal domov v noči 26. in 27. januarja iz družbe svojih prijateljev. Pri-šfdši do tračnice poulične želez niče, mu je kara pred nosom u* šla. Ker je bil promet na poulični železnici radi nevihte para-tisiran, Je po dolgem čakanj ;i prsmrznil do kosti na poti domov. Bil ni kos strašni zimi in nevihti in — našli so ga v jutro v zametih. Po dolgem trudu prve pomoči prijateljev in po-saeje zdravnikov v bolnišnici, ee Jim Je posrečilo ga spraviti k življenju, a oči vidno je bilo. tla edina pomoč rešiti ga smrti, bi bila operacija, od rezan je rok in nog. Vsekako operacija sc zdravnikom ni zdela priporočljiva in Johny Je po deset dnevni muki umrl od gongreničnega strupa. Pokojni Je bil član društva Slov. Hrv. Sloga. št. 207 SNPJ. "Slov. sinovi" št. 149 SSPZ ter društva "Filipa in Jakoba" HBZ. Bil je član tukajšnjega mladinske«« kluba Ur delničar Na-rodnega doma. Truplo Je letal" v Narodnem domu ter bilo obiskano od vse naselbine. Pogreb, katerega ao se udeležila društva v celoti, se je vršil dne 8. feb. in aieer po lelji nje lja, ima priliko sjftati ga na koncertu dne 9v mam ob 7:30 zve čer v šolski dvorani, 902 Holmes ave. Na svidenje! , Aotf« Berkopec. tfi.Jtti ^jNaa«iattUo» , Ramsejv OMo. +*> Naznanjam prijateljem in znancem, da jo dne 16. Jan. umrl'Sobrst Anton Zupančič, član drtištva št. 279 SNPJ. Bil je samec, rojen leta 1878, fara Dobrih*, Ovčja vas, pri Novem mestii, DOlenjsko v Jugoslaviji.4'Kolikor mi je znano, ne zapušča nikakih sorodnikov. Bil je na Harricku, Ohlo, in je stanoval pri Frank Skednju. Zbolel1 je 10. Jan. in umrl 16. jan. Pogreb se je vršil no civilnem obredu na Mt. Pleasant, Ohio. Društvo ga je polndšte-vilno spremilo k zadnjemu po-čitku in mu podarilo krasen venec in s tem p&kazalo dober izgled, kaj je SNPJ* Pokojni sobrat je bil dobrega značaja in dober član SNPJ 16 let. Dragi sobrat« počivaj mir« no in lahka naj U bo ameriška zemlja. (L Dno 10. feb. smo dobili Sinove Člane v odrasli oddelek in enega v mlad. oddelek. Upam, da Jih bomo še vet. Joe Koienina. tajnik. Zadeva Smrekarjevih rokopisov. S pota. — Zadnje dni so v či- kaškem "A. S." zopet privlekli moje kne v zvezo z manjkajočimi rokopisi pokojnega Andreja Smrekarja. Ta umazana igra se — po zaslugi Grdind in vseh o-nih, ki kot ptiči ene vrste letijo skupaj — ponavlja že leta in sedaj, kakor vidim, so jo zanesli tudi v staro domovino. Nesramni namigovalci in obrekovalci mogoče vedo, kje da so tisti rokopisi, radi katerih se kregajo in mene obrekujejo, na vsekakor hočejo, da bo. Matije kriv, kajti na nekoga marajo odložiti svoje grehe. Ker so obrekovalci najbrž že pozabili, kaj so poročali listi kmalu po Smre-karjevi smrti, jim hočem poklicati v spomin nekaj, kar jih lah ko spravi na pravi sled. Dr. Frank J. Kern je objavil v "Glasilu SNPJ", št. 41 z dne 10. oktobra 1913, daljši članek o Smrekarju. Pisal je o njegovem življenju in delu, našteval njegove izvirne in prevedene pesmi ter na koncu članka objavil pr? vod Longfellowega "Vaškegn kovača" s pripombo/da bodo sledile še druge pesmi. Objavljenega ni bilo potem Več nič! V tem članku je dr. Kern zapisal — le dobro prečitajte — tudi sledeči stavek: "V njegovi zapuščini, katero ima v rokah Eev. F. Bajec v St. Paulu, Minn., je kakih ste pesmi, izvirnih bi prestavljenih, ki bi naredile lepo zbirko." K temu pripomnim samo še to: Od pokojnega Jos. F. Buha sem dobil nekaj Smrekarjevih pesmi v rokopisu, ki so bile večinoma že objavljene. Na dotifi-nih listih je Buhov podpis. Dalje sem dobil nekaj pesmi od pokojnega Antona Sojarja. Kje jih je on dobil, mi ni znano, da-si so mi znane nekatere okolno-sti, ki jih pa rad dam osebno vsakomur, kdor se zanima za te informacije. Za danes naj to zadostuje. — Matija Pogorele. ...... Smrtna kosa. Adamson, Okla. — Naznanjam vsem prijateljem in znancem po Širni Ameriki, da je preminul po kratki bolezni dne 21. januarja t. I naš rojak Frank Benedičič. Pokojni je bil dober in zvest član društva "Litija" št. 58 SNPJ, katero mu je poklonilo krasen venec v zadnji bratovski pozdrav. Frank Bfenedlčič Je bil rojen v vasi Hlavčje njive, št. 3, fara Trata, pošta Gorenja vas pri Škof j 1 Loki. Tu zapušča žalujočo soprogo in enega sina. starega 14 let, ter brata Anton Benedičiča. " Društvo "Litija" št. 58 SNPJ je oskrbelo pokojnemu sobratu dostojen pogreb. Franka bo naše društvo pogrešalo. V imenu celega društva: pokojniku blag spomin, njegovi mali družini naše globoko soža-ljet — Frane« Jegttč. tajnica. opazovanja Kakor v nebesih tako V sli o paktu s cerkvijo, toda po< v Italiji.. ; pisati mora vse, če mu je pra Mussolini je rešil rimsko sil ne. ■ vprašanje: svetega očeta Je o- Mussolini je^"pripeljal Italij svobodil iz ječe in ječo je izpre- nazaj h: Bogu Tako se hva menil v svobodno Vatikansko pspež- Pripeljal J® J« » — dv mesto! 