DRUGO IZD AN JE
Štev. 2.	V Trstu, 12. januvarja 1895.	Letnik YIII.
„Slovanski Svet", 2. št., je bil zasežen zaradi uvodnega članka „Nacijonalna avtonomija in deželni zbori". Ker se nam niso naznačila mesta, ki so dala povod zapleni, dolžni smo namestiti drugo snov. Op. Ur.
Slovanska publicistika.
Sedaj ob začetku leta je primerno, da izpregovorimo nekoliko tudi o slovanski publicistiki, kako se vedejo novine, veliki in mali časopisi slovanskih narodov.
Kar se dostaje duha, ki prešinja slovansko novinstvo, treba je povdarjati, da je v obče tako, kakoršne so razmere dotičnih narodov, in ker se razun ruskega naroda, vsi ostali Slovani, gibljejo in sučejo v ožih ozemljih, pod vplivom tesnega obzorja, so le ruske novine po duhu take, da se morejo primerjati z novinstvom drugih večih civilizovanih narodov. Jedino ruske novine se ne izgubljajo v malenkostih ter so vajene presojevati stvari z clalekosežnimi merili in ne le vsako stvar zase, ampak tudi po njeni sovisnosti z drugimi stvarmi. A tako ali vsaj približno tako bi moglo biti tudi pri novinah malih slovanskih narodov. Saj duh, tudi če je navezan na ože in majhne razmere, more vendar dobivati snovij od drugod ter tako po razmerah pridobljenega in pomnoženega, duševnega materijala prekoračiti ozke prvotne domače meje. Filozofi in tudi veliki politiki se mnogokrat vzgajajo v zatišjih, kjer se toliko intenzivniše bavijo s prouča-vanjem sistemov, prošlosti in z opazovanjem sedanjosti. Tudi so tu pa tam slovanski mali narodi vzgojili uže velikih rnisliteljev, sposobnih, delovati in voditi med ve-čimi in velikimi narodi.
Kako je pa to, da novine malih slovanskih narodov poprek zaostajejo za zadačami in gesli, ki si jih postavljajo? Kako je to, da se ne držč pomena tistih fraz, ki jih tolikokrat ponavljajo o slovanskih skupnih interesih in o slovanski kulturni vzajemnosti ? Te fraze so doslej največa laž, a da je tako, krivda je na voditeljih, ki so sami omejeni, in tudi ko bi ne bili, pa vežejo na ozke meje svoja glasila. Slovanski separatisti na zapadu in jugu vzgajajo po časopisju ozkosrčnost in zapirajo
svojim narodom oči, da ostajajo kratkovidni ter se ra-dujejo jedino v svojem šovinizmu!
Slovanske novine na zapadu in jugu so to, kar je obča politika malih slovanskih narodov. Beda je tu, beda je tam. Novinstvo malih slovanskih narodov vsaj drugega nasproti drugemu nima konkurencije; novine vsakega teh narodov bi mogle torej gojiti duh skupnih interesov; mogle bi zajemati druge od drugih.
Te novine mogle bi seznanjati svoje občinstvo o novinah drugih slovanskih narodov uže zaradi tega, ker ne morejo priobčevati vsega, kar prinašajo druge. A kaj vidimo? Niti jeden časnik južnih in zapadnih Slovanov ne navaja ob novem letu ali med letom novin, ki so take in take pri slovanskih sosedih, se manj jih označujejo, da bi se vedeli ravnati po njih tisti čitatelji, ki bi se radi poleg domačih novin naročili tudi na kak drug slovanski list. Tu se zagrešajo proti pospeševanju spoznavanja drug drugega, proti tistemu tiru, ki bi dovajal do seznanja o skupnih kulturnih interesih.
Kolikor se ne da ta temna stran opravičiti iz sepa-tistiške omejenosti na domačih tleh, razlagati jo moremo iz nevednosti, iz nepoznanja drugih slovanskih jezikov in iz vzgojene ljubezni, da celó uredniki slovanskih listov zajemljejo snovi rajši iz tujih, nego slovanskih virov in listov. Iz tega pa sledi, da noben slovanski list ne priporoča listov drugih Slovanov svojim čitateljem. Tako pa ostajejo novine slovanskih narodov omejene na vsak narod posebe, in niti uredniki drugih Slovanov ne izrabljajo iz pristnih virov tega, kar poročajo o drugih Slovanih. Tista vzajemnost, ki jo naglašajo novinarji, je puhla in naj-neresničniša fraza med njimi samimi.
Ker imajo ti novinarji zadačo, vzgajati svoje občinstvo v domačem separatizmu ali celó partikularizmu, molcé celó o belih vranah slovanske publicistike, katere se tu pa tam zaresno bavijo s točkami o skupnih materij alnih, duševnih, literarnih in v obče kulturnih interesih. Tolikokrat se pripoznava in povdarja potreba takih slovanskih ali za Slovane tudi v tujih jezikih pisanih listov, a kedar se vstvarijo ali zaresno delujejo v kaki deželi, v kakem mestu bodisi v domačih ali tujih zemljah, pa se slovanski listi poprek zmenijo zanje, kakor za lanski sneg. Če jih tu pa tam izrablja kdo, stori na tihem, a da bi take liste priporočal svojim čitateljem in Slovanom
v obče, to mu ne pride nikakor na misel. Tako umevajo slovanski novinariji interese narodov, za katere, kakor trdijo, gore z dušo in telom. Naj dokažejo, da to ni britka istina!
