^ ^ razen sob*. nedatf * praznikov. I . jjjjiy except Saturday«. ' jUBjiyi and Holidays PROSVETA ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniikt in upravnllki prostori: 2(137 South Lawndala Ave. Office of Publication: S0A7 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4904 TEAH XXXVIII Cm Uata je 16.00 *IS^cii^S Ž ŽLSVSg CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. I. AVGUSTA (AUGUST 8). 1946 Subscription $8.00 Yearly STEV.-NUMBER 153 m,11, i, , Acceptance for mailing at apecial rate of poatagc provided for in taction 1103, Act of Oct 1, 19lt, authorized on June 4. 1918. isija poražena na irovni konferenci ra besedna bitka td Molotovom in Byrnesom )V0ZELANDSKI ICRT ZAVR2EN 7 avg.—Sovjetska Ru-i je bila poražena v dolgi in debati za osvojitev pravi-se zaključki sprejemajo z etjinsko večino na mirovni enci. Sprejet je bil sklep, [navadna večina odločuje o i vprašanjih. eriški državni tajnik Byr-| je imel ostro besedno bitko z i zunanjim ministrom Mo-om. Med drugim mu je oči-da hoče diktirati mirovni enci. ejet je bil amendment delegacije s petnajstimi šestim glasovom. Za dment so glasovali repre-uti Amerike, .Avstralije, pje, Brazilije, Kanade, Kike Abesinije, Velike Brita-Grčije, Indije, »Norveške, Zelandije, Holandije, Juž-ške unije in Francije, pro-i reprezentanti Poljske, Ju-Isvije, Čehoslovakije, Belo-in Ukrajine. Prej je bil en amendment Nove Ze* t, da navadna večina od-io vseh vprašanjih, ki pri-ipred konferenco. teku viharne debate je ju-1 r anska delegacija izjavi, Jennie.ZaI.tz- b,v5a ^stcitiČa- bo priznala nobenega za-i, ki ne bo sprejet z dve-tjinsko večino. Besednik brit- |delegacije je dejal, da stali-[jugoslovanske delegacije us-možnost odhoda repre-ntov vseh držav v slovan-bloku s konference, če bo ilo o dvetrejinski večini lificirano. wanje je sledilo viharni »ti o volilni proceduri. Borba * pričela v pondelik in se »Ijevala v torek.^Zaključe-K bila danes zjutraj. To je Wba med zapadnimi za-iki in slovanskimi država-Paul Henri Spaak. belgij-^anji minister in načelnik sploh ni vedel v ■"J'vi, za kaj gre. mes J«* pobijal obdolžitev to ministra Molotova, da drži dogovorov, ki so bili na konferenci zunanjih *m štirih velesil. Vrgel Jivico Molotovu, ki mu je 1 n°d"slednost. Byrnes je ^ Molotov skrbi, da bo * Ugovor objavljen v ru- J«Uh. Molotov je rokavi- , ln iijavil, da bodo ru- ^Wjl.o vsem informirani '•hk., ustvarili sodbo o si-n ^»ka delanja je priprav "dukuzijeo vseh vprašaja Slogih, ki niso v na-»nteresi mirovne kon-j' »ekei Molotov. "Pre-" r,bil1 t* ustvarjeni. *»> hočem poudariti, da "J** delegacije branimo rT drzav ki SO ra ustvarl-^""nije na konferenci. , ,J* J* Potrebna ne samo r*P*ezentanti 21 zavezni- temveč je tudi v in- živeta Važno je, da fe, i i/kušnje iz koopera- ^ v P'Aojnj rtobi # ^ j" v Ugovoru Moloto- or ^ bi K»i 'judxtvu S Uerjm * Al L " * •>jv)etike unije, od- l '^leUnoati.' Domače vesti Vratarič v avtnl nesreči Chicago.—Gl. urad SNPJ je 6. avg. opoldne dobil telefonsko poročilo iz Ashlanda, Ohio, da je avtomobilska nesreča zadela Franka Vratariča, člana gl. odbora, njegovo ženo in hčerko ter delegata Louisa Sassota in njegovo ženo, ko so se peljali na konvepcijo SNPJ v Eveleth, Minn. Nesreča se je pripetila na cesti 30 med Mansfieldom in Ashlandom. Vratarič je dobil lahke poškodbe, ostali štirje pa se nahajajo v ašlandski bolnišnici. Obisk Chicago.—Zadnje dni so obiskali urad SNPJ: John Pleterski iz Samsule, Fla., Frances Debelak in Millie Kukec iz Mijwau-keeja, Vincent in Leo Hostnik, John Cedilnik, J. Watterson in Stanley Krainz iz Detroita, Mary Suglich iz Washingtona, D. C. Žalostna vest Johnstown, Pa.—Andrew Vid-rich, član porotnega odseka SNPJ, je dobil vest iz starega kraja, d* je umrl njegov brat Matevž v Cerknici na Notranjskem. Fašisti so ubili njegovega sina in mu požgali hišo in umrl je iz žalosti, Selitev Grants Pass, Ore.—Ant,on in na in Čikažana, sta se pred kratkim preselila iz Oaklanda, Calif., v ta kraj. Kupila sta letovišče na Rogue River in U. S. Highway 99, kjer bosta imela Trailer Park in turistične kabine. Is Minneeote McKinley, Minn. — Tik pred konvencijo SNPJ se je tukaj u-stavila štorklja in pustila pri družinah Frank Siskar in Sam Licari vsaki enega zdravega sinčka. Ker sta materi članici društva 175 SNPJ, bosta gotovo* poskrbeli, da tudi njuna sinčka postaneta člana društva in jednote. Nov grob Chicago.—Dne 3. avg. je tukaj umrl Louis J. Bogolin st., star 52 let in doma iz Mrtvice pri Krškem. V Ameriki je bival 32 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Kitajski komunisti ooslali protest vladi Nanking, Kitajska, 7. avg,— Voditelji komunistične stranke so poslali oster protest centralni vladi generalisima Čianga Kai-šeka z obsodbo kombnega napada na svoj glavni stan v Jena-nu. Napad so izvršili Kaišekovi letalci, katere so izvežbali Američani. Reorganiziranje britske irmade naznanjeno London, 7. avg.—Feldmaršal Montgomery je naznanil reorganiziranje in moderniziranje britske armade. Izrekel se je za odpravo nepotrebnih parad in vojaških barak, da se bodo vojaki lahko svobodno gibali. Montgomery se bo posvetoval s člani generalnega štaba o reorganizira-nju armade. Poljska poUlja premog v Švico Sovjetske Varšava, Poljska. 7. avg- "d ločno borilo Uredno naznanilo pravi, da je •borotmim si- Poljska poslala 20.000 ton pre- H,v„ ' nk* ugotovila roog, v jvico v jul4ju V smislu 'J* držala. Mi še dogovore, ki sta ga drlavi skle- | 'n *P*tuj*i mi* p^ud. bo Poljska ooslala 300,000 ton premoga v -»tke Molo- ftvioo v tem In prihodnjem po- letju. Znanstveniki svare pred katastrofo Svet'mora rešili probleme atomske dobe Washington. D. C.. 7. avg.— Ob obletnici vrženja atomske bombe na Hirošimo, japonsko mesto, so ameriški znanstveniki izrekli svarilo pred katastrofo, ki bo zadela svet, če ne bo rešil problema atomske bombe. Izjavili so, da človeštvo izgublja tekmo v atomski dobi, ker še ni storilo potrebnih korakov za mednarodno kontrolo atomske energije. David Lilienthal, načelnik odbora svetovalcev komisije državnega departmenta za atomsko energijo in avtor poročila, ki tvori podlago ameriškemu načrtu glede mednarodne kontrole atomske energije, je dejal, "da smo v tekmi proti času . Doslej še nismo našli poti, po kateri naj bi korakali in določili metode glede uporabljanja atomske energije v korist človeštvu in jo izločili kot uničevalno silo." Dr. Arthur H. Compton, predsednik univerze Washington v St. Louiau, Mo., je ponovil izjavo, da obrambe pred atomsko bombo ni. Nobena država ne bo varna, če ne bo prišla atomska energija pod mednarodno kontrolo. Židovska grltpa svari britske oblasti Sunki v srce britske?* imperija Jerusalem. Palestina, 7. avg. —Irgum Zvai Leumi, organizacija židovskih ekstremistov, je naslovila novo svarilo britskim avtoritetam v Palestini. Svarilo je oddala tajna židovska radio-postaja Glas Izraela. "Ako bodo britske avtoritete spet oklicale izjemno stanje v tel Avlvu, bodo šli židje na ulice in začeli streljati," pravi svarilo. "2rtve bodo britski vojaki." Voditelji židovske organizacije so priznali odgovornost za eksplozijo bombe v hotelu King David, v kateri je bilo čez sto oseb ubitih in ranjenih, med temi več britskih vojaških častnikov. V hotelu je bil glavni stan poveljstva britskih sil in bil je razdejan. Napetost v arabski naselbini v Jeruzalemu se je nekoliko polegla. Voditelji Arabcev so se sestali na konferenci v Alcksan-driji. Egipt. Izjavili so, da bodo vztrajali v opoziciji proti priseljevanju židovskih beguncev v Palestino, kakor tudi proti brlt-skemu načrtu glede razkosanja Palestine. Parnik je pripeljal 2500 Židov-skih beguncev v Halfo, toda britske avtoritete jim ne dovolijo izkrcanja. Poročilo pravi, da je drugI parnik z židovskimi begunci na poti v Haifo. London. 8. avg.—Premier Att-lee to zunanji minister Bevin sta imela razgovor. Predmet nI bil razkrit, toda mnenje prevladuje, da se je nanašal na kritično situacijo v Palestini. Trdi se, da bo Bevin odpotoval U teden v Pariz in se udeležil mirovne konference Načelni* britske delegacije bo ostal rtior-narični minister A. V. Alexander do prihoda zunanjega ministra Bevlna Trumanov kandidat zmagal pri volitvah Kanaas City, Mo, 7 avg — Enos A Axteli kandidat za kon-gresniks, ksteregs Je podprl predsednik Truman, je zmagal pri primarnih volitvah. Roger Slaughter, demokratski kongres-nik. Je bil p<»reš*n Truman >e prej apeliral na volilce, naj oddajo svoje glasove Axteilu.^ seja članov sveta pomožne organizacije Pričela »e /« v palači stare Lige narodov SEDEM 0rzav USTANOVILO BLOK Ženeva. Švica. 7. avg.—Peta seja članov eksekutivnega sveta pomožne organizadje Združenih narodov UNRRA ae je pričela v palači stare Lige narodov. De legate je poslalo v Ženevo 46 držav. Reprezentanti sedmih držav so formirali blok, ki izvaja močan pritisk proti razpustu pomožne organizacije prihodnjo pomlad. Blok tvorijo Poljska, Cehoslovakija, Grčija, Kitajska, Jugoslavija in dve sovjetski republiki—Ukrajina ln Belorusija. Ameriku največ prispeva v sklad pomožne organizacije. Prispevki ukljuČuJtjo denar, ži vila in druge potrebščine. Govorniki so naglašali, da bo pomoč potrebna tudi prihodnje leto. Ce bo UNRRA razpušče-na, bo dobro* delo, katero Je UNRRA naredila od ustanovitve, izgubljeno. Reprezentanti Čehoslovakije, kljufpe države v centralni Evropi, ao izjavili, da se bodo morale evropske driave nasloniti na Rusijo, če se ne bosta Amerika in Velika Britanija izrekli za podaljšanje življenja UNRRA. Besedniki držav, ki so formirale blok, upajo, da bo njihovo stališča podprl FloraJlo La Guar dia, generalni direktor UNRRA. To pozicijo je La Guardia dobil po resignaciji Herberta Lehma na, bivšega newyorškega gover-nerja. La Guardia je nedavno poročal, da je Amerika prispevala v sklad UNRRA čez dve milijardi dolyjev. Načelnik ameriške delegacije, ki šteje 26 članov, je William Clayton, pomožni državni taj nik. On Je dospel v Ženevo Iz Pariza. Akcija o prošnji -Mongolije odložena Člani sveta zahtevajo dodatne informacije New Yaek. 7. avg.