C. C. Postale. - Esce ogm mercoledt e sabato. - 30 geniiaio 1926. Posam z*fl Stevttkf, 25 stotink Izhaia: vsako sredo popoldne in soboto zlatraj. Sttne za celo leio 15 L. « pol leta 8 L. « tetrtleta 4 L Xa Inozemstvo celo leto tir 40. jV» nMročila brez do- P'Jslane naročntne se ne moremo ozirats. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ŠL 8 V Gorici, v soboto 30. Januar ja 1926. utoix. Wefrankirana pisma * ne sprejemaio. Oglasi se računah do dogovoru in se plačaio v naprej. List izdaja konsorcij. 'tiURISKE STRAZb* Tlsk Zadružne tiskarm v Gorici, Riva Piuzzat ta St. 18. Uprava in uredništva ulica Mmmeli štev. S, — (pre} Scuole). — Teles, int. St. 308. cy &a naše šolstvo. Spoduj priobčujemo interpelacijo, ki jo je vložil naš poslanec dr. Be: sednjak na vlado nidi odlok a z due 22. nov. I. I., s küterim se odpravlju: jo tako zvane dodatne slovenske ure nli bomo nedvomno tudi not a, da ga ^orno ohranili. Ne plusimo se v tern °ziru nikakih žrtev, nikakega truda. Ko priobčujemo pikri obračun, ki rttt je napravil naš poslanec z vlad- no naredbo, dodajemo samo še slo? ^esno zagotovilo: Težki dnevi so n& šli krepko, zrelo ljudsivo; vse lahko i'gubimo, svoje<\a narodneiia pre: Pričarja ne bomo nikoli! Interpelacija Prvemu mihistru, načelniku vlade in pvosvetnemu ministru. 'šolska reforma Gentile (kr. odlok 432 od 22. /. 1925) je vzela Sloven: c Maksimovicem radi orožništva na Mrvaškcm. Radic je trdil, srbijanski orozniki batinajo hrvatskc seljake. Zato sta si še sc? daj ministra Radic in Maksimovič precej gorka. Vse ta,ke prepirc in prepirčke jc glavno Radičevo gla? silo »Dom« na široko razkladalo svojim bravecm. Umevno, da so bili radikali zato na Radiča jczni. Prav tako ni pogodu radikalom, da se jc Radic zalctcl pri vpr^ša? nju univerz. Prosvetni minister v PaSičevi vladi je zato izzval precej ncvolje in godrnjanja po vsej drža? vi. Zdaj pa je mnogo hrupa zato, ker ie Radic poslal v pokoj vecje število zagrcbških univcrzitctnih prt^fesorjcv Ti so zhani kot politi? vvni nasprotnikt hrvatske seljacke stranke in zato si namigujejo opo? zicionalni politiki, da se je hotel Radic nad profesorji Ie maščevati. Toda kakor smo že zgoraj dejali, taki spori ne bodo razbili zveze med obema strankama. Potem bi obe izgubili moč. Nobena poHtična stranka pa si ne da rada izviti iz rok krmiln, Vsled tega moramo pre? cej previdno poslušati vesti, da se bo sedanja vlada kmalu zrušila. Kaj pravijo po Belgradu? Belgrajski politični krogi in bel? grajski politični listi imaio razne sodbe o sedanjem političnem polo* žaju v vladnih palačah. Ugledna »Politika«, ki nc pripada pravsa* Vk prav nobeni stranki piše, da radi? kali za zdaj molee, dokler nc bo dr? žavni proračun pod strcho. Ko pa ne bodo več rabili radičevskih gla? sov pri glasovanjih, pa bodo žc ka? tcro bolj ostro rekli. Radic pa sc je menda tudi za ta? ke slučajc že previdel. V svojih li? stih je začel tožiti, da je sedanja zvcza Ie dveh strank preozka za cc? lo državo. Zato bi bilo najboljc, če vstopijo v vladno zvezo še Davido? viccvi demokratje in pa muslimani iz Bosne, ki za zdaj še sede v opo? zicionalnih klopeh. Radie hočc na ta način prcnrečiti, da bi se ga ra? dikali iznebili. Ker radikali in davi? dovičevci in morda še Turki bi ne imeli močne večine. Zato bi morali poklicati v svoj krog tudi njega. Radikalni list »Šamouprava« pa hu? do pise proti tej takozvani »razsir? jeni koaliciji« (zvezi). Kljub temu pa spahovci (bosanski muslimani) že racunajo, da bodo vstopili v via? do. Njihov poslanec dr. Behmcn je ye dajal svojim volivcem razne ob? ljubc, kako bo, ko bo na vladi. »Politički glasnik«, ki ie cno naj? bolj uradnih glasil radikalnc stran? ke pi.še, da v Radičcvi hrvatski seljački stranki sumljivo poka. Ko se je iTstanovila »Hrvatska fed era? listična scljačka stranka«, je dosti nckdanjih uglednih Radičevih pri? nadnikov pristopilo k novi stranki. Razen tcga pa pravijo. da se ne mo? reta več prav dobro Radic in nje? gov nečak Pavle, ki je minister za agrarno reformo. Prav isti list pa izražn. tudi sod? bo o lastni stranki. Pravi, da je Ra? die ustvaril težck polozai in da je potrebna bolj mlada roka kot je Pašičcva, da vzame v roke oster nož in izrcže kar jc nezdravega pri sedan ji vladi. Tako slikajo sami radikalni listi trenotno politično stanic ki jc ka? zalo, da se ne more prav premak? niti nc na desno nc na levo. Zato pričakujejo, da bo Pasič. ki ic žc večkrat prcgnal politično megle? nost. tudi zdaj prav prcmaknil po? dobice na šahu. Opozicija je tudi na delu. Kazumc sc, da pri tern gibanju tudi opozicija ni ob strani. Omen' jali smo žc veliko število shodov, ki jih jc priredila samostojna de? mokratska stranka. Njcn voditclj Svetozar Pribičcvič nastopa na vseh političnih shodih silovito ostro pro? ti sedan ji vhidni zvezi. Naštcva nje? ne grehc in biča njene napakc. Več? krat se mu pri tern prigodi, da se bori prav proti tistim napakam, ka? ; terc je sam pomagnl ustvarjati, ko jc bil še v ministrskih sobah. Davidovicevi pristaši še mirno čakajo. Toda tudi v njihovih vr? stab sc kažc, da mislijo na skoraj? šnjo