Vsled tega, da se omejuje novinstvo malih slovanskih narodov na ozke domače potrebe, da se suče vedno v kolobaru jednih in istih domačih interesov, zanemarja prav za prav tudi te interese; kajti ti interesi so v mnogoteri zavisnosti od skupnih interesov, in če ne poznamo poslednjih dobro, ne moremo poštevati po vrednosti tudi teh zadač in potreb, katere smatramo svojimi. Publicistika slovanskih narodov na jugu in zapadu je zakrivila, da se še danes tako malo zaveda slovansko občinstvo sovisnosti, ki je med občimi in specijalnimi slovanskimi kulturnimi zadačami. To je velika napaka, ki se od leta do leta veča in je naposled pregreha nad slovanskimi narodi samimi.
Kaka je pa z novinstvom pri malih slovanskih narodih doma ? Še hujše, nego nasproti zunanjim Slovanom! Na zunaj, kakor smo rekli, ni se jim treba bati konku-rencije; doma pa ne le da so novine strankarske, ampak se celo sorodni listi, glasila jedne in iste stranke, ne podpirajo, kakor bi zahteval pravi interes dotičnih strank. Ce ne kadi list listu, ne omenjajo se med seboj, ne priporočajo drug druga niti ob novem letu.
Tu vladajo samo nizki in malenkostni povodi. Listi in lističi jednega in istega slovanskega naroda, jedne in iste stranke ne prenašajo in ne pretrpe nobene še toliko koristne ali potrebne kritike. Gorjč listu, ki hoče pomagati s kritiko obči stvari! Zapustč ga, ugonobe ga, in morilci lista so poleg voditeljev novinarji sami.
Taka je v obče publicistika na slovanskem zapadu in jugu; taka je kljubu temu, da se hvalisa novinstvo, da je posebna velevlast.
Novinstvo malih slovanskih narodov je prevzelo več slabostij od židovskega novinstva; duha velikih narodov, kakor je še te dni zatrdil velik ruski list, pa se ni oprijelo. Novinstvo malih slovanskih narodov moglo bi poštevati moč cerkvenih organizacij; te niso še pri nobenem veroizpovedanju popačene toliko, da bi v domačem taboru prezirale razne pomoči, ki jim dohajajo, in kar se dostaje novinstva, je vsaj duh vsake cerkvene organizacije duh vzajemnosti, duh skladnosti, soglasja in podpore. Katoliško in pravoslavno nounstvo prešinja duh vzajemnosti, ki kaže tudi dejanja.
Ta duh se ne omejuje na jeden jezik, ampak njegova ljubavobseza vse, ki so istega ali sorodnega duha, in ta ljubav se razodeva tudi pri novinstvu. Kdor ima oči, naj gleda okolo sebe, pa bode videl, da imamo prav, in da je v slovanski publicistiki treba drugače vesti se, nego se postopa dandanes. Publicistika, ki je velevlast za zidanje, more isto moč kazati tudi pri rušenju; a publicistika malih slovanskih narodov je doslej zidala bolj kitajske zidove, nego pa pletla vezi za kulturne interese teli narodov. Naj bi postalo bolje tudi v tej publicistiki! ------
Naše posvetno raznmništvo in alaieična mlaiež.
Klic vpijočega v pušai. i.
„Mladi in stari ne hotlo nikdar o isteh rečeh istih misli/".
„Si. K." II. čl. o zaupiRm shodu.
„Kakor nas uci zgodovina, ima omladina vsacega naroda na svoje domovine osodo, na njeno srečo ali ne-
srečo več ali manj vpliva; tudi omladina našega naroda ima torej na njegov razvitek, njegovo duševno in telesno blagostanje, — da, rekli bi njegovo prihodnjost v svojih rokah!" — S temi besedami so uvedli Dunajski naši dijaki svoj poziv, ko so zasnovali 1. 1869. svojo „Slovenijo", v teh mislih je vzrastlo doslej nad sedem stotin „Slovenijanov", in v teh mislih je vzgojena tudi naša akad. niladež!
O istini navedenih teh besedij pač niti v nas Slovencih nikdor ne dvomi, in obče se pripoznava, da je bodočnost onega, kdor 'ima mladino. Kaj določno to izraža dr. A. Mahnič, ki navaja v svojem „R. K.": „Kdor ima šolo, njegova je prihodnjost . . . Vse je torej odvisno od tega, kakoršno je razumništvo narodovo . . . Razumništvo je tako, kakoršno se vzgaja po srednjih šolah . . . Visoke šole, vseučilišča določujejo usodo narodovo in tok zgodovinskega razvoja".
Da, res je tako! Zato pa je treba, da si vsaka „stranka bodočnosti" pridobi generacijo, zlasti akadem. mladež: „Iz teh vrst pričakujemo pomoči, iz teh vrst jo dobimo, kadar nam onemorejo moči", izjavil je svoje dni najmlajši naš Dunajski dvorni sovetnik".
To so vedeli tudi pri Slovencih uže osnovatelji „mladoslovenske stranke", in v njihovem smislu je izjavil tedanji drž. poslanec dr. Jos. Vošnjak 1. 1873. v Dunajski „Sloveniji: „Videli smo, da mladina učeča se v tujih mestih, kjer je prodrla ideja svobode uže davno v javnost, nam od dne do dne bolj odpada, ker zna, da vlada pri nas za vsem še vedno mračnjaštvo. Da se to dalje ne zgodi, da ne izgubimo inteligencije, vzrastle iz naroda, . . . zapisali smo si na naš prapor svobodo".
Isto izvajajo danes še najboljše med nami možje one stranke, ki si je zapisala „vero" na prapor. In tako, pa uprav po njihovem vzorcu, delaj tudi slovensko posvetno razumništvo, če hoče, da ne zamre s svojim rodom in s svojimi nazori.
