vPSiffiTtfi TCTye«m^niwwffff g
MaiiDopsitl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 116
Maribor, četrtek 22. maja 1930
»JUTRA«
Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem 6*k. zav. v Ljubljani M. 11.409 Velja m*s*čr>0: prajoma« v upravi «11 po poiti 10 Din, doilavljan na dom pa 18 Dhi
Teloffon:
Urodn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceata it!3
Ogla« po tarif«
Oglata aprejama tudi ogtaant oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pralaroova ulici «. 4
Pred konferenco Male antante
Letošnja konferenca reprezentantov držav Male antante se bo vršila v Štrb-skem Plesu na Slovaškem. Slovaško časopisje zato že sedaj mnogo piše o važnosti tega dogodka v političnem pogledu 111 Klavni slovaški organ največje češkoslovaške stranke, agrarcev, »Slovaška Politika«, ie objavil v svoji številki od t. m. članek »Mala antanta na delu«, v katerem pravi med drugim:
. Po razpadu avstro-ogrske monarhije !*! Po nastanku nasledstvenih držav je storjen velik korak: organizacija no-v® srednje Evrope kot zajednice zavez-^'skih držav, ki so po vojni dobile po-0vno svojo narodno in državno svobo-?• države Male antante imajo v seda-J°sti jn tudi v perspektivi bodočnosti n°go skupnih točk v svojem politič-?m, gospodarskem in kulturnem življe-Ju. Tako se je zgodilo, da je zveza Ru-j^unije, Jugoslavije in Češkoslovaške te-“Om prvega desetletja po vojni postala garancija miru in konsolidaci/e v Srednji pvropi. Ta politični pomen Male antante cene po vsem svetu.
Severni sosed Češkoslovaške in Ru-jnunske, republika Poljska, ne pripada •ormalno Mali antanti, vendar pa se .vedno bolj kaže, da so zunanjepolitični lr>teresi Male antante in Poljske identični« da je v interesu vssh teh držav, da Politično in gospodarsko čim tesneje sodelujejo. Zavezniške pogodbe imajo Večjo nego samo formalno vrednost. Tre samo opomniti na edinstveni nastop ®rŽav Male antante proti madžarski propagandi za revizijo trianonske pogodbe, na uspešno skupno delo na haaških in Pariških pogajanjih o vzhodnih repara-c|iah in o optantskem sporu z Maržar-sko. Gospodarsko sodelovanje se manifestira v otvoritvi direktnega železniškega Prometa med Češkoslovaško, Poljsko
*	Rumunijo. Na sestanku treh promet-^•nistrov navedenih držav v Jašiju ® Prišlo do prisrčnih manifestacij za pližanje med češkoslovaško, Poljsko ln, Rumunijo. češkoslovaški prometni Minister Mlčoch je pri tej priliki iznesel Ce!o koncepcijo češkoslovaške zunanje Pplitike in gospodarskega sodelovanja, hoče, da se vsa bodoča srednja Ev-0Pa izgradi na prijateljstvu in zavez-'stvu ter na lojalnem sodelovanju vseh arodov in držav, v Tudi na letošnji konferenci Male an-ante se bo razpravljalo o vseh zunanjepolitičnih problemih, ki so se pojavili na e°grajski konferenci in ki se tičejo in-jj.res°v držav Male antante. Tudi letoš-1-5 konferenca bo pokazala ne samo so-t ®rn°st članic Male antante, ampak v , nadaljnji napredek sodelovanja v di v pravc^‘ Istočasno bo zasedala tu-Žp j0n^er.enca *kka Male antante, ki je sin 5^ rnriogo storila na polju češko-vaŠko - jugoslovensko - romunskega
M vanja-
v Mala antanta — tako zaključuje »Slo-s;av p°litika« — ni prazen in mrtev «0e nivŠki organizem- ampak zelo clra-8iinjn člniteIi v novih svetovnih in go- i ' odarskih prilikah,	1
Ultimat Helmwehra dr.lchobru
ZVEZNI KANCELAR ZAHTEVA RAZOROŽITEV VSEH STRANKARSKO-BOJ-NIH ORGANIZACIJ IN JE ODKLONIL VSE POGOJE HEIMWEHRA.
DUNAJ, 22. maja. Že več dni se raz-pravlja v političnih krogih o veliki napetosti, ki je zavladala med Heimwehrom in Schobrovo vlado. Kancelar dr. Scho> ber je namreč trdno odločen, da izvede notranjo razorožitev strankarsko-bojnih organizacij, ki povzročajo s svojimi obo roženimi pohodi vznemirjanje javnosti ter ogrožajo javni mir in red. Že danes ali jutri namerava dr. Schober predložiti zato parlamentu poseben zakon, ki določa, da smejo nositi orožje samo pripadniki vojske in državni varnostni organi, vse druge organizacije pa samo z dvoljenjem zveznega kancelarja.
Toda Heimwehrovci s tem njegovim načrtom nikakor niso zadovoljni in so zato že snočl izročili zveznemu kance-larju spomenico, v kateri mu naznanjajo svoje pogoje za privolitev v notranjo razorožitev.
Predvsem zahteva Heimwehr, da se pod kontrolo in ob sodelovanju heim-wehrovskih zaupnikov Izvrši najprej popolna razorožitev republikanskega (so-
cijalističnega) Schutzbunda. Druga zahteva je, da odstopi notranji minister Vin cene Schumy in pride na njegovo mesto oseba, ki bo uživala zaupanje Helmweh-ra. Ravnotako naj se zamenjajo nekateri vodilni sunkcijonarji državne policije na Dunaju in v drugih mestih z uradniki, na katere bo pristala Heimwehr.
Spomenica, ki jo je v Imenu he!mweh-rovskega vodstva podpisal dr. Pfrimer, zaključuje z izjavo, da se bo Heimwehr tako dolgo z vsemi sredstvi borila proti zakonu o razorožitvi, dokler ne bodo sprejete te zahteve.
Pozno zvečer pa se je zvedelo, da je zvezni kancelar dr. Schober vse te zahteve odklonil.
Vsekakor je položaj v Avstriji zopet zelo napet in dovede lahko že v bližnjih dneh do dogodkov, ki bi lahko postali za bodočnost avstrijske republike katastrofalni. Vendar pa vladni krogi še vedno računajo s tem, da bo zmagala treznost In da bodo odgovorni činltelji postavili državne Interese nad strankarske.
Macdonaldova trojna fronta
KRIZA. DELAVSKEGA REŽIMA RADI NARAŠČANJA BREZPOSELNOSTI. -MOŽNOST RAZPUSTA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
LONDON, 22. maja. Radi naraščajoče brezposelnosti v Angliji se je politični položaj tako poostril, da se že z vso res nostjo govori o možnosti razpusta parlamenta in razpisu novih volitev. Kriza bo dosegla vrhunec v sredo, ko se bo na zahtevo konservativcev vršila ponovna razprava o problemih brezposelnosti in se bo tudi glasovalo o proračunu ministra za delo.
Macdonalda napadajo sedaj od treh strani: konservativci so načelni nasprotniki delavske vlade, liberalci pobijajo Vladno politiko in končno se je Macdo-naldu uprlo levo krilo njegove lastne stranke, tako, da ni siguren niti podpore lastnih vrst. Ni izključeno, da ostane vlada pri glasovanju v manjšini.
Konservativci pa so začeli z ofenziv o tudi v razorožitvenem vprašanju in hočejo desavuirati Macdonaldovo mirovno politiko ter jo predstaviti kot nevarnost za angleški imperij.
A tudi Macdonald ne miruje. Napraviti hoče konec tem večnim borbam. Najprej hoče razčistiti razmere v lastni stranki ter bo na jutrišnji seji strankinega vodstva zahteval soglasno zaupnico, češ, da bo v nasprotnem slučaju predlagal razpust parlamenta. S tem hoče prisiliti levičarsko strujo, da se podredi strankini disciplini. Prav tako pa namerava Macdonald predlagati razpust parlamenta tudi v primeru, če bi bila vlada v spodnji zbornici o priliki razprave o brezposelnosti poražena.