spremembo v politiki. Zclo pozorni so postali v Beogradu, ko je kralj poklical k scbi Liubo Da? vidoviča in se z njim posv.etoval. Rcsen Radičcv in vladni tožnik pa jc Slovenska liudska stranka. Kot predstavnica slovenskega ljud? stva poudarja, da se vlada malo zanima za Slovcnijo. Ta del-države da največ plačujc v skupno držav? no blagajno, iz nje pa ne dobiva skoraj nič. Dr. Korošec hodi med Hrvate, da bi oslabil Radičevo stranko To je tudi vrnitev za Radiccv pohod v Slovenijo. Pri proračunskih raz? pravah padajo ostre besede na gla? vc slovenskih poslanecv. ki scde na vladnih klopeh in glasujejo za Strac 2. »QORISKA STRAŽA. proračunc, ki se ne oziraio na po* trebe in težnje Slovenije. Vsi taki naskoki pa ne bodo via? de omajali. Moralo bo priti kaj ne* nadncga, da se položaj zasuee. Za* to pravi po pravici Herman Wen* del, znani poznavalec jugoslovan* skih politienih razmer, da nikakor ni sedanja vlada na tako šibkih te* meljih kot trde nekateri, pa tudi ne na tako močnih, kot si predstav* ljajo drugi. Prišlo bo gotovo kako iznenadenje, zaključuje. Mi pa pra* vimo, naj pride, da le ne v škodo močni in cnotni Jugoslaviji, državi sporazuma in bratske vzaiemnosti vseh južnih Slovanov. DNEVNE VESTI V ZNANJE. Današnjo številko »G. Straže« smo poslali samo onim naročnis kom, ki so naročnino za letos že poravnalj. Če bi se pripetila kak« šna pomota, prosimo, da naj se nam blagohotno pregleda. Gospodje, to ni lepo! V poročiiu o pogrebu bistriškega dekana dr.ja Kržišnika trdi »Edi* nost«, da je zaslopnik slovenskih krščanskih organizacij dr. Janko Kralj na grobu poveličeval načela svojc stranke, kar da je naredilo ze* lo mučen vtis. V zadnjem »Malem listu« je g. dr. Kralj objavil svoj go* vor v celoti. O kakem poveličevanju strankarskih načel (če ni gospodom v Trstu že krščanstvo strankarsko načclo!) ni ne duha ne sluha. Zato ni lepo, gospodje, da celo pogreb izrabljate v to, da udrihate. Gosood poslanec Wilfan, ki je na grobu zelo lepo govoril, je priča, da noročilo v »Edinosti« ni resnično. Vsi so iz enega tabora. Poslanee dr. Wilfan je ob grobu pokojncga drja. Kržišnika slavil »ju* naško četo slovenskih duhovnikov«. V ncdelio pa je mladi agitator Zve* ze prosvetnih društev govoril v Bi* ljani z vso otroško ihto proti istim duhovnikom in je udrihal kolikor so mu mlade moči dopuščale po njih ter jih obkladal z danes kot psovko rabljeno besedo »farji«. Ali naj kaj dostavimo? Dogodek sam govori že dovolj jasno! Kmetijski pouk v Jugoslaviji. Jugoslavija je zadnje ease prieela precej skrbeti za kmetijski pouk. Do sedaj delujeta dve visoki soli. To je gospodarsko*šumarska fakul* teta v Zagrebu in podobna na vse* učilišču v Belgradu. Srcdnie kme* tijske sole imajo v Križevcih na Hrvaškem, v Valjevu v Srbiji in za Slovenijo v Mariboru. Od leta 1922. imajo te sole namen vzgajati uči* telje za nižje kmetijske sole, oskrb* nike državnih zemljišč in velepo* sestev ter umne samostojne gospo* darje. Ueenci, ki so dovršili nižjo, srednjo ali meščansko šolo imajo tudi praktiene yaje v naravi. Poleg teh je veliko število nižjih kmetij* skih šol. Pri nas smo pa še dosti nazaj. Nckdanje slovenske kmetij* vske sole ni vec. Potovalni ueitelji so le slab nadomestek. Verdi. V sredo je bilo pctindvajset let, odkar je umrl najslavnejši italijan* ski skladatelj Giuseppe Verdi. Kot priprost sineek vaškega krčmarja je gledal starega farnega organista. Ko je prišel kot mladenič v službo k nekemu trgovcu, je ta spoznal kakšen talent se skriva v fantu in ga je dal v sole. In res, Verdi je po* stal eden največjih komponistov na svetu. Ko je blizu devetdeset let star umiral, je bil splošno slavljen. Njegove opere in druge skladbe so neumrljive. Verdijevo ime je bilo znano tudi nekdanjim avstrijskim Italijanom. Dali so natisniti plakate »Evviva V. E. R. D. I.« V resnici je pa to po* menilo: »Evviva Vittorio Emanuele, Re d' Italia.« Drobna poročila iz Rima. Iz Rima pišejo, da je v četrtek prvi minister Mussolini imel več važnih razgovorov; da je potem šel s senatorjem Cre* moncsijem na lov; da bo znani Tržačan Giunta prvi za predsednikom v poslanski zbor* nici; izvolili ga bodo za podpredsed* nika; da francoski listi pišejo, kako je po londonskih pogovorih zrastel naš ugled, ker se postavimo, da hihko plačujemo; da si bosta fašistovska poslanca Finzi in Casalini s sabljami dopove* dala, kdo je bolj brihten. Torej je rec resna. Kakor smo že povedali so Ncmci zaeeli živahno delati na to, da bi no* ben Nemec več nc hodil v Italijo na izlete in zijala proda'-at za drag denar. Od tega tujskega prometa ima naša država velikanski vir do* hodkov. To bi najbila ncmška os* veta za njih brate v Tirolih. Italijan* ski domoljubni student je so se ta* koj zaeeli zbirati na shode v Na* polju in Milanu, da protestirajo pro* ti tej nemški grožnji. Toda kdor ima denar gre lahko kamor hoče na izlet, pa če se krčmar še tako ihta. Naj ubira take strune kot so gostu po volji, če hočc od njega zaslužka. Leto molčanja. Kakor pravijo fašistovski listi bo to leto leto molčanja in dela. Sam Mussolini bo torej letos bolj mol* čal in