Na našem posvetnem razumništvu je, da dá narodu vzorno mladež, na njem, da vzreja izmed te niladeži značajne može in cele junake, ki se bodo brezobzirno, povsodi in vselej borili za svetinje slov. naroda. In jedino na njegovih ramah leži odgovorno in težko to breme, kajti tisti znatni del naše duhovščine, ki slepo sledi hudournemu toku Goriškega proroka, nima več srca za izT vensemeniško mladež. Tuja jej po sebi odtuji se svojevoljno in trmasto bolj in bolj od posvetnih svojih tovarišev, in če pojde tako dalje, kmalu pridejo na Slovenskem dnevi, ko ne najdeš več druščine obeh stanov, ako se nas ne vsmili Bog!
Tem teža, tem silnejša je torej zadača, katero ima posvetno razumništvo vršiti, — in, ako si položi roko na srce ter se vpraša, kakó naj se izvršuje velika ta dolžnost, odkrito mora priznati, da nc tako, kakor se je godilo doslej. V stranke razcepljeni o najvažnejših vprašanjih, uže ob začetku nesložni in nejedini, izvrševali niso vodilni možje vseh strank „malenkostne" te svoje dolžnosti tako. kakor bi jo bili morali, niti tako, kakor je uprav akad. mladež pričakovala od njih. V bodoče bode treba drugače zadoščati veliki tej odgovornosti za obseg vsega naroda, nego se je delalo še v najzadnji prošlosti. Taka brižnost pa je uže skrajno potrebna!
Od dne do dne naraščajoča ošabnost in preširnost nemškega dijaštva v domovini na jedni strani, izvrstna organizacija znane nasprotne stranke med narodom samim na drugi strani zahteva skrbnega dela, zahteva nujne popolne podpore.
Uže pada na jedni strani hram za hramom, uže se dviga na drugi strani trdnjava za trdnjavo.
„Radogojev" dobro namišlieni, a slabo in nelepo proizvedeni sklep, ki odreka vsakemu „borečemu" se velikošolcu kratko malo podporo, oslabil je stališče slov. napr. dijaštva in izročil Dunajsko „Slov. podp. društvo" v one roke, v katerih za isto dijaštvo ni srca ni bora. Niti neboreči „Slovenijan", kaj še „Savan", ki se je zapisal s tem vstopom v tako (!) društvo menda antichristu, iz golih strankarskih vzrokov ne dobi tam kake podpore več!
Vstane pa najviša tajna inkvizicija, v kateri sedé zoperniki napredne mladeži, in katero bajé vodita dva
velečastna doktorja, vstaja „Danica", vstaja „Leonina", vstaja novodijaško glasilo, grad za gradom' .... In to vse, vse so plodovi nebrižnosti, kratkovidnosti, nedelavnosti, so vzgledi, kako se je postopalo proti ogromni večini slov. dijaštva v zadnjem času — in kako se ne sme postopati v bodoče z iste napredne strani.
Med dijaki se je bila izcimila prva misel o ustanovitvi podpornih društev. Oni so delali in agitovali prvi za nje, v zahvalo pa so jih nekaterniki desoovali, drugi pa izvrgli iz občestva podpiranih. In 500 starešin „Slovenije' pa „Save" nima in se ne zaveda toliko moči in odločnosti, niti ugleda in volje, da zatre take pogubne pojave!	(Dalje pride).

Kraški soneti.
X. Cezura, kras, ti meni se dozdevaš! Cezura ostra, prag, siv, kameniti, Ki čezenj slednjemu je prestopiti, Ker dvoje dob prirodno mi ločevaš.
Na robu tu stoječ zrem po daljavi V prošlosti temni mrak in v zoro jasno, Ki dviga se smejoč ob oceani — —
Prošlost: cvetoči svet, pod sneg zdaj skriti, Bodočnost: m6rje, sivo in brezdanje; — Tu gnev in kes in tam ? — bodoče sanje ! A sredi njih mejnik ti siloviti!
In tu na pragu čut mi nekov pravi, Da vzlasti glede „sanj" bi sodil glasno Vam srečno novo leto — oj Slovani!

Metulj in jaz.
Dejala mi je tvoja mati,
Da sem metulj, Ko sem od tebe, angelj zlati, Med svet odplul.
Raz cvetko na cvetico leta
Metulj po med, A jaz ne vem drugam izleta Ko v tvojo sled.
Tilindar.
Na staru godinu.
Sjever brije, ljuta zima, Granje puca, nebo tmurno, A oblači hrle brzo . . . Tako časi lete žurno ...
Nebo mrko, zviezda nema, Na čas koja tek zasine — Kano svieča pokraj odra Umiruče te godine ...
Ure tuku tiho, bolno, Svečani se časak spreina, Godinica jedna gine, Da je više nikad nema.
Da utone tad u vječnost Ko u more sitna suza, Kad sa tužna oka kane I na lice tiho spuza...
Vidjeh te jednog dana, Bila si tako krasna, Na čelu ti je sjala Ljubavi zviezda jasna.
I.
Na pogled oka tvoga Trgnuh se, plakat htjedoh, I suznim okom, dušo, Niemo sam tebe gledó.
Polnoč bije. Na rastanku, Staro Ijeto, mi smo sada! Dosta li je bilo boli! I golema dosta jada !
Ali eto dodje časak, Gdje če novo k nama doči, Da nam ono tad donese Gorkih dana, težkih noči!
ae^j -i»
Gjulsiji
ii.
Ti si alem, ti si slava Mojih pjesama, U Ijepoti kraljica si Medju vilama,
Krasna Gjulsijo !
Ali neka ... mi s veseljem Sjever brije . . snijeg prši Cekasmo, da novo svane, Pa pokriva zemlju cielu Ko s veseljem što čekasmo, I stabalju k novom Ijetu Na te, staro Ijeto, lane! Košuljicu daje bielu .. .