'To je največji dogodek ^srdi lir. Toliko mora lu na svetu po svetovni vojni," je HJa plačati, če hoče biti *p< vzkliknil katoliški prelat v New bsijk. T^ca je papeževa ntra Yorku. Mussolini je seveda naj- kupčijc. yatotl se pa hvaliJ( večji mož — in če je kaj pra- da so pridobili papeža za f*š vice v katoliških nebesih (v fem in— poceni. Papeška vat katerih imajo itak Italijani ve- danska država je pod pr< čino), bo Mussolini kanoniziran tektoratom fašistovske Italije v enem letu po svoji smrti. v sUrlh časih so za papešk V kaki časti je danes Musso- državo garantirale vse katolišk lini pri svetem očetu, torej pri države, odalej garantirajo sam Bogu, je povedal papež sam, ko fažisti. je rekel delegaciji študentov z Zdi se, da sta oba na dobički univerze Presvetega srca v Mi- Mussolini in papež. Volk je k lanu, da je vatikanski pakt dal in koza ie c*1*1 ^P«** Je dob "Italijo nazaj Bogu in Boga na- dve milijardi lir in stari naslc zaj Italiji po zaslugi moža, ki suverena, Mussolini je pa dol nam ga je sam Bog pripeljal " v katolišk Bog je torej poslal Mussolinija, «« »veta, da je rešil rimsl da je rešil papeža iz "ječe" in vprašanje in "pripeljal Itali. dal Italijo nazaj Bogu! To je k Bogu." Mussolini — v zdaj jasno. Italija se je pričela »ki katoliški Cezar! Kaj vračati k Bogu čim so prišli fa- njemu na tem, če se Italija po šisti, ki so najprej nalivali so^ vrže kanoničnemu pravu? Ei cialiste s kastorskim oljem in reakcija več ali manj. V tem sežgali slovenske knjige (moli- Benito dosleden, tvenike tudi) na Primorskem. Največ je izgubilo ljudat< Zavratni umor Matteottija in Italije, ker mora storiti tri k drugih je bilo p#l povratka k rake nazaj. Baš v tem je slabe Bogu, ko je pa Mussolini izgnal vatikanskega pakta. Mussoli socialiste iz Italije, je bil povra- garantira papežu vse, kar tek dokončan in papež je bil podpisal, toda kdo garanti svoboden. Mussolini ju. da bo danes dve i Ni nič čudnega, če je sveti oče tri leta še diktator Italije? K< podelil kralju Italije Kristov red mu garantira, da ga prejalisl in Mussoliniju red "Zlatih o- ne pokoplje srd ljudstva — strog". Vivat! — kdo bo takrat garantiral Kadar gospodje govore o papeža? Papeška državica slo kompletni hinavščini, naj po- na fašizmu, ali pa bo fašizc mislijo na visoke glave v Rimu. večen? Mussolini je sklenil in podpisal Mussolini je "prepeljal Itali pakt s papežem v imenu kralja nazaj k Bogu". Srečna Italij — v imenu tistega kralja, ki Srečno Primorje, v katere nima absolutno nobene oblasti, zdaj zavlada cerkveno prav razen toliko kolikor mu je do- Smrten greh bo, če bo Še k voli Mussolini! Nihče ne ve, kaj "kikal" zoper edino božjo dri Viktorček Emanuelček sploh mi- vo na svetu! LISTNICA UREDNIŠTVA. Naznanilo ia zahvala. St. Ix>uls, Meh—Naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 12. jan. t. 1. po kratki in mučni bolezni davici preminula naša nadvse ljubljena hčerica Lillian Gia-lusi. Bolehala je samo tri dni? Pogreb se je vršil, dne 14. jan. Pokojna hčerka ** bila stara dve leti In tri mesece. Bila je članica društva "Planinaki raj" št. 107 SNPJ v mladinskem oddelku. Na tem mestu se iz srca zahvaljujemo članstvu društva št. 107 SNPJ za krasni venec, ki ste ga položili ob njeni'krsti, in preskrbeli deklice, ki so jo spremile k zadnjemu, počitku. Naša najlepša zahvala onim. ki so darovali krsane vence, istotako lepa hvala vsem. ki so pokojnlco obi- skali ob njenem mrtvaškem Ako sta knjiga in -avtor po-odru ter naa tolažili v bridkih polnoma različna, potem in žalostnih urah in vsem. ki so «nor. knjiga pa je resnična se udeleAili sprevoda. TI. draga in ljubljena hčerka In sestrica, odšla al od nas v pre-rani grob in zapustila si naa, a spomin nate ostane v naših srcih za vedno. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda. Girard. O. — Dopisnik. — Vaš dopis se predloži seji gl. upravnega odbora, ker zahteva, da se priobči s psevdonimom. — Pozdrav ! Misli • knjigah. Z družbo knjig je prav tako kakor z vsemi družbami r v slabo greš, toda v dobro prideš., • • ♦ Naj bo stvar taka ali taka, če se hočeš spoznati s pisateljem, moraš čltati njegove knjige. • 0 • V umetnosti zmaga samo ab-sohitnost: čigar talent je premajhen, ta je na slabšem od onega, ki vofrnv ti ima talent« e e e Nedvomno, tudi pesniki so ljudje. Toda ljudje, ki store, da vsaj včaai pozabimo, da smo *n-mo ljudje. Vaak pomeni ali ne pomeni toliko, kako niše in ne kakšen je. • • • Treba je. da le vidimo, kako vzame človek knjigo v reke. da vemo. kaj misli človek o pisatelju. EN NAROD—TRI PLEMENA (Isvfrno.) Deset let tvorijo Srbi, Hrva- da pride 1. 1928. do dejan* tje in Slovenci eno drŽavo. Ko skupne države, smo to državo ustvarjali, smo Dejstvo je, da Slovenci, i dejali, saj smo^&rbi, Hrvatje in. vat je in Srbi nismo bili Slovenci -dejansko en sam na-- ifkupno državno življenje p rod. No, praksa teh desetih let pravljeni in da smo bili seve pa je pokazala, da še — nismo manj pripravljeni za skup en narod in da bo treba še ve- narodno in politično življen liko truda, da bi mogli biti Pogreška je bila, da se je teži "eno". posameznikov in nekterih gr Slovenci smo bili vedno iskre- vzelo ia — izvršena dejstva, ni pobomiki Jugoblovenstva. V zadnjih desetih letih sm< Zlasti voditelji slovenskega de- skupni državi mogli konštatii lavstVa so že pred dolgimi leti, ti, da se ni napravila niti c ko so šli za tem, da ustanove skupna politična stranka delavsko politično stranko, usta- Srbe, Hrvate in Slovence in novili Jugoslovansko socijalno so celo industrijalci in t. zv. i demokratično stranko, ker so spodarski krogi napravili bili prepričani, da je le v edino- svoje interese le — skupno sti moč. Drugi dve slovenski prezentanco, organizacije pa stranki sta sicef Izjavljali svoje ostale v starem delokrogu jugoslovenstvo ob raznih prlli* miljeju. kah, ali sta se vedno plemensko Tudi kulturnega skupne označevali, tako so se klerikalci foruma se ni konstituiralo. . oficijelno imerjoVkli vedno Slo- goslovenska akademija znano venska ljudska1 stranka, liberal- v Zagrebu je ostala — zagn na pa SlovenSfck narodno-na- ska kot pred 50 leti, ko se je predna stranka. Celo povojna stanovila. Srbska je ostala si politična formacija kmetijcev ska akademija itd. je Šla za imenom "Slovenska Literarno so ostala sredu kmetijska