več delal. S tern hoče dati lep vzgled poslancem in svojim tovarišem. Kako bodo ncki to prenesli? Težave nove nemške vlade. V torek se je nova nemška via? da sredine predstavila v poslanski zbornici. Toda sprejeli so jo zelo mrzlo. Komunisti so eel čas vladne izjave vpili in razsajali. Pristaš na* cionalne stranke poslanec Scholz je stavil predlog, naj se pristop k Zvezi narodov še odloži. Za pred* log so glasovali nemški nacionalci, socialni demokratje in komunisti. Vladne stranke niso v trdni večini. Priznanje naših rojakov. Pri svetosavski proslavi na ljub* ljanski univcrzi je bil nagrajen tu* di naš rojak Anton Kuheli s Tr* žaškega. Napisal je učeno razpravo iz matematike. Akademik Kuhelj, ki je delaven član naše »Dijaške zveze«, je na matematičnem oddel* ku ljubljanske univerze naibolj na* darjen dijak in bo najbrže nadalje* val svoje študije v inozemstvu. Nagrajen je bil na filozofskem oddelku tudi solkanski roiak Peter Zavrtanik. Napisal ie razpravo »Ali naj sola življenje vodi ali spremlja«. Mednarodna časnikarska zveza. V Ameriki so pred kratkim usta* novili mednarodno časnikarsko zvezo. Mislijo jo razširiti po ce* lem svetu. Namen pa ima zelo pie* menit. Hoče namrcč med ljudmi buditi in dramiti potrebo po med* sebojnem pomirjenju in razoroži* tvi. Časnikarji, ki se vpišejo za ude, morajo obljubiti, da bodo v tern smislu pisali in delali. Samo če ne bodo bojaželjni kapitalisti kar cele zveze podkupili. Kako zna. O paševanju generala Pangalosa na Grškem smo že pisali. Zdaj je razpisal državno posojilo. Seve, vsak mora »prostovoljno« nekaj da* ti, sicer mu bo slaba predla. Pri čas* nikarjih pa sc je diktator zbal, da ne bi popisali tega »prostovoljnega« nabiranja. Zato jim je dal naprej povedati, naj o tern nikar nie ne pišejo, sicer jih doletijo najhujše kazni. Radiča prosijo, naj bo doma. Kakor vsako leto se tudi letos vrše po jugoslovanskih univerzah svetosavske proslave. Na teh pro* slavah razdelijo nagrade najbolj pridnim dijakom. K proslavi na bel* grajski univerzi pride običajno tu* di prosvetni minister. Letos je pa odposlanec univerze šel prosit nro* svetnega ministra Radiea, naj ni* kar ne pride, ker bi mogoče zaeeli študentje žvižgati, če sc prikaže. Sumljivo odlašanje. Določeno je bilo, da pridejo 20. feb. na Blcdu skupaj znnanji minis* tri Jugoslavije, Češke in Romunske. Zborovanje »Malega pporazuma« pa se je odložilo, ker je Romuni ja tako želela. V Belgradu menijo nekateri politiki, da mora biti za romunsko prošnjo nekaj zadaj. Gospod Pašič se vrača. V eetrtek dopoldne se je vračal iz Montecarla skozi Trst jugoslovan* ski ministrski predsednik Pašič. \'račal se je s svojih zimskih počit* nie v Beograd, ker se v radikalni stranki nekaj kregajo . Dr. Korošec med Hrvati. Voditelj Slovenske ljudske stran* ke dr. Korošec hodi na zborovanja med Hrvate. Te dni je spet začel s celo vrsto političnili shodov. Pov* sod odobrava kmcčko ljudstvo mo* žato politiko slovenske in hrvaške ljudske stranke. Zdaj bo sodba. Farinaccijev list »Regime fasci* sta« pravi, da bodo sodili Matteot* tijeve napadalce začetkom marca. Vdova po umorjenem poslancu se je že naveličala odlašanja obravna* ve in je odstopila od tožbe. Glav* nega obdolženca Duminija bo bra* nil pred sodniki sam Farinacci. Pra* vijo, da bo Farinacci dober zago* vornik. Čedna družba. Francoski policaji in detektivi so izvohali koneno vse tiste, ki so po* magali pri tiskanju sleparskih ban* kovccv na Madžarskem. Vseh sie* parjev skupaj je okroglo 240. Med temi je nekaj študentov, nekateri so profesorji, nekateri sodniki, po* tem sin državnega predsednika Šte* fan Horthy, prvi krilni pobočnik dr* žavne^a predsednika, načelnik ge* neralnega štaba, več politikov in in poslancev. Dopisnik pariškega lista »Matina« trdi, da ie celo med pctindvajseterimi preiskovalnimi sodniki 19 takih, ki drže z visoko slcparsko družbo. Volk bo sodil volka! Kako meni Coolidge. Coolidge (izg. Kulidž) je pred* sednik največje svetovne velesile Združcnih držav severne Amerike. Ta mož je dejal v Washingtonu ta* kole: »Versko življenje državljanov je najboljši predpogoj za dobro po* litiko. Postava ni v stanu prisiliti državljanov, da bi jo vpoštevali in spoštovali, če je v ljudstvu vest iz* ginila. Ne vidim drugega sredstva razen vere, če hočemo dati posta* vam veljavo in rešiti človeško druž* bo zla. Ne pomaga nobena vzgoja, nobena sila, če ni vere!