Imenovanje nauega beograjskega župana in podžupana
BEOGRAD, 22. maja. S kraljevim uka zom sta v beograjski občinski upravi izmenjana dosedanji župan Inž. Miloš Savčič in n. podžupan Inž. Zadjina. Za novega župana je imenovan Inž. Milan Nešič, redni vseučiliški profesor, za II. podžupana pa Nikola Krstič, predsednik beograjskega okrožnega sodišča.
Beograjski proces
BEOGRAD, 22. maja. V razpravi proti zagrebškim teroristom so bili danes zaslišani strokovnjaki grafologi, ki so na podlagi primerjav pisav ugotovili, da sta pisma, ki so jih našli pri nekaterih obtožencih in katera so vsebovala navodila, kako naj se obtoženci zagovarjajo, pisala Bernardič in Mocnaj. Pri ponovnem zaslišanju pa sta ta dva to odločno zanikala. Nato je sledilo čitanje izpovedb prič, ki niso bile pozvane h glavni razpravi.
„6rof Zeppelin** u lužni Rmeriki
PERNAMBUCO, 22. maja. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je že od snoči v zvezi s tukajšnjo radio postajo, če se vreme ne poslabša, bo zračni velikan že drevi pristal na tukajšnjem letališču. Vendar pa bo ostal v Pernambucu samo 3 ure, da izpolni zaloge vode, nakar bo nadaljeval polet. Radi silne vročine je namreč uporaba vode čezmerna, tako da zaloge, ki jih je vzel zrakoplov s seboj, nikakor ne bi zadostovale do konca poleta. Na krovu je vse zdravo in se vrši polet gladko, Čeprav se mora zrakoplov boriti z nasprotnimi vetrovi.
Ceškoslouaški zčraunikf proti Zeileisu
PRAGA, 22. maja. Včeraj se je vršilo zborovanje češkoslovaškega zdravniškega društva, na katerem so razni zdrav niki z vso odločnostjo pobijali Zeileisovo metodo zdravljenja kot neznanstveno. Končno je 300 navzočih zdravnikov spre jelo resolucijo, ki poziva vlado, da naj
(5
t
Šport je zabava
in šport ohrani zdravje. Šport pa za« liteva tudi moč, vztrajnost, spretnost in prisotnost duha. Zato uživa športnik pravo zrnato kavo, katera osvežuje telo, bistri um in omogoča najtežja dela.	XIX
JULIO MEINL, uvoz kave. Maribor
Gosposka ulica 7.
Ustanov. 1862.
se vsem zdravnikom na Češkoslovaškem, ki se v svoji praksi poslužujejo Zeileisovih metod, prepove izvrševanje zdravniškega poklica. Podoben predlog je bil sprejet tudi na zborovanju državne zveze nemških zdravnikov na češkoslovaškem.
Mesar kot predelovalec — ukradenih koles.
Dozdajna preiskava proti mesarju Ivanu W., v katerega stanovanju je našla policija celo skladišče raznih koles, celih in razdejanih, in obenem celo mehanično delavnico, je ugotovila, da se je mož bavil s poslom prevzemanja ukradenih koles in njih predelovanja ter prodajanja že delj časa naravnost stro-
kovnjaški. Pomagača je imel v osebi ne-
kega brezposelnega in že predkaznova-nega Adolfa M., ki je stanoval na Teznu
v isti hiši, v kateri je imel M. svojo mesnico, in katerega so te dni tam pri njegovi ljubici aretirali. M. je kradel kolesa in jih spravljal W.-ju. Ta je z neverjetno verziranostjo in naglioo kolesa predelal tako, da jih lastniki ne bi mogli več spoznati za svoja, ter jih prodajal kot nova kolesa za razmeroma ugodne cene- Preiskava se še nadaljuje 18 ministrov šteje sedaj zopet vlada kraljevine Jugoslavije in so to: ministrski predsednik in minister za notranje zadeve general Pe-ra Žlvkovlč; minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič; minister financ dr. Stanko Švrijuga; minister za šume in rude dr. Anton Korošec; minister pravde dr. Milan Srsklfi; minister prometa Laza Radlvofevlč; minister za zgradbe F. Trifunovič; minister trgovine in industrije Juraj Demetrovlč; minister prosvete dr. Boža Maksimovič; minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič; minister za kmetijstvo dr. Stan-košlbenlk; minister soc. politike in narodnega zdravja Nikola Preka; ministri brez portfelfa: dr- Mate Drinkovlč, dr. Oton Frangeš, dr. Ivo Shvegel, Mirke Neudorfer, dr. Kosta Kumanudl in Niko«, la Uzunovlc,
Tuji strokovnjaki
STANJE NEPOSREDNO PO OSVOBOJENJU. — IZVEŽBANJE IN NADPRO-DUKCIJA DOMAČIH MOČI. NUJNA POTREBA PO REVIZIJI DOVOLJENJ,
Prva leta po osvobojenju, posebno tedaj, ko se je vsled splošne gospodarske krize pojavila prva večja brezposelnost, se je v našem časopisju vsestransko pretresalo vprašanje tako zvanih «tujih strokovnjakov«, katere so bila razna tuja podjetja pripeljala k nam in zatrjevala, da so nenadomestljivi, češ, da mi sami nimamo dovolj kvalificiranih in posebno ne zadostno specializiranih moči. Kakor je bilo mnogokrat statistično mogoče dokazati, da take in podobne trditve ne drže, je pa na drugi strani bilo vendarle res, da so obstojale nekatere industrijske in sploh gospodarske kategorije, za katere mi nismo imeli kvali-ficirancev in strokovnjakov. Posebno je to veljalo za one stroke, ki v naši industriji in trgovini pred osvobojenjem niso bile poznane.
V poslednjih letih je razpravljanje o tem problemu bilo potisnjeno v ozadje, pa ne morda zaradi tega, ker bi se bile med tem razmere zboljšale, ampak zato, ker smo se v to dejstvo že nekako vživeli in postali mnenja, da drugače biti ne more. V resnici je pa to vprašanje danes še prav tako nerešeno, kakor je bilo tedaj, še več, postalo je celo še, vse bolj pereče. V teh poslednjih letih se je v naših strokovnih šolah in v industrijskih ter drugih obratih izvežbalo veliko število domačinov, ki so svoji stroki posvetili vso pažnjo in so zato postali vsaj enako dobri, sposobni in zanesljivi kakor so tujci. Kljub temu pa so tujci še nadalje ostali na svojih mestih, da, celo pomnožili so se, naše moči pa so brez posla in morajo za zaslužkom v tujino ali pa so neprimerno zaposlene in postavljene le na slabša in podrejena mesta.
Izgovor, da ni domačih kvalificiranih in sposobnih moči, je torej v večini primerov padel. Še več, nastala je pri, nas .samih nadprodukoija kvalificirancev in strokovnjakov, in to od navadnih delavcev do akademikov. In, ker nam mora]
biti usoda članov našega naroda in naših državljanov, zaradi katerih je prav za prav bila ustanovljena naša svobodna in samostojna država, pred vsem pri srcu in smo dolžni zanje skrbeti tako stvarno kakor moralno, bi bil že skrajni čas da bi se naša javnost in ž njo vsi od: ločujoči činitelji pričeli znova iiitenziV' neje zanimati za to stvar. V mnogih pri' merili je bilo, kolikor se spominjamo, pri posameznih dovoljenjih za zaposlitev tujcev izrecno omenjeno, da bodo smeli ostati na svojih mestih le do takrat, ko bodo izvežbani in pripravljeni domači ljudje. Nekatera podjetja so tudi prevzela obveznost, da te ljudi čimprej izvež-b-vio. Ni se pa, žal, nad vsem tem vršila zadostna kontrola in pozitivno vemo, da so nekatera ravnateljstva nalašč onemogočala vežbanje in pripravljanje domačinov.