—Člani varnostnega sveta Združenih narodov so odložili akcijo o aplikaciji republike Mongolije za pristop v organizacijo Združenih narodov. Pred svetom so aplikacije drugih sedmih držav, Države se sprejemajo v organizacijo na priporočilo članov sveta, toda končna odločitev zavisi od skupščine Združenih nurodov. Odložitev akcije o aplikaciji Mongolije je predlagal dr. Šuhsi Hsu, kitajski reprezentant. Dejal je, da ni proti aplikaciji kot taki, toda člani varnostnega sveta morajo dobiti dodatne infor macije in zagotovilo, da bo Mongolija prevzela vse obveznosti na podlagi čarterja Združenih narodov. Aleksej N. Krasilnikov, reprezentant Rusije, je podprl apll kacijo. Izjavil je, da je Mon golija pomagala rdeči armadi v vojni proti japonskim silam. Reprezentanti Amerike, Velike Britanije, Avstralije in Egipta so se pridružili Kitajski in akcija o aplikaciji je bila odložena. Člani sveta so odložili tudi akcijo o aplikaciji Albanije. Grčija vodi opozicijo proti pri stopu Albanije v organizacijo Združenih narodov. Izvajanje stanovanjskega programa Gradnja pol milijona his v prvi polovici leta Waahington, D. C., 7. avg — Wilson W. Wyatt, načelnik fe deta 1 ne stanovanjske administracije, je orisal izvajanje stanovanjskega programa. Dejal je, da se Je v prvi polovici te ga leta pričela grudnja pol milijona hiš in v tej dobi je bilo 225,000 hiš zgrajenih. Program določa zgradnjo 1, 600,000 novih hiš v tem In prihodnjem letu. Wyatt Je dejal, da bi bilo zgrajenih večje število hiš v prvih šestih mesecih tega leta, ako bi bilo dovolj ma teriala na razpolago. Akutno pomanjkanje je še le aa, opeke in drugega materiala Lesna industrija je producirala pet milijonov čevljev lesa v maju, juniju in Juliju, ampak produkcija ni še zadostna. Wyatt je rekel, da v tovarnah zgraje ne hiše ne bodo igrale važne vloge v produkciji v tem letu zaeno pa je Izra/ll upanje, da se bo sltauclja izboljšala v prihod | njem letu. Preiskava proti kompanijam Federalna vlada osleparjena New Orlean^ La •# 7. avg.— Preiskava federalne veleporotc proti kompanijam, katerim na čeluje Andrew J. Higgins, Je bi la odrejena, Federalni justični tajnik Clark je naznanil, da je imenoval pomožnega Justičnegu tajnika Franka Cunninghama za pomočnika v preiskavi. Cunningham je bil zaprisežen kot preiskovalec. Omenjene so Higgins Aircraft Co., Higgins Plastics Co. in Higgins Indus tries, kakor tudi direktorji teh kompanlj, med temi Mllton P. Chatry, W. Gottesman in Frank O. Higgins. I^ompanije so izdelovale mo torne ladje ln Čolne za armado in mornarico, kakor tudi letala. Obtožnica očita kompanijam in direktorjem, da so oslepurili federalno vlsdo za več milijonov dolarjev. Predložili so JI račune zs stvari, katerih sploh niso dostavili armadi In mornfi rici, Britska vlada bo prevzela premogovnike 7arota proti oredsedniku Mehike Mexico City, 7, avg.—Zarot« proti življenju Miguela Alema-na, ki j« bil pri nedavnih volitvah izvoljen za predsednika republike, je bila odkrita. V tej ■/.(* zapleteni Mario Lasno, bivši mehiški konzul v Chicagu, in nekateri vojaški častniki. Protiiidovska agitacija v Slovaki ji Bratislava, Čehoslovskljf. 7. avg.—Med Žid i v Slovakijl Je nsstala panika zaradi protiži-dovske agitacije, ki se lahko rsz-vi je v pogrome. če ne bo v lads storlls potrebnih korskov. V Brstislsvi ao bili izvršeni navali na židovske trgovine trt stanovanja Veliko število Židov je bilo pretepenih v navalih. Italijan priznal tatvino Mussolinijevega trupla Milan, Italija, 7. avg,—Policijski šef je naznanil, da Je Arito-nio Parozzi, fašistični fanatik, primal, da so on in štirje njegovi pomagači ukradli truplo Museoiinlja Truplo je bilo pred nekaj meseci izkopano Iz groba ris pokopališču v bližini Milana Avtna unija oklicala stavko Klmira Heights. N Y„ 7. avg -«-Avtna unija CIO je (»klicala stavko proti Bendix Aviation Co., ko je komofiija odbila zahtevo za zvišr nje plače. V stav* ki Je zavojevanih okrog 1700 delavcev. Heirens končno priznal umore Obisk scen storjenih zločinov Chicago. 7. avg.—William G. Heirens, 17 let star fant in dijuk na čikuški univerzi, Je končno priznal umore in razkril druge podrobnosti svoje zločinske kariere. Osem ur je sedel pred državnim pravdnikom Tuohy-jem in svojimi odvetniki. Mirno je pripovedoval, kako je ugrabil in zadavil šestletno deklico Suzanne Degnun, razae-kul njeno truplo ln k»we vrgel v odvodno kanal* v bližini njenega doma. Priznnl Je, du Je umori! Frunccs Brown in Jose-phlno Ross po vlomu v1 njuni sobi. V spremstvu držuvncgu pravd-nika in policije je Heirens obis-. kal scene zločinov in ruzkril, kako jih je izvršil. Policaje in pravdnike je vodil do kraju pri čikuški univerzi, kjer Je zakopal kovček z zlatnino in dragulji, kn-tere je ukradel pri vlomih v stanovanja, Dva drugu kovčeku sta bila najdena. V enem so bili revolverji Jn drugo orožje, vsebina drugogu pa ni bilu razkrita. Heirens Jo priznul tudi drugi zločin, ki doaltj ni iul *n*n po vedul Je, du je streljal nu Ve-ronico Hudzinski v njeni sobi v stunovanju nu 7522 Winthrop a ve. v noči 1. oktobru larjskegu leta. Oddat Je dve krogli iz revolverja skozi okno, ko je ona Nedela pri mizi in pisala pismo. Priznanje pomeni konec zločinske Heirensove poti. Pričakuje se, da bo obsojen v dosmrtno ječo. Nu električni stol ne bo poslan, ker Je priznal umore ln druge zločine. Zuduvni dogovor Je bil sklenjen med Tuohyjem in zugovornikl. Sodnik Harold Ci. Wurd, pred katerim se bo vr-šilu obruvnuva, lahko prezre dogovor in obsodi Heirensa v smrt. Nu skupno prošnjo državnega pravdnika in zagovornikov bo sodnik Ward Imenoval štiri psi-hljatre, ki bodo preiskali Hel-retiNu, du ugotove uli je krlmi-nulno blazen ali ne, Odhod nemških ujetnikov iz Amerike Wushington, D, C., 7. avg Uradno nuznanilo pravi, du bo zadnju grupa nemških vojnih ujetnikov zapustila Ameriko prihodnji teden, Nekateri bodo |X)slanl v Anglijo. V času kapitulacije Nemčije pred zavezniki je bilo v ameriških taboriščih čez 370,000 nemških ujetnikov. Italijanski in japonski vojni u jetniki so bili (xislunl domov pred več meseci. * * r-%. , i, u ii -n - mu m- Zatiranje gonje oroti Udom Oxford, Anglija. 7. avg Mednarodna konferenca židov In kristjanov se je odločila za zatiranje gonje proti Udom, ki Je v teku na Poljskem ln v nekaterih drugih evropskih državah Odločitev je naznanil dr Henry M MecCrecken, načelnik konference. Dvanajst japonskih zločincev obešenih Hingapor, Kitajska. 7 avg -Dvanajst Japonskih vojnih zločincev, ki so bili obsojeni v smrt, je bilo obešenih na dvorišču tukajšnje jetnišniee Med temi Je bil polkovnik Sumida llaru/o, načelnik je|**i*ke vojaške polletje v času okupacije. Skrajšanje delovnega tedna se obeta IZBOLJŠANJE POLOŽAJA RUDARJEV London. 7, avg.—Britska de« luvska vlada je naznanila, da bo prevzela premogovnike 1, janu at ju in skrujšulu delovni teden nu pet dni. Rudurjl bodo delali 37 ur v tednu. Sedaj delajo šest dni v tednu in osem ur nu dan. Emanuel Shinwcll, minister, za premog in električno silo, še ni razkril detajlev načrta glede podržavljanja premogovnikov. Izjavil je le, da je za skrajšanje delovnega tednu nu pet dni. Tredsednik ruduruke unije je Will Luwthcr, ki je v zadnjih dneh Imel več ruzgovorov s Shlnwellom. Nunušuli so nu Iz boljšunje poloiuju rudarjev. Lawther Je dejal, du btxlo ru dar jI dobili dvotedenske plačane počitnice letno, Konservativci pod vodstvom bivšega premlerja Churchilla vodijo opozicijo proti podržav-Ijenju premogovnikov in skraj-šamii delm ii« t'.i t.-.lna, 1 /Javili so, du se bodo zaloge premogu znižale. Sedanje zaloge zadostujejo samo za mesec dni. Luwther Je zvrnil krivdo na lustnike premogovnikov, "Lastniki so zaslepljeni," jo dejal. "Od generacije do goneracije so obratovali premogovnike samo ra profit. Zavzeli so ataltftče, da Je profit več kot pravice rudar* Jev." Lawther je začel delati v premogovniku, ko je bil star enajst let. Delu I je deset ur na dan za plačo 22 centov. Rudarji ao ga izvolili za poslanca 1, 1925 in v teku stavke, ki je izbruh-nial naslednje leto, Je bil aretiran ln vržen v Ječo. Pozneje, ko Je ponovno kandidiral zu poslanca, Je bil poražen. Začel je spet delati v premogovniku in postal urednik u nije. Ko so se rudarske unije združile, je bil izvoljen za podpredsedniku in potem za pred sednlka. Odbor za Palestino spet na delu Velika Britanija zapretila z ustavitvijo imigracije Washington. D. C., 7. avg,— Predsednik Trurnan se še nI odločil glede brltskcga načrta, ki predvideva razkosanje Palestine, naznanil pa je, da Je ameriška sekcija skupnega odbora, ki Je priporočala priselitev 100,000 židovskih beguncev v Palestino, obnovilu svoje delo. Načelnik ameriške sekcije skupru-gu odbora Je Joseph C. Hutcheaon. Druga člana sta Henry K Ciradv In Bartley C rum. Naznanilo pravi, da se bodo danes M-stali na svoji seji. Crum je obsodil stališA britske vlade glt-de Palestine. "Nik dar ne bi priporočali priselitve Židovskih beguncev v Pslestino, če ne bi bill.uverjenl, ds se Ish ko izvede," le dejal. "Dobili smo zagotovilo od britskih vo-v jaških avtoritet, da je priaelitev možna, Ako Velika lliitanlja ho£e moralno ameriško podporo pri reševanju palestinskega problema, mora levldirati svoje stališče." London. 7. avg.