stranka." Beograd, Zagreb, Ljubljana. Hrvatska napredna omladina Edino v gledališčih so um in pozneje hrvatska-srbska koa- niki pomešani in sicer tako: licija sta bili na jugoslovanskem so Rusi in Slovenci po vseh g stališču, zlasti na hrvatsko- dališčih zastopani, Hrvatje srpskem. Stare hrvatske politič- Srbi pa le — doma. ne stranke pa so bile le hrvaške. Banke? Srbske banke so U Pokojni vodja in Ideolog Hrva- Srbiji, hrvaške doma in po ki tov — pred Štefanom Radičem jih, kjer ni še določena "inter — je bil dr. Ante Starčevič, ki na sfera". Slovenci gremo i je povdarjal povsod le veliko vsod v Bosno, v Vojvodino hrvatatvo, — Slovence je nazl- Dalmacijo na deželo, le v B< val za "planinake Hrvate". Ve- gradu in Zagrebu se ne more i liki škof Strossmayer je bil seve bena filijala slovenskih ba pristaš jugoslovanske narodni ugnezditi, medtem ko so v U in politične ideje. bljani, v Celju in Mariboru U V Srbiji je bilo seve zelo ma- jale hrvaških bank. k) Jugoslovenstva. Politično so Tudi med izseljenci Srbi. 1 bili Srbi vedno Srbi In Velesrbi vati in Slovenci — kjerkoli, i in so se — z redkimi izjemami v Ameriki ali v Avstraliji sli — prav malo brigali za ostale Egiptu ali V Franciji — J« " Jugoslovane: imeli so le male Ločeni so povsod. Edina izjer zveze s Srbi na Hrvaškem, V je J. S. Z. v Chicagu In S Vojvodini In Bosni. Craa Gora P. J. v Chicagu. ki imata tti je stala sama zase. Srbe in Hrvate za svoj« A« Ko se je pred več kot 80 leti Slovenska pevka (Lovšstov mladina slovensko - hrva taka * ali pevec se obrne — naravno srbska po vzgledu škofa Stroee- le na rojake. Hrvaški po** v svoja domovJa. V Nem- rovtu je prebival France K"mprrle s svojima dvema to-VMr»*ema, Antonom Črvom in Albinom Kemperlom. Vsi tri-J* "> bili prišli is Primorja. krep-k> »n zastavni drvarji. V petek 10 * vsi napotili is Nemškega J*ta prot Ravnem, kjer je fmel K«*perle shranjeno svoje orod-J# tar se ix*em nameravali odKi * ^tare Fužine, da so dobili dr- ■ iti lesnem trgovcu 2mitk.i. •• 187 Rumunov ......»••••«•»»«•••••• 179 Švicarjev ........•«»••••«•••••• 161 Grkov »,....♦....».•♦.•••••••••••• «8 Kitajcev ..........»....••«»»•»•• Po tem vidimo, da Je glavni dotok tujcev prišel Iz Avstrije, potem iz Češke In Madžarske Ds je število še popolnejše, jih je še s Kitajske prišlo 46. Potnih listov je bilo izdanih po zagrebški policiji lani 81 tT In sicer sa evropske države, za prekomorske kraje pa 100 (spet tako okrogle število! Pa rod še kdo, da ni to sama božja previdnost!) In sicer 20 sa Zedlnjene države, 9 sa Kanado, 2 sa Brazilijo. 28 sa Argentino, 5 za Chlle, 7 za Avstrijo, in 84 za Urugvaj. — Shodov je bilo lani v Zagrebu 48; 40 jih je bilo pa prepovedanih f Občine naj popravijo aapsšte. Beograd, 22. jen. 1929. Finannčt minister Je izdal posebno okrožnico o občinskih pro-računih. Minister pravi ds nekatere občine ne znajo gospodariti. da so isdatki za admtnistra. d jo previsoki, ker dosegajo če-.to eno tretjino in celo aad po- lovieo celotnega proračuna, da se zanemarjajo druge sadeve občine* kakor eeste. prosveta. higije-na itd. S tako občinsko politiko je tre-ba prenehati, pravi minister. Treba je popraviti vse proračunske in celokupno komunalno politiko preurediti. Predvsem naj ae znižajo izdatki za občinsko o-sobje na minimum in odpuste iz službe vsi nepotrebni in nekvall ficirani uradniki. Pri izdatkih naj se posveča večjo pažnjo i* datkom za prosvetne in higijo-nične sadeve občine ter za pospeševanje Živinoreje in poljedelstva. Doklade se v letu 1929 ne smejo zvišati. Izvrši naj ec revizija vseh občinskih taks in trošarin. Občinske doklade is davčna bremena ne smejo ovi rati gospodarskega razvoja. Rafinerija mineralnega olja Dravogradu zgorela. Dravograd, 22. jan. 1929. Včeraj so se začeli valiti dravogradske rafinerije mineralnega olja celi stebri gostega črnega dima, V rafineriji ae je vnel požar. Prebivalstvo ae je toga ustrašilo, saj je znano, da ae v skladiščih nahajsjo zel ureditvj univerze itd. Je bilo še polno drugega važnogs dela. Tako se jo misel ustanovitve zveadamft ohranile do sodsj, ds-si je Boogrsd ime) nekak Meteorološki observatorij, ki je vo jal sa nekako začasno zvezdar-no. A ta observatorij je bil pre prost in ni mogel veljati za pravo zvezdarno. Tudi je prostor, kjer stoji ta observatorij postal neprikladon sa zvezdarno, ki Jo nameravajo zgraditi, ker, Je ta prostor zdaj krog in krog obdan od velikih pafc, dočim je nekdaj bil ta prostor še izven mesta. No — mesto se je širilo in zsje-© tudi observatorij. Naravno e, da tak prostor ni pripraven ga predano svesdarno, v kateri občutljivi kazalci zaznamujejo najmanjši drget vsemlrskih dv Jsv. Poleg še drugih razlogov, ki vore proti temu mestu za zgraditev zvesdarne, Je občina sklenila, da da sa zvezdarno drugi prostor na tkzv. Laudonovem oncu. Teren je tako pripraven, da ga Je komisija strokovnjskov takoj sprejela sa primernega za plsnetarij. Po obsegu Je ta te-ren velik štiri hektare. To jO torej popolnoma zadosti sa usta-novo, ki bo Imela 11 paviljonov o posebnimi aparati. Vsak pa-viljon bo imel svojo nalogo s svojimi posebnimi Inštrumenti. Beograjska svezdarha bo obenem služila kot javen park. Do šestih zvočor se bo smela tu publika svobodno kretati. saj bo park urejen popolnoma hlgijen-sko Po zatrdilu strokovnjakov bo beograjska zvesdarna ena največjih ln najdov*on#jaib t?eidsren na svetu Vsi Inštrumenti so izdelani od firme Zeta* v ioni ia predstavljajo posled- nje dovršenosti industrijske tehnike in snanoeti. Centralna kupola bo imela največje durbine z gibljivo streho v vse