« Kako majhno človeče sodi pač lahko drugače. Koliko je nas državljanov? Ministrski predsednik je dal se* staviti seznam državljanov v Itali* ji. Iz njega je razvidno, da je v Italiji z nami vred ravno 42,115.606 državljanov. Naša videmska pokra* jina ima 1,099.000 ljudi. Pišejo, da se je prebivalstvo Italije v 4 letih pomnožilo za 3 milijone. Je pa kru* ha zato manj. Stanovanja bodo dražja. Vlada je odpravila postavo, ki je hišnim gospodarjem branila navijati najemnino. Najemniki po mestih, večinoma srednji uradniki, obrtniki in delavci, so zdaj v pesteh hišnih gospodarjev. Menda bodo stanarino za petkrat povišali. Ker je pa vlada le uvidela, da je malo preveč dovoli* la hišnim posestnikom, in je že sli* šala mrmranje ubogih najemnikov^ je takoj dala razglasiti po fašistov* skih listih, naj gospodarji pazijo. V Trstu so hišni posestniki že »prosto* voljno« sklenili, da bodo zvišali na* jemnino le za 20 odstotkov. E, tež* ko je tudi fasistovski vladi, se pri* kupiti bogatim in ubogim obenem. Te so prave. Vrhovni svet fašistovske stranke je ukrenil, da bodi uradna fašistov* ska himna — ze znana »Giovinez* za« — za velike. Za male pa »Inno Bailila«. Te se bodo poučevale tudi v šolah. Grški kralj v Postojni. V torek zjutraj se je pripeljal pre* ko Benetk bivši grški kr ali Jurij v Postojno. Ogledal si bo postojnsko jamo. Jugoslovanski državni dolg. Jugoslovanski finančni minister Stojadinovič se pogovarja v Ameri* ki, kako bi plačala Jugoslavija svoj vojni dolg. Amerikancem je dolžna Jugoslavija 64 milijonov dolarjeT. Francozom pa menda trikrat toliko. »Redukcija«. To je tista beseda, ob kateri vstrepeče vsaka uradniška para v Jugoslaviji. Vlada je namreč prišla na misel, da bo dosti prihranila, če začne nekatere uradnike odpu* ščati iz službe. Dosedaj so odpusti* li 5058 uradnikov. Kam bodo ti šli kruha iskat, jim niso povedali. Kolinski Dom v nevarnosti. Komu ni znana slavna gotska stolna cerkev v Kölnu, staroznanem Kelmorajnu? Ta veličastna hiša bo* žja je zdaj v nevarnosti, da se po* dere. Nemci so se takoj zganili, da ohranijo svoj najbolj znameniti spomenik. V zbornici so zahtevali, naj da vlada podporo, da bodo umetniki rešili kolinsko stolnico. Mestne novice. Občni zbor »Mladike«. Danes zvečer ob 8. uri in pol bo imela »Mladika« svoj red.ni letni občni zbor. Člani so vsi dolžni nrili! Prijatelje naše prosvetc pa tudi va* bimo. Udruženje vojnih invalidov v Gorici. V nedeljo dne 24. t. m. dopoldne je imelo »Udruženje vojnih invalü dov v Gorici« svoj redni obeni zbor. Vršil se je v prostorih mestne pa* lače na Corso Verdi. Vdeležilo se ga je precej članov iz mesta in okoe lice. Radi velikega snega in mraza ga, žal, ni posetilo mnogo vojnih po? habljencev iz oddaljenejših krajev dežele. V novi odbor so bili večino* ma izvoljeni enoglasno stari odbor* niki in sicer sledeči gosnodje: Mo* rassi Gino, dr. Grusovin Ivan, Mul* toni AI., Grusovin Guido, Kulot Mihael, Pasliani Lucijan in Erriko Josip. Namestniki so: Livcllara G., Fedan Oskar, Janke Josip. Revi* zorji: Humar Franc in Vismar Ed* vard. Na zborovanje so prišli tudi delegati iz Trsta. Načeloval jim je gosnod Guido Zlatoper, ki je po* jasnil smernic.e in pomen celokupne organizaeije. Pozival je prizadete, da naj se vpišejo v društvo, ki ima velik pomen in uspeh. Organizacija dela za svoje člane brezplačno, daje nasvete, piše prosnjc in napravlja rekurze za malenkostno članarico 6 lir na leto. Kdor plača 12 lir dobi še mesečno glasilo vojnih invalidov »II Bolletino« iz glavnega urada v Rimu .Vsi tisti, ki so že vpisani v organizaeijo in tudi tisti, ki mislijo pristopiti. naj prinesejo na tukajšnji urad v ulico Morelli št. 26 svojo sliko. Napravila se jim bo potem knjižica v obliki kot jo imajo že* lezničarji. S temi bukvicami imajo povsod prvenstvo, bodisi pri poto* vanju, bodisi nri iskanju dela. Vse druge informaeije dobe prizadeti na zgornjem uradu vojnih invalidov v i Gorici. »GORISKA STRATA« Stran 8. GOSPODARSTVO. Kako močno je že zadružništvo? O zadružništvu se poscbno zdaj, ko se širi po živinorejskih krajih gi- banje in zanimanje za mlekarne, do* sti govori. Večina naših gospodar? jev si je ze na jasnem, da je le v za: družništvu gospodarska moč. Dosti jih je pa še, posebno med dehxvskU mi sloji, ki iščejo pomoči vse drugod kakor pa tarn, kjer jim je najbolj blizu. Zato priobčujemo zelo zanU mivi in poučni članek o moči za: družništva pri nas in pri sosedih, ki ga je objavil zadnji »Gospodarski list«: Ni še preteklo M)0 let, odkar je bila ustanovljcna prva zadružna or? ganizaeija, vsled Cesar ni čuda, ako še marsikatera zadruga dancs tava negotovo v bodoenost. A žc slika zadružništva v naši deželi nas lahko prepriea, da je zadružništvo korist? na ustanova, ki bo prej ali slej za* vladala v vsem gospodarstvu. Uspeh zadružništva v naši deželi opuzimo predvscm v denarnem za* družništvu, ki je rešilo naše kmet? sko ljudstvo spon vaškega oderušt? va. Da je bilo zadružništvo nujno potrebno, to dokazuje število naših posojilnic. Danes imamo v naši ožji domačiji že skoruj 200 posojilnic, to je za vsako občino po ena. Konsumno zadružništvo se danes tudi precej razvija. Vedno več je konsumnih zadrug in one, ki imajo poštene in sposobne voditelje, iz? borno uspevajo. Ena najvažnejših panog našega zadružništva je danes mlekarsko za? družništvo. MIekarske zadruge se ustanavljajo kot gobe po dežju in danes jih je v naši domačiji že okoli 90. Tudi obrti se je zadružništvo opri? jelo in za zgled lahko navedemo dve živi zadružni organizaciji, in sicer Čevljarsko zadrugo v Mirnu in ka? toliško Tiskovno društvo v Gorici, ki ima danes v Gorici največjo knji? garno in najboljše opremljeno tis? karno. Drugih vrst zadrug ne bomo na? vajali kljub temu, da so nekatere zelo važne, kot elektrostrojne za? druge, kletarske