—Velika Britanija Je /apretila s popolno u-stav^vijo imigracije Židov v Paleatlno, če ne bo Amerika odbili ila njenega načrta glede razkosanja dežele na štiri separatne province, flrofnjo Je Izre-kel In-Milnik urada za britske kolonije,. PROSVETA ČETRTEK, 8, PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina aa Zdruiono drftave (laven Chicago) la na loto, N.00 sa pol lota. S1.SS aa četrt leta; sa Chicago la Cook Co« 97.60 aa celo loto. »3.75 aa pol lota* aa inoaamatv Subscription rates: for the United States (oxcapt Chicago) and Canada $1-00 par year, Chicago and Cook County $7.40 per year, foreign countries SUM per year. Cono oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov la noaarečoaih člankov so ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtico, povesti, dramo, pesmi itd.) so vrnojo počil j a tel ju le v slučaju, če jo priloiil poštnino. Advertising rates on agreement—Manuscripts of communications and unsolicited artielee will not be returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc* will be. returned to sender only whan accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vso. kar Ima stik s listom t PROSVETA 2657-69 So. Lawndale Ave., Chicago 23. IUlnoU - Zadružni svet proti inflaciji Z obnovo OPA pod novim zakonom je dežela dobila legalizirano inflacijo. Dan za dnem čitamo o novi "kontroli" cen — o novih zvišanjih, ki jih OPA dovoljuje "free enterprizerjem" na desno in levo. Ta zvišanja se tičejo predvsem manifakturnega blaga. Glavne živežne potrebščine in farmski produkti — meso, jajca, maslo, perutnina, sir etc. — so po novum zakonu izvzeti od kontrole do 20. avgusta — lahko tudi za stalno, kajti o vprašanju, da-li bodo zopet podvrženi kontroli, bo odločil novi dekontrolni odbor, ki bo "boss" nad tem, kaj pride ali kaj ostane in koliko časa ostane pod kontrolo. OPA je zadnje dni tekstilni in oblačilni industriji dovolila na-daljno zvišanje cen povprečno za 16%, kar je sicer devet odstotkov manj kot so zahtevali ti "free enterprizerji". V zadnjih letih, od 1940 se je cena tekstilnim izdelkom in obleki zvišala za približno 70, oziroma še več, ako se upošteva poslabšanje kvalitete. S tem "priboljškom" bo nominalno zvišanje cen v tej industriji naraslo za okrog 85%. Upoštevajoč slabšo kvaliteto, se je vrednost dolarja pri nakupu obleke in tekstilnih izdelkov torej znižala več kot polovico. Kot poročajo iz Washingtona, bo OPA dovolila tudi drugim "free enterprizerjem" zvišanje cen od 10 do 20 odstotkov, to je vsemu mani/akturnemu blagu od surovin do izgotovljenih produktov. V praksi bo to pomenilo legaliziran je inflacije, ki je nastalA v juliju, Jio je OtfA počivala na polici. S tem so bila efektivno zbrisana vsa mezdna zvišanja od zadnje jeseni. Oni delavci, ki so bili deležni tega zvišanja, se torej nahajajo tam, kjer so bili pred zadnjim mezdnim gibanjem. Kdor ni bU deležen tistega zvišanja za okrog 18%, je pa seveda toliko na slabšem. In teh delavcev, predvsem uradniških in neorganiziranih, ki niso bili deležni nobenega ali pa zelo majhnega zvišanja, je vsaj dvakrat toliko kot v prvi kategoriji. Najbolj pa so seveda udarjeni oni, ki žive od male pokojnine all "fixed income", katerih je tudi lepo število. * In med tem, ko se ves "free enterprizerski" svet, vsi profitarjl tepejo za čim višje cene in čim večjo inflacijo, slišimo iz zadružnega sveta popolnoma drugačne glasove. Ti glasovi so pozivi na odločno upiranje inflaciji. Kot pravi "Cooperative News Service," so zadružne trgovine na splošno zavzele stališče, da se upirajo zvišanju cet> do skrajnosti. To vemo tudi iz lastne izkušnje. Po vetiranju zakona OPA ae na primer čikaške zadruge niso pridružile drugim "free enterprizerjem" in pričele navijati cene, marveč so ostale pri starih cenah, dokler so mogle, oziroma jih pri novem blagu zvišale le toliko kolikor so bile absolutno prisiljene. Kot pravijo poročila, so se enake metode oprijele tudi vse zadruge na splošno. Centralna velenakupna zadruga v Superiorju, Wis., je v juliju prihranila svojim podružnicam, ki imajo 55,000 članov, vaaj $55,-000, ker se ni poslužlla običajne bizniške metode in zvišala cene blagu, ki ga je imela v'zalogi. Vodstvo pravi, da se bo tega načela držalo do skrajnosti. Enako so storile druge velenakupne zadru ge Sirom dežele, ker skušajo čim bolj protektirati svoje odjemalce. "Midland Cooperator", glasilo velenakupne zadruge istega imo-na z 250,000 člani, pravi v uvodniku: "Zadruge imajo zdaj priliko, da upravičijo svoj obstoj. Same lahko do precejšnje mere vzdrže cene in s tem prisilijo tudi druge (privatne trgovce), da Jim slede. Lahko se uprejo, nabavljati ala bo blago po zvišanih cenah. Lahko se postavijo za čuvaja nad cenami, kvaliteto in zalogo, nad katerimi Je bila OPA prisiljena opustiti kontrolo. Lahko pridejo v stik z novimi zalagalniml viri, ki se bodo pojavili v borbi za trg. Imajo tudi večje prilike kot kdaj prej, da si ustvarijo svoje lastne zalagalne vire (zadružna tovarne). Ljudstvu pa naj dajo vedeti, da zadruge obstoje zato da služijo odjemalcem, ne pa, da jih izkoriščajo." Vzhodna velenakupna zadruga v New Yorku s 50,000 člani Je zaključila alično — da se na vsej črti upira inflaciji in "stori vse v svoji moči, da zdrobi vsak poskus za zvišanje cen." Njeno gla silo "Cooperator" pa pravi, da "zadruge ne morejo biti profitarjl" kajti ves dobiček itak razdelc med svoje odjemalce. e To so hrabri glasovi iz zadružnega sveta, ki ima popolnoma drugačne cilje kot pa svet "free enterprizerjev". Ce bi bile zadruga vsaj desetkrat močnojše in številnejše kot so, bi te besede ne zvenele samo pogumno, marveč bi zadruge res lahko več ali manj vplivale na cent« Ce bi bile petdesetkrat močnejše kot so, bi pa sploh ne bila potrebna nobena OPA, nobena kontrola cen in tudi bi ne bilo nobenega govora o kakšni inflaciji cen. Zadružno gibanja, ki bi bilo toliko močno, do bi domlniralo trg, bi lahko držalo otne na pravilni točki in profiUrstvo bi ne bilo v klaaju. Sploh bi bilo profitaratvo odpravljeno do ude stopnje, kolikor daleč bi aegala gospodarska moč zadružnega sveta. Je resnica kot pravi "ECL Cooperator", da zadruge po avojl bl-stvenosti ne morejo postati profitarjl. Ves eventuelnl prebitek, ki ga napravijo zadruge, spada članom-odJemalcem, ki ai ga p* riodično bodisi razdele na podlagi patroneše ali nakupa, ali pa S* porabijo za izboljšanje podjetja, za razširjenje gibanja in sa sa družno izobrazbo. V zadružnem svetu ne more noben privatnik kovati profita, kajti zadruge niso organizirane za profit, marveč za dobrobit ljudatva. odjemalcev in dešele. Ce bi ae ljudstvo toliko zanimalo sa gradnjo zadrug kolikor aa jezi nad draginjo in če bi delavci a tako vnemo ln odločnostjo pa* troniziralt zadruge in poakrb*U za njih razvoj kot na primer stavkajo sa višjo plačo, bi v nekaj deeetletjih taktično lahko poetail sami svoji goapodarji in ae lzneblll Izkoriščevalcev tako pri delu kot v trgovini, kajti potem bi tudi delo več ne alonelo na pmfltu Nauk vaega tega je: Postanite zadrugarjl. patronizirajte za GLAS MARY CELARČEVE IZ SLOVENIJE Wauksgen. IlL — Tukajšnji rojaki me sprašajujejo: "Kaj pa tvoja Mary, ali je že kaj pisala iz stare domovine? Zdaj je že gotovo tam!" Vsem tem povem, da sem prejel že nekaj pisem od nje iz Slovenije, enega pa že prej iz Genove, Italija. V Genovo je dospel parnik "Marine Carp" 21. junija. Med potjo se je ustavil v Neaplju za dva dni. Postrežba na parniku je bila zelo slaba in radi pokvarjene hrane je več potnikov umrlo. V Genovi so ji angleške oblasti hotele preprečiti potovanje v Jugoslavijo, ker pa je imela vse listine v redu, so jo morali pustiti naprej. Kaj vse je videla na potovanju do Ljubljane, sama opisuje v ljubljanskem dnev niku Slovenskem poročevalcu ; dne 17. julija, ki tu sledi: AMEIUteA SLOVENKA OB VRNITVI V DOMOVINO Naša znana javna delavka Mary Celarčeva iz Waukegana USA je prva slovenska Američanka, ki je priila obiskat Slovenijo, da spozna delo ljudskih oblasti in stremljenje slovenskega ljudstva k boljšemu živ-jznju. Napisala nam je naslednji Članek: Moje hrepenenje, videti našo osvobojeno domovino, je bilo tako močno, da se nisem ustrašila naf>ornega potovanja in kle-vetniške propagande naših na sprotnikov. Po 20dnevni mučni vožnji sem se izkrcala v nekem užno-italijanskem pristanišču. Pristanišče samo je napravilo name porazen vtis. Ko pa sem hodila po ulicah pristaniškega mesta, katere se ne morejo več imenovati ulice^ sem zdvomila, a bi iz teh ruševin še kdaj mo-;la vstati nova Italija. Pozneje, to sem imela priliko opazovati talijanski narod, so se, pa moji dvomi izpremenill naravnost v prepričanje. Večina je popolnoma apatična, aele mase brezposelnih se zaganjajo v vsakega nuj ca in imaš vtis, da so vsi, vsi sami berači. Ko ti pa pogled obstane na izumetničenem okusu našemljenih bogatih meščank, pa se jasno zaveš prepada, ki zi-med razredi. V osrčju Itali-na vožnji proti moji domovini, sem radostno ostrmela nad po javljajočimi se slikami srpa n kladiva, peterokrake zvezde ln pogostimi napisi: "Evvlva Stalin, evviva Tito!" Moj vtia o beračih italijanskega naroda je dobil nove, ostrejše oblike in pravičnejšo sodbo. Vse te brez->oselne množice si žele svobodo, »ravičnih voditeljev in kruha. *ia vožnji od Milana, v severni talij i in naprej nasproti naši meji že skoraj ni bilo poalopja na katerem Be ne bi izražala vo-ja vsega poštenega delovnega judstva. Po vsej Julijski krajini sta izraz in volja ljudatva ista kakor v severni Italiji, z edino razliko, da je izražena v naši slovenski besedi, kar je bilo meni v posebno zadoščenje. Vožnja z avtobusom se je končala v Trstu, v našem Trstu Prvič po dolgih letih mrzle tujine sem stopila na slovensko semljo, s krvjo posvečeno. Moja usta so ostala nema. Dolgo, dolgo so se ml-vrstile v glavi slike za sliko, spomini, počenši a požigom Narodnega doma v Trstu ln nato nepregledna veriga trpljenja našega teptanega, a jeklenega in nezlomljivega prtmor gkrga ljudatva — do vstajenja In osvoboditve. Z grenkobo ercu sem se zavedala, da morajo atopati naši herojaki primorsk bratje ponosno vzravnani v novo borbo za ponovno osvobodi tev in trajno svobodo. Kako brezpomembni so mi bili vsi o-stali vtisi na teh tleh! Vsak tulec je bil v mojih očeh "slepec" Četudi bi hodili ti hladni tujci z debelo obvezo na očeh, bi jim moralo biti vse Uko jasno, tako otroško preprosto — Občudovala aam te "slepce": kako. da Jim po vseh zakonih narave ne odpadejo krinke z obrazov, 4a bi spregledali vse ostudne laži pokvarjene, mednarodne reakcije? Bilo mi je v veliko uteho videti vse žive jplamenice, ki so prižgane v srcih tržaških in primorskih borcev, katere bodo gorele do končne osvoboditve \ vaega teptanega in zatiranega ljudstva Julijske "krajine. Presrečna bi bila, če bi mogla deliti vse tople in svetle občutke, ki sem jih občutila ob prihodu na slovenska tla, z mnogimi rojaki, kateri so tako daleč od rodne domovine in čutijo z našim ljudstvom. Kako ponosna bi bila, če