smeri, po potrebi dela. Opazovalec neba, ki bo sedel pod durblno, bo lahko z enim samim pritiskom na majhen električen gumb premikal celo šelesno konštrukcijo levo ali desno, naprej ali nazaj, gori ali lnejo! Kdor je bft kdaj pičen ao u straši zvito vrvi. Kaj čuds, če Avstralci po dveh bridkih is-kustvih oelo . neboreta vrabca jemljejo za rosno stvar. Gotovo niso poaablli, da jo še neznatne j Šl mrčes, trtna uš zanesena z loso k Kalifornije v stari svet, prisadel njihovim protinožcem Francosom toliko sla in sgube. Prav tako se savedajo ,da je Izginila steklina Iz njihovo domovine, ker jo psom s celine ne-usmiljeno prepovedan pristop na Britske otoke. Kadar gre za ljudsko blaginjo, Je treba čvrste roke. Kako brezobzirno so Američani zatirali žolto mrzlico na Kubi. V Braziliji JI Js dr. O. Cruz, ki ss Jo po kanibalako zaklel zoper "vodomtto negro" in ga je hotela množica linčati, moral zahtevati diktatorsko po-olsstilo. Tako je zmagal: Rio Santos, Para ne mro več sa rumeno vročico kakor tudi ne Cienfuogos ali Havana. Takisto bodo morali postopati i Francozi v Senegalu, kjer so Je lani zopet razpasla rumena troalica. Sicer se domačinov ne loteva, zato se Je načelo vprašanje "negroteraplje"; ne bi JI kasalo belcem vcepiti nekoliko dmske krv|( kar bi bilo sdravllno In varovalno). Higijenako odred1*-so zde zamorcem nepotrebne In ■Išne, zategadelj toliko bev. skajo proti nJim, a slokobna stegomys medtem Igrajo vrši svoj zlokobnl posel. A če francoska uprava odločno vmes po soše, sf bo neuko In samosrsj^no čmuštvo šepetalo: Velika, prša-ka, malo haaka. "Samo šiva žival Je čuteče ln gibajoče ee bitje; mrtva, netr-In v alkoholu spravljena Je in bo vedno ostala samo Zaradi toga pa mora-In smemo zahtdvatl opisov živalskega šMJenjs samo od takih raziskovalcev, ki kakor po-potniki In lovci brodijo po naših gozdovih Hi Ifvodah." A E. Brehm, 1865." Zmrmijt preti ; fcrtiptttliMtl Organizirani krojači v Chicagu prejemajo v alaiaju breapo-selnostl podporo Is posebnega • Waahiagtoa. D. C. — John R. Commona, profesor ns wiscon-sinski držsvni univerzi, Je na zaslišanju pred senatnim odborom sa delo in isobrasbo dejal, da je zavarovanje delavcev proti brezposelnosti po načinu, kot je uveden v krojaški organizaciji v Chicagu eno najboljših in ta sistem bi se moral uvajati tudi v drugih induatrijah. Commona je dejal, da je 30,-000 organiziranih krojačev v Chicagu ppvsročilo, ds se je v posameznih krojaških podjetjih ustanovil poseben aklad. v katerega prispevajo podjetniki in iz katerega prejemajo delavci podporo v slo&aju brezposelnosti. V ta sklad, ki nudi protekcijo krojačem, ne priapeva niti država niti kroj^ ker niti prva niti druga ne more stabllitiairati in. dustrije. Odgovornost leži na podjetnikih, ki vodijo industri-jo. 81ičen načrt je vtelessn tudi v predlogi, ki Je sedaj pred wiaconiinško legislsturo. Ko Je UN Commona vprašan, če je tak odslovljenlh nad tristo. 1fl Tn- PrehlbiČnlki ustrelili dve ooobl l/ogsn, W. Va„ 18. febr. — Frohlbicijski agontje so včeraj navalili na neko poslopje, v katerem ss Jo kuhalo šganjs, in pri tem ubili Oeorge Conloyja in njegovega brata, ki sta se posts vils v bran, ko sta bila napad* dena po prohiblčnikih. V okraj Jo bila poslana močna četa državne policije, ker sta umora povzročila veliko ogorčenje med prebivalstvom in se Je bstl nemirov. MiflftHKI PAVASI HHRUVVimi rVftVRi Znamenje (Jan. 8M9I9) »a-mani, da vam jo Barototaa to-I ta dan. PoMftto Jo da Nhfce moodo v Indnsiriji Papirje. Waahington, D. C. — Po-vpračoa letna mesda v papirni Industriji v preteklem lotu Je znašala $1,828 kot dokazuje sta-tlstlks, ki Jo Je pred kratkim ob-Javil zvezni trgovski dopart-ment. V tej industriji Je sap** slenih okrog sto tisoč delavcev, Proflti družb, ki izdelujejo papir, so znašali v I. 1928 aad dvesto milijonov dolarjev. delavca. Chieago. — John Cbamber, brezposelni delavec. Je bil. v petah najden mrtev v svojem sta-no vanje, 1287 W. Huron st. Zadušil se Jo s plinom. Podaalk inštruktor uči mladega firo-fa: "Kaj pomeni slovensko: Scbwsrzr Groflč odgovori: " Inštruktor: "Izvrstno, ftoepod grof. Samo dovdite, to nI po-polnoma belo, vesU, Je bolj siv-kasto, oziroma naravnost sivo, črnkasto, kaj ns. temno, prav za prav popolnoma črno, ako dovoli takto vaša grofovska mi-lost." Tetka, stara kakor Jo, vodi na sprehod svojega dvoletnega vnuka. Po cesti pride avto, tetka reče vnuku, koteč mu povedati, da Je to svto: "Vidiš, to Je puf«puf.ra Dveletni vnuk pojasnil: 'To nI puf-puf; to ie štiri-olllndreki Meiosdse jam !" . Jaka kupuje hišo. povpraša lastnika aa oono. "No — koliko zahtevate za hlšor "80,000 fMn." " — kje ImasU pa hlavT "Zakaj T "l>a bi zaprli vanj tistega o-sla, ki bi plačal 60.0110 Din za to bajto." Za kratek tat Pa se takole srečata dva Žida, Kohn in Silberblatt. pa vpraša prvi drugega: "No, kaj pa je kaj novega v vašem meatu Finkensteinu?" "Prav nič novegs nI." — "Sej ni mogoče, neksj še mora biti," "Ja to, da je pes l*Jsl." "Zakaj pa Je lajal T" "Nekdo mu je stopil na no-go. "Odkdaj pa je v vašem mestu toliko ljudi, ds nimajo drugam stopiti kot ravno ns pasjo nogo?" "Ja ljudi je bilo precej na trgu, ker je hiša vašega brata go-rela.M "Bežite no. kako da je hiša mojega brata gorela?" "Vaš brat jo Je zašgal, da bi se vrgel v plamene in umrl." "Zakaj pa to?" "Zadolžen je bil pa se je hotel s tem rešiti dolgov." "No to pa res ni nič novega." "Saj sem vam rekel, da pri naa ni prav nič novega."' Konec razgovora; še kratek "adijo," a sta šla vsak sobi. • Gorkl-IJudofterac. Gorkl je vegetarijanec, hrani se