Če se poglobimo v študij problema tujih podjetij na našem ozemlju, vidimo, da imamo od njih korist samo v tem, da nam plačujejo davke in da nudijo za' poslitev in zaslužek našim ljudem, izgubo pa v tem, da gre čisti dobiček po ogromni večini v tujino ter da se eks-ploatirajo in tedaj na vrednosti zmanj šujejo naši naravni zakladi. To je torej razmerje 2:2; dvoje koristi in dvoje škod Če pa se ne izpolni druga od koristi in se s tujci odie kruh domačinom, se razmerje koristi napram škodi spremeni v 1:3 in postane za nas — pasivno! Ta račun je tako jasen in logičen, da ne potrebuje nobenega komentarja. Zato je neobhodno potrebna čim skorajšnja in temeljita revizija vseh dosedaj izdanih dovoljenj za zaposlovanje tujcev na na, šem ozemlju in njih odstranitev v vseh onih slučajih, kjer so na razpolago enako izobraženi in izvežbani domačini. To se mora brezpogojno zgoditi, kajti po enajstih letih jc sedaj stanje popolnoma drugačno kakor je bilo ob začetku naše samostojnosti.
fTlanborsko gledališče
REPERTOAR.
četrtek, 22. maja ob 15. uri »Grudica«. Šolska predstava za okoliške šole pri najnižjih cenah. — Ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«, ab. C. Kuponi;
Petek, 23. maja. Zaprto.
Sobota, 24. maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi.
Nedelja, 25. maja ob 20. uri: »Piskro-vez«. Kuponi. Znižane cene.
iz gledališča. V soboto, 24. tni. še ponovi Novačanova mogočna dramai iz celjske preteklosti »Herman Celjski«. — V nedeljo, 25. tm. se uprizori po skoro polletnem presledku Lebarjeva zabavna in; melodijozna opereta »Piskrovez«, ki , je bila letos prav simpatično: sprejeta.
Znižano cene in kuponi. — Uvaževana članica marib. gledališšča, gospa Štela Dragutino-vičeva, bo slavila v četrtek, 5. -junija 351etnico svojega uspešnega oder-skega delovanja. Ob tej priliki bo nastopila v glavni vlogi komedije »Bobrov ko-: žuli«, ki jo je spisa! znameniti nemški dramatik G.. Hauptmann. V kratkem se vrši tudi krstna predstava drame marib, pisatelja dr. Maksa Šnuderla »Pravljica o rajski ptici«, ki jo režira g. Skrbinšek. •
Usem članom in prijateljem Uodnikaue družbe
Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala za leto 1930 sledeče štiri knjige:
1. Vodnikovo pratiko za leto 1931. Ta
knjiga prinaša poleg koledarske vsebine celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugi vprašanj, ki nas najbolj zanimajo. Okrašena bo bogato s slikami.
2. Bevk France: »Gospodična Irma«.
Povest je zajeta iz malomestnega življenja. Opisuje življenje mladega dekle-
ta, ki se bori za vsakdanji kruh, rešuje svojo srečo, a postane žrtev razmer.
3. Dr. Pavel Breznik: »V deželi nebotičnikov«. Pisatelj, ki je potoval po Arne riki, podaja žive slike iz ameriškega življenja. Knjiga bo bogato ilustrirana, nekaj slik celo v bakrotisku.
4. Ing. Ferdo Lupša: »V džunglah be lega slona«. Pisatelj, ki je živel dolgo vrsto let v Siamu, živo opisuje love na divje. zveri, popisuje džungle, ter doživljaje med Siamci itd. Knjiga bo bo gato ilustrirana, imela bo celo slike v bakrotisku, kar bo dalo knjigi še poseb no vrednost.
Letna članarina znaša za vse te štiri zanimive in poučne knjige samo Din 20, Vse člane in prijatelje Vodnikove družbe prosimo, da naj poagitirajo med svojimi znanci za Vodnikovo družbo. Vsak ljubitelj lepih knjig, ki še ni član Vodni kove družbe, naj takoj prijavi svoje članstvo pri poverjeniku svojega okoliša, ali pa kupi pri najbližjem poštnem uradu položnico ter nanjo napiše: »Vod-.nikova družba v Ljubljani, štev. čekovnega računa 14.520« ter nakaže 20 Din članarine, ali pa prijavi svoje članstvo po dopisnici Vodnikovi, družbi v Ljubljani.
V vsako slovensko hišo knjige Vodnikove družbe!
Na delo za Vodnikovo družbo. Vsak stari član družbe naj pridobi enega novega!
Angleški turisti na naši Rivijeri.
V nedeljo 18. tm. je prispelo v Dubrovnik 250 angleškili izletnikov. Prišli so z avtomobili iz Kotora. V dubrova-čko luko je dospel istega dne tudi veliki angleški luksuzni parnik »Arondora«, s katerim izletniki potujejo.* Odtam so odpotovali preko Korčule v Benetke. Število izletnikov na našo Rivijero tudi letos zopet narašča. Žal da hoteli ne odgovarjajo vsem potrebam. V Dubrovniku bodo zgradili že letos nov hote! z 250 tujskimi sobami.
Mariborski in dnemi drobi*
Odlikovanje odlične poštne uradnice.
Včeraj so prispeli v Ruše od poštne direkcije v Ljubljani gg. inšpektorja dr. Lebar in dr. Janžekovič ter višji pristav Štukelj. Izročeno je bilo odlikovanje ta-rnošnji starešini pošte gdčni Jerici Grizoldovi: zlata kolajna za vestno in marljivo službovanje. Odlikovanje ji je izročil g. višji pristav Štukelj z lepim nagovorom, v katerem je povdarjal vrline odlikovanke kot odlične uradnice in narodne delavke. Pri slovesnosti se je nabralo tudi mnogo domačega odličnega občinstva, ki je odlikovanki iskreno čestitalo, g- industrijalec Pogačnik pa ji je v imenu industrije izročil dragoceno darilo: zlato uro. Tudi mi se pridružujemo in vrli uradnici in narodni delavki iskreno čestitamo!
Na naslov Olepševalnega društva.
Zraven Ljudskega vrta ima Olepševalno društvo svoj lepo urejevan vrt. Tik njega in igrišča ISSK Maribora pa je po razdelitvi nekdanjega Ljudskega vrta ostal še do danes prostor, ki nima pravzaprav nobenega pomena; ni cesta, ne pot, ne park, nima klopi, ne ograje, pač pa- leže tu vsi izkopani štori in vse spomladi nažagano vejevje. Ob vsakem dežju pa je blata čez gleženj. Po našem mnenju mesto ne bi smelo nositi vseh teh.- reči na kraj, po katerem hodijo vsi tujci, kL prihajajo na naše športne prireditve. Zato bi bilo umestno, da se raz-strele že omenjeni štori, odstrani vejevje, popravi plot ob Koroščevi cesti, zasuje blato in postavi v senci še ostalih dreves par klopic. Ta kraj danes ni v čast ne mestu, ne Olepševalnemu društvu, zato upamo, da ne ostanemo samo glas vpijočega v »Večerniku«.
Nova zveza Dravske in Pesniške doline.
Pred dnevi je začel mariborski okrajni cestni odbor z nadaljevanjem del na novi .cesti Bresternica—Sv. Križ. Zaposlenih je krog 50 delavcev, dela se vrše pod vodstvom g. inženirja Stergarška. Nova cesta bo važna cestna zveza med Dravsko in Pesniško dolino čez Sv. Križ proti Sv. Juriju in Zg. Kungoti.