bi mogla predočiti vsemu svetu tisto veliko, jasno razliko med ostalimi narodi Evrope in našim narodom. Zavest, da pri padam temu herojskemu narodu, me navdaja s ponosom. Na vožnji po Notranjskem do naše Ljubljane mi je ob j?ogledu na obnovljena poslopja srce preki pevalo radosti, oči pa so se mi neprestano solzile ob mislih, kako veliko gorje je bilo prizadeto našim ljudem po fašistih in na čistih. Ta naš teptani, tiaoč-letja zatirani narod se je s prid nost jo svojih rok in s poštenost jo v srcu že dvignil iz ruševin. Zaenkrat imam samo veliko željo, da bi mojim rojakom v tujini čimprej razgalila strupene laži v naši domovini, ki jim jih usiljujejo plačana mednarodna reakcija in tiste podle prodane duše, ki so okrvavljenih rok zbežale pred pravico v tujino. Že dva tedna obiskujem po deželi rojake in sorodnike svojih znan cev. Vsak stik, vsak razgovor ; mojim narodom mi odpira novo obzorje in bogati moje znanje. Štiri dolga leta so poskušali na šim poštenim ljudem umetno iz-premeniti notranjost. Veliko so naredili ikode, vsaj začasno, a en sam pogled v pravi notranji obraz našega podeželja ti da zadoščenje, da je naše preprosto slovensko ljudstvo ostalo zvesto samemu sebi. Globoko spoštovanje do premnogih svetlih zgledov naj prevzame še tiste nevarne Tomaže, ki še danes radi prisluhnejo lažni propagandi in domačim* Judežem v tujini. . Res svetel vzgled bodi 831etni starček M. K. z Vrhnike, ki je vkljub svojim visokim letom sam vzdrževal 3 otročičke, katerih očka je bil med partizani, a mati kot delavska sužnja v Nem čijl. Starček se je zavzel zanje, ne kot sorodnik. Človečansk čut, da se zavzame za sirote, mu je vlival moč, da jih je ohrani pri življenju. Ko sem omenila, da mi je znano, da je bil že prec 50 leti napreden socialist, mi je ponosno povedal, da je sedaj že dolgo komunist. Pričel mi je pripovedovati, kako krasna bo bodočnost našega naroda, kako se vse obnavlja in razvija samo za napredek ln bodočnost. Ta primer požrtvovalnosti in — sebičnosti, naj odpre še zakrknjeno srce doma in v ni. Bodočnost je naša. Ni žal za dolgo in neprijetno njo, ker sem pri srečanju plemenitih src v domovini naj-bogateje nagrajena. Ob zaključku naglašam spričo stvarnih iz kušenj, da si bomo Ameriko, tisto "bajno Ameriko" ustvaril tudi v novi Jugoslaviji s pridnim delom in slogo. Tujina je mrzla, zasluženih dolarjev pa se drži krvavi znoj naših delavcev M. C. e 1 Mnogo tukajšnjih rojakov in tudi iz drugih naselbin ji je izročilo nad $1500, da bo Um razdelila njihovim aorodnikom. Nad sto vaai bo obiskala, da bo razdelila ta denar. Po nekaj dneh počitka pri njeni najboljši prijateljici, tovarišici Jelici Gro-sovi v Ljubljani, ae je odpeljala v Novo maslo obiskat svojo 76 let staro mamo. mnogim starejšim rojakom po vsej Sloveniji znano kuharico (Zagatova Pep-ca) Jožefo Ludvigar Spotoma ae Je javil* na ameriškem konzulatu v Zagrebu in v Kar lovcu pri njenem nečaku Emilu Lud-vigerju. . Nazaj grede je po Dolenjskem obiskala vse tiste stare mamice, očete in druge sorodnike, ki imajo tukaj svojce, in jim izročila pisma in denar, ki ga je prejela od tukajšnjih rojakov. mnogih krajih se jč pogovor zavlekel na ure, kajti« vsak je lotel zvedeti, kako se godi njihovim sorodnikom v ^Ameriki. Tolmačila jim je tukajšnje razmere tako kot so v resnici. Ko je bila po vaseh okrog je Dua po Vrhnike, mojega rojstnega kraja, se je oglasila tudi v vasi Veliki Legojni pri Pavletu Ogrinu. Njega zelo pohvali, da je res zaveden Slovenec. On ima tu kaj tri brate, Franka, Matijo in Lovrenca. Koder je do sedaj potovala, je videla povsod, kako se iz razvalin vzdiguje nova Slovenija. Vse .dela, vsak hoče prekositi drugega. Polje lepo kaže, sadja bo obilo, posebno na Gorenjskem. Ker je ves čas zelo zaposlena, tirna mnogo časa za pisanje. Kadar pride v Ljubljano, jo vabijo različne organizacije na svoje sestanke. Radi bi navezali boljše stike z ameriško slovenskim časopisjem. Ker moja žena govori in piše poleg sloven ščine tudi srbohrvaščino in nemško, za silo tudi angleško, lahko potuje po Jugoslaviji. Z nekaterimi državnimi funkcionarji se osebno pozna še izza šolskih let. Ona je graduirala na samostan ski dekliški šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Nazaj bo prišla koncem avgusta. V Prosveti bo opisala vse, kar bo tam videla in slišala. To ne bodo naročena pisma, kakor podtika elevelandska A. D., da jih prlobčujeta Pros veta in Enakopravnost. Ta pisma bodo zrcalo tistega malega a hrabrega slovenskega naroda, ki ob odločilni uri ni klonil tilnika pred okupatorji, ampak jim z golimi rokami izpulil orožje iz rok ter jih s pomočjo zaveznikov pognal iz trpinčene domovine. >r0 Sin tega jeklenega slovenskega naroda tovariš Kardelj ne sedi danes pri zeleni mizi v Parizu kot premagan obtoženec, ampak kot podpredsednik najvažnejšega odbora za pravila in proceduro mirovne konference. Naj pripomnim, da bo v Sloveniji dobil vsakdo denar izplačan v dinarjih in ne v dolarjih. Ameriška vlada ne dovoli seboj vzeti več kot $50 v ameriškem denarju, v denarnih nakaznicah oz. čekih pa kolikor kdo hoče. Anton Celarec. PISMO IZ STARE DOMOVINE Virginia. Minn.—Prejela sem pismo od moje nečakinje Tilke Guštin iz Gradaca, Bela krajina. Glasi se: "Dragi naši Slovenci v Ameriki!—Podpisana Tilka Guštin, vdova, rojena Krbovec v Gra-dacu, vaa prav lepo pozdravljam v imenu vseh vaših sorodnikov, kateri so še med živimi. Mnogo jih je šlo v večnost, ostali pa hrepenimo po svidenju z vami v naši svobodni, toda s krvjo prepojeni novi Jugoslaviji. Predragi ameriški rojaki! Naj se vam ne vidi čudno, ko boste čitali te vrstice. V duhu vidim vaša usmiljena in dobra srca. Z žulji služite svoj denar, a vi nam dnevno pošiljate pakete in zaboje. Vsem se prav prisrčno zahvaljujem za vašo pomoč in sočutje v naši stiski. Še posebej pa se zahvaljujem v imenu vse družine Krbovec iz Grada-da. Hvala naši teti, stricu, bratrancem in sestrični Barbari Matkovič iz Virginije, Minn. Pri nas in po vsej Evropi, je divjala štiri leta strašna vojna. Pred sovražnikom je moral pobegniti mož, za njim pa tudi žena z otroki. Otroci so bili v gozdovih, žene in dekleta so morale prijeti za puško in se boriti skupno z moškimi. Ako je krogla zadela moža ali znanca, žena ni Imela časa jokati, ampak ga je samo prekrižala, pokrila vejicami, prijela za puško in šla naprej. Tudi v napadih z bajoneti ni zaostajala za moškimi. Ves narod je bil zaveden in sodeloval v boju proti krutemu sovražniku. Nekateri z orožjem, drugi s hrano in obleko, tretji zdravili itd. Najbolj pa danes trpijo žene, ki so ostale brez mož. Prav tako dekleta, katere so imele fante, a jih je vzela grozna vojna. Kdo bo nadomeščal naše može in fante? Tukaj še zamisliti ni, da bi vsaka dobila moža, kajti preračunano je, da pride 17 žensk na vsakega moškega. Torej, Amerikanci, pridite k nam in nam boste prav tako uštregli kot z zaboji. Ne smejte se, ker je to žalostno. Sedaj pa zaključujem in vse skupaj prav lepo pozdravljam. Tilka Guštin." Barbara Matkovič. NA AGITACIJI ZA PROSVETO MED KANADSKIMI SLOVENCI (Nadaljevanje in konec) Toronto. Oni.. Kanada—Nace (pozabil sem kako se piše, vem le, da je jako prijazen Ribničan) mi je dejal drugi dan, da je pripravljen iti z menoj in pokazati vse slovenske hiše. In res sva obiskala vse rojake in dobila precej naročnin, zvečer pa se je nama pridružil še Grandovec in smo šli v Rowan k Dergancu. Ker Nace in Grandovec ne pi-jeta, smo prišli domov v Noran-do zgodaj zjutraj. Vsem najlepša hvala za sodelovanje in naročnine! Potem sem šel v Malartic. Še isti dan sem obiskal znanca še iz stare domovine Vajsa, toda ga nisem našel doma. Njegova žena mi je rekla, da bo šel z menoj v nekaj hiš fant, medtem bo domov prišel pa Joseph in me spremil. Joseph me je nato zapeljal naravnost do rom kjer znanca Ramika. Ramšek ni tedaj delal smo obiskala V8e rojake P« večini naročili » p Potem sem se vrnil nazaj su, kjer sem dobil pre kopališče na grob njih< na in so me spotoma Val d or. Rojakom v * prav lepo zahvaljuj" delovanje in naročnike K se peljali proti Val'd'orj, se ustavili pri neki kapel pravijo, da se je lani neki coski deklici prikazal sv čišek. Tista kapela ni ve človek bi jo lahko nesel mi, vendar pa je bilo tol sanja o njej. Malo napre pokopališče. Tam sem vid menik s sliko in napisom iz Ribnice, malo višje pa kopan neki Slovenec, do Bojanje vasi pri Metliki stojimo in rečem naj poči miru. Od pokopališča do Vaj ni bilo daleč. Najprvo s napotil do Tonita Novaka poznam še iz starega kra sem ga našel doma, kajti Štrk sta iskala zlato po vih. Njegova žena nam nesla "blagoslovljene v« se je nam prav dobro pi Tam sem tudi srečal i Mary Guštin iz Cleveland tem smo šli k Pečku, kjer i postregli z večerjo, Goved je privlekel od nekod zal nega piva, katero nam je < več moči in korajže. 0 smo šli k družini Laušin. brata imata vsak svojo Irj Tilka se je takoj naroč Prosveto za pol leta. Ko malo razložil o pisanju lici svete, mi je dejala, da mi la jutri pa za celoletno i no, kar je tudi drugi dan J Od tam sem se napotil i kotu Ferderbarju, kateri svojo tovarno. Nato smoi ložili na avto in se odpel Princu v Lemah, kjer so I treh zjutraj. Tam sem dobi prenočišče. Z Rouhom svj gi dan obšla ves Val'd'or i mah in pridobila precej i nikov. Vsem se najleptei 1 ju jem za kooperacijo! prej upoštevajte Markoti derbarja, kajti on je sedi stopnik Prosvete. Moja agitacija je bila težka in naporna, kajti Pr ni poznana dosti na sever dini naročnik je bil ze v Louis Račič iz Sudburyja. rojaki imajo tam po večin naroda in nekateri An domovino, ki so jim jo ni sorodniki iz Zedinjenih i sedaj pa jo pošiljajo brezp Prosim urednika A. D., da tudi meni pošiljal zastonj, rabij bi jo za zavijanje o kov. Nekateri rojaki ceni tudi na Enakopravni so zadovoljni z njo. Upam. da bodo vsi not ročniki zadovoljni s * kajti je res delavski list, teri rojaki so mislih, da proti našemu listu Edinoi da temu ni Uko. Kar * kdaj zidal, nijemi Edinost je naš del^sK in škoda je le. tU J* trikrat na leden! Moja «J ni odbil, niti en«a nsH tedniku Edinosti Rad bi videl, d.