Leto VIII štev. 94. Poitnlnfe plačana v gotovini. V Krškem, v torek 29. julija 1924. Današnja štev. V— Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniStvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: St. 13.807. [začasno še tudi Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so pOStn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Kristanovci so mojstri za oviranje dela! Dae 24, junija ietos je bilo ravno eno leto odkar je uprizoril na seji pokrajinskega odbora SSJ v Celju pekovski mojster Franjo Koren oni slavni puč na tako zvit način, kakor da bi bil odbor res odklonil zedinjenje slovenskega proletariata z ostalim proletariatom naše države in sveta. V resnici pa je pokraj, odbor odklonil samo Korenovo vmešavanje v razmere proletariata in pa Korenovo sveto in pobožno željo, da se združimo s proletariatom, ki ga vodi avantgarda ministra Kristana za nos, ker se sam še ne zna voditi za pamet V *Napreju“ z 24. julija 1924, torej baš 13 mesecev po oni slavni pogorelščini g, Korena je pa spet zasejan navidezen razdor v vodstvo naše stranke. En čian načelstva udriha po drugih, oni Krušič, ki je prej vedno tolkel po najrazličnejših platformah za zedinjenje, je letos po 13 mesecih prevzel žalostno ulogo g. Korena, ne morda iz lastne iniciative, iz lastnega preudarka, ampak na željo gospodov okoli bančnega ravnatelja Antona Kristana, ker se mu kot delavcu najbrž le že začenja svitati, da znajo gospodje prav imeti, ki uče, da mora biti svetovni proletariat zedinjen, pa naj se doprinesejo še takšne žrtve, saj je dr, Topalo-vič. šestkrat plačani delavski zastopnik z advokatsko diplomo v žepu [to se pravi: z diplomo, ki dovoljuje izkoriščati vse sloje vprek!), saj je ta doktor izjavil, da morajo biti kapitalisti zmešani z delavci v delavskem gibanju, češ, da je bilo vedno tako in nikdar ne bo drugače. Res je, da uči danes gospoda, ko ji teče voda v grlo, da so bili vedno bogatini in reveži „in nikdar ne bo drugače1*, toda mi. ki zahtevamo socializem dejanj, mi pravimo, da bo drugače, pa ne prej, da bo konec takšnih neokusnih zedinjevainib manevrov, kakor jih počenjajo gospodje od Koruna do Korena, od teh dveh do Krušiča. Mi se zavedamo enega in to drži: Vsak hudournik, ki se razlije po hribu, odnese nekaj smeti s seboj in to se vrši tako dolgo, da pride potoček v dolino, kjer se popolnoma sčisti, Vemo pa tudi: čim več je takih hudournikov, tem počasneje se potoček čisti, In to zadnje ve prav dobro tudi g, Anton Kristan, zato pa pošilja vedno razne hudournike nad naše že večkrat očiščeno gibanje, samo da bi se ta potoček nikdar ne ščistil popolnoma. Da tale napad Krušičev po zedinjenju ni zadnji, o tem smo lahko vsi sveto uverjeni, da bo pa vsak tak napad takoj ob porodu izgubil vso svojo moč, to pa že sedaj vemo. Šsoda se nam zdi nekaterim. ko moramo čitati periodično vedno isto miatev prazne slame o zedinjevanjih itd. Kaj hudiča še pisarite po „Napreju~ in kričite po zedinjenju, saj vam nihče ne brani in vrata Kristanove banne so tudi vedno odprta. Tatov se g. Kristan menda ne boji. saj nima niti toliko, da bi se upal javno priznati svoje mesečno dohodke. Le vkup', le vkup’, uboga gmajna^ Za Krušiča je pa sedaj skoro gotovo spet rezerviran prostor v Jugometaiiji, ki ima podružnico že v Trbovljah. In Krušič je kakor se nam zdi. strugar, torej kovinarski proletsrec. Kakor vidimo, zedinjenje tudi brez nas vrlo napreduje. Časti turno! — Celjan. Razno. Važen popravek. V članku „Za konsolidacij-sko točko**, ki smo ga objavili 26. julija, se v drugem odstavku v 6. vrstici čita: »ker nisem član no-bene skupine”, v originalu je pa pisano .ker nisem član obeh skupin". Pomota se je zgodila pri prepisovanju, ker je rokopis težko čitljiv in ni mogel biti dan v tiskarno. V naglici prepisovalcu taka pomota lahko uide — pozneje pa je bil na temelju te pomote napisan uredniški komentar s pozivom, naj vstopi Bregant v organizacijo, dočim je v resnici že član. Treba bo poskrbeti, da bo imelo u-redništvo več časa. da bo lahko tudi pogledalo zapiske v tajništvu, iz katerih bi se našlo, da Zasip ni daleč od Gorij, kjer imamo organizacijo, da je tam vpisan Jernej Bregant in da torej tudi ime ni prav pisano, ne V. ampak J. mora biti. Delavčeva roka je pač težka in ni vajena pisanja. Pa tudi tega se bomo navadili, ko bomo več pisali, tudi za pisavo velja, da se je