Ljudska univerza v Mariboru (Apolo kino).
V petek, 23. maja, ob 8. zvečer pro slava poljskega narodnega praznika -konstitucija 3. maja. Poljski narod slavi vsako leto 3. maja svoj staroslavni praznik, ki mu je veliki simbol svobode in demokracije. — Če tudi nekoliko zakasnjeno, hočemo IŠetos tudi mi slaviti bratskim poljskim narodom in se žnjim veseliti njegove svobode. Profesor dr, Crnek bo govoril o pomenu tega praznika; prof. Gruntar o poljski pokrajini na podlagi 60 skioptičnih slik. Izbrani pevci pa zapojejo dve slavili poljski pesmi: »Bože cos Polske« in »Rota«. Tudi generalni konzul poljske republike iz Zagreba prihiti k nam in bo prisostvoval proslavi. Naše prebivalstvo pa prosimo, da pri tej priliki v polni meri dokumentira svoja bratska čustva do ve-ikega poljskega naroda z obilnim pose-tom.
Prijavljanje in odjavljanje.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru. opozarja občinstvo na uredbo o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva z dne 15. marca 1930, ki je stopila v veljavo z dnem 1. maja 1930. Na podlagi te uredbe mora vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj, odnosno stanodaja-ec prijaviti odnosno odjaviti v 24 urah <rajevnemu policijskemu . oblastvu vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo ali izseli iz nje, ne glede na to, ali je sam ta stanovalec in ali odda stanovanje za odškodnino ali brezplačno. Za podnajemnice in druge sostanovalce predlagajo prijavo in odjavo stanovalci. Kdor stanuje v provizoričnih stanovanjih (koča. duplina itd.) se mora prijaviti, odnosno odjaviti sam. Za neizvršeno prijavo ali odjavo je odgovoren hišni lastnik odnosno upravitelj ali stanodajalec, za točnost podatkov stanovalca pa je odgovoren stanovalec.
Tatvina vreč.
Včeraj med opoldanskim odmorom ie hi,o vlomljeno v skladišče kmetijske družbe v Al c H n in ukradenih 50 praznili
Poneverba pri dražbi.
Pred senatom trojice se je zagovarjal včeraj 531etni Matevž Ogrič, sodni sluga srezkega sodišča v Ptuju in izvršilni organ v p-, stanujoč v Hajdini št. 71. Obtoženi je v izvršilni zadevi Jurija Čelana zopet Ivana Kladnika kot izvršilni organ izvršil rubež številnih premičnin in 1. avg. 1924 prodajo zarubljenih predmetov na javni dražbi v Medvedcih-Kladnik pa je oktobra 1929 vložil zoper Ggriča in zoper državo tožbo za plačilo 238.160 Din za škodo, ki mu jo je P°-vzročil izvršilni organ s tem, da je poneveril večje zneske izkupička za iz* dražbene predmete, dalje da ni pritegnil k cenitvi izvedenca, nego je sam veliko premalo cenil, da je prodal tudi ne-zarubljene predmete itd. Državno pravd-ništvo v Mariboru je po nalogu višjega deželnega sodišča v Ljubljani uvedlo preiskavo in ugotovilo, da je Ogrič poneveril 2324 Din na ta način, dft je v zapisnik o dražbi zapisal manjše zneske, nego jih je v resnici sprejel, ali pa sploh ni vpisal izdražbanega predmeta. Ogrič je krivdo tajil, češ, da je to sam oKladnlkovo maščevanje. Možno pa je, da je pri velikem navalu kupcev res napravil nehote kako pogreško ptf vpisovanju. Sodniki se niso mogli prepričati o njegovi nekrivdi in je bil OgrU obsojen na 3 mesece zapora.
Posledice alkoholizma.
Včeraj je bil pred senatom trojice pri mariborskem okrožnem sodišču obsojen na dve leti težke ječe 251etni zidat Alojz Ljubeč iz Grajene pri Ptuju, ker j® dne 15- dec. 1929 Franca Krepeka i? Krčevine pri Ptuju vrezal z nožem ' desno roko nad laktom s tako silo, da mu je prerezal razen več manjših žil in živcev tudi veliko žilo odvodnico in dovod-nico in je Krepek — ker ga niso obvezali — pol ure po prevozu v ptujsko bolnico vsled izkrvavenja umrl.
Ljubeč je tega dne z več tovariši priŠe1 vinjen iz svoje vasi v Krčevino, kjer i‘ imel ljubico. Ves čas so po cesti ogro-
/nli liilrli y nrlnrfimi	U'_________
vreč v vrednosti 500 Din. Osumijen neki brezposelni delavec.
je
žali ljudi z odprtimi noži. Končno so jik domačini s koli pregnali in Ljubeč s svojimi se je skril v nek jarek. I<o je bilo že vse mirno, Je prišel mimo po cesti Franc Krepek, ki je šel proti Rojkov) hiši, kjer je bila poročena njegova sestra. Ljubeč je skočil iz jarka, se ffltf pridružil, nenadoma pa ga med potjo zabodel z nožem v roko.
Nesreče pri podiranju dreves.
V Spodnjem Gašteraju so podirali drevesa. Vsled nesporazumljenja med zaposlenimi delavci je prišel 50Ietni viničar Josip Mihalič preblizu drevesa, ki je za-čelo nenadno padati v nezaželjeno smer Mihaliču je drevo zlomilo desno nogo pod kolenom. Odpeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo nogo amputirali.
Prleki vkiip!
Zaj so že začeli oštarjoši na Tezno pisati od vseh strani, či pre resen nega okoli jegove krčme nič plotov. Če je pre vse to tak resen kak se piše, te do sl pre vsi svetejše hlače gor oblekli, vaS pa ne. Unti pa do te ali vsi prišli, ker s< vsakši boji kaštige. Pa še pre, ka bi voliti mogli, pa ne kakše mist Prlekije, ven so vse naše puce že od nekda takak cvrtje, pač pa nan pre fali prleška himna-Miklašoski Korlek je za Židora, ki je ovce posa. če glih ne ali na Tezni. Petrovski Korlek pa, ki je hud najega, ker wa glih takšo cuno kak un, pa je za »Bratci veseli vsi.« Kaj rečete k temi? Vači mamo Prleki tak vse:
puce kak cvrtje, kuje kak vrage, jezik takak mlin. vino kak cekin — to ma Prlekije sin.
Jaz bi van skoro reka, ka bi še tista ova — kak se že pa začne: dere sen jaZ mali bija* te je Iiištno blo — še naj jakša bila Herdigata, to mo meli posla funkištni pondelek »Pri lovačkem rogu« na Tezni. Vači sc pri hiši ali reče Prl Plohlnovih.
Kavarna »Astoria«.
Drevi ob 20.30 velik operetni večer umetniškega tria Giildebjerg z izdatni^ ojačenjem. Pester spored vsebuje drugim tudi najnovejšo opereto ■»Fride'
• rika« od Leharja.	1*8
Stolp sprave v Curlhu
KAKO SO v CURIHU NEKDAJ PREPREhEVALI LOČITVE ZAKONA. KAJ SO POTEM STOLP SPRAVE ZAPRLI.
ZA-
Oaiidanes, ko se človek skoro poroči ie samo zatcr, da se čez nekaj mesecev zopet loči, bo gotovo marsikoga zani->nal pogled v preteklost švicarskega mesta Curiha. Prebivalstvo mesta Curi-ha si je namreč izmislilo izborno sredstvo, s katerim se je poizkušalo odvrniti ločitve željne zakonce od njihovega usodnega koraka. To sredstvo je bilo ta-kozvani ločitveni stolp.