samo s rastlinsko hrano. Večkrat pa ga silijo a mssom in vsem mogočim, a on stalno odbija. Včaai preide to ponujanje v sitnost, takrat pa atori tako kakor js storil, ko jo bil v A-merlki. Sedel je v Ameriki v neki restavraciji. Poleg njaga Jo ao-dola neka gospa, Američanka, ki ga Je etalno silila i maanitl-ml Jedili. "Zolite mogoče piščanca?" "Ne, hvala. No bom." Ni dala miru: "Mogoče bi šunke?" "Na, hvala, "je ša malo vtno-jevoljen odgovoril Gorkl. Ces čas spoti "BI malo roaat-beefa?" "Ne," je kratko odgovodil Gorkl. "Ali pa JagnJstins?" Vznejevoljil ss Ja In dajal o-stro: "Gospa, ali vas smem opoao-riti na ono: Aa še jem maao, potom Jam Človeško maao In — to si zapomnite — surovo." FARMA NA PRODAJ. Proda ss 17 akrov obsegajoča farma s vsem poslopjem, 4 sob-ns hiša in plintlnaMan v hišo sastonj kolikorkoli ga paAgote. Neksj mladega sadnega dtovja in 10 mladih trt. dobra pitna voda, semljs Js vsa isčlščona, nahaja se v aredini več pramogo-rov poleg dveh meat, ki sti oddaljeni le dve miljo, do šde pol milje. Dobri sosedje vso naokoli, tam sta dva Hlovsnoa, on Hrvst in drugi. Za seno in obroke aa Izplačevanje obrnite aa na na-elov lastnika: John Kissela, a/o Itoby Mine, Lumberport, W. Va. (Adv.); e, Ja ssegeše vatavijsa, kar «1 M piačaa. Ako |o vol Mat pla-aa Ia ga ao prejmeta, Je mo-|lo vdavtjsn ralod^aapajtos^ avedltr stari In novi Ivani tajniki In dragi aa^apd-nMHHa fSpMv'pPPpi Naročnina ea ede leU Je UM a aa pd Ma pa lili Oaa» S. M. P, J. ***** UM M Ia mama Chlmm m Oa*o a loto |7J0, pd loža 11.71, aa 4M, m nes kio pa HM. n.m Me aa M^aai um oto |1 JI. UPKATIVflTTO 44 PROSVETA" mi 8» Lanu šali Ara. CHICAOO. ILL. NAlUltITR HI KNJIOO "AMERIŠKI 8LOVBN PKOSVBTA PONDEUFK. 18. FFR. Kdo jt Ml prvi ilovtk v Ameriki Trditev, de je bil Krištof Kolumb prvi, ki je "odkril" Ameriko, je v znanstvenem svetu že davno ovržena! Pa tudi Vikingi, ki so s svojimi odprtimi ladjami dosegli "vinsko deželo" najbrž« v okolici denašnjegs Bostona — so našli na novi celini domačine. Torej so bHa že takrat plemena, ki so prebivala v Ameriki. In to vprašanje, odkod in kdo so bila U plemena, že dolgo vznemirja učenjake to-stran in onoatran Oceana. Med mnogimi teorijami, ki so jih postavili učenjaki, je naj-| bolj znana in najbolj verjetna U, da so se morali nekoč presoliti prebivalci Azije po tako zvanem celinskem mostu preko Aleutov v Ameriko. Točnejša določitev čaaa te preselitve je seveda nemogoča, toda znanoet meni, da se Je zgodilo to pred kakimi 10.000 leti, kar je sorazmerno zelo kratka doba, če pomislimo, ds so po najnovejših izsledkih živeli v Evropi ljudje nsjbrže že pred 400.000 leti. Za domnevo o omenjeni preee-litvi govore v prvi vrsti razne najdbe predzgodovinsklh predmetov, ki so nedvomno iz ka-menite dobe. Tudi Je kapetan Hennlng 1. 1874. dobil potom izmenjave blaga od otočanov tri mumije, ki so bile ze|o slabo ohranjene in neporaone za znanstveno preisksvo. Te "prve Američane" so potem pridno iskali, toda zaman, dele lani v poletju se je posrečilo ekapedi-cljl Ameriškega prirodoelovne-ga muzeja, da Je prišla do dragocenih izkopanin, ki bodo mogle bistveno posvetiti v tsjnoet Aleutov. Ekspedicija pod znanstvenici vodstvom Harolda M. Cracke-na (financiral jo je ameriški milijonar Charles H. Stoli) je odpotovala poleti s posebnim psmikom proti Unalaski do do-žene, koliko je resnice na govoricah o prastarih mumijsh. Člani ekspedicije so se zavedali vseh težav in ovir, ker so dobro vedeli, ds jim domačini ne bodo šli na roko. Vsi primitivni narodi so zelo naeprotni In celo sovražni vsepi znanstvenim razi skavan jem, zlasti pa izkopavanju mrjičev. Navzlic vsem težavam pa je ekapedicijs vendarle dosegla svoj namen. , Znano je, da izvajajo prebivalci Aleutov svoje izvore od "Ta nam Rnuna" ali "Ta neks Anu naj" kar pomeni "veliko deželo". Zanimivo je dejstvo, jda imenujejo mnogi' otočani še danes s tem imenom gotove a-zijske predele. Ekspedlcija je mogla torej z gotovostjo računati, da bo našla v mumijah ostanke "prvih Američanov" ali njihovih nepoarednih potomcev. - Iz pripovedovanja domačinov so bili Člani ekspedicije oposo-rjeni na kos zemlje med otokoma Umnak in Unalaaka, ssver-novzhodno od prelivs Umnak. Pečine tega 160 m dolgega o- zemlja se dvlgsjo v čudovitih oblikah do 40 m visoko. Člani ekspedicije so se morali poslu-žiti vseh sredetev alpinake tehnike, da so Jih mogli prelezti in se povzpeti os vrb, kjer so pričeli kopsti. Ns oskem, s travo obraščenem prostoru so našli med kopanjem razne predmete iz kamenite dobe. Kmalu nato pa je odkril član ekspedicije Jurij Bird izredno dobro ohranjeno grobišče. To grobišče pa ni bilo nikako pokopališče. Davni prebivalci Grobnica, čije stene eo bile pokrite s kožami pravidre, je bila razdeljena V dva dela. V desnem delu je ležala ena sama mumija, v levem pa tri, ki ao bile skorsj gotovo žrtev vere, da potrebuje odlični pokojnik svoje služabnike tudi na drugem svetu. Mumija, ki so jo našli samo, je bila zašita v pletenino iz trave, v koše in v umetno izdelano odejo iz ptičjega perja, prepleteno ^živalskimi kitami. (Mr. Cracken je šaljivo pripomnil, da bi veljale kože, upora 12.000 ton. Prej so uporsbijali sistem prekanov in stebrov, a pri tem načinu je šlo 70% pridelka v izgubo radi čestih udo-rov in požarov. Leta 1818. je nastsJ velikanski razpok in raz-let v'rudni jami z imenom "O-jama". 900 ljudi je bilo ubitih. Danee izvajajo moderno metodo: zadelavanje s peskom na hidravlični poti. L. 1914. so načeli neki premogovnik na svetlem, ki bo po dosedanjem • preudarku vrgel nad 100 milijonov ton teh krajev ao namreč zgradili v bij ene za grobnico In za ohran -zemlji čudno leseno kočo, ki so tem mrUča v^sedanjem času naj-jo tisočletja. Dokrila z *osto|manJ 4000 dolarjev.) Zelo važ-plartjo | uglenja. 