Novo Ijeto eto došlo, Nebo mrko, zviezda nema, Svijet i nas da pomladi, Na čas koja tek zasine Pa kličemo: Da si zdravo, Kano svieča pokraj odra Novo Ijeto — novi jadi! Uminule več godine...
Iialnički.
Tvoje oči biser-oči, A tvoj glasak, zvučna lira Do dva alema,	Pjesme hrvatske,
Tvoje usne — Ijubavnoga A tvoj govor, slatki romon Vrelo plamena,	Vile slavjanske,
Divna Gjulsijo !	Rajska Gjulsijo !
T. H. Sarailija.
He jh'u« ce 6.iaros nycTHM,
y<5ora je Keca noja; A.i' ce juto* dito can cpfirni Jyna'iKOra poja, coja.
y B a p y (U¿)Ha Popa), 1894.
He amhmm ce
Moje 6jíxto u fioraci'BO,
To je CT'jeite noHociixo; Moja cpeha, Moja caasa, 11 Kon.ie je yfiomo.
3aTO nehy spyre cpehe ;
Hehy cpefipa, Heiy 3aaia;
HaiiiTO nemi (ijaro cB'jeTa, Kaj je Hoja cpeha obs, JI,a y CT'jeM obo jkhbhk Me^y jaro coicosoBa ?
Mjecro Tora cjtofio^a je
CpncKOM poflj c HeÓa Raía.
HIto nu 3aato, iiito bu fiHcep;
Cao6oja je 3JiaTO noje ! To jejMHo fijiaro cpfimi Op, BjeKOsa 6paHH0 je.
Mujo JoeoeuK:
Ct» yjibi6H0H rpycTH0M h nenajibHO
Ct ynBi6Koii rpycTHoii h neianBHO CMOTpK) Ha hhhiuihtlli. moReii, kakb npecmhkarotch Haxa.ibho, 3a(5oiaCB tojibko o ce(5i. Ha s3hk4 pi^ieii hotokh o acepTBasi jutram. h jho6bh ! Ho piva BOBCe ne aceciOKu: „ICapjiaifL Bcer^a CBoii Cepeni!"
B'1i,*(l 3to npaBHao cBiuoe, yBae^Bca cep^uy He ^aerB ! E>iy noKopHO bco imoe OcBofiojK^aeTTB ort znonorb. Jlpyroii npemyj;pHH leaoBiKi,
XoTijTB OTT. Hacs 6tl JIOBKiii CKpBITBCg, Kaira, sto Tpe6yen> Hanni niK'B !
C.laBSHe 2Kb MBI rojhkhh npH3HaTbCH :
Mbi Biisa BipHHe cayrn !
H pafiBi, patiu mbi CTapaTBCfl,
TymiiTB oroHB cbhtoh skj<5bh,
Profil. He ntoajn, bi. cepjman ropsMHrb,
Ha siao Haci. oht, he (Sjshjh,
HaCL, bt» no.ivciri; eme aeacanpirB,
H Bi 6y,i;ymi[0CTL Haro He cb^thjit».
'Pp. U,e.tecTum.
Par rieči o hrvatskoj metrici.
(Našim mladim suradnikom.)
Hrvatska se metrika ne da učiti ni po njemačkih pravilih, ni po njemačkih primjerih (v. 21. br. „Slov. Sv." god. 1893.; v. „Der Konigssohn Marko", 9—18. br. god. 1894.; v. listnice uredničtva pr. god.). Njemačkom poezijom vladaju jambi (» -) i anapesti (u u -), hrvatskom tro-heji (- »)i daktili (— o o). Njemačka se poezija od hrvatske razlikuje i tirne, što njemački stihovi (a) ili nisu nikako razdieljeni (u dva ili tri diela), (b) ili su razdie-ljeni cezurama, dočim su (c) hrvatski stihovi uviek (kada sastoje od više od tri stope) razdieljeni (u dva ili tri diela) dierezama. Hrvatska je poezija, po tome, formalnom umjetnosti bogatija nego li njemačka (v. „Der Konigssohn Marko, 15.—18. br.).
U hrvatskoj poeziji najvažniji su stihovi ovi:
') — v — v || — v — v — v
*) — v — v j| — v — v
') — v — v — v [| — v — v — v
4) — v — v — v — v ||- v — v — v — v
*) — v v — v || — t
') — v v — v || — v v — v
') — v — v (I - v V.
') V — v || — v — v I — v v
— v — v H — v — v II — V — V v_.
') Čador penje [| Sibinjanin Janko
Blizu dvora |J Jele udovice. 2) Mene majka || ne da za te, Nego me je || drugom dala. ") Više konja jaše, || bolje sablju paše.
Večma vino pije, K večma dragu ljubi. ') Sator penje Ugrin Janko || ukraj Save, vode hladne. s) Osu se nebo || zvezdama, OTcama nema || čobana. ") Vince je teklo, || nama je reklo. ') Stade zlato || plakati, Mlad je junak || tješiti.
8)	Nit je mogoh || od radosti | ljubiti, Več se stadoh || višnjem Bogu j moliti.
9)	Da si bio || ti u krčmi, || gdje sam bio ja, Popio bi || ravnu Peštu || i sav Budimgrad.
Napomenuti stihovi, razdieljeni dierezama u dva ili tri diela, mogu se pisati, kano da jejedan dio—jedan stih.

v — v v — v — v
') - v - v — v — v
') — v	— v — v
— v	— v — v
s) — v v —	v — v v
*) — V — v II — v — v
_ v — v n — V — V (v. 2.)