Naravnost bajna naprava je bila to in 'e res škoda, da so ljudje že nanjo pozabili. V ta ločitveni stolp so namreč zaprli't^se zakonske parčke, ki se jim je za-iioteio po ločitvi zakona. Tamkaj so mo-ra‘i potem jesti s skupno žlico, piti iz skupne kupice in spati v skupni postelji, razen, ako ni morda eden od zakoncev r<be spal na trdili tleh. Tako več ted-uov trajajoče postopanje je rodilo običajno najlepše uspehe. Dočim je bilo pr-Vc tedne skupne internacije v ločitvenem stolpu še često slišati prepire in prerekanje, pa je vse to polagoma ponehalo. In kadar so končno take parčke zopet izpustili, so bili običajno že tako krotki; da. niti od daleč niso več mislili Ra;'ločitev zakona in so bili pripravljeni ■se vnaprej nositi zakonski križ. Razlo-za to so bili seveda različni. Nekateri so se namreč v tem stolpu, kamor niso niele dostopa nobene tašče in tete, prav •hro pobotali, drugi zopet so se naye!t-pTli dolge internacije. Pa naj bo že kakor Poče. Namen je'bil dosežen: ločitev zagona je bila preprečena, čeprav je bilo Pobotanje morda samo navidezno.
Zakaj pa so potem, se bo vprašal marsikdo, odpravili ta stoip. Razlog za to P* ie bil sledeči:
Nekoč sta stala dva še prav mlada
»zakonca« pred sodnikom in sta zahtevala ločitev zakona. Bila sta si tako sovražna in sta se obnašala tako divje, da je sodnik takoj prekinil razpravo in odredil, da je treba takoj oba zapreti v ločitveni stolp. Tamkaj, 42 stopnic nad zemljo, sta si lahko brez skrbi povedala drug drugemu v obraz, kar sta hotela, ne da bi s svojim prepiranjem koga motila.
Do tu bi bila stvar tudi še v redu, da ni «ez več dni pridirjal ves divji varuh, ki mu je izginila njegova varovanka. Ž njim pa je prišel tudi neki strojar, ki je hotel poizvedeti, kje je njegov izginuli pomočnik. Sodniku je postala stvar takoj jasna. Odšel je takoj z obema gospodoma v ločitveni stolp in našel tam mlado dvojico —- v najboljšem razpoloženju, največji sreči in največjem zadovoljstvu. Ves ločitveni dogodek je bil namreč dobro uprizorjena komedija. Mladi parček namreč sploh ni bil poročen, ampak se jima je samo zahotelo, da bi lepo na tihem in v miru uživala prepovedani sad ljubezni.
Sodnik in varuh sta sc popraskala za ušesi. En krožnik, ena žlica, ena kupica, skupna postelj... in vse to je odredila oblast. Toda nesreča je bila že tu in sodniku ni preostajalo nič drugega, kakor da je obe stranki pregovoril, da je sledila takoj poroka.
Znameniti curiški ločitveni stolp, ki je preprečil na stotine ločitev zakona, pa so takoj po tem dogodku zaprli. Curiški mestni očetje so se namreč bali, da bi ta dva prebrisanca mogel posnemati še kdo in bi tako končno ločitveni stolp postal predvsem pribežališče zaljubljenih parčkov.
Nedeljski nastop SKJ Maribor I.
! v Malo kritike.
^rednost ukročenega poljuba v raznih čržauab
'-e mnogo sodišč se je bavilo z vprašanjem, koliko je vreden ukradeni poljub. Seveda ga cenijo tem višje, čim večje ie v dotični deželi blagostanje. Newjor-Ško sodišče ga je nekoč že taksiralo z 5.30.000 dolarji, pariško sodišče pa zopet v nekem slučaju z 2000 franki, v Berlinu ie neki takšen tat srečno odnesel pete s -15 markami. Nedavno se je bavilo z vprašanjem tudi sodišče v Varšavi: mlada lepa šivilja Irka se je vozila dnevno s cestno železnico od stanovanja do delavnice in zopet nazaj, zelo daleč, in ved-no ob istem času. Leta in leta tako. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: v vozu cestne železnice ji je sedel nasproti gospod z že nekoliko osivelimi lasmi in njegove oči so ves Čas Počivale na dekletu. Vsa njegova prizadevanja pa je dekle zavračalo z ignoriranjem. Tu — oster ovinek — sunek — in predno se je dekle zavedlo, je že imela Pa ustih vroč gospodov poljub. Hrup v vozu — smeh pri enih — razburjenje Pri drugih. Sprevodnik zaustavi voz in Pokliče prvega stražnika, ta spiše protokol, in voz gre naprej. Že je bil dogodek skoro pozabljen. Nekega dneva pa dobi ognjeviti mladenič s sivimi lasmi baš pri dobrem zajutrku vabilo k sodni razpravi. V razpravni dvorani zagleda 'epi visavis iz voza cestne železnice, in vračajo se mu spomini. Zaslišan izpove, da se ničesar več ne spominja, toda to-žiteljica je neizprosna in mu z vedno novimi momenti osvežuje spomin. Tudi zaslišane priče ga obremenjujejo in sodniki so — hočeš nočeš — morali izreči kazen: »V imenu republike, toženec je kriv, tožiteljici za ukradeni poljub plavati 100 zlatih«. Seveda jih je takoj pia-«1 — saj v primeri s poljubi v Ameriki n*ti ni bil drag.
Člouek čez 50.000 let
Mnogi učenjaki in fantasti se bavijo z zanimivim vprašanjem, kakšen bo človek bodočnosti, posebno z ozirom na njegovo plesno obliko. Mnogi od njih so mnenja, da je biološki razvoj človeka končan in da bodo ljudje stalno ohranili sedanjo te-
še bo človeško delo še znatno izpreme-nilo. Ako se človek noče izgubiti v fantazijah, potem mu preostaja samo ena metoda, po kateri se more sklepati telesni ustroj bodočega človeka. Treba je namreč vzeti davno preteklost kot smernico bodočnosti. Sicer se starodavni Egipčani in Babilonci, kolikor jih poznamo iz zgodovine, res skoro nič ne razlikujejo od sedanjih ljudi. Ako pa gremo še bolj nazaj v zgodovino, vidimo, da se je človek ledene dobe znatno razlikoval od sedanjega človeka po obliki lobanje. Posebno neandertalski človek je bil po svojem okornem telesu, nizkem čelu in širokimi ustnicami čisto drugačne oblike kakor je današnji človek. Ako vzamemo vsa ta opazovanja za podlago, potem lahko mirno sklepamo, da se bo tudi lobanja bodočega človeka izpreminjala v smeri kot nekdaj. Angleški učenjak Daly misli, da bo množina mozga bodočega človeka mnogo večja kakor je pri današnjem človeku. Sploh bo glava po obsegu zrastla in tudi človeški čuti se bodo znatno iz-prernenil;.
Sedanji človek dobi večino utisov iz zunanjega sveta s pomočjo očes. Oči sodobnega človeka so vsekakor preobremenjene in zato sila kulturnega človeka znatno popušča. To pa bo čez nekaj tisoč let prišlo še bolj do izraza in bo postala kratkovidnost, ki je dosedaj še individualna napaka, splošna značilnost za človeštvo. Mrežnica bodočega človeka bo ostala sicer enaka kakor je sedaj, zato pa se bo zmanjšala sila očesa, ki jo bo treba ojačiti z drugimi sredstvi. Tudi vonj bo polagoma popolnoma degeneriral in praktično sploh ne bo igral več nobene vloge. Zato pa bo ostal človeški sluh še naprej na dosedanji stopnji. Znatno se bodo izpremenili želodec, čreva, usta in zobje. Daly namreč veruje v kemično prehrano bodočega človeka. Ali ima prav ali ne, to bodo videli naši potomci čez več tisoč let.