1920. pa drugi nadnerv- k*k<* velik<> ako ¥ « iU lom, ki bo dal celih 372 nIsl letja pokrila z gosto J I plesni Za zgradbo tega no je, da so našli tudi majhno "groba" so morali uporabiti ce, "umetnino" izklesano v belem Ia debla, ki ao jih biU razsekali marmorju. V drugem delu grob-v ogromne hlode. Pod gornjim niče, kjer so ležate mumije sto-ležiščam teh hlodov so našli o- žabnikov, so našli tpdl mumifi-sUnke raznih morakih živali, Id cirano truplo otroka. Me Crac-so bili zaradi dolgega pritiskaken meni, da je odlični otočan skoraj apremenjeni v les. Spo- ki noga pokopali v tej grobnici, daj pod hlodi pa Je bil prazen najbrže zelo ljubil otrobe in da prostor, kjer so našli razne I »o mu zato dali njegovega lju-predmete iz živalskih kož, ka-|bljenca na pot ,v nepoznani menite evetiljko. O mumijah ni »vet- bilo- nobene sledi, vendar je bilo j opaziti da mora obe to jati še! Nepoš repeljal kodovane mumije eo ali v New York. Bazni drugt plast debelih hlodov. In (učenjaki Ameriškega prirodo-res je bila spodaj grobnica. I »lovnega mipeja bodo preiakali Harold Mc Cracken je poudaril veako poeamezno mumijo nakar v svojem prvem poročilu o u- bodo priobčili o vaaki poeebej spehib ekspedicije velikanako »vj>jo razpravo. To delo bo tra-uporabo leaa pri zgradbi tega Jf*0 najmanj eno leto. Mc Cra-grobišča v kameniti dobi. Lee je cken Pa je že sedaj sporočil jav-bll. tedaj nedvomno najdragoce- nosti važno odkritje: surovo iz- ODGOVOR. ŽENITVENA PONUDBA Nižje podpisani se odzovenf J. Za gore u iz Fairpoint, Ohio, kakor je želel, da mu vstrežem. Pismeno ne bom nič odgovarjal, ker je škoda časa in papirja, če imaš kaj opraviti z menoj, pa vprašaj tvojega svetovalca kje je sodnija ali pravica, mene s tem itak ne moreš nič oškodovati, ako pa imaš preveč denarja za dajati v časopise, je vse- nejša atvar za tedanje prebi- delane in na vrvici pritrjene valce Aleutov, kajti v okrožju kroglice, ki šo visele na nosu ene 700 milj ni Um raatlo nikdar mun^' lnkI »f, »P°- nobeno drevo. [Jack London: morski vrag (Is saglsššiBiiprsfl t M.) "Pozabil sem vprašati," je nadaljeval uljudno, "kakšen je vaš possl. Kakšne udobnosti delate? Kakšno orodje In tvarlno potrebujete?" "Papir in črnilo," Je odgovorila smeje. "In, «j t, tudi pisalni stroj/' "Vi sts Maud Brewster," sem dejal počasi in z neko gotovoetjo, kakor da bi jo bil obsodil zločina. Njene oči so radovsdno šinile proti mojim. "Kako me pa poznate r' "Vam nI II tako Ime?" sem baral. Prikimaje je priznala. Sedaj je bila vrsts na Wolfu Lartenu, da je bil v zadregi. Njeno Ime in njegov čar ni pomenil njemu nič. Bil sem ponoeen, da je pomenilo nekaj meni In prvikrat v dolgem čaeu sem se prepričano zavedal, da sam bil več kot on. "Spominjam se, da sem nekoč naplssl oceno majhna knjižica--" sem se oglaail malo, mamo, ko ml je preetrigla besedo. "VI," Je vzkliknila. "VI ste--" In s široko odprtimi začudelnml očmi je strmela vame. V odgovor sem JI prikimal. "Humphrey Van Weyden," je končala; nato pa je pomirjena vzdihnila in je rekla, ne da bi ae zavedala da je pri tem vzdihljenju pogledala Wolf Lareena: 'Tako ssm vesela." "Spominjam se ocene," je hitro nadaljevala, ko ee je zavedla, kako nerodna je bila njena opazka, "tiste preveč, preveč laakave ocene." "Nikakor ne," sem pogumno zanikal. "8 tem zoprvate moji trezni razsodnosti in omalovažujete moja pravila ln načela. Povrh tega eo bili vst sokritiki Istega mnenja kot jas. Mar ni Lang prišteval vaš "Poljub" med žtiri naj-boljše sonste v snglsški književnosti, katere so speenile ženske V* "Ampak vi ste dejali, ds sem smerlšks M rs. Msynsll I" "Msr nI res?" sem vprsšsl. "Ne, to ps ne," je odgovorile. "Bils sem užsljens. "Neznsno moremo meriti ssmo z znanim," sem odvrnil na najbojlžl akademski način. "Kot kritik aem vas moral ugotoviti In nekam poatavitl. Sedaj ste sami postali merilo. Na moji polici je sodem vaših drobnih 'zvezkov; poleg tega dve debelejša zvezka eaejev, ki po-vsem dosege j o višino vaših verzov — oprostite moje beeodc. Ni več daleč čaa, ko se na Angleškem pojavi kak neznan duh In kritiki ga bodo nazvali: angleška Maud Brewater." "Jako prijazni ate, o tem sem prepričana," je zamrmrala; In iata konvencijonalnoet njenega glaau In njenih besedi, pa množica misli In apominov na nekdanje življenje na drugI atrani a veta. ki jih je vzbudila, me Je globoko prešinila, a navdala a skelečim domotožjem. "In vi ste Msud Brew»U»r." aem dejsl alo-veeno In zrl preko mize vanjo. "VI pa Humphre? Van Weyden." Je rekla in me pogledala enako slovesno in spoštljivo. "Kako nenavadno 1 Tega ne razumem. Pa vendar ne dobimo kake divje romantlške po-veeti izpod vašega treznega prreaa." "Nikakor ne, ne nabiram a nov i, vas zagotavljam je bil moj odgovor , "Nimam niti zmošnoeti niti nagnjenja do i>oveetl." "Povejte mi. kako je to, da ste vedno zakopani v vašo Kalifornijo?" je nato vprašala. "To ni bilo lepo od vas. Mi z vzhodnih krajev amo vaa tako malokdaj videli — premalo-kdaj, v reanlci, amo videli vaa, drugo glavo ameriške književnosti." Priklonil aem ee In odklonil pok Ion. "Nekoč bi se bil skoraj srečal z vami v Kiladelflji — imeli ste predavanje o Browningu, aaj veste. Ampak moj vlak je imel štlriurno zamudo." Dodobra sva posablla, kjs sva bila, pustila Wolfa Larsena, ki je umolknil ob najinem razgovoru. Lovci fo odšli od mize na krov, ln še vedna sva ae razgovarjala. Samo Wolf Lsrsen js ostal. Iznenada zem se zavedel, da je navzoč; naslanjal se je proč od mize in radovedno poslušal najino govorjenje o svetu, katerega nI poznal. Sredi atavka sem prenehal. - Z omami j i vo silo je nadme prišla sedanjost z vsemi svojimi nevarnoatmi In skrbmi. Tudi gosplca Brews-ter se je zavedla in neka neznana, brezimna groza se ji je prikazala v očeh, ko je pomotri-vala VVolfa Larsena. , Kapitan je vetal in se nerodno zaamejal. Njegov glaa je zvenel kovinako. "Ej, ne ozirajte ss name," je rekel in zamahnil z roko, kakor da bi se hotel oprostiti. 