**; Prosveta Rad* naročnike po un^u več dela in m< w Na koncu* P• P* k najlepše rSJS * ^ , Kiomeeč* tfružnr trgovine in postanite praktičen graditelj novega zadružnega sveta« Potem tudi o draginji, inflaciji in izkoriščanju ne bo vec govora.. s novo Predaednik Truman ln njegovi kongresni voditelji eo s OPA videti sadovoljnl. čeprav Je v nekaterih primerih še kot Je bil vatiranl sakon. Ampak kongres. poslušna dekla vele blsnlaa. Je dajali To. ali pa nič." Ta slika Je bila enota, ko Je Tnaman podplaal sakon sa obnovo okleščene OPA. Poleg nJega na levi Je Paul Porter, načelnik OPA. in so se sveto' Loot* NAROČNIK? Datum V jsr* ®^ imeaa m rani«' da a Razni mali oglati AVGUSTA 1046 PROSVETA Razni mali oglati ii iz nove, prerojene ivenije in Jugoslavije . Ulians -Titova mladina je S 'jII. kongresu, letos 'T^grebu, položila račun tiem delu. Bil je tak raji so mu s spoštovanjem ftutuje mladinske delegacijo Jugoslavije pa je ob Roženih mladinskih uspehih Ino na svoj mladi rod. rTkar je mladina Jugoslav!-pikazala na delu, je spriče-kakršnega si je mogla pri-ii samo mladina, ki se je lila v ognju plemenite narod-ogvobodilne borbe. V spri-nlu jugoslovanske mladine je pisano, da je naša mladina da-v obnovi od konca januarja , konca aprila letošnjega leta 70*1000 delovnih dni; v tem ča-, je popravila 22,136 km cest 285 km proge, zasadila 12,-NB7 drevesnih sadik. Mladi gilci Beograda so v predkon-unem tekmovanju dvignili (ttvodnjo za 12,05'/*, izboljšali kovost izdelkov in zmanjšali padke za 50%. Mladinci in idinke so bili tisti, ki so v d skoraj popolnoma odpravili pismenost. Naučili so pisati 7 nepismenih in 1424 slabo imenih ljudi. Partizanska Bnazija v Zagrebu je gotovo a najboljših, saj ima 229 od-cojakov, 293 dijakov s prav do-im uspehom, 270 dijakov s fcrim uspehom in vsega sku-j samo 40 dijakov s slabim pehom. Toda to so samo obni odlomki velikega dela. so ga opravili mladinci Ju-slavije. S tem, kar je mladi i Jugoslavije žrtvovala v šti-I letih oborožene borbe in kar storila v letu obnove, je za-Bžila visoko odlikovanje "na-ine osvoboditve" in ne pona-se zastonj s 70,000 odlikova-i, ki danes krase prsa njenih jboljših mladincev in npla-k. Že so se zlile v Bosni števil- i mladinske brigade iz vseh •delov Jugoslavije v močno mado, ki gradi 90 kilometrov Igo progo iz Bosne proti Voj-idini. V objem te mladine je ihitela tudi nam vsem naj-sazja brigada Janka Premrla qjta, sestavljena iz 293 sloven ih in italijanskih mladincev, fcanska mladina tudi priprav-»brigado, prav tako bodo tudi ratski češki mladinci poslali ojo pomoč "mladinski progi", lading raznih držav se zanima i zgradnjo "mladinske proge" i izraža svoje simpatije do ju-»lovanske mladine. Brez dvo- * je to najbolj smela mladin-a akcija današnjega dne, ak-fc v katero so uprte oči premih ljudi izven naše države, so bile nekdaj uprte v ju-■ik* podvige mladih partiza- * »n partizank Jugoslavije. V Sloveniji se bo mladina med jtnicami zbrala v počitniških **>jah, kjer se bodo zdravi Wind in mladinke krepili ob Jj prosvetljevali ob učenju, wlehna mladina si bo v zdrav-lv«nih kolonijah zopet pridobi-'Mravje in moč. Ljudska mla- * slov«»iJe bo med počitni-■»> dokončala elektrifikacijo planote, dogradila belo ™JV' iško progo, a v ^ lrna tudi gradnjo avto- LJubljana Postojna, sečnjo ' manjše* delovne Vzporedno s tem fizič- pokazati na dejstva, a to ni težko, saj nam mladina daje vsak dan več lepih primerov in uspehov. Tudi od žena, od njihovega razumevanja in pomoči je odvisen uspeh "mladinskega tedna". Ženam in materam še posebno velja vprašanje naše mladine: Kako podpiraš ljudako mladino JagoalaviJe?" Angela Bratko. delom - —"m . hxido naši mla 'mladinko učili v najraz- teiajih. , 1;*Jns. ki je dala tako visok F*^ /a v,bodo, prispe-*** k no^xidarski moči in Zato velike Ito Jr "kcije niso samo (.-^"»e. ampak so stvar I*«1 državljons, zlasti po P mater. dvojno zain-mladine kot držav I vimT? Jvf*h,h c ,rt» ^ ■ deležne plodov k fcl fcot mate to, da bodo zdra-■ T"'vijali njihov • v*m tem pa stremi ij '^»k* mladino, in '^anuira. so ve a {^»mena za na T* akcije občuduje ves svet. Med mladino, ki bo šla skozi šolo dela in učenja, skozi borbo za obnovo, med to mladino ne bo mevž in slabičev, pa tudi ne bo razvajancev in rszposajencev. Ta mladina 6e bo znala postaviti po robu težavam, bo v življenju stala na trdnih nogah. Z veseljem in ljubeznijo bo delala za svojo domovino. Ta mladina, vzgojena v spoštovanju do vsega dobrega in plemenitega, bo tudi najbolje znala ceniti in spoštovati svoje starše, ki zanjo toliko žrtvujejo. Ali ni taka mladina največja sreča prav za matere? Popolnoma naravno je, da se naše žene tako živo zanimajo za delovni program mladinske organizacije, da na sestankih razpravljajo o mladinski progi, da zbirajo priboljške za delovne brigade, da pišejo mladincem pisma in jih vzpodbujajo k vztrajnosti in čim večjim uspehom. Naravno je, da se matere zanimajo za delovne in življenjske pogoje mladine na progi, da jih skrbi zdravje otrok in da se hkrati vesele vsakega uspeha te ali one brigade. Potihoma pa prav gotovo vsaka razmišlja, ali se bosta njen sin bli hčerka iz kazala na delu, pa si želi, da bi njen otrok bil med prvimi. Ni samo ista ljubezen do do movine, ki tako tesrro veže mla dino z ženami, mladinsko organizacijo z žensko organizacijo, mladinske akcije z delom žena, so tu tudi med ženami in mladino naravna čustva. Ta povezanost pa mora postati še tesnejša \r "mladinskem todnn". Se večje mora biti zanimanje žena za mladinsko organizacijo, še močneje morajo naše žene začutiti, da so uspehi mladine tudi njihovi uspehi. Organizacije AFŽ mora poznati naloge mladine in njene težave ter ji pomagati, da bi naloge izpolnila in težave premagala. Matere naj se v "mladinskem tednu" in poslej vse bolj in bolj zgtekajo k šoli in mladinski organizaciji, da bi luže in bolje vzgajale svoje otroke. Organizacija AFŽ j« dolžna v "mladinskem tednu ogrniti vse svoje vrsto okrog mladine, sa večje uspehe mla dinaldh akcij, sa še tesnejšo in trojno povezavo obeh organise olj. sa medsebojno sodelovanje mater, šolo in mladinsko orgs "■wkt^ha- - Mati lahko da najmočnejšo vzpodbudo otroku pri delu in jri učenju. Obratno pa je lah-co" prav dom ona spona, ki otroka trga od ostale mladine in mu ne dopušča, da bi se skupaj s tovariši učil, veselil in razgibal na zraku ter da bi se skupaj z ostalimi mladinci lotil zdravega prostovoljnega dela za obnovo. Dogaja se, da prav matere po stavijo zid med svojega otroka in ostalo mladino. Vzrok temu so najrazličnejši predsodki, bojazen, da bi se otrok odtrgal od doma in izpridil. Čim manj je mati prosvetljena in politično zgrajena, tem raje se nagiba k takem uravnanju. Take žene tudi laže podlegajo tujim glasovom, zlobnim in isžnivim, ki Jih širijo sovražniki ljudstva, da bi žene ne zaupale mladini in nje nemu preizkušenemu vodstvu. Niso redke krilatice, ki naj bi prestrašile naše matere pred neko "nemoralo", "pohujšanjem", pred boleznijo, ki da groze naši mladini, če bo šla od doma na prostovoljno delo. Značilno za te vrste reakcionarne propagande je, da napihuje majhne na pake in težave, proti katerim se bori naša mladina sama. in da skuša blatiti našo najbolj delovno In požrtvovalno mladino. Re-akcionarji dobro vedo. kako ve liko vlogo igra mlsdins v obnovi nsše ljudske držsve, prsv zaradi tega je njihov bes proti mladinskim akcijam tako hud in strupen. Ena važnih nalog organizacije AFŽ Je torej tudi v tem. da od pravi pomisleke, ki bi Jih ta ali ona mati Ae imela napram mla dinski organizaciji, in da razkrinka smešne in plitve laži re akcije o naši mladini. Treba je Odšli to Trebnje. — Meseca novembra 1945. leta so prišli v Trebnje bosanski otroci. Te sirote, ki jim je okupator pomoril starše in {»žgal domove, so našle zatočišče in nove matere v Slove niji. Tudi trebenjski okraj jo spre jel precejšnje število Boaančkov v svojo oskrbo. Sleherna vas je sprejela nekaj teh otrok, ki so se kaj kmalu privadili novemu življenju. Mladina jih je z veseljem sprejela v svojo sredo. Skupaj z domačimi pionirji so sodelovali v kulturno-prosvet-nih prireditvah, obiskovali so šole in pokazali veliko veselje do učenja. Tudi ljudska oblast se je mnogo trudila zanje. Pomagala jim je z oblačili in pri-boljški v prehrani. Zdaj so se Bosančki poslovili od nas. Težko je bilo slovo od ameriška zunanja trgovina -Napisal Donald Bell Navzlic temu,»da ves svet kar joka za ameriškim blagom, so vendar vsi ameriški eksporterji zaskrbljeni in sicer z upravičenjem. Ameriški trgovski program je utrpel precej škode v zadnjem času — uko naša vlada ne bo v doglednem času storila korakov, da organizira svoje zunanje trgovske odnošaje, bodo ameriški trgovci sprevideli, da te ostali svet razpletel svoje trgovske mreže brez na*. Začetek najvočje povojne trgovine smo na žalogt že zamudi-i. Britanija je dahes že prekoračila znesek svojih predvojnih zmenjsv z inozemstvom in te zmenjave pod pritiskom svoje delavske vlade še vedno širi. Britanci se nikakor ne omejujejo na trgovino s svojimi kolonijami in dominijoni. Na vsem svetu je Britanija dan^s vodilna trgovini z avtomobili in letali — kar bo marsikoga presenetilo, ker sta to dve najmogočnejši a-meriški industriji. Še pred letom dni so bili naši tovarnarji prepričani, da nobena dežela na svetu ne more tekmovati z našo zares neverjetno razvito letalsko industrijo. Ne le, da smo pod zamahom vojne u-stvarill ogromne tvornice, slučaj je naneeel še, da so bila letala, tatera je izdelovala Amerika, mnogo bolj pripravna za pre mo v naši sredi. Matere so jih vzljubile kot svoje lastne otro ke. Najrajši bi jih obdržale za vedno. Tudi Bosančki bi naj rajši ostali pri svojih novih materah. V imenu trebenjske mladine se je s prisrčnimi besedami poslovil od tovarišev Bosančkov mali pionir. Težko mu je bilo, glas se mu je tresel in marši kateremu so se orosile oči. Delegatka ljudske republike Bosne in: Hercegovine se ,je zahvalila prebivalstvu za skrk, ki so jo i-meli z Bosančki. Še zadnjikrat so si otroci segl v roko, nato pa je vlak odpel j a Bosančke v njihove