Mlado društvo, ki je komaj odolelo porodnim težkočam, se je osmelilo stopiti pred narod. Zmagalo je in mu jc treba k tej zmagi čestitati kot skupini navdušenih poborcev sokolske misli, kakor tudi tehničnemu in moralnemu vodstvu, ki je bilo na vsej črti kos nelahki nalogi. To sodbo so izrekli gledalci, a odtehta tembolj identična sodba poznavalcev, ki vedo, kako ogromno delo leži v pripravi slične prireditve osobito za občinstvo, ki je na polju telovadbe — razvajeno. Dosedaj edino Sokolsko društvo v Mariboru, danes * Sokol Matica«, je v zadnjih letih pri javnih nastopih iti akademijah, osobito pri teh, prav mnogokrat tako srečno odrezalo, da ima tukajšnje občinstvo jako dobro razvit čut za razlikovanje dobrega in manj dobrega v telovadnem oziru, in je bil uspeh nedeljskega nastopa v očeh tega občinstva vseskozi časten.
Malo splošne kritike. Pri prihodu in dohodu mase k prostim vajam na telovadišče in z njega naj bi se ravnali telovadci po godbi in ne godba po telovadcih z ozirom na pravilni korak. To napako opažamo pri javnih nastopih prav po-gostoma, a je nepotrebna.
Sestava prve vaje je krasna; 180 mož dijaške čete inž. podof. šole jo je vadila v prvem delu jako dobro, drugi del je manj zadovoljeval, tretji del je bil proti koncu zopet boljši. Skladnost ni bila popolna in kritje pri delu z mesta ne brezhibno.
Z deco je pač povsod križ, manj z žensko, kakor z moško. Ritma in točnosti od te drobnjadi pač ni zahtevati, a lepo število nastopajočih (100) obljublja obilen kader za bodoči naraščaj. Kljub malim nepravilnostim pri izvedbi vsa čast ljubki vaditeljici in junaškemu vaditelju, ki sta menda pri pripravljanju vaje izpraznila svoji vreči potrpežljivosti in vztrajnosti do dna. Celotnemu vtisu ne bi bila škodila enotna uniforma moške dece.
Težke vaje ženskega naraščaja so se proti koncu bolje izvajale kakor na po-četku. Trema? Morda pa pretežka sestava ni bila docela primerna naraščajnicam povsem novega društva. Neznatne napake so kvarile skladnost, a je ta za popolni uspeh neizogibna.
Zopet jako težke so bile vaje članic, ozirom na efekt brezdvomno pretežke- Precej lažje, a v večji meri učinkovite smo videli pri raznih zletih v preteklosti; mogoče jim bo masa pomogla do
efekta, ki ga jim 16torica skoroda ni mogla dati. Izvedba je bila dobra.
Skoro isto velja za vaje članov. Pri obojih stavlja nepretrgano gibanje obilo zahtev na izvajalce in pomanjkanje še tako kratko odmerjenih drž ne dovoljuje zadostnega časa za popravke v kritju in uravnavi. V tem oziru so se pokazovale hibe, kljub bravuroznosti izvajalcev.
Nastopa vzorne vrste na bradlji in krogih se ne more kritizirati, vzlic dejstvu, da je bila vrsta nepopolna; manjkala sta dva stebra: Štukelj in Lapajne. V nedeljo nastopi vrsta pri javni telovadbi Maribora »Matice« v popolni sestavi. Užitek za gurmana pri orodni telovadbi.
Prav zanimiva je bila točka naraščajnikov s štafeto in igrami, a je višek zanimanja vzbujala švedska štafeta. Žal, da je celotni vtis na koncu skvaril incident, ki ga v slučaju, da se je hotoma izvršil, odločno odklanjamo za bodočnost.
V	Sokolstvo ne spadajo metode, ki so morda kje drugje manj ali več dopustne, a se jih mora Sokolstvo z vso strogostjo izogibati, ker so do skrajnosti — neso-kolske.	,
Glede skladnosti in skoroda brezhibne izvedbe sta prednjačili vaji ženskega naraščaja s trobarvnimi rutami in dijaške in pitomačke podof. šole. Prve bodo v masi brezdvomno do skrajnosti učinkovale, a je našemu vojaštvu kar v naprej čestitati na uspehu, ki ga bo doseglo v velikih dneh v Beogradu.
Povsem simpatičen je bil pojav, da Je na koncu prireditve izostala sicer neizogibna »prosta zabava«. Omeniti je treba, da so se vršile v nedeljo zjutraj tekme članstva Sokola Maribor I ter da so se pri tekmi odlikovali kot prvi Kerenčič Joško, kot drugi Rajh Boris in kot tretji Jordan Jakob.
Tej morda ostri kritiki naj sledi še intenzivneje delovaaie v mladem društvu, ki naj se zaveda, da uživa vse simpatije pri mariborskem občinstvu. Zdravo!
A. S.
Vsem članom Sokola Maribor I. Pozivamo vas, da se polnoštevilno udeležite javnega nastopa Sokola Maribor - matica, ki se bo vršil v nedeljo, 25. tm. ob 16. v Ljudskem vrtu- Naša dolžnost je, da se s svojo polnoštevilno udeležbo zahvalimo matičnemu društvu, ki je s svojo polnoštevilno udeležbo omogočilo tako sijajen uspeh našega nastopa. Zberemo se ob 15. pred vojašnico Kralja Petra, odkoder odkorakamo skupno na telovadišče. — Odbor.
Spori
Gojenke drž. ženskega učiteljišča v Mariboru
prirede v soboto, dne 24. tm. ob 5. popoldne v šolski telovadnici akademijo, združeno s proslavo Ciril-Metodovega praznika. Na sporedu so glasbene in druge točke. Vstopnina prostovoljna. Občin-
iesn° obJiko. Drugi pa zopet mislijo, da | sivo jc vabljeno k številni udeležbi.
Nedeljske tekme s Sturmom odpadejo.
Tekmi Sturm-.Železničar in Sturm:Ma-ribor v#soboto in nedeljo odpadeta. Pač pa se bo vršila v soboto 24. tm. ob pol 18- prijateljska tekma Maribor:Železni-čar.
Plavalne prireditve na Mariborskem otoku.
Jugoslovenski plavalni savez priredi letos na Mariborskem otoku skoke z deske in stolpa za prvenstvo Jugoslavije. Tekmovanje se bo vršilo dne 16. in 17. avgusta in sicer za seniorje in seniorke.
Tekme za državno prvenstvo preložene.
Ker bo naše feprezentančno moštvo sodelovalo pri tekmah za svetovno prvenstvo v Montevideu, je JNS odgodil tekme za državno prvenstvo. Vršile se bodo še le meseca septembra, ali pa bodo sploh odpadle.
Dunajski profesijonalci v Mariboru.
Dunajski profiklub B. A. C- bo za bin-koštne praznike gostoval v Mariboru. Nasprotnika bosta najbrže »Rapid« in »Železničar«.
Prua loterija u Franciji
V	Franciji je bila uvedena loterija že pred 400 leti. Ravno letos je namreč po-teklo 400 let, odkar Francozi poznajo to
igro. L. 1530 j« tedanji francoski k'ralj dovolil Jeanu Laurentu, da lahko organizira v Parizu loterijo, vendar je moral plačati od dobička gotov davek državni blagajni. Toda Laurent ni bil edini, ki se je bavil z loterijo. Za njim so se pojavili še mnogi drugi, ko so videli, kako dobičkanosna je ta stvar. Ko pa so oblasti odkrite gotove sleparije, je kralj 1. 1590 prepovedal loterijo na ozemlju svoje kraljevine. A to je trajalo le malo časa. Italijan Lorenzo Tonti je kmalu zopet organiziral loterijo, ki se je imenovala po njem »Tontina«. Žrebanje je bilo začetkom vsakega leta. Od tedaj je loterija že tako napredovala, da je ni bilo mogoče več odpraviti. Za časa vladanja potratnega kralja Ludvika XV. se je pustolovcu Casanovi posrečilo, da je dobil od kralja dovoljenje za organizacijo lastne loteriie; dobiček pa se je imel razdeliti med njega in vlado. To je bilo kraljevi blagajni, ki je bila tako vedno prazna, zelo dobrodošlo. Loterijo v Fran ciji so vodili v tedanjem času tudi duhovniki in so z dobičkom zgradili več cerkev v Parizu.