'Vaz ne pridem v poštev. Nadaljujte, proalm, le nadaljujte.". Toda uzta ao bila zaprta in tudi midva zva vstala Izza mize ln se nerodno naamejala. Enoindvajeeto poglavje. Zlovolja, ki jo je Wolf Larsen občutil, ker svs gs prezirala s Maudo Brewsterjevo v raz-; govoru pri mizi, si je morala dati duška. In kuhar Mugrldge Je bil žrtev. Kuhar ni bil Izpremenll svojega vedenja niti si ni preoblekel srajca, dasl ja trdil, da Jo je. Srajca ni ka-sala, da bi bila njegova trditev reenična in na-kopičenje maščobe na železni peči, vrčih in posodi tudi nI pričalo o splošni čiztoti in snaž-nostl. "Posvaril aem te bil, kuhare," je dejal Wolf Ursen, "aedaj ps boš moral vgrizniti v kizlo jabolko." Mugrldge je prebledel kot zid, daai mu je bil obraz ves sajaat; ko pa je Wolf Larsen velel prlneetl vrv in poklical nekoliko mornarjev, je bedni kuhar divje zbežal Iz kuhinje in se skrivsl po pslubi, kamor so mu slsdlll režeči se mornarji. Nobena reč jim ne bi mogla biti tolikanj vžeč kakor pravica, da ga kaznujejo; v sprednji del ladje Je bil namreč dajal naj-goršo čorbo In najslabše jedi. Okolnoetl so bile ugodne. I*djs je plula z brzino komaj treh milj na uro In morje je bilo prilično mirno. Ampak Mugrldge ni imel veeelja do vode. Morebiti je bil že videl to kazen; obstojala je v tem, da so mornarja privezali na vrv, vrgli v morje in vlekli nekaj čaaa za seboj. Povrh tega Je bila voda allno mrzla In on je bil vss prej kot čvrste narave. V Kakor po navadi pri takih prilikah, ao prišle straže in lovci ns krov, da bi ee zabavalf nad redkim prizorom. Mugrldge Je imel neznan strah pred vodo. kakor je bilo videti, .'n je s toliko gibčnostjo In urnoetjo begal p-> palubi, da smo ae vsi čudili. Ko so ga pritirall med kuhinjo in visokim zadnjim krovom, je liki maček skočil na vrh kabine in zbežal prav na konec ladje. Toda zasledovalci eo mu bili tik za petami; zaradi tega Je akočil nazaj preko kabine, zlezel čez kuhinjo In dospel zopet na palubo. Divjal Je naravnoet naprej; veslač Harrison mu Je bil tik za petami ln ga je vedno bolj dohiteval Toda M igridge je Iznenada po-skočil in ujel drog ^adra na aprednji jambori. Ves dogodek se Je zgodil bliskovito. Mugrldge ae Je z obema rokama oprijel droga, se uprl z obema nogama in drog se je zagtbal Pri tem Je zadel bližajočea se Harrisoaa baš v želodec; mornar Js zaječal, se zvil v dve gubi in ae zlek-nll znak po palubi. Bučno ploekanje in silno krohotanje lov-cev Je posdravlto U junaški čin. Mugrldge Je ušel polovki zasledovalcev, stekel proti zadnja mu delu ladje in med ostalimi mornarji skozi liki tekač na nogometnem polju. __(Dalji znali za neke vrste jantarja izvirajo nedvomno iz Koreje. S tem bi bil tako rekoč že dokazan predzgodovinski spoj Amerike z Azijo. (2. in S.) Vibrograf se naziva pristroj angleškega Izuma, precej sličen sismografu, s katerim se meri jskost potresov. Z vibrografom ali treaopisom ae beleži tresenje po ulicah. Doslej so ga preizkusili v Londonu, v kratkem ga bodo še v Parizu. Po velemestih je ropot tolikšen; da postajs prava šiba božja aa razdražljlve moderne živce. V ,napredni A-meriki skušajo temu zlu odpo-moči; tako so nedavno v San Franciscu uvedli neslišen tramvaj, pri katerem aodelujeta kavčuk in asfalt poleg drugih umetelnosti sodobne civilizacije. Se moreš II orientirati brez kompasa? Za dne ae lahko točno razveš, ako* imaš uro pri sebi. Položi jo tako, da bo mali ko-zalec obrnjen natanko proti solncu. Nato potegni mišljeno črto od srede kazala (cifrnice) preko št. XII. na uri: jug leži točno v sredihi med to črto ln malim kazalcem. Opoldne pa tolče mali kazalec po tej črti; ker merap roti solncu kaže proti jugu, aaj vemo, da gre solnce o-poldne skozi jug. Ta preproeti način alužl tudi v to, da overovimo točnost severnice ali kom-Ako stojiš v gozdu brez ure in brez buaole ae moreš raz-I gledati podnevi ali ponoči po | drevesnih deblih. Tiata plat debla, ki je preraala z mahom, kaže smer proti zapadu. Bell črnci. Beličniki (albinoe) so tem pogoetnejši pod kakim podnebjem ln med kakim plemenom, čim bliže leži ta kraj ravniku in čim temnejša je polt onega plemena. Takisto je albi-nlzem oeoblto navaden pri za morcih. Belini kažejo poleg svoj stev rodne svoje pasme, še naslednje znake: koša jim je motno bela, slična belemu vosku Lssje, obrvi, trepalnice, brada eo jim takisto belkaste. Njih oči nslikujejo očem belih kuncev. Pigment, ki v normalnem stanju zabarvuje ozadje Šarenice in notranjost očesa, manjka balinom zato težko prenašajo živo svetlobo in imajo rajši mrak. Albt-nlsem je bolj razširjen med žonstvom nego mod moštvom v črni pasmini. Največji prtassgmnlk na svetu ima kraj Fušun v Mandžu riji. Skladi "črnega demanta" ao ponekod 120 metrov debeli vmes ps leži le do • m jalovih, praznih plasti. Najdišča so kakih 40 km od Mukdena. Pred 600 leti ao Jih pričeli izrabljati Korejci. Kitajci ao potlej prepovedali delo, ktf Je v bližini grob ceearja TaJ Tsuja Premogovni alojl eo potem Imeli 200 let mir. Na novo so se lotili Izkopavanja Rusi ob vojni 1906, I. 1907. ao to nadaljevali Japonci. Odkraja so ležišča dajala po 360 ton pre-moga na dan, al. 1921. pa po lijinov gorelke, torej toliko, da bi obsegala 5 in pol krat prostore Panamskega prekopa. Staroat povrtnln. Najmlajša zelenjava je endivija ali rezva, kakor ji pravijo na Štajerskem. Vzgojili so jo nedavno Belgijef. Grah pa je neolitičen. V tej dobi se je pričenjalo poljedelstvo in 1. 