•) _ v v — v	7) — v — v	») _ v — v
—	vv — v	— v V^ (cf. 2.)	— V — v
— V V_ (cf. 7.)
») _ v — v	ili: — v — v II — v — v (cf. 4.)
—	v — v	— v - vv_
—	V — V v^
Krasnih primjera ima u Harambašiča. (Dalje dodje).	Priredio dr. Trnoplesar.
Bosenski jezik.
Iz Sarajeva, 19. decembra 1894.
(„Bosenski jezik11. — Beseda v pojasnilo.) „Slov. Svet" in mnogi drugi slovanski časniki spodtikali so se uže večkrat ob „bosenskem jeziku", t. j. ob jeziku, kateri bosenska vlada imenuje „bosenski" ali „deželni jezik". Tudi zadnja (23.) št. „Slov. Sveta" bavi se s tem vprašanjem, pišoč o novi razpravi Pražkih „Narodnih Listov" o „bosenskem jeziku". Jedro te razprave je to, da bode bosenska vlada z novim letom izdavala nov lepoznan-stveni list „Nada" v bosenskem jeziku, ter da bode so-trudnike dobro plačevala, da doseže svojo svrho, oddaljiti bosenski jezik in njegovo literaturo od občega pismenega jezika.
Bodi mi dovoljeno pojasniti to vprašanje. Pravim pojasniti, ne rešiti, kajti rešilo se ne bode tako naglo. Pri tem moram uže najodločneje odbiti verojetno očitanje, da sem pristaš vladine stranke v Bosni, ali celo prijatelj separatizma in cepljenja slovanskih rodov. Kdor vidi na svoje oči, kaj se godi v Bosni, kaj je bosenska uprava uže storila za Bosno, in ve, kaj ista še namerja, ta napredka ne more tajiti, — to bi bilo smešno; ali zavoljo tega bosensko vlado v zvezde kovati, bilo bi prenagljeno, in jaz na to niti ne mislim, ker sem prepričan, da ni vse zlato, kar se sveti, da je v Bosni mnogo „Potemki-novih sel", in da faktični napredek ni oddalječ ne doseza velike reklame in samohvale, katero širiti bosenska uprava razume izvrstno. Tudi se do sedaj nisem mogel sprijazniti z oblastnim policijskim aparatom, kateri se nikakor ne strinja z idejami devetnajstega stoletja, in kateri ne dopušča nikakega svobodnega gibanja v posedenih deželah. Toda o vsem tem nisem namenil pisati, vračam se torej k svojemu predmetu.
Prebivalci Bosne in Hercegovine slovanske so krvi, o tem nikdor ne dvoji. Malo število osamlijskih prebivalcev in nekoliko tisočev bpanjolcev se tu ne more upoštevati, še manje oni neslovanski elementi, katere je dovela okupacija v deželo. To je bilo bosenski upravi takoj jasno, ali jasno jej je bilo i to, da so ti slovanski prebivalci raznovrstni z obzirom na pokolenje, vero in zgodovino. Zgodovinarji uče, da so jeden del teh dežel zavzeli Hrvatje, a drugi, veči del Srbi. Po veri so sedaj prebivalci pravoslavni, katoliki in muhamedanci. Od teh se svoje narodnosti krepko zavedajo le pravoslavni. Oni zovejo svojo vero srbsko, in narodnost jim je nerazdruž-ljiva od vere. Oni so Srbi, vera jim je srbska, narodnost srbska. Med katoliki so redki, kateri imajo jasno zavest o narodnosti. Narodno zavest je treba iskati le pri inteli-genciji katolikov; le izobraženci nazivljejo svoj jezik hrvatski, množici katoliškega prebivalstva je njen jezik bosenski. Ako vprašaš katolika, katere je narodnosti, poreče
ti, da. je Bošnjak in da govori bosenski, in ako mu pojasniš, da po deželi je Bošnjak, da pa v Bosni prebivajo Srbi in Hrvati, po tem se ve poreče ti, da on ni Srb, ker on ni srbske vere, nego da je, ako uže mora biti nekaj drugega kakor Bošnjak — Hrvat. Naletiš pa tudi večkrat na katolika, kateri se nikakor noče udati, da bi bil Hrvat.
Muhamedanci se v obče ne prištevajo nobeni narodnosti; njihovi razumniki pozivajo se na koran, kateri baje pozna samo vernike in nevernike, zatorej se ne morejo pridružiti niti Hrvatom niti Srbom, ker so oboji neverniki. Oni so Bošnjaki in govore bosenski. Agitaciji, katera prihaja od hrvatske strani, in katera je kolikor toliko pri katolikih probudila narodno zavest, posrečilo se je, da so se začeli tudi nekateri (mladi) muhamedanci, kateri se zanimajo za literaturo in politiko, prištevati Hrvatom, ali ti možje so redki, ali še redkejši so moho-medanci, kateri bi se zvali Srbi. Ako bi se našel kje kakov muhamedanski Srb, po njem bi bilo, izgubil bi ves svoj ugled med svojimi soverniki, smatrali bi ga odpadnikom in izdajalcem.
Glasilo muhamedancev „Bošnjak" tvrdi, da oni so in hočejo ostati Bošnjaci, da je njihov jezik bosenski in nobeden drugi, ter dokazuje, da so Bošnjaci po svoji zgodovini, kulturi, junaštvu in slavi poseben narod, kateri se ne more in ne sme izjednačiti niti s Hrvati niti s Srbi, — Bošnjaci da so potomci junaških dedov in dolžni ohraniti bosensko ime tudi svojim naslednikom.