Knjige Slovenske Matice
so došle. Novi člani oz. stari, ki jih nujno žele, dobe iste za 50 Din v Slovenski ulici 12 (prodajalna). Tam si lahko izberejo 5. knjigo.
Mlchal Mvaco
£ukcecifa Obotgia
IfMisvliiakl r«i
100
LV.
Abat Angelo.
Cezar Borgia je zaupal poveljstvo svojih čet enemu izmed starih vojnikov, s katerimi se je bil obdal, ter odpotoval z majhnim spremstvom v Tivoli. Ker je malo počival in naglo jezdil, je dospel že na večer drugega dne.
Jedva dospevši v stanovanje, ki ie prej služilo njegovemu očetu, je Cezar poklical abata Angela. Z radovednostjo mu je pogledal v obraz.
Abatu Angelu je bilo štirindvajset do petindvajset let. Toda zdelo se je, da jih ne šteje nad dvajset. Bil je to — vsaj na zunaj — dovršen primer dvornega abata: galanten in vstrežljiv, namaziljen in nališpan vedno po najnovejši modi. Izraz njegovega svežega in rožnatega obraza je bil tako nedolžen, da je nehote moral zbujati y očeh zaupanje. Toda iz njegovih sivih oči so včasih prihajali vznemirljivi, stranski pogledu
»Torej, abat,« je dejal Cezar ter se vrgel v naslonjač, »kaj mislite vi o položaju?«
Abat Angelo se je zdrznil. Cezar še nikdar ni bil govoril z njim o resnih rečeh. Marsikaterikrat je bil sicer navzoč pri rodbinskih posvetovanjih, toda nihče se ni zmenil zanj; postal je bil nekako domače pohištvo.
»Svetlost,« je odgovoril ter šiloma zardel, »takšno važno vprašanje... pa meni... ubogemu lektorju njegove Svetosti... to je prevelika čast!...«
»Čast ali ne čast, vprašam vas za vaše mnenje. Umni ljudje so redki... in še redkejši so zvesti družabniki. Vi ste izmed ljudi te vrste: govorite torej s popolno odkritosrčnostjo in ne čvekajte besed. V trenotku je dober nasvet toliko vreden kakor dobljena bitka.«
Abat se je bil zbral. Izprva ves osupel nad to nenadejano srečo, se je takoj nato spomnil, da hoče Cezar zahtevati od njega kako zelo važno stvar, če ga obsiplje s toliko častjo, ko je v Tivoli vendar vse polno škofov in kardinalov, sposobnejših od njega, da svetujejo papeževemu sinu. Zato je nemudoma odložil prvotno krinko očaranosti in radosti Njegov obraz se je izpremenil.
»Svetlost,« je dejal, »moje mnenje je pač tole: ako ne pride kak važen in nepričakovan dogodek, se bojim, da je položaj brezupen. Nesreča je v tem. da tragike našega današnjega položaja ni kriv slučajni in nezasluženi poraz vaših čet, Svetlost. Poraz je mogoče popravi-
»Vi pravite, da bi mogel samo kak važen dogodek izpremeniti obraz položaja. Kakšne vrste bi moral biti ta dogodek po vašem mnenju? ...«
Abat ni odgovoril. Samo prst je dvignil ter pokazal kvišku, češ, da je ta neznani dogodek še tajnost Boga samega. Cezar je vstal ter stopil bliže k abatu:
»Kaj mislite o mojem očetu?« ga je vprašal tesno v obraz.
Abat je vzdrgetal. Razumel je, da njegova misel ho di natančno isto pot kakor Cezarjeva. Dvignil je oči do sobesednika ter odgovoril z zamolklim glasom:
»Papež je zelo star... to je moja misel!...«
»Objasnite se... Govorite brez strahu...«
»To, kar sem pravkar dejal. Svetlost, je vsa moja misel... Papež je prestar... truden je že... Njegovo vladanje je bilo slavno... trikrat sveto... toda to vladanje je že izčrpalo njegove moči...«
»In vi mislite, da bi Rim potreboval mlajšega papeža? ...«
»Mislim, da se da sila upora zatreti samo z drugo silo, ki se ji nihče ne bi mogel protiviti...«
Cezar je stopil parkrat semintja po široki sobani. Nenadoma pa se je vrnil k Angelu:
»Kaj bi vi storili za tistega, ki bi vas imenoval za škofa?...«
»Vse!...«
»Toda, da vas imenuje, mora biti papež, kajneda?... če bi bil jaz papež, bi vi imeli mitro, Angelo!«
Abat je čakal, molčeč in mrklega obraza. Razumel je, da je nepotrebno vse, karkoli bi mogel reči v tem trenotku. Samo njegove roke so lahno drhtele.
»Angelo,« je povzel Cezar s tihim glasom, »ali hočeš biti škof... in kasneje kardinal?...«
Abat se je globoko naklonil, skoraj pokleknil je, in s omaj razločnim glasom je izpregovoril:
»Jaz pričakujem vaših ukazov, sveti Oče!...«
»Prav tako, abat,« je dejal Cezar. »Vidim, da se nisem varal.«
Sedel je k mizi ter pričel pisati. Ko je končal, je pomolil abatu pergament, ki ga je bil pravkar podpisal.
»Berite,« je rekel. »Med nama zdaj ni več nobene tajnosti. Sicer pa vam bo čitanje tega pisma povedalo, česa pričakujem od vas.«
Abat ie jel pozorno čitati, tehtaje sleherno besedo: »Draga sestra!
»Abat Angelo, ki Ti bo izročil te vrstice, in v katerega imam popolno zaupanje, Ti bo povedal, zakaj nisem prišel za Teboj na Caprero. Vseeno pa se nadejam, da pridem tja čez nekaj dni. Menim, da je najin oče dobrega zdravja; toda ne upam si preveč vztrajati v tej nadi. Zadnjič, ko sem ga videl se mi je zdel zelo slab, in bojim se nesrečnega konca. Če bi se ta žalostni
tl... Ne. Strašno je to. da se je njegova Svetlost nahajal dogodek pripetil v kratkih dneh, naj me pride abat ob-v takem rapoloženju duha, da se mu je zdelo potrebno, vestiti. Z Bogom, predraga sestra. Abat Angelo Ti bo položiti morje med sebe in med Rim...«	pomagal	izkazovati	najinemu očetu tisto postrežbo, ki
»Ali veste, abat, da ste zelo umen človek? Vse vaše to zahteva njegovo stanje: toda bojim se, da zdravila, ki besede so jako pametne in zelo resnične. In žal mi je, jih prinaša, ne bodo mogla odnraviti zla. Jaz bom koda se nisem že prej zatekel k vašemu bistremu duhu. rakal proti Rimu, kjer bom čakal Tvojih novic z Mož, kakršen ste vi, ne sme ostati v podrejeni službi..
Vsi naši škofje so prestari. Mi potrebujemo odločnih mladih pastirjev, mož, kakršen ste vi, Angelo... In vseeno, prepričan sem, da moj oče še nikdar ni mislil na vas... Mitra bi se dobro podala vaši razboriti glavi ...«
Angelo je nekoliko prebledel.
»Ako bi me Bog in sveti Oče pozvala, da naj vodim škofijo,« je dejal z zamolklim glasom, »se mi zdi v resnici, da se papežu ne bi bilo kesati.«
»Nresreča je le ta, kakor sem rekel, da moj oče ne misli na vas!...«
»To je čista resnica. Svetlost!«
Cezar je nekaj časa molčal, kakor da hoče dati abatu časa, da se vmisli v njegove besede. Nato je povzel:
nestrpnostjo, ki jo gotovo razumeš.