bomo pri pisanju naučili, kakor vsake stvari pri izvrševanju. Kdor ne gre v vodo, ne bo znal nikdar plavati. Vsi delavci naj si vzamejo to za zgled, naj Bregantov članek še enkrat prečitajo in potem naj preudarijo, kaj bi to pomenilo, če bi šli vsi korajžno v vodo, kakor je šel Bregant. Par takihle napak bomo storili, ampak potem nam ne bo več treba doktorjev, da bi nas učili delavskega zedinjevanja. Boj proti centralizmu v bolniški blagajni se je začel med celjskim delavstvom. Javni shod je bil napovedan za soboto 26. t, m., da bi zbrano delavstvo protestiralo proti krivicam, ki se mu gode od strani pijavk pri OUZD, in da bi zahtevalo svojih pravic. O shodu bomo poročali prihodnjič. Na seji glavnega odbora radikalne stranke je bila Pašiču izrečena zaupnica, Jovanovič je torej propadel in je tudi že vrnil mandat za sestavo vlade. Propadel pa je v glavnem pop Korošec, ki je delal v zadnjem času že specialne telovadne vaje kako se človek vsede na vladni stolec. Jovanovič bo še nekako skozi prišel, saj je bil med glavnimi, ki so Pašiču delali komplimente. Angleška vojna mornarica obišče Beograd. Za svečanosti, ki se bodo vršile ob tej priliki, je dalo vojno ministrstvo 600.000 Din na razpolago. Vsak nadaljnji komentar je odveč. V soboto so se začela med našo in bolgarsko delegacijo pogajanja za določitev cene pšenici in koruzi, ki nam jo mora dati Bolgarska na račun reparacij. Upamo, da od te pšenice in koruze mi — ljudstvo — ne bomo ničesar imeli, temveč da jo bodo kar nemudoma po prostem tranzitnem prometu dirigirali na Ogrsko ali v Honolulu I Iz Bolgarske poročajo o ponovnih spopadih 8 kmeti. V praškem bencinskem procesu so obsodil* štiri višje častnike na ječo 13 mesecev do 4 let na izgubo državljanskih pravic ter degradacijo in na denarne kazni. Mednarodni kovinarski kongres se je otvoril 26. t. m. na Dunaju. Kot sedež osrednjega tajništva se je določilo mesto Bern na Švicerskem. Prisotnih je na kongresu 76 delegatov iz 20 držav. Med Rusijo in Italijo pride najbrže spet do diplomatičnega spora, ker je skupina fašistov v Albanu pri Rimu napadla avtomobil sovjetskega poslanika in raztrgala majhno rdečo zastavo, ki je plapolala na sprednjem delu avtomobila. Zidavo dveh milijonov delavskih stanovanj je angleška spodnja zbornica končno vendarle spre. jela. Mali rentniki bodo imeli v novembru medna* rodni kongres na Dunaju. Nemške državne železnice prevzame zasebna družba, ki bo največja te vrste. Štela bo kakih 100,000 nameščencev. Če drugo ne more osvetliti nesposobnost in kapitalističnost nemških vlad, ta oddaja državne lasti zasebnim rokam jo dokazuje. Londonska konferenca je svoje delo omejila na vprašanje izpraznitve zasedenih nemških ozemelj, na vprašanjo individualne sankcijske pravice posameznih držav in na vprašanje nadaljnjega službovanj francoskih in belgijskih železničarjev v Porenju. Macdonald je dobil pooblastilo, naj Nemčijo poluradno obvesti, da naj pripravi delegacijo, ki bi mogla nemudoma v London k direktnim pogajanjem s Francosko. V poljski Gornji Šleziji jerkbruhnila brez predhodnega sporočila s strani strokovne organizacije velika rudarska stavka, ki se je udeležuje nad 3^.000 rudarjev. Poljska je odpravila vse carine na stročnice in žita, čeprav ni njen položaj nič boljši nego naš. Dokler posamezna država na svojo pest, brez internacionalnega sporazuma dela. služi seveda samo privatni špekulaciji. Na pariški olimpiadi je v nekem teku vse druge potolkel Anglež Erie Lidell. ki pojde kot mi-sionar londonske misionske družbe iz Pariza naravnost na Kitajsko, Vedno smo n-islili, da duhov* ništvo ne razume svojega položaja v svetu. Ta g. Lidell dokazuje, da si je čisto na jamnem, česa bo treba duhovništvu čez kratko dobro znati. Teči — bežati. Tragična usoda iznajditeljeva. Znani inženir Rindell-Matthevvs, iznajditelj proslulih peklenskih žarkov, je dospel v New-York in je tam postal prva žrtev svoje iznajdbe. Oslepel je. Njegove asistentke je zadela ista usoda. Kupujte čevlje samo z znamko .Peko". Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska. UPTON SINCLAIR. 115. nadalj. France Kremen. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) Priropotal je voz po kotanjasti cesti in jih odpeljal do prve obvezovalne postaje; par šotorov z velikimi rdečimi križi na njih. Možje so postavljali zraven druge šotore in tovorni avtomobili so pripeljali postrežnice in druge potrebščine, dočim so drugi vozovi vlačili ranjence, francoske ia^meriške. France je bil jako slab. da se ni zanimal za nobeno stvar. Ranjenci so ležali ali sedeli v vrsti pred šotorom in tudi on je sedel na svoje mesto ter potrpežljivo čakal. Ni se pritoževal, kajti bila je vojna. Hun je moral biti tepen in vsi so morali pomagati na svoj način. Ko ni mogel več sedeti, le legel na tla in zaprl oči tedaj pa je zavohal znan duh. Sprva je mislil, da mu diši v domišljiji, ker je srečal Hugona Granitcha in se spomnil tiste noči, ho sta oa in Liza čepela v sobi samotne farmarske hišice in vihala noa radi neznosnega vonja ter poslušala bolestne glasove. Toda France se je kmalu prepričal, da ai bila domišljija. Iz iotera je prihajal ne le zopern duh, temveč tudi bolestni glasovi — natančno taki glasovi kakor takrat v hišici Slišal je stokanje, vzdihovanje, ostre vzklike in brbljanje, kakor da je pred norišnico. Ali čudno, da mora kakor prvič, ko ga je mučil ogaben duh etra in bo je poslušal jok in stok, biti zraven mladi gospodar tovarne Empire? France je prišel na vrsto in vodili so ga v šotor. Proces je bil kratek. Zdravnik se je prepri-čal, da žila ni pretrgana in da ni nevarnosti, da bi izkrvavel. Poslan je bil v brigadno bolnišnico. Naložili so ga na voz z drugimi, ki so bili lahko ranjeni — lahko ranjen je tisti, ki more sedeti — in med temi je bil tudi Hugon Granitch. Vožnja je bila zelo dolga iu mučna za ranjence. V bolnišnici, veliki skupini šotorov, v katerih je kar vrvelo razmesarjenih ljudi, je moral France zopet čakati. Toliko ran in vse naenkrat, a malo zdravnikovi Naposled so ga pripeljali v šotor, kjer so se vršile operacije. Pred vhodom je srečal dva strežnika, ki sta nesla iz šotora škaf poln odžaganih rok in nog in drugih človeških udov. V šotoru je bil ranocelnik v belem kostumu, zamazanem s krvjo, in belo masko na obrazu; zraven je bilo nekaj po- strežnic, ki so bile tudi zakrite z belimi maskami. Nihče ni pozdravil Franceta, nihče ogovoril. Položili so ga na mizo in vsega pokrili s kavčukasto plahto, samo prestreljena levica je ostala zunaj. Po* strežaica je prerezala obvezo in jo vzela proč. druga je pa hitro položila nekaj na njegov obraz rekoč: .Prosim, dihajte globoko". Da, zopet je bil tisti ogabni duhl Ampak zdaj je bil močen, France je potegnil sapo — in vse se je začelo zibati okrog njega in njegova glava je pričela grmeti, bolj ko takrat, ko se je bojeval pri strojnici. Ni mogel prestajati: zakričal je na ves glas in hotel je skočiti z mize, toda bil je privezan za noge in nekdo ga je tiščal za roke in ves njegov napor je bil zaman. Začel je padati; z glavo navzdol je letel nekam v brezdanji prepad — dol, dol, dol... Še je sliSal čuden glas, ki je rekel: .Ovratniki so jim pretesni*1. Te besede so mu zvenele po ušesih in zavzele so monstrozno in prevladajočo značilnost, postale so vsemir sam zase. .Ovratniki so jim pre* tesni!“ Vse drugo stvarstvo je izginilo in lučka bit-nosti je ugasnila. Ostal je samo glas, Id je oznanjal v vrtincu neskončnosti: .OvralaiU so jim pretesni!" • * * (Dalje prih.] Nima imena. Proletarski list .Delavec" št. 29., glasilo GRS J v Sloveniji. Ima pač to smolo, da se je v do-tični številki zopet enkrat skregal z resnico in sicer pod tem naslovom. Ni čuda potem, da je Jainivcj včasih treba tirati tudi pred meščansko sodišče, ker niti v novem druiabnem redu ne bo defektnim karakterjem dovoljeno .brez kazni krasti čast inštitucijam oziroma ljudem, če jim ni mogoče lumparij dokazati. Poleg laži v omenjenem članku »Delavca* >e žalosten njegov separatistični duh, ki ga ne bi noben resni socialist mogel pričakovati niti od začetnika na polju mednarodne marksistične orientacije pod geslom: »Delavci, združite se!" Kako pa, če delavski list na strokovnem polju goji mržnjo kovinarja do knjigoveza itd.? Čujte, ljudje božji, preletarci, kaj se je pripetilo. Knjigovez si je upal priti na sestanek kleparjev. taka nesramnost! In ta knjigovez je bil na tem sestanku na kot predsednik ampak kot referent, to mora vedeti vsak, če količkaj razume o organizaciji in je na tem sestanku bil in če ni bil navzoč naj se pusti bolje informirati, ali naj vedoma ne laže, Za predsednika na sestanku kleparjev 13. ju* lija v Ljubljani je bil izvoljen s. Kosec, Kar se njegove osebe tiče, na to bo odgovoril že on