3000 pr. Kr. so poznali razen graha, boba in le$e še pšenico, ječmen, oves, lan in neka sadna dreveaa, vmes hruško in po vsej priliki tudi jablano. Korenje je bilo znano že v sred njem veku. Sočivje se* kaj pa da ne da izumiti. Samo zboljiati se more z obdelovanjem, izborom, križanjem in znanstvenimi metodami to, kar se je našlo zemlji, skratka, iz divjaka napraviti civilizirano zelenjad. Profesor Bola trdi, da je vanj 1600 rastlin prikladnih za človeško hrano. A koliko jih ree pride na trg? Panter v meetu. Panter je oa glašu got krvoločna zver. V mestu Weltevredeu v Nizozemski Indiji pa se je drzno naselil v vrtu neke hiše. V mestu je nastal hud poplah, ko so opazili nepriljubljenega goeta. Bil pa je nekam krotek in plah. Razločeval je ženske od moških: pred ženskami ni bežal, dočim so mu možje vlivali strah. Zvečer so meščani uprizorili lov na nevar no zverino. Panter je skakal j drevesa na drevo tplašen zlasti Slovenec-farmar se želi v«v ho ženitve seznaniti s Sloven. v starosti 36 do 45 let, ki naj bila naprednega mišljenja, posebno še, al^o ima veselje kokošjereje. Tajnost jamčer ponudbe z sliko naj se pošlje na naslov: Martin Pozeznik, 4, Heeperia, Mich. —(Adv pozabil koliko grocerije si n*-bral in vzel domov iz moje trgovine, veš jaz Imam še "slipste mislil sem, da me gotovo iščeš vsled tega, da mi kaj pošleš, vsaj po preteku štirih let je že čaa, da se tudi nato spomniš in ker so razmere bolj slabe, tudi jaz potrebujem eedaj. Torej napravi svojo dolžnost.—John • Jurkoshek, 85 Sa 4th Street, Akron, Ohio. —(Adv.) Ii šltatl aagMka? Nutfl d hfm Ji Islala In kas na prsiaj a n. p. j. Kako zaustaviti kašelj n, w SEVERA ImIU Ufcarmarja m 8«v,rov od električnih svetiljk. Naposled ga je zadela krogla in kralj avanskih pragozdov je padel mrtev na tla. Srečen strelec — neki Kitajec — je prejel lepo nagrado. Kaj je panterja zvabilo iz pragozda v mesto, ni znano. ■ Ali ste že naročili ProgTe-to «1! Mladinski list sToJema prijatelja aH sorodnim domovino? To Jo edini dar trajno vrednosti, U |t n tnal denar lahko poiljete lTojcem ? domovine. IZVRSTNA PRILIKA Člani in ganice S. N. P. J. Sedaj labko dobite Mat Proaveta vsak dan za «e Isto ln knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam pošljete brez odbitka svoto 86.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna 82.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna 81.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna 81-50, akupaj vredneat 85.00 In dnevnik Pmsveta za eno leto & sa evoto $6.30. Ta velja za člane S.NPJ. sa vsa stare in nove naročnike. Ne člani plačajo $7,60. m>. Lahko dobita pol lata dnevnik ProaveU in skupne vrednaati sa $2.60 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCfE In HRBTENICO in INFORMATOR ako nam po«jeU avoto $8.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa sa 8190 pa! leta list ProaveU In knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.60. rs« velja za atare In nove naročnike. I cela avoto brez odbitka. Denar ■ pošljite na upravnlštvo na naalov: PROSVETA, 2667 So. Uimdale Ava* Cbkago, VL Pošiljam $. (s* ...... .....M.... M. .......................M*.**.******'1 Naslov DršavS.m................ —- Cl. društva......... ................. Znižana omi knjig Književne Mitioe S J. P J. Sedal ja prilUna, bratje in aestra, da al vaakdo lahko naroči eno ali več knjig poseto nizki ceni. Knjige so itbre, poučne In morali U Jih inMtl v vaaki hiši. AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obsega 682 atrani in mnogo krasnih • zgodovinskih slik, ja prijazna za čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerika, ameriških 81ovencev in naša S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $6.00—sedaj .................................................................................$L60 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učenje snglsšMns ki rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—aedaj.—™.J0c ZAKON BfOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakona, vasbujs veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.60— PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest MMJenja ameriških frančiškanov te došivljajl rojaka, vsebuje precej fllik, vredna $1.50— — j —. (a. mniaj >^n>iiilmhthmi»»«»m>mm**»«n««m»»h eeoataa— — — ZAJEDALO—povest in alika skritega življenja slovenskih dalaveav v Ameriki^ vredna $1.75—**m!sJ.......................................^m..........i.............. JIMMIE HIGOiNB sanknlva in krasna porast, spisal ddbrosnani pisatelj Upton Stnclair, poaluvanil L Molek, vredna $1.00-eed*J 50c Ta salšsaa eem je veljsvns od 1. aorembrs 1928 pa do 1. aprila 1929. Odtrgajte ta listek, prilošite potrebno avoto v pismo in pošljHs ns PR06VSTA. 1867 0. Lssmdak Ave., Chicago, IH* PrikAsas vam pošiljam svoto $.------------kot naročilo zaaledeše knjige: M......... ---^---- KnJim pošljite na naslov: ................— pa $6.00 in pošljem tudi naročnino za Ust Proaveta svoto $■• F. 3. plačajo sa celo leto $4J0, sa pol lata $S^Š0 in ne člani $1.00 sa naročnino. (To velja IzvzeodU Cblcago, Clesro držsve.)