kraje, kjer jih čaka novo živlienje. S mid Karlo. teh malčkov, klVpftifotriF «PHmeren 20 dvllne egoističnega in nepremišljenega postopanja je razviden iz našega držanja napram Sovjetski uniji. Rusi potrebujejo nujno najrazličnejšega industrijskega orodja. Njihove potrebe so ogromne, toda ako hočejo kupiti, moralo imeti tudi potrebni kredit. Ker tega pri nas ne dobe, se obračajo drugam in kupujejo v skandinavskih deželah. Švedska na primer, ki je !e mala deželica, je na tem, da odobri Sovjetski uniji kredit v znesku 280 milijonov dolarjev. Na podlagi tega ogromnega posojila za tako malo državico bo mogla Švedska oskrbovati svojo eksportno industrijo in trgovino delom za leta in leta. Najmanj 5 let bodo njene tovarne s polno paro delale za Rusijo električne naprave in drugo industrijsko opremo. Poleg tega nameravata obe deželi ismenjavati letno za pri* bliino 100 milijonov švedskih kron blaga brez kredita. Čire pu po večini za predmete, katere bi bila Rusija mogla ravno tako lahko kupiti tudi v Ameriki. Pred nekaj tedni je bilo objuv ljeno, da je ponudila Sovjetska unija Britaniji novo trgovski pogodbo, ki naj bi bila zgrajena pred vsem na izmenjavanju bla ga. Ruske trgovske delegacij« so ali že prispele, ali pa so pri čakovane v mnogih latinsko-ameriških deželah. Pričakuje se da bodo Rusi ponujali poleg drugega tudi male avtomobile, zgrajene v vzhodnih predelih Nemčijo. Tudi z Dansko nameravaj«: Rusi napraviti trgovske pogodbo Drugače povedano — 8ovjet> ska unija je spoznala, da ne morr pričakovati, da bo mogla v velikem obsegu kupčevati z Ameri* ko. -ONA. GIRLS-WOMEN 25 JOBS-25 Steady Employment Good Starting Rate Increaae in one month Periodic raiaaa thereafter No experience necessary. We will train you Choice of three shifts Bonus for night work 40 hours week Free bus tranaportatlon to and from carline Bua tranaportatlon for night workera to and from 83rd and Kodslo Low cost csfotorla Paid vacations Sick benefit plan Work with a pleaaant grgup of people in modern plant The Visking Corp. 6733 W. 65th St. Prdtfvalci terena Barje pomagajo revnim otrokom ■ Barje. — Barjanske žene tudi poslej ne bomo štedile s svojimi močmi, ampak smo priprsv-Ijene storiti vse, da se življenje naših revnih otrok Čimbolj izboljša. Pred nekaj dnevi je bila na biralna akcija za revne otroke. Hodila sem od hiše do hiše In povsod sem bila sprejeta z odprtimi rokami. Tako sem na primer v Črni vasi in na Lipah nabrala za zavetišče na Prulah 114- kg krompirjev 410 jaje, ne kaj fižola, koruzne moke, mleka in tudi precej denarja. Ižanska cesta, kolikor je spsda pod teren Barje, je prispevala 35 jajc 61 kg krompirja, 22 kg fižola, veliko količino mleka In zelenjave, na Ilovici pa so se obvezali, trebe. Mnogi m tudi mislili, da Anglija sploh nima potrebnega o-rodja in surovin, da bi se mogla uspešno podati na polje proizvajanja letal v velikem obsegu. Toda stvar je bila ta, da so imeli Angleži voljo, da take težave premagajo. Poslali so v svet svoje "trgovske ambasadorje". Posledica jo že danes, da kupujejo druge dežele angleška letala in da se ne zanimajo več za ameriške aparute. Celo Argentina, ki je pred vojno kupovala letala skoro izključno pri nas, krije zdaj svoje potrebe v Angliji. Britanski producenti so določili 95% svoje proizvodnje za prodajo v inoaamstvo. Nasprotno pa je očividno, da ameriška industrija mnogo olj Željna domačih naročil kot naroČil Iz Inozemstva. Ameriški trg nudi možnost prodaje za pri bližno 40,000 letal, dočim bi vsa latinska Amerika* danes ne mogla kupiti mnoga, več kot 2,000 letal. Iz tega Izhaja, da nas ne bi zadelo preveč, ako bi omejili ne koliko avoje dobave domaČim kupcem in si zato oalgurall trg južnih predelov Amerike. Osvojili bi si tako zunanji trg, ki o-beta mnogo za bodočnost. Drug vzgled tega navidezno £ da bodo vsak mesec prispevali 250 din in^20 litrov mleka. Vse žene so obljubilo, da bodo za naše revne otroke tudi v naslednjih mesecih darovale vse, kar se bo dalo odtrgati od njihovih prihrankov v denarju in materialu. Barjanska šena. dobimo 'Efficiency' 830 je bila zgrajena prva železnica v tej deželi, kar je pomenilo zsčssen zastoj v gradnji cest. O-uog leta 1H90 so pričeli zopet graditi ceste, vendar pa se je še 1912 neki zgodovinar izrazil, da so ameriške cest* v splošnem najslabše v civiliziranem svetu V splošnem danes prevladuje mnenje, da so avtomobili pil* nesli Ameriki dobre ceste, v resnici pa so zahteve po izboljšavi cent najprej prednosll farmarji in blctkllsti, katerih je bilo pred pojavom avta mnogo. Ko Je seveda prišel do svoje polne veljavo moderni avtomobil, se je IzboljŠuva in gradnja cest priče-Ja nu vseh koncih in krajih dežele in danes imajo Zed. države omrežje sijajnih cest, ki meri 1,400,000 milj. Po tem ogromnem omrežju cest vozi 30 milijonov avtov, trokov itd. Javna uprava cest ]>a ima v načrtu na-daljno gradnjo meddržavnih cest, v smislu potreb ameriškega cestnega prometa v bližnji In daljni bodočmsiti. —Ff .IS. vodno pravega od indijanskih steza do moderne Zgodovina ameriških cest, od prvih steza, zasekanih skozi divjino, pa do modernega sistema državnih in deželnih omrežij cesta, je del zgodovine o porasti te dežele. Prvi kolonisti v Ameriki pa niso pomagali k temu cazvoju, ker so se ustanovili povečini ob obrežjih morja in plovbenlh rek. Šele potem, ko niso mogli več dobiti' dovolj dobre zemlje za obdelovanje ln pridelovanje živeža, so začeli misliti na notranjost dežele in so si polagqma od generacije do generacije sekali in utirali pot v pradavne goščave gozdov. Kot pravi U. S. Public Roads Administration, si ti prvi Američani niso napravili več kot prehodne poti ln sledi. Za časa revolucije, ko je bil obljuden samo kakih 150 milj Širok pas zemlje med Atlantikom in Appalachljskim pogorjem, so bile vse ceste v tem predelju. Toda vse so bile navadne poti ln po mnogih pozimi sploh nI bilo mogoče voziti vsled udirajočega se blaga. Le ena esta, ki je po Ijala ob obrežju od Portsmouth« skozi New Hampshire do Svan nah in Georgije, je bila res vredna tega imena. Res pu je, da so bile speljane dobn* poti preko gorovja in to so bile /.grajene povečini za časa medkolonl-jalnih vojn — vojn, ki so se za ključile, ko je Anglija vzela Franciji kontrolo nad ravnino Mississipplja, Seveda so bile te ceste vojašk« in kolonisti splošnem jih niso uporabljali. Navzlic tomu ps so to gorske (joti tudi pomsgsle odplrstl pot proti zspsdu. * , I " Leta 1792, tri lota po sprejetju ustave Zed. držav, so bili pod vzeti prvi koraki, da se potegne ameriškega potniku iz blatnih poti In cest. I>1 severno-Južni deželne ceste Je bil v tem letu posut s šudrom ali nasipnim cestnim kamenjam. Let« 1B02 je bUo odprto za naseljevanjo o zemlje ob reki Ohio In kolonisti so sledili stezam in gasom, že od pre i ulrtim preko pogorij in skozi gozdove in divjino. Lota 180H Je kongres nakazal potreben iklad za zgraditev in izboljšanje ceste proti zspsdu. To Je bila prvs zvezna gradnja ceste Ds-nes je omenjena cesta del U. S. Route 30. Znani prehodi preko širokih ravni, puščav »n gorskih verig zspadno od Mississlppljs, niso bili nikdsr šteti kot ceste v prs-vem pomenu besede. Pionirji, sledeči prehodom kot Santa F<* Trail (od Independence, Mlssou-rl, do tedanje nove roppblike Mehike), dalje je Orogon Trail (do Pacifika na sevorozapadu) ter Californije Trail in Moi mon Trail do Salt Lake Cityjs. so enostavno potovali v smeri svojega cilja. Iskali so torej poti, ki so bile najlagodnejše in katore so Jim omogačale, da so se Izogibali previsokega gorovja In preglobokih neprehodnih rek. Kasneje, ko Jo prodira lo pioti xepedu atotisoče domači) > In evropskih naseljencev, se je pri' čelo s gradnjo cost vzhudn<< od Mieeiaaipptja in kmalu ao vozile po vzhodnih predel jih in daiW aa pravo na zapad Ukor v ene "stage coaches tli državna pošt*. Lets nic mila U posodo, Z8 prasjs skoz ves mesec! Evatt postaja nepri T ljubljen pri levici Psris. — ONA. — Avstralski zunanji minister Kvatt Je zdaj mnogo manj priljubljen pri fran eoskih levičarjih kot Je bil pred no se je zavzel n« pariški kon fejenci za male države, zalite vajoč, da morajo imeti isto bose do na razpravah kot velesile, Krogi levice oporekajo, da se je v resnici Kvatt zavzel zs Isto načelo številčne nsdmočl, ki je dolgo čssa onemogočalo uspeh konference zunanjih ministrov •n sveta njihovih nsmestnlkov. lam so Francija, Velika Hrita-ninja ln Zedinjene države do •Jetlno nastopale skupaj proti Sovjetski uniji. I*vičatsk'> čssopiaje naglaŠa, da hI tak postopek, ako bi mali naiodi dobili v roke pravici, da svojim številom preglase velike sile, v organizaciji redlnjenih narodov In vsaki drugi ustanovi spravil 4 velike sile v manjšino, kadarkoli bi bdeli. To pa ne more biti leallstlčiu nszlrsrije, ako hočemo ohraniti svetovni mir. Resnica je ta, da bo mir vedno odvisen »hI najmo Hočnejšjh »n ne od najštevllnej tih sil- I* sko bodo velesfle na itof>ale složno, bo mir lojsmčer) Toda francosko caaopiaje po sveča mnogo več pro«Uit a svo I itn domačim zadevam, posifbno pa letošnji žetvi, ki obeta biti ena najbogatejših na svetu, tako de bo pomanjkanje povsem ver jotiio kmalu odpravljeno. Povprečnega Frane oza zanimajo vprašanja plač in mezd in cen v «pio4riern mnogo več kot vpra lenja konference SLEDNJA gospodinja spol prične s hranjenjem nepo rabaih mattob O K< tu kiti! »tiaimj? Dobro, ali vsaka (tatba v Ameriki Ihi iMtula «n iiiFH-c brvi -miiH tal cm, taMfii '« 1 od | vsakih ft tf<»i'<"linj, ki «o ) |ji t m irni' * hrunjv'ijein "M Koli iw umdoma p« a m- |*U> »|M-t lil Militi! e T< kuni U'kiM < SM »vrtov-n«*i(ij pur; anjkania rnattob In ulju, mi malfrilml odpad■ a ki filmi vir m Udttlavo mil« K in diusib rniinodubniti po 2 tf«l*M v vati kuhinji , . ■ ® V|ll «IHMjlc »Ulllil M I*-, ( f it' i.