zadruge itd. Imamo veliko število zadrug, a vsa ta vkupnost zadrug še ne zav? zema tako odličnega mesta v našem gospodarstvu, kot ga zavzema za? družništvo v drugih državah. Po? glejmo samo par primerov: Na Angleškem je približno 10 mi; lijonov družin. Od teh 10 milijonov druzin kupujejo 4 milijoni vse po? trebščine pri zadružni organizaciji, ki ostoja iz 1500 konsumnih zadrug. Vse te zadruge procfajo letno za pri? bližno Vi milijarde šterlin blaga, kar pomeni v naših lirah letno 30 mili? jard lir. Angleško konsumno za? družništvo si je ustvarilo posebno nakupovalno centralo, ki kupuje vse blago za velanjene zadruge. Ker ta centrala lahko z gotovostjo računa na odjem blaga, si je ustanovila naj? različnejša lastna podjetja. Angles? ka nakupovalna centrala ima lastne mline, pekarijc, tvornice čokolade, marmelad in konzerv, lastno tiskar? no, lastno tvornico tobaka, lastne tvornice za milo, za sveče, za perilo krtače, klobuke, obleko itd. Ista centrala ima na Danskcm lastne mlekarne in tudi lastno brodovje, ki ; dovaža iz Danske maslo in slanino, iz drugih delov sveta pa zmrznjeno meso, žito in druge potrebščine. Po? dobne nakupovalne centrale si je ustvarilo zadružništvo tudi drugod. Mogočc si jih bo tudi našc domaee konsumno zadružništvo. Zadružništvo na Francoskem ni tako razvito, kot na Angleškem, a tudi tu imamo nekaj zanimivih or? ganizacij. Tako je 150 francoskih mlckarskih zadrug združenih v eno centralo, ki kunujc premog in druge potrebščine za vse velanjene zadru? ge, vzdržuje posebne hladilne vago? ne za prevoz mleka, masla in sira v Pariz, vzdržuje lastno mlekarsko so? lo s preizkuševališčem, organizira razstave mlečnih izdelkov in ima tudi lastno bolniško blagajno za osobje, ki je zaposleno pri veianje? nih zadrugah. Na Češkem je zadružništvo zelo razvito in tarn imajo zadružne tvor? nice sladkorja, veliko število tvor? nic snirita (iz krompirja), itd. itd. Takih in podobnih primerov bi mogli našteti mnogo, a naj zadostu? jejo. Eno veliko razliko pa vidimo med našim zadružništvom in za? družništvom drugod. Dočim je na tujem nosilec zadružne ideje dela? vec, ker se upa tako rešiti krempljev kapitalizma, se naš slovanski dela? vec v naši domačiji za zadružništvo precej malo zanima. On čaka resit? ve od komunističnega marksizma in ne vidi, da so celo ruski boljševiki spoznali, da se kapitalizem more unieiti samo z močnim zadružništ? vom in z gospodarsko šolanimi ljudmi. Zadružništvo je že danes sila, a se večja bo, ko bodo uvideli vsi zati? rani in gospodarsko šibki, da je le v slogi moc. Citajte, širite, naročajte „GORIŠKO STRAŽO", ki je najbolj razširjeni sloven- ski list na Goriškem! Kaj je novega na deželi? Miren. »Slovensko izobraževalno društ? vo« v Mirnu vprizori v nedeljo 31. t. m. ob 4. uri popoldne »Babilon«, zelo veselo in dostojno komedijo. Pridite, ne bo vam žal. Štandrež. Dne 2. februarja t. 1. na svečnico ob 4. uri popoldne se bo vršil v go? renjih prostorih Molarjeve gostilne jubilejni obeni zbor »Bralnega in pevskega društva« o priliki trideset? letnice njegovega obstoja. Na dnev? nem redu je razen običajnih poroeil, tudi poročilo o predvojnem in po? vojnem delovanju društva. Med po? sameznimi poročili se bodo izvajale naše domače pesmi. Pricakujemo obilne udeležbe. Oslavje. Prosvetno društvo »Soča« se za? hvaljuie vsem, ki so pripomogli, da je nedeljska prireditev povoljno uspela. Posebno se zahvaljuje šte? verjanskemu in podgorskemu dru? štvu za tako obilno vdeležbo. Odbor. Sv. Križ pri Ajdovščini. Dne 5. februarja vsakega leta se bo vršil v S. Križu dobro vpeljani in obiskovani živinski in kramarski se? jem. K obilnemu obisku tega sejma vabi županstvo. Kamnje. Smrt pobrati pod lopato, kar ro? dil je beli dan ... Kamensko faro je letos smrt že šestkrat obiskala. Lo? tila se jc moriti kar mlada življe? nja. Tako je vtrgala nadebudno cvetko, 14?letno Vidko, hčerko vr* tovinskega župana Pirjevca. Sošol? ke so ji solznih oči pevale pri sv. maši in ob odprtem grobu. Družini naše sožaljc! — V Potočah je pre? minul 22?letni mladenič Anton Bi? zjak, ki je dva dni pred smrtjo zbral krog svoje bolniške postelje vaško mladino ter ji izročil prelep testament: »Tovariši in prijateljice moji! Varujte si zdravje, delajte po svojih močeh in — molite!« Blag mu spomin! — V Vrtovinu je z zdihljajem na ustnih: »Srce Jezu? sovo, usmili se me,« zatisnil oči Jo? žef Mozetič. Bil je miren in pri vseh priljubljen mož — grobokop, ki je moral tudi sam v grob. Svetila mu večna luč! Idrija ob Bači. Dnc 24. t. m. se je zgodila pri nas nesreča, ki je pretresla vso vas. Naš dobroznani mlinar na Idriji Matija Maver je šel nekaj popravljat k vodi, ki se stcka na kolesa. Pri tem je nesrečno padel po glavi med ožino roj in si ni mogel več po? magati. Dohitela ga jc tarn smrt. Pokojnik, ki je doscgcl starost 65 let, jc bil splošno spoštovan in zna? čajen mož. Pokoj njegovi duši! Nagle smrti, varuj nas, Gospod! idrijske novice. V nedeljo, dne 17. t. m. jc priredil pevsko ? godbeni odsek »Kat. del. družbe« v Idriji glasbeno dramatic? ni večer v rndniškem gledišču. Me? šani zbor