To so v glavnem razmere, s katerimi mora računati uprava Bosne in Hercegovine. Vlada, prevzimši upravo v teh deželah, morala je orati ledino na polju politiške uprave, sodstva, šolstva itd. Povsod je bilo mnogo dela, a ne dostajalo je zanesljivih in sposobnih delavcev. Organizacija vseh vej moderne uprave združena je bila z velikimi težavami. Muhamedanci so bili taktični posestniki in gospodarji zemlje, uživajoči vse pravice in povlastice, vsi drugi uživali so le toliko pravic, kolikor so jim jih odmerili, a nosili so težka bremena, katera so jim nakladali ravno tisti gospodarji po svoji volji.
Naloga nove uprave je bila umiriti in za se pridobiti najvažneji element prebivalst\ a, muhamedance, zato pa tudi druge prebivalce zadovoljiti in olajšati jim bedno stanje. Za to je bila organizacija nove uprave jako težka, toda o teh težavah nočem govoriti, da se zopet ne oddaljim od „bosenskega jezika". (Konec prih.) --
Ruske drobtinice.
Ct nipy no HHTKt, roaoay py(5axa
3aue BJiipH. Pojiairj. Kamnu juieii Bc. C CojioBteBa. Cn6, 1894. r. — Junak je glasbenik - improvizator, čista estetična duša, težeča za idejalom v šovremenem društvu, ki nima idejalov, in vso iskrenost duši s sebičnim umovanjem. V takem društvu dolgočasi se junak: on ne umeje ljudij, živečih jedino le za „borbo za obstanek". To borbo so v Rusiji propovedali kot neko blagovest v šestdesetih letih, seveda po zapadnem primeru, ko so se na za-paiu tako navduševali za teorijo I)arwina ter jo še pretiravali Na tej ideji vzraslo je celo pokolenje tudi v Rusiji, in jel se je kazati žalosten sad. Junak živi v višem in srednjem Petrograjskein društvu. Pisatelj jako dobro pozna to društvo.
Čin se razvija v romanu lehko in naravno brez nepotreb-nostij. Velikosvetska junakinja Vilimska-Talubjeva je moderna Penelopa, vsaj kaže se tako, ki pozna le jedno naslado, naslado „zmage". Tej strasti za voljo ona dela dobro in pomaga mnogim do dobrih služeb, a'i dela to le tedaj, če sama kaj potrebuje, in sicer sredstev za svoje življenje. Če pa ima sama dovolj, ne meni se za človeško trpljenje. To je res sovremen tip! Tudi brat junaka moža te Penelope je sovremen človek. Ko je dovršil vse-
učilišče, bil je hud radikalec, potem pa se je podal — sovreme-nosti ter postal jako praktičen. Ženitba daje mu stalen položaj v društvu. Za uslugo velmožu dobiva v Petrogradu veliko mesto. /, bratom pa je tu cinično iskren ter sevsmeje svojemu prejšnjemu radikalizmu in vsem prepričanjem. „Človekoljubi", pravi, imajo vsi kak skrit sebičen namen. Za to mora pameten človek loviti udoben slučaj — za svojo korist. Ta lov in zmaga, to je najslajši užitek. O njem govore v društvu s „poštovanjem", da je on človek, kakoršnih treba. A knez Vovč ljubi veselje in se veseli življenja, če tudi dobro pozna in umeje temne strani. Ni zloben, ima dobro in čuteče srce, a vendar je nepotreben in nekoristen v društvu.
Junak Anikejev vljublja se v Alino, ali jo zanemari, in ta stopa v — fiktivni brak (zakon) z nekiin knezom, ki potrebuje lepe žene za svoj vspeh v velikem svetu. Alina res vspeva in z njo tudi njen knez, a proti obožavateljem je hladna. Le Anikejevu se zopet podaje, ali ona ga uže ne u>neje, in ljubezen se hitro končuje.
V	hiši kneza Chrepelčva živi s staro materjo Olga Trav-nikova, ki pa po smrti babice zapušča dom, da bi živela „s svojim trudom", in se seznanja z vseuč. dijakom Weissom, kije „tolstovec". Sanjarita, kako bodeta srečno živela na deželi, ali „Kreutzerova sonata" zakrivi, da dijak zapušča svojo drago, saj brak po novem učenju ni nič dobrega
V	tem hudem „viharju" pa svetiti dve osobi, verni, sluga Platon Pirožkov in kneginjica Ninette Chrepeleva. Ta sluga je smešno-genljivo zvest svojemu gospodu, če tudi mu krade papirosc (cigaretke) in čita njegova pisma. Nina Chrepeleva je najbolj pozitivna oseba tega romana. Stara je jedva 18 let. Na njo jako vpliva Anikejev. Ona posebno rada čita evangelije in se čudi, da mi kristijani se nekako sramujemo svoje vere. Vse obrede vršimo le za to, ker je taka navada. Ona pa hoče živeti res po kristi-janski, a bila je nesrečna, ker jo je -apustil zaročnik grof Iljinski, ker ni bila dovolj bogata. Tudi domači s. jo zavrgli, in beži k bogati teti Marji Erastovni. Živeti hoče za druge, kogar bi srečala v potrebi na poti življenja. Prvo pridobiva za svojo misel teto. Pomaga Olgi, kojo zapušča tolstovec, ter jej sama streže. Tudi za Anikejeva skrbi mlada kneginjica, da si s tetino pomočjo uredi posestvo ter je pripravljen pomiriti se s ženo.
Vsi tipi tega romana so res zanimivi tudi za nas, saj pač nikdor ne bo tajil, da marsikak žarek resnice ruskega življenja osvetljuje tudi nas in naše življenje? Tudi pri nas so se okolnosti zasukale tako, da borba za ljubi kruhek le prerada zakriva in
duši vse više težnje. Ali se motim? —	C.