Tvoj brat, Cezar, vojvoda Valentinoiški.«
Ko je abat dočital to pismo, mu je Cezar srepo pogledal v oči.
_ »Torej,« je deial z mirnostjo, strašno v besedah clo vek’a, ki je pravkar podnisal smrtno obsodbo lastneea očeta, »povejte, abat. ali ste moieea mnenia, kar se tiče očetovega zdravja? ... Govorite odkrito, ne prizanašal mi z resnico, nai si bo še tako žalostna.«
»Bil sem zelo bližnii svetemu Očetu.« je deiai An-trelo hladnokrvno, opazoval sem ga vse te zadnie čase, m moram reči, žal. da sem popolnoma vašega mnenja!...«
»Koliko dni mislite, da m» ie še živeti? ...«
Abat Angelo je nar frpnotkmr računal sam pri sebi. Nato je rekel brez obotavljanja:
»Najdalje osem dni.«
Strašno vprašanje papeževega sinu in zlovešči odgovor abata, oboje je bilo rečeno z zamolklim glasom.
Moža sta pomerila drug drugega z dolgim pogledom. Razumela sta, da je vse dognano in dogovorjeno. Cezar je stopil k oknu, odprl ga in si šumno oddahnil. Nato se je obrnil k abatu:
»Jaz se nemudoma vrnem v taborišče. Odondot bom korakal proti Rimu... Pa vi, abat, kdaj odidete?«
»Jutri zjutraj.«
»Zakaj šele jutri?«
»Zato, Svetlost, ker moram govoriti z osebo, ki mi bo dala potrebna zdravila; in s to osebo morem govoriti šele drevi, ko se stori noč.«
LVI.
Ponočno srečanje.
Zdaj je potrebno, da se obrnemo nazaj ter naglo preidemo početje in dogodke neke osebe, ki smo jo morali doslej pustiti v temi — Rose Vanozzo.
Bralec se spominja, kako je stara žena zapustila Rafaela Sanzio in Rosito, takrat, ko sta se odpravljala na Florentinsko cesto. Rosa se je bila vrnila naravnost v Tivoli ter zopet zavzela svoje opazovalno mesto v votlini nad brezdnom Anija.
Preteklo je več dni. Kako je živela v tem časn mati Cezarja in Lukrecije? Kakšne so bile njene misli in kaj je pripravljala v skrivnostnem varstvu teh noči? ...
Verjetno je, da je porabila čas v ta namen, da si preskrbi v papeški vili zaupnikov. Videli smo, da je Maga ob svojem begu iz Rima odnesla s seboj celo premoženje v dragih kamnih in zlatnikih. Posluževala se je tega bogastva, da si pridobi enega ali več služabnikov, in si je tako ustvarilo sredstvo, da je mogla priti v vilo, kadar bi se ji zazdel čas ugoden za dejanje...
In približno takrat, ko se je Cezar Borgia pripravljal. da udre v Peklensko sotesko, se je zgodilo nekega večera, da ;e papež z večimi osebami svojega spremstva odšel iz vile, izprehajat se po okolici. Ta izprehod se je raztegnil bolj, nego so izprva mislili.
Ko se je papež vračal proti vili, je bila že črna noč. Abat Angelo je bil spremil svojega gospodarja, kakor je bila njegova navada. Zgodilo pa se je. da je zaostal za skupino, tvorjeno od ljudi, ki so spremljali papeža: abat Angelo je bil zbiralec; zato je obstal, da pobere iz trave nekaj kresnic, ki so se vetlikale z nenavadno iz trave nekaj kresnic, ki so se svetlikale z nenavadno pazil za neko skalo temno senco človeške postave.
Ni se ganila z mesta. In kmalu so njegove oči razločile to senco: bila je ženska...
Ko je stari Borgia izginil, je ta ženska še nekaj minut nepremično stala na svojem kraju... Nato je Angelo videl, kako si je potegnila z roko preko čela. Globoko je zavzdihnila. In nato je abat jasno in razločno slišal besede, ki jih je izgovarjala ženska skorai na glas:
»Le hodi, Rodrisro ... mirno hodi in brez skrbi, do-čim jaz trpim... Bližnia je ura, ko se boš pokoril za vse svoje zločine hkratu.«
Angelo se ni ganil: vlekel je saoo vase. dokler se ženska ni odstranila. Nato ji je sledil, plazeč se za njo po pečevju. Sicer pa si neznanka ni nalagala nikake o-preznosti.
Abat io je videl stopiti v votlino nad Aniiem. Ve? dni po vrsti jo je zalezoval. In morda je izsledil, kdo Je, in česa čaka!...
Neko noč — malo časa po tem dogodku, o katerem ;e Jtrosro molčal — «*bat Angelo ni mogel zasnafi. če bi bil takrat kdo v njegovi bližini, bi ga bil slišal enkrat zamrmrati:
fNadalievanie sledi.) •
Prazno sobo
oddam takoj osebi z lastnim pohištvom. Stritarjeva ulica 5/1.	1490
Lepo meblovano sobo
oddam takoj boljšemu gospodu. Ob železnici 8/1, vrata 5.	1493
Oddam
solnčno meblovano sobo s 1. junijem. Pristan 6/1.	1500
Kupim razno pohištvo,
posteljnino, obleke, čevlje, damsko kolo. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35.	1502
Prodam
pravo angleško kobilo. Vprašati pri dr. Dežetu, zobozdravniku, Maribor, Aleksandrova cesta 6/II.	1501
Mizarstvo Cirili Razboršek,
Taborska ulica 22, izdeluje pofiišt-vninrenovirania.	XV
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar,
1509
Spornem na 3om pranjie perila. —
Strossmayerjeva ulica 3, dvorišče, vrata 2.	100
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarskl mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
ra
Poročilo iz kolektive Ant. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 12.
Žrebanje V. razreda, 19. kola, 12. dan, dne 21. maja 1.1. izžrebani so bili sledeči dobitki (za eventuelne tiskovne pogreške se ne odgovarja).
Prihodnje žrebanje 22. maja.
Din	400.000—	St.	46.746;
Din	10.000—	St.	34.858, 48.470,	53.792, 68.426;
PJ“	4.000.—	št.	16.876, 22.817,	35.988, 41.743, 61.079,
65.275,	78.698,	79.073,	81.179,	84.343;
PJ"	2.000.—	št.	392, 924, 1.431, 2.009, 2.307,
1£445* 15-707* 19-343> 20-547, 21.083,
33.622,	36.799,	39.485,	41.707,
£.460.	47.372,	50.547,	52.688.	53.687,	54.563,
59.196,	59.306,	60.249,	61.164,	67.284,	69.155,
72.473,	75.274,	78.460,	78.614,	83.174,	83.539,
89.800, 91.450, 92.781, 97.111, 97.530.
12.783,
25.873,
44.717,
56.041,
70.723,
84.150,
Zahtevajte povsod »Večernik!“
Oglejte sl veliko zalogo novih
MODNIH LISTOV
za pomlad in poletje
v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13
Večji
trgovski lokal
v Mariboru v sredini mesta oddam v najem. Pojasnila daje Albert Vicel, Maribor, Gosposka ulica 5.	1491
faidata Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in
Vainl so tehnični pripomočki 1 Vatni so kemični preparati! Najbolj vaina pa je prvovrstna strokovna izvežbanost!
Zato dobite naravno lepe,
trajnekodre
samo v salonu
FETTICH — FRANKHEIM — MARIBOR
Ulica 10. oktobra 3.
urednik: FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Maribor?^ tukana & d- nredstavnlk STANKO DETE!-A
*	Mariboru,