jc zapel tri pesmi, orkes? ter je zaigral 5 koncertnih kosov, nato se je igrala burka »Gospod po? stajenačelnik«. Občinstvo se je jako dobro zabavalo, bil jc res pravi ve? čer smeha. Igro je iz češčine preve? del zgalniški paz. nam. Ivan Kanduč. Igralci so izvršili svojo nalogo prav povoljno. Opozarjamo že danes, da priredi »Kat. del. družba« v soboto 6. in v nedeljo 7. februarja J. Štoka »Moč uniforme« z orkestrom svojega od? seka. Jugoslovanski semenski krompir! Prispel bo v Italijo v dobi od 15. februarja do 31. marca t. 1. Cena na debelo bo 80 do 85 L za 100 kg, na drobno pa 85 do 90 L franko Gorica. Ker je doyoljena za uvoz samo omejena koHčina kromphja, naj ga kmetovalci takoj naroče pri Zadpužni zuezi u Gorici Corso Verdi 37 Listnica uredništva. Jamlje: Zadeva je prevec osebna in bi je čitatelji ne razumeli. Prosi? mo za kaj drugega. Iz sirohega sveta. Zerneljski »ringelŠpil«. Že iz šolskih klopi nam ie znano, da se zemlja suče okrog svoje osi od zapada proti vzhodu. To suka? nje je pa prav za prav blazno vrte* nje. Če stojiš na ravniku se zasu? češ v 1 sekundi za 465 metrov. V naših krajih se vrti ta »ringelšpil« s hitrostjo kakih 300 metrov v 1 se? kundi. Tatvine na razstavi. Na veliki umetniški razstavi v Floridi so tatovi odnesli najbolj dragocene starinske slike. Baje so bile vredne 250.000 dolarjev. Nji? hov lastnjk je neki bogat italijan* ski bankir. Romantlčen beg. Ameriškega vlomilca Harry EW rota je vjela polieija. Prisodili so mu visoko kazen in ga vrgli v jeco. Tu se je pa tako lepo obnašal, da ga je poveljnik jetnišnice vzel k sebi za slugo. Premetena buča je pa to takoj izkoristila. Ko ie zloei? nee stregel med obedom svojemu gospodarju, je opazil, da visi po*= veljnikova uniforma zunaj na kli* nu. Smuknc brž v njo, si odpre 9 ključi vrata in gre mimo straž kot poveljnik na postalo in ni p.a bilo več. Amerikanske novice. V New Yorku imajo denarni mogotei svojo Metropolitan?opero. V tem gledišču je pa mesto le aa tiste, ki imajo ne tisoeake, marvee milijone. Najlepša loža stane za cc<: loletne obiske pri opernih predsta? vah 200.000 dolarjev; to ie okroglo 5 milijonov lir! To se pravi po do* mače denar z vevnico razsipati. Poljske zahteve. Poljaki že nekaj časa sem silo* vito živahno zahtevajo, nai se jim da stalno mesto v Zvezi narodov. Pravijo, da so oni po vsej praviei velesila in da morajo biti enako pošteti kot Nemčija, ki bo zdaj vstopila v Zvezo narodov. Dolgi lasje so zmagali. V anglcškem mestu Sussexu jc prišel mladi ženski svet na izvirn« idejo. Zbrale so se kratkolaske (bu? bikopf) na enem koncu vrvi, dolgo? laske nu nasprotnem: in so vleklc. Zmagale so tiste z dolgimi lasmi. Ta neuspeh pa ne bo še ugnal bubigla? vic v kozji rog. Značilen slučaj. To ni praznoverje; le dober svet bo. L. 1901. so framasoni vsem re? dovnikom na Francoskem odvzeli premoženje in jih pognali böse na ulico. Njih nepremienine ko kupilc po vrsti tri trgovske družbe; vse so sie na boben. Ravnotako tudi zad* nja, franeoko ? ameriška družba, ki je imela miljone kapitala. Pet kvartavcev še enega petelrna ne preredi. V Angliji je slovel neki Artur Bower. Pa ne kot umetnik ali znan* stvenik, marvee kot dober in stra* sten kvartač in igralec na hazardne igre. Nckoč je v eni noči priigral poldruji» miljon dolarjev! Toda mi? | ljonarja je strast v igri gnala na? prej, dokler ga niso pred kratkim našli na londonski ulici v cape aa^ vitegp. bogati igrač Bower je umrl kot berač. kot tisoče takih, ki so ho* dili isto pot. Dežela brezvereev. Neki protestantski list poroča o verskih zadevah v Kaliforniji. Pri štetju so dognali, da sc je večina mož in fantov izjavila, da ne pripa? dajo k nobeni veri. Le majhen del je katoličanov. Kaj naredi kaliforn* sko zlato! Dva rodova. Slavni francoski romanopisec A? leksander Dumas je bil iz rodbine, ki je imela zamorce za predniko. Pri nekem prepiru mu zabrusi njfte gov nasprotnik v obraz: »Zamo* reel« Dumas pa mirno odvrne: »Saj je res; moj praded je bil pa opica. Moj rod začne ravno tarn, kjer sc Vas neha.« Se splača. V Ameriki se splača pisateljska obrt. Pred kratkim je spisala pisa»» tcljica Hurst novelo, za katero so ji plačali po 25 dolarjev za besedo. Cela reč ji je vrgla okroglo 50.000 dolarjev. Našim pisateljem se lahko sline cede. Pies v vlaku. Da ne bo ameriškim bogatinom na vlakih dolgčas, so si še nekaj zmislili. Inženir Yarow ie iznašel posebne vagonc, kjer se sunki nie ne občutijo. Te vagone so priredili za plesne dvorane. Vlak bo torej dirjal po ameriških prerijah, v va* gonih pa bodo lepo plcsali kot v hotelu sredi New Yorka. St ran 4, »OORISKA STRATA« Iz narave. Padavine. Vso vodo, ki jo rabi.jo živa bitja na. zemlji, dobivajo iz oblakov. Dež pada in blagoslavlja setve in žetve. Če bi- ves dež, kar ga v encm letu padc na zemljo, ostal na svo? jeni mestu, bi stala voda po cclcm svetu 75 cm visoko. Po nckaterih krajih ga pade še več. Največ pod Himalajo v kraju Čeranundžiju. Tarn ga imajo na leto celo do 14 metrov! Pri nas imajo Tolminci največ dežja. Ce bi ves dež ne od? tekal, bi v par letih bili že hribje pod vodo. Toda k