--
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske deiele.
Prijateljem našega lista se priporočamo, da širijo „Slov. Svet" povsod po domovini.
Slovenski poslanci v deželnem zboru Tržaškem izročili so dne 10. t. m. povodom otvoritvene seje deželnemu glavarju, dru. Ferdinandu Pitteriju, naslednjo, italijanski sestavljeno izjavo: „Prejasni gospod deželni glavar! Uva-žujč, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželnem zboru v narodnostnih vprašanjih stoji nasproti jedna sama in kompaktna večina; uvažuje, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedanje legislativne dobe, da se je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotno vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak celo moralnim in materijalnim ; uvažuje, da je položenje podpisanih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so izpostavljeni zasramovanju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata; uvažuje, da so v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja razni predlogi, kateri se neposredno dostajajo narodne, moralne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažuje, da bi se morali podpisani postaviti v naj odločnejšo opozicijo proti tem predlogom; uvažuje, da dogodki iz najnovejših časov opra-
vičujejo bojazen, da bodo podpisani poslanci v tem zasedanju izpostavljeni še silnejšim napadom, nego doslej, in uvažuje, da visoka vlada še ni dala zaželenih garancij, kftkoršnih so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru M interpelacijo; predloženo v seji z dne 14. decembra 1894, gledč na Svobodo osebe in goVora v sedanjem zasedanju deželnih zborov istrskega in tržaškega : izjavljajo podpisani poslanci, da se vzdrže vsakoršnega sodelovanja v sedanjem deželnozborskem zasedanju. Zajedno prosijo Vašo Prejasnost, da blagoizvolite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod deželni glavar, Tsprejeti izraz najglobljega spoštovanja in udanosti podpisanih. V Trstu, 10. januvarja 1895. Ivan Nabergoj, Ivan Goriup, Ivan Marija Vatovec, Fran Dollenz."
Spomenica mestnega soveta Tržaškega, katero je preprečilo namestništvo, kakor je znano, je vendar prišla v Rim. V spomenici se zahteva: 1) da se odpravijo slovenske propovedi iz vseh župnih cerkva v mestu, ter se nadomestijo t italijanskimi; 2) da se uvede v Skednju, pri sV. Ivanu, v Rojanu in v Barkovljah vsako nedeljo in praznik Vsaj po jedna italijanska propoved; 3) da se v vseh cerkvah uvede in vedno ohrani vse bogosluženje izključno v latinskem jeziku; 4) da se vzgajajo oni mladeniči, ki se posvetijo svečeniškemu stanu, tako, da postanejo zares božji služabniki, to je, katoliški veri udani in deželi koristni. — Italijanska gospodovalna stranka na Tržaškem je uže pijana vspehov in zato ne pozna več mej svojevolje!
Dmitrij Slavjanskij Agrenjev, ki sedaj s svojim zborom koncertuje v Ljubljani, priredi tudi v Trstu v gledišču Politeama Rossetti dva koncerta z jako zanimivimi programi, in sicer dne 14. in 15. t. m. Ti programi so toliko zanimivi, da se udeležč sosebno Slovani iz Trsta in pa iz okolice in Krasa v velikem številu teh, v zapadni Evropi neobičajnih koncertov Slavjanskega.
Ital. listi agitujejo proti obiskovanju teh koncertov. Slovani naj storijo svojo dolžnost!
Slovencem sovražne Goriške odvetnike objavila je „Soča" z imenom in stanovanjem. Ti možje so namreč v svoji strasti poslali ministerstvu protest proti rabi slovenščine pri Goriškem okrajnem sodišču, dasi pod poslednje spada malo da ne trikrat toliko Slovencev kakor Lahov. —
Ljubljanskega Sokola občni zbor vršil se je dne 5. t. m. Udeležilo se ga je kakih 100 članov. Starosta Hribar je pozdravil prisotne in povdarjal važnost letošnjega leta, ko se „Sokol" preseli v prostore „Narodnega doma". Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je „Sokol" v prošlem letu lehko zadovoljen s svojim delovanjem in s svojim financijalnim položenjem, ker je imel v gotovini 626 gld. 24 nvč. prebitka, kakor je poročal blagajnik. Za letošnje leto bil je izvoljen starostoj zopet z navdušenjem jednoglasno Ivan Hribar. Tudi lani „Sokol" ni pozabil svoje zadače kot narodno društvo, in dovolile so se podpore v različne narodne svrhe, kakor za spomenik dr. Račkega, „Miru" za narodne šole i dr.
Občni zbor pevskega društva „Ljubljana" se je vršil dne 7. t. m. K zborovanju je prišlo nad 50 izvršu-jočih članov. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je delovalo društvo v prošlem letu marljivo, kajti nastopilo je javno 31 krat. V prošlem letu je društvo zasnovalo mešan zbor, ki ima sedaj 20 pevk. Tudi društveno zastavo si je društvo sklenilo kupiti, in je nabran v to svrho lep znesek. Dohodkov je imelo društvo 1115 gld.,
troškov pa 1072 gld. Novim predsednikom je voljen Vek. Jenič.
Iz deželnega šolskega soveta kranjskega, ki odločuje o najbistvenejših interesih cerkvenih in narodnih, so odpravili narodovega ljubimca Tomo Zupana, ki je dalje časa to mesto zavzemal na občo zadovoljnost, a pustili so njem narodnega nasprotnika,
Koroški deželni zlior je sprejel v svoji drugi seji letošnjega zasedanja dne 4, t, m. nasovet dr. Steinvven-derja, da se za volilno preosnovo izvoli poseben odsek deveterih članov.