*\i4 kolikor muruA nepu. labnih inaKob. a INimnl, da IfMrfVnr mu-mttuffjeijo iidi-lrli mila /a tvujr K«Mpodinjslvo Vuli funt iMimasa prepr« /iti tM«l*b jxrfiuiiijka njo mila. IZMŠITi VEŠ ODPADKOV MAŠAMI IZTRŽITE (< ZA rUMT MSaShr*-* . i V Proevett ao ae ta delavaka Ali Hk MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) "Res je, o Korneliji Amaliji. Pa je bila tudi prečudno krasote. In da se je porodila v kmečki koči, bi jo bili poiskati morali ter posaditi na prestol kraljevi! Njegovo veličanstvo Friderik Avgust je z železno pestjo tiste čase pokoril svoj dvor; pregsnjal je lahkoživnost, zapravi ji vost in ves dvor Je moral v cerkev hoditi, kakor bratje v kapucinskem samostanu. Bog ga blagoslovi, Friderika Avgusta, pravičen in pobožen zgled je bi^. podložni kom svojim! Če je bil jezen, so se pred njim tresli visoko-rojeni otroci njegovi: bil je pravičen, ali oster vlsdar! Tiste dni se je vpeljal pri dvoru sin visokega dostojanstvenika, knez Aleksander Teanski. Živel ni v redu ln s tolpo šumečih prijateljev je spravil obilokrat cesarske oblasti ln gosposke v velike stiske, ker niso smele vsega prezreti. Na dvoru Je bil priljubljen, ker se je vedel nositi kakor jagnje in ker je redno dohajal k službi božji! Trdilo se je, da je najkrasnejši mož v vsej Evropi. Vsekako pa je bil človek predrznega, silno predrznega značaja, ln ker se je pregrešil proti milosti božji, je moral potem vse dni svojega življenja piti grenki kelih gor-Jupe pokore! Kmalu so sikall jeziki, da se knez Aleksander ni bal dvigniti pogleda še celo do njene visokosti, preblažene Kornelije Amalije!" 4,V Hellbronnu je imela vojvodinja Kornelija Amalija svoje letovišče tisto poletje. Osamljen, pozabljen cesarski gradič Je to, sredi mogočnega parka. Sama si je bila izprosila Hellbronn pri visokem očetu, ki ji nI mogel odreči nikake Želje. Tam Je torej bilo! Odpravila je bila nekega jutra drugo spremstvo, a mene je obdržala pri sebi. Z visoke sobane sva zrli na zeleno drevje v vrt. Na steno pri oknu je naslonila glavico s tistimi historičnimi zlatimi lasmi, ki Jih še zdaj opazujete na podobah njenih. Zamišljeno Je gledala na modro nebo, kjer so se okrog solnca zbirali rumeno obrobljeni oblaki." "Margerita," Je izpregovorlla zamolklo, "Mar-gerita, danes bo prišel!" "Kdo, visokost?" sem vprašala začudena, in v hipu me je pretresla groza. "Kdo? Knez Aleksander!" je zdihnila in kakor gora se Ji je razširila kipeča kri po nebeškem obrazu. "Visokost, knez Aleksander Teanski! In semkaj bo prišel in brez vednosti Njegovega Veličanstva?" Ni mi takoj odgovorila. "Ali meniš, da se nisem dolgo, dolgo bojevala, Margerita! Sedaj pa—ne morem več! MoJ Bog, Margerita, kako sem nesrečna!" Topila ae je v solzah in bridko je jokala. Omehčll bi se bil kamen; morala aem se zjokati nad njo, ki je v blesku svojem solze pretakala kakor drugI smrtniki!« Kakor otrok me je objela in na srcu mojem počivala njena prekrasna glava. "Danes mi Je obljubil priti! Pri stranskih vratcih ga boš pričakovala in po skrivnem hodu pripeljala semkaj! Grofica Tvrdovska pa bo zadrževala drugo družbo. Je 11, Margerita, da storiš to meni na ljubo! Saj bo samo danes in potem nikdar več!" Kako bi se bils mogla protiviti tej prošnji? Zgodilo se je, kakor je želela. Po skrivnem hodu sem ga ji pripeljala. Stopivšega v to svetišče ga niti najmanjša stiska ni preobdala. S srečnim obrazom je pristopil k njej ter ji poljubil roko. Njej pa je deviška sramežljivost izvabila nežno rdečico na divno lice. In ko je dvignila trepalnico, se je usul Iz veličastnega očesa žar neskončne ljubezni proti njemu, ki je bil tedaj brez dvoma najdrznejši človek svojega stoletja! Zastajala mi je kri pri srcu, ker sem imela zavest, da ničesar dobrega nastati ne more. Sedli smo. O ljubezni nista govorila; kadar pa so se srečali pogledi, se je izlivalo srce v srce! Svoje kneginje še nikdar nisem videla v taki sreči, taki radosti. Hotela je, da bi se čutil čisto kakor v domači obitelji, in verujte mi, da ga je prisilila, v pravem pomenu besed prisilila, da je moral prižgati deh-tečo cigaro! Dolgo se je branil in vse mogoče ugovore koval. Nič mu ni pomagalo, vdati se je moral, vdati se je moral visoki njeni želji." "Pri nas se ne sme dolgočasiti knez Aleksander!" je dejala živahno. "Visokost," je odgovoril vdano, "ali ml je Bog res tako nesrečno ustvaril lice/ da ne kaže tiste sreče, ki jo uživam sedaj!" "Margerita! Knez Aleluander ima slabost, da puši, in čemu bi tega ne storil pri nama! Sicer pa ima še marsikatero slabost, ki jo bomo opustili odslej!" Milostivo se je smejala. Poljubil ji je ročico in jo osrečil s pogledom, Itakor ga je imel v oblasti svoji samo knez Aleksander, najlepši mož v vsej Evropi. Hipoma je tedaj v sobano prihitela grofica Tvrdovska. "Visokost! Njegovo Veličanstvo!" je vzKlik-nlla. Prvi mah nismo vedeli, kaj bi počeli. Bila je to strela z jasnega neba. Knez je odhitel v sosednjo sobo, dasl ni imela izhoda. Pri tem mu je odpadla tleča cigara in utegnila sem komaj toliko, da sem jo zakrila s široko obleko svojo. Že se Je čul zunaj v sprednjih sobanah ostri glas cesarskega očeta. Friderik Avgust je Imel navado, da je obilokrat neoglašen prišel k svoji ljubljenki Korneliji Amaliji. Tudi tisti dan se je zgodilo tako. In kakor sem stara, dragi moj (tu se je obrnila kneginja Tean-sku k Bogomiru) in kakor so mi otemneli duha pogledi, stoji mi vendar še dan danes vzvišena oseba njegova pred duhom. Tiste dni še ni bil prestar in telo njegovo je bilo še gibčno in polno življenja: fta visokem čelu mu je kraljevalo pravo veličanstvo. Se celo tedaj, kadar je bil njega vzorni obraz miren, je pretresal strah dvornike. t Brzo je vstopil ter obstal pri vhodu. Globoko sem se priklonila. Ko sem dvignila obraz, je stal še vedno pri vhodu in v solncu se je Izpre-minjalo zlato na njegovi obleki. Tedaj v tistem trenutku sem prvič v svojem življenju opazila, da ao ae mu krog senc kazali že sivi lasje. Bil je to najgroznejšl trenutek v življenju mojem in vae misli so tako rekoč okamne-le v meni. Samo zavest me je navdajala, da ima Njegovo Veličanstvo že tudi sive laae. O drugem niti misliti nisem mogla! Vojvodinja je bila prihitela k njemu ter mu poljubovala roko, s katero ji je potem pogladll lice. (Dalje prihodnjič.) Dežela pesmi Miško Kranjec ' ' I. Kakor bi še vedno dehtelo po rožsh, s katerimi so ljudje hoteli obsipsvati komisijo, ki je pred nedavnim hodila po Pri morskem; ogromni slavoloki iz zelenjs z nspisi o Jugoslaviji in Titu še vedno stoje nad cestami in nad razpotji, komiaije pa m več. Opravila Je svoje delo in zdsj si stojita nasproti samo še primorsko ljudstvo ln mirovna konference v Parizu. Primorsko ljudstvo je izreklo svojo poslednjo besedo; Izreklo na lep in dostojen nsčin, a nič manj odločno, ds nsmreČ pozna eno samo rešitev: da se vrne domov, tja. kamor spada Odšla je komisija. ostali pa ao slavoloki ih ostalo je ljudstvo a svojo ljubeznijo do rodne zemlje. Nanos Je bil še vedno prsteno-siv kskor lani, ko sem ga posled-njič videl, samo Vipavsks dolina globoko pod njim je bila polna cvetja: »daj Um cvete sleherno drevo Nad dolino na pobočju gora so čepele vasi podobne lastavičjim gnezdom, prilepljenim na ogrymno »|v<> steno Tudi te okrogle vssl ao Iste sive barve In tudi gore so sive, s primesjo nečesa rjavaga In zelen kastegs, kjer ae odbija vroče sonce Bil Je delavnik in ljudje ao de- lali na polju. Povsod so razora-ne, a že tudi zasajene njive in gredice kazale sled Človeške roke, ki se je zasesala v prst. de več: kazale so sled človeške ljubezni. Na kmetih so ljudje v mnogočem bogatejši od naa: smejo ljubiti zemljo, smejo delati na njej, ljubijo cvetje te zemlje, ptice, ki se vračajo, in sinje nebo nsd seboj. Sprejem Je bil "kraljevskiM, kakor je dejal dr. Slodnjak, ki se je zahvaljeval ves vzhlčen ljudem. Tokrat niso sprejemali komisije. Navadna vaa, prvi dan šempas, naslednji dan Brje in zadnji dan Herpelje, je sprejemala slovenske književnike, ki so prišli recitirat. Prav gotovo so si tisti ljudje predstavljali, kskšna je komialja, ki je nedavno hodila v bližini, toda dvomim, ds so imeli kako določno predstavo o slovenskem književniku, ki je zašel k njim. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj Je "pisatelj" ln kaj "pesnik". Težko bi bilo na Primorskem najti človeka. ki ne bi vedel, da je Gregorčič pesnik, ali ki ne bi poznal. Če še ne po obrazu, pa vsaj po Imenu Franceta Bevka. In ki ne bi brel njegovih povesti. Bevk Je njihov pisatelj, domač, tako njihov kakor gorr okrog njih. ln ga potnajo prav takb dobro kakor U svoje gore Dvo-mim. da Je na svetu dežela. ki bi svoje** pisatelja imela tako res za svojega kakor Primorska Bevka. Bevk se je ne samo rodil na tej zemlji, marveč tudi za vekomaj z njo zrasel, z njo zlil v celoto. — Tam poznajo tudi Prešerna. Prešeren je prav ta ko njihov pesnik, nič manj ni njihov pesnik Oton Župančič, ki ao po njem povsod spraševali radi bi ga videli, želeli ao si njegove besede, želeli njegovega potrdila. Prav gotovo nI nič lepšega, kakor če tako velik pesnik stisne svojemu ljudstvu prija teljalto roko, celo pa takemu, kot Je ljudstvo na Primorskem. Ta roka zasluži pozdrav. Tem bolj, ker je še pred nedavnim držala aa orožje, ker se tudi danes bori, ko je istočasno že vsa žulja-va od poljskega dela. SJpvenske književnike so sprejeli s zastavami, s cvetjem, z godbo ter petjem. Slovenski književnik se je v vsej zgodovini »rečsvsl s ljudstvom ln morda a kako redko Izjemo ne moremo nikomur očitati, da Je be-ftal od njega. Srečavel pa se je S ljudstvom tudi na recitacijskih večerih Vendar se mi zdi. ds je knjllevnik tudi ob takih prilož-noetlh ostajal na nekoliko vzvi-šenem odru. Bill so celo—mimo-btino književnik moral često srečavati s svojim ljudstvom. Ne samo izletniško, ne samo slovesno recita-cijski, marveč, da se bosta književnik ki človek pogovorila iz srca v srce o umetnosti, o književnosti, o lepoti, ko ljudje ne bodo več zgolj poslušal«*. Prav gotovo sleherni človek nosi v svojem srcu želje po lepoti in predstave o njej, o katerih bi kdaj rad spregovoril. Ne morda zato, da bi tako književnik ra-čunarsko spraševal, kako naj piše, ter se tako odrekel svoji izvirnosti in a tem seveda tudi prizadevnosti. Ne naše ljudstvo, ne kdo drugi ni nikdar zahteval, ne želel take sramote! Marveč gre za to, da bo književnost po čim tesnejšem stiku z ljudstvom postala popoln odraz