sreči ie narava tako uredila, da se voda odtcka v potoke, reke in mor ja. Odtod zopet izhlapcva v oblakc in sc ponovi vee? ni vodni krogotok. AH poznamo že ves svet? Splošno se raisli, da je raziskovalče? va noöa že stopila na vsc toeke na? še zemlje. Temu pa niti od daleč ni tako. Okrog severnega tečaja je še za 3 do 4 milijone kvadratnih ki? lometrov neodkritoga sveta; okrog južnega teeaja pa kar za 13 milijo? nov. Skupaj torej še celih 17 mili? jonov kvadratnih kilometrov; to je skoraj za dvc Evropi. Hitrost vetrov. Angleški admiral Beaufort je iz* računal, kako naglo vihraio vetro? vi prcko zemlje. Slab veter naredi v .1 sekundi 3 metre; srednie mocen 6 metrov; močan že 10 metrov; vi* har premeri v 1 sekundi pot 18 metrov; orkan pa kar 40 do 50 me* trov. Valovi. O hitrosti in višini imamo često zelo ncjasnc pojme. Ko razsaja na morju orkan, tcdaj se premikajo valovi z brzino 24 m v sekundi. Kot zelo hiter brzovlak. Visoki so pa najvee 15 metrov. 8 do 9 metrov visoki valovi so redki. Običajni so po dva do štiri metre visoki. Pa že taki so zelo nevarni. Mraz in topolta Najbolj mrzel kraj na svetu ni kot bi kdo naivno menil severni tečaj, marveč kraj Verhojansk v Sibiriji. Tam kaže toplomer pov? prek 70° C pod ničlo. Torei deset? krat toliko kot pri nas, če je naj? hujši mraz. Najbolj toplo pa zopet ni na zemeijskem ravniku, ampak dosti bolj severno. In sicer kaže toplomer v Jakobadu v prednji Indiji in v Salabu na severozapadu Sahare okroglo 50° C nad ničlo. Morje in kopno. Glavno na zemlji je voda. Suhe zemlje je komaj majhen del. Morje pokriva skoraj trikrat toliko povr? šja kot suha zemlja. Ali v številkah povedano: morja je 361 milijonov kvadratnih kilometrov, suhe zemlje pa le 149 milijonov. Če bi vse bribe in gore pogreznili v morska brez? dna, jih še od daleč ne bi napolnili. Morje bi stalo potcm le 240 metrov viš je in bi okrog in okrög zalivalo našo zemljo. Največje globine. V starih easih so pravili, da mor? ska brezdna sploh nimajo dna. line* li so najstrašnejše predstave o ži? vih nestvorih v teh ßlobinah. Šele pred dobrimi 70 leti so začeli kapi? tani meriti globino morskih kotanj. Najbolj globoko mesto iim je po* kazala svinčnica v Tihem oceanu, severno pri otoku Mindando v Fili? pinskem otočju. Tu je morje glo? boko 9780 metrov. Lepa globina. V Indijskem oceanu so dosegli dno sole v globini 7000 metrov, v Atlantskem oceanu pa pri Portori* ei v globini 8500 metrov. Izginil je neznano kam 14?letni deček Božidar Plesničar iz Voglar? jev. Obleeen je v temno?rujavc hlače, jopič siv, klobuk tudi siv. — Je okroglega života, rnajhne posta? ve, ernih oči in kostanjevih las. — Kdor bi o njem kaj vedel, naj takoj sporoči očetu Rafaclu Plesničar, Voglarji 39, Trnovo pri Gorici. za 100 za 100 za 100 za 100 7.a 100 za 1 za 1 Novci za 100 Valuta. Dne 28. januarja si dobil : franc, frankov belg. frankov švic. frankov češ.-slov. kron dinarjev Sterling dolar po 20 frankov avst. kron 91 75 do 112 25 do 477 - do 73-25 do 43 70 do 120 52 do 24.70 do 94. - do 0.0345 do 93.50 Lir 113.— Lir 479.- Lir 73.75 Lir 44.— Lir 120.67 Lii 24 80 Lir 97- Lir 0.0350 Lir Benečijske obveznice 67.35. Oglas. — Županstvo občine Sv. Križ pri Ajdovšeini razpisuje služ? bo občinskega tajnika. Nastop ta? koj. Plača po dogovoru. Strojepisci imajo prednost. Zahteva se znanje uradnega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. — Prošnje s pred* pisanimi' prilogami je treba vložiti do 10. februarja t. 1. na županstvo. Prosilci naj se oscbno predstavijo. Naznanjam slav. občinstvu v mestu in na dežcli, da odprem BRIVNICO s 16. rebruarjem 1926 v hiši Fiegel, Piazza della Vittoria St. 12 v Gorici. Za obilen obisk se priporoča Anton Pucelj, brivec. MNOGO POSESTEV IN HIS manjših in večjih v županiji Ban ja* luka proda se pod jako ugodnimi pogoji. — Točne podatke dnje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka * Kralja Alfonza ul. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLjA specialist za ustne in zobrt* bolezni, ordinira v GORICB na Traviiikii 5/D. od 9. do 12. in od 3, dO 6. Slolpoe ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa kin 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasn CASSA DI RISPARMIO unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione conte Thuni Objava Z namenom, da more bolje ustrezati svoji kli- jenteli, objavlja podpisana CASSA DI RISPARMIO unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione conte Thurn (Goriški Mont), da uraduje za stranke od novega leta dalje tudi popoldne vsak delavnik, razen sobot, in sicer od 3. do 5. ure in je tudi vsled na novo uvedenega izboljšanega knjigovodstva omogoce- no brzo poslovanje. V Gorki, dne 23. januarja 1926. Ravnateljstvo. OhvipjB u sviloppBjo rabljene prodaja tvrdka ŽNIDERSIC & Co v Ilirski Bistrici (Bisterza) Kanarčke pristne (Harzseifert, Edelroller) izvrstne pevce; samice za pleme prodam. Sv. Peter pri Go? rici, Vertojbenska cesta 199. Plačairs najvlšje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev,mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSF.BNO MESO za lov na divjačino. Qelavnica za strojenje in bartanje ¦— Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPAGH _ _ w . _- 60RICA - Via Carducci 6 - fiORICA - -—— w~---------- Pozor na izpremenjeni naslov! VACLAV BENEŠ - TftEBIZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana /z češčine prcvel dr. Fran Bradnč. Gospod Scktator je vstal in na= pravil nekoliko korakov po sobi. Celo se mu jc nekam zamračilo, tudi pepelnate obrvi, ki so bile zrastle od obeh strani, so sc razši* rile. V takih trenutkih je bil obraz göspoda Sektatorja nepopisno gro* zen. »Ne vem; res ne vem! — But? lerjov sin.« »Da; grofa (Henomore — Clone? buch.« »Na Butlerjevem rodu.lepi kri!« »Na kiiterem rodu pa ne bi da= ne-s lepela kri, oče?« Starejši sin je izgovoril to vpra* .ianje s čudnim ^»lasom. toda ^o* spod Sektator — kakor da ne sliši! »Butlerjev rod ne dočaka dveh pokolenj!« »linc^a pa še vendar dočaka.« Mlajsi sin se je lahno nasmehnil. »Butlerjem se pošten elovek iz? ogiblje.« »Oho, oče! — Premisli, kaj si re* kel, in vdrugič naj ne uhajajo take besede iz tvojih ust! — Mar sta tvo* ja sina nepoštena?« Starejšemu je ob boku zarožlja? la dolga konjeniška sablja. »Sicer pa menda nočcš biti, oče, has danes tako ozkosrčen in ve* sten? — Toda živel si doslej in živiš še vedno v družbi častitljivih praških očetovl — Večkrat sem o njih čul, da znajo napraviti iz ži* ve?*a vraga v kratkem času anßela in jaßenjcka, ki nc zna, tudi če bi hotel, odpreti ust, naj ga strizejo, kakor hočejo!« Gospod Sektator je zopet neko= likokrat molče premeril sobo. »Kaj nas brißa, če se dr/i njiho? ve<^a grba Valdštajnska kri! — Kaj je komu mar, če ima drußi kri na vesti!« «Naj pride!« je zamrmral gospod oskrbnik. »Malo praznoveren je; toda tu, menim, bo našei dovolj predme? tov, ki bodo zadovoljili nje^ovo dušo. — Ali nimate tu relikvij svetnikov?« Gospod Blasius Sektator se je ustavil in že so se mu odpirala usta, kakor da hoče sina pokarati zaradi teh besed; toda molčal je. Ko bi bil kdo skrbno opazoval te tri obraze, bi se bil zacudil, kako so si vsi podobni do zadnje poteze; sam.o leta so delala razliko med njimi. ¦ * ¦ »Toliko si pretrpel, stari, dobri mož?« »Toliko, draga duša!« »Pa da si moßel vendar tu takole živeti?« »V tujcm ozračju bi morda ne bil preživel niti eneßa tedna!« Visoki mož s srebrnimi lasmi se je malo pripo^nil naprei, morda, da se mu ne bi tako bleščalo. Če se upre solnce v Karlšteinski stolp, skoro ni mogoče poi»ledati proti gradu. Oči se solzijo kar nehote. Mlada deklica je uprla svoje oči v starca in ^a tako sočntno ^ledala, da rodna hei ne more bolj milo zreti, ako ji oče ali mati pripove* dujeta, koliko sta morala izkusiti v minulih dneh, od katerih se sarna ne more spominjati niti edinega trenutka. Starec je bil Budnjanski metlar Žulovec, deklica pa — Kristina, hčerka ^rajskeßa oskrbnika. Starček si je narezal protja na bregu Berounke poln koš, sedel na korenine strohnele vrbe in počival. Tudi tako delo utrudi sedemdeset? letne kosti. — "Zvlovec se je prla* <4oma preskrboval za zimo. V tem času jc bilo protje najboli upoßlji* vo in najbolj porabno. Moral je plačevati v ^rajsko pisarno redno določeno svoto. In od niegove^a zaslužka mu je še ostajalo komaj toliko, da je za silo živel. Mnoßo? krat je prehodil pet, šest vasi in ni ničesar prodal. S Kristino sta se poznala že mnogo let; niti vedel ni, kako da se je nanj navezalo to ßosposko dete. In danes bi že skoro ne mogel živeti brez nje. Če je ni bilo k nje? mu, se je vedno oziral, ali nc pri? haja že pod Plešivcem. In če kdaj ni mo^la priti, mu je nekaj manjka? lo. Niti pletenje mu ni šlo od rok; vsak hip se mu je izmuznilo protje iz rok. Tudi vozli niso bili tako trdni, in čc je prišel kam vdrugič, so mu to očitali. Kristina mu je često tudi poma? gala in roki sta ji kar igrali. Znala je pokladati prote drugega zraven drugega, kakor da je to prej odme? rila. In metlar Žulovec ji jc pravil pravljice: toda resnica ie bila v njih za vsako tretjo besedo. Kri? stini se kar ni hotelo iz njegove koče. In kaj šele, ko so se nekega večera odprla vrata in se ie pojavil na pragu prav tako visok mož, ka? kor ta starčck, samo da ie bil sko? ro pctdeset let mlajši; širokokraj? ni klobuk je imel potisnien nizko na čelo in je bil popolnoma zavit v plašč. Bliskoma je skočil k Žu? lovcu, pritisnil njegovo staro ko? ščcno roko na svoja usta. potem pa je vprašajoče pogledal hčerko gospoda grajskega oskrbnika, da jo je oblila rdečica, kakor če začno v prvih jesenskih dneh rdeti jabolka. >^Odkod si se vzel, sinko moj?« je zaklical starec svojemu sinu v pozdrav, solze so mu zalile oči in privil ga je na svoje zveste, oče? tovske prsi. To je bil čisto drugačen sprejem, čisto drugačno svidenje očeta s sinom, nego smo videli pravkar v sobi na Karlštejnu! Kristina je vstala. rekla z Bogom in od tega trenutka je pustila tu pod to skodlasto streho, v tej rev? ni bajti vse — vse, tudi svoie sree. Kristina je videla Zulovcevega sina odsihdob večkrat: nekoč ga je vprašala celo po svoiih bratih, eeš, da služita v cesarski vojski in da sta oba ritmojstra. (Dalje.)