vsega tistega, kar zadeva to ljudstvo; ne samo odraz njegovega zunanjega življenja, njegovega dela, marveč mnogo bolj odraz njegovega notranjega življenja, predvsem pa njegovega prerojeva-nja, ki se je začelo bog ve kdaj, ki se je med to vojno stopnjevalo do viška in ki danes gre še dalje svojo pot, zakaj svet slovenskega preroda se s končano vojno Še d^leč ni zaključil. Nasprotno, šele zdaj se je začel tisti veliki razvoj, ki mu lahko določamo cilj, ne moremo mu pa končnih meja. Vse dognanje, kakor doma, tako po svetu, globoko zadeva našega člayeka, ne tako, kakor ga je nekoč, ko je malomarno šel mimo vsega. Nekoč je naše ljudstvo stalo na iati točki tako rekoč stoletja, vsekakor pa se v desetletju ni preveč premaknilo. Nekoč se je proces dogajal v drugih plateh. Danes je ta proces zajel zares, kakor pravimo, široke mase, osnovne množice, in je morda nekoliko statično dušivnost našega človeka pognal V vrtinec, v tek, kjer se ne bo mogel več ustaviti. Duševni proces pri vsem tem bo silen, kakor je že danes. Iz umirjenega, neogibnega človeka se sprošča Človek s silo, razgiban, vrveč. Svoj® sprostitev je našla ženska, ki Je stoletja stala negibna pri' svojem ognjišču. Skratka, toliko vsega novega se poraja, tolik prevrat je nastal, do česar mOlra tudi najbolj preprost Človek neizbežno zavzeti svoje stklišče, da pisatelja kakor povodenj zaliva s svojo problematiko, da skoraj že ne ve, česa bi se najprej lotil, ker enostavno vse kriči po oblikovanju, ne redko celo po satiri in rahlem posmehu! Ali kljub tej ogromni snovi, ki se vsiljuje pisatelju in ki nikakor ne zadeva samo človekovega zunanjega življenja marveč predvsem njegovo notranjost, se mi včasih zdi, kakor da se naša književnost v vsej tej obilnosti ne bi več znašla. Včasih se mi zdi, kakor bi našo književnost nekaj vleklo v ozkosrčnost, enostranskost. Zdi se mi, kakor bi književniki živeli pod vtisom da se od njih pričakuje nekaj, da tako rečem, "poenotenega" ln da jih neka Želja vleče k temu In še se mi zdi, kakor bi se pisatelj skušal vrteti edino okoli brzostrelk, bojev, tako rekoč nečesa zunanjega, efektnega, pri čemer pozabljamo, da je bil vendar le ogromen duševni proces preden Je kmečki človek vzel v roke brzostrelko. In da streljanje—v povesti seveda—zdaleč ni tako pomembno kakor tisti raz voj, ki je našega človeka pognal v gore, ga tam štiri leta drža1 ln ga prerodll. Imamo ogromno Izbiro v ljudeh, pregled vsega ln vsakogar, kaj je odločilo da je nekdo ftel in bil pripravljen ta velike stvari darovati svoje življenje, medtem ko drugI, živeč v istih pogojih, ni šel; ds je nekdo celo postal odpadnik, kakor tudi danes, ko se nekdo s vso dušo saje v razvoj ln gre a njim. ko drugi stoji ob strani in gleda. Nečemu pe ae morsmo brezpogojno Izogniti: ds bi nsmreč iz ljudi ustvarjali klišeje. in to niti iz junaka, niti is povprečnejšega človeka, niti Is odpadnika in is-dsjalea, da b! is ljudi naprsvili lutke Kliširanje pomeni smrt za umetnost, sa književnost Naša knjlževnoet v preteklosti v svojih boljših ustvaritvah nt ni-1 kdar kliširala. Tradicijo naše dobre književnosti moramo ne samo ohraniti, marveč v novih razmerah samo še dalje razviti. Vi govora, da bi v naši književnosti smel nastati kaos, celo pa kakršen koli odmik od stvarnosti in naprednosti je naloga naše kritike, istočasno pa približevati občinstvu umetnost, pa razumeti, da je lepo in veliko tudi tisto, kar včasih zaradi svoje tetine čez brv nikakor ne more, pa bi lahko šlo čez most. Naša književnost v svoji glavni črti od vsega početka ni bila niti malo nazadnjaška, nikdar odtrj gana od življenja. Ko so ji danes dani taki pogoji, kakršnih še nikdar ni imela, si je težko misliti, da bi ta naša književnost svoji osnovni liniji zabredla na stranpota, ker bi se s tem odrekla svoji tradiciji in svojemu poslanstvu za bodočnost. Možno pa je, da bo imela napake, da se bo zvijala v porodnih bolečinah v svojem preoblikovanju, ko ne samo, da bo morala neposredne-je zajemati iz narodovega in ljudskega življenja, temveč so pred njo velike naloge. Naši ljudje imajo zdrav odnos do književnosti in sploh do umetnosti, kar naj* bi kritiki samo še dvigali in uravnavali. Funkcija umetnosti se ni v ničemer usodno spremenila razen da danes umetnost postaja resnično last najbolj širokih množic, ne pa kakor je bila nekoč last samo iz-brahega kroga, pa ne zato, ker je nekoč književnik tako želel, marveč ker so bile razmere take: preprost človek na eni strani še ni imel pravega odnosa do umetnosti, na drugi strani pa ni mogel kupovati knjig. Razmere so se spremenile ter je čas, ko si človek že kupuje knjigo. Da knjigo kupiš, ni dovolj, ako imaš denar, potrebna je ljubezen do knjige, do lepote. Na Primorskem sem z veliko radostjo opazil, da to ljudstvo ima tako ljubezen! S srečevanjem s preprostim ljudstvom, celo pa na tak način, kako se je ^godilo nam na Primorskem, bo književnika z vso silo vleklo še bolj v središče našega življenja in mu narekvalo sproščene j še us tvarjanje! Književnik bo postal ne samo opisovalec ljudskega življenja, ampak njegov najis-krenejši, velik in dosleden izpo-vedovalec njegovih radosti, njegovih prizadevanj, pa tu^U rije-kovega trpljenja in njegovih bridkosti. (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi GLEN ELLYN 3 Vi rooms. Numerous out buildings. Well landscaped. All kinds fruits, berries, trees & shrubs. Deep well. Finnish steam bath. 5 acres. $11,500. E. C. STOKBURGER Call Glen Ellyn 345 CLEANING WOMEN 5:30 PM to 1:30 Monday through Friday. Temporarily Saturday afternoons 1 to 5 PM. 71c per hour 1st 6 months 73c per hour 2nd 6 months 76V4c per hour after one year Excellent opportunity for young women. STANDARD OIL CO. Room 502 S10 8. MICHIGAN AVE. CUPOLA TENDERS EXPERIENCED Continuous Pouring Operation Clean Modern Grey Iron Foundry HURLEY MACHINE CO. 2125 S. 54th Ava. CICERO. ILL. Employment office open Monday through Friday S to 4:30 PM. Saturday until 1 PM. Z">1 Motor s3 Exp"'1:"* not south side aut0m( co. inc. »21 S.,^ FURNITURE finishers experienced steady work good pay 2127 S. Racine At, sewers experienced ON MATTRESSES and C0U( Will train if not exp.,« Call MONroa 1800 or apply at 2229 S.JIALSTED MILLINERY SALESLADY Excellent opportunity for really good earnings with large firm. CONSOLIDATED MILLINERY CO. 18 S. Michigan Mr. Smoller Silk Lamp Shah Makers Wonderful opportunity for ,xfl enced women to earn the hi) pay in modern factory. locate Loop. Paid vacations and i other benefits. Apply immwto 235 S. Wabash BLOOM LAMP SHADE _Neatackson Blvd. GIRLS Razni mali oglasi WOMAN FOR MAID WORK 6 DAYS 6 HOURS PER DAY No Experience Necessary HOTEL BELPARK." 3244 N. Cicero Ave. SHEET METAL WORKERS WHITE METAL CASTERS GOOD WAGES STEADY EMPLOYMENT 0ENTML METALLIC CASKET CO. 2333 LOGAN BLVD. »»—»»»»»»»»»»i Stenographers Junior Clerks Typists Work ln modern, air conditioned office Good starting salary 40 hour week Good tranaportstlon Low Cafeteria Paid vacations Many liberal benefit plans Secure your future today with a good poaltion at The Visking Corp. 6733 W. 63rd St. .................................. For punch press and kick press No experience necessary Safe jobs, good pay Varied work 48 hours week Time and half over 40 hours Western Name Plate 4038 W. Huron Si. OPERATORS ».' " -!>< Experienced Guarantee up to $1.00 an hour Our girle earn from $40.00 to $60.00 per weak on piece work L. KLEIN 1564 N. Daman Ava. Nesr Damen and Milwaukee Avo p, »WANTED WOMEN No experience nece'ssary on all 3 shifts in Molding Dept. Rlso girls for full or part time for packing and assembling plastic parts All night work. No lifting required Very pleasant surrounding. Good starting pay. Come in and arrange to work a few hours a day for that extra vacation money. Apply: AMERICAN MOLD PRODUCTS 1644 N. Honore St. V Proeveii so dnevne svetovne In delavske vestL All lib čitate vsak dan? TOOL & Dt MAKERS AND RADIO TECHNICIA Mechanical and Electronic Experience desired REAL OPPORTUNITY ALLADIN RADK IND. 501 W. 35th Street ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanijs Ima i tekih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od začetka plača 72 4c uro. po treh mesecih 77 4 c na in po šestih mesecih po M 4 uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE T V! DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY ▼ u poslovilnem ursdu ss T pritličju 309 W. WASHINGTON All sta narotoat aa dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj listi naroČite si dnevnik prosvek Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči ns lis! Proiretek priite)e eden. dva. trt itiri ali pet članor is ene druiine k eni esr* nlaL List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane » " » eno letno naročnino. Ker pa člani ie plsčsjo pri esesmentu U tednik, se Jim to priftleje k naročnini. Torej sedsj ni woks. tr* da Je list predrag ss člane SNPJ. Lisi Prosveta |e eaia lastsisa ■ gotovo Je v vsaki druftlni nekdo, ki bi rsd čilsl liti "»J Pojasnllei—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti o" SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki K tako nardčena na dnevnik Prosveto, to tskoj naznaniti up™™";" in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako uj stori, tedsj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto nar«n Cena listu Prosveta Jei Zs Chicsgo in okolice )• 1 tednik in tednika in---- tednike in ...- tednike in--- lednih** is $1.00 Za Zdruft. drla ve in Kaasdo $0.00 1 tednik In__________4J0 2 tednika ln__________3 SO 3 tednike ln___________2.40 4 tednike ln__________1 JO • • tednikov in______nič Za Evropo )e . i(gjf|i aS Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno *wio ^ JJ^* Money Order v pismu ln si naročite Pros*eto. lisi »i )• ill IM V 1j PROSVETA. »UPJ. 2017 So. Lawndalo Ave. Chicago S3. I1L Priloženo potil j am naročnino sa list Proerete »0,c 1 CL irvitrt * Ustavite tednik In ga pripiiile k saoji nerečni* članov moje družine: ___ ČL druitn * ČL dni* ČL * & greim * Dr*"* tiar 2. _________ 3. _ 4. ____i L _________ Nov naročnik □