Občinske volitve na Koroškem so se ponekod slabo obnesle. V nekaterih občinah, ki so bile do sedaj vedno v slovenskih rokah, so zmagali nemškutarji, ako ne prtvseni. vsaj deloma. Krivo temu ni gotovo nič drugega, nego materijalna zavisnost slovenskega kmeta od Nemcev.
Politiško društvo „Jednakopravnost" v Idriji se je osnovalo in imelo svoj prvi občni zbor 6. t. m., na katerem se je izročilo vodstvo vrlim narodnim možakom. Društvu je namen, „delovati za politiški, gmotni in duševni stanovski in narodni napredek sosebno delavskega in kmetskega stanu, ter za narodno in stanovsko jednakopravnost." V to svrho bo prirejalo zabavne in poučne shode in predavanja, razdeljevalo in izdavalo po potrebi knjige, časnike in tiskovine ter po svoji moči podpiralo potrebne in zaslužne člane. Delokrog društva je vsa Kranjska, vendar se hoče omejiti najprej na Idrijski sodni okraj, kjer je postavilo podstavo izvrstne organizacije. Društvo je prvo te vrste na Kranjskem in vzor narodne organizacije. Na tak način naj nadaljujejo in napredujejo Slovenci po vseh pokrajinah — kakor zavestna Idrija, zavestno preprosto ljudstvo. Pozdravljaje najiskreneje dobri začetek, želimo lepega napredka in društvu mnogo podpornikov s 50 koronami!	— ii.
Maruša Pavla Neureutter, češka rodoljubkinja v Pragi, je poslala družbi sv. Cirila in Metoda za Istro velikodušno darilo v znesku 50 gld. s pripomnjo, da tudi v bodoče pošlje vsako leto družbi jednak znesek.
b) ostali slovanski svet.
V	češkem deželnem zboru utegne priti do velikega nasprotstva med pojedinimi strankami in pa deželnim odborom. Poslednji predlaga namreč, naj se pomnoži število deželnih odbornikov, česar posledica bi bila po-vikšan vpliv Nemcev in veleposestnikov v deželnem odboru. Ker je treba dvetretjinske večine, da se sprejme predlog, se ta težko doseže, kajti protivni predlogu niso samo Mladočehi, ampak tudi mnogo staročeških poslancev.
Mladočeški klub je imel v Podčbradu 6. t. m. svoje zborovanje, pri katerem je radikalni poslanec Rašin izjavil, da se je v tej kratki dobi, odkar je državni poslanec, prepričal, da bode narod češki kmalu deloval z vsemi sredstvi na to, da njega poslanci ne nastopijo več v parlament. Rašin je govoril tudi proti namestniku in omenil kraljev reskript, na kar pa je vladni komisar razpustil zborovanje.
V	češkem dež. zboru se je zavrgel predlog, da naj preneha izjemno stanje. Mladočehi so govorili za obče volilno pravo, dr. Ilieger pa, da bi se raztegnilo volilno pravo tudi na take razrede, ki ga še nimajo doslej, in da naj se razdele volilni okraji tako, da bi imeli obe narodnosti jednako pravo.
Gališki deželni zbor se bode bavil tudi z volilno preosnovo, zlasti z novim deželnim volilnim redom. Tudi Poljaki so naposled uvideli to potrebo, dočim so se Rusi -
za to potegovali uže več let, se ve da brez vspeha. Rusom se namreč godi v deželnem zboru gališkem tako, kakor Slovencem v štajerskem, in pa še drugod. Govorilo se bode tudi o zasnovi poljske trgovske akademijo, kojo misel je sprožila vlada sama.
v
Pangermanizem lia Štajerskem je očito dokazan s tem, da so o priliki, ko so štajerski Nemci sklenili prirediti glede osemdesetletnice Bismarckove posebno slav-nost, vsi štajerski nemški časopisi jeli nevsmiljeno udrihati po listu, ki se je drznil imenovati to Bismarckovo slavnost v Gradcu „nepatrijotično demonstracijo".
Štajerski Nemci proti slovenščini. Deželni zbor štajerski je naložil v prošlem letu deželnemu odboru, da naj ustanovi na deželni realki v Gradcu tečaj za slovenščino, da bi tako dobili za slovenski Stajer slovenščine sposobnih uradnikov. Deželni odbor pa sedaj poroča, da se izmed dijakov ni oglasil ni jeden za pouk v slovenščini češ, da se rajši uče angleški, nego slovenski.
Primas Vaszary naglaša v svojem sedaj izšedšem pastirskem listu važnost in svetost zakona; civilno poroko pa označuje kot veliko opasnost za katoliško vero, prava cerkve in pa za javni mir.
Hrvat. akad. društvo „Zvonimir" na Dunaju priredi dne 30. t. m. v proslavo 251etnega umetniškega delovanja hrvatskega glasbenika Iv. pl. Zajca koncert s plesom. Uisti dohodek je namenjen društveni knjižnici.
Slovakom je kruta usoda pobrala v kratkem dva vzorna moža-narodnjaka. Dne 3. t. m. jim je umrl Samuel Novak, prvi branitelj in bojevnik slovaške narodnosti proti madjarskemu šovinizmu; razven njega pa izgubili so dne 1. t. m. nič manj vnetega narodnjaka, pisatelja župnika Andreja Siberinija.
Ogerska kriza. Dunajske novine prinesle so vest iz Pešte, da tu vse nejevoljno pričakuje rešenja krize. Grofa Iihuen-Hedervarya so bili uže izpustili iz programa, a sedaj se zopet čuje, da ga bode podpirala liberalna stranka, ako se obveže, da hoče delovati izrecno in odločno v smislu njenega programa. Kolikor se da posneti iz bano-vih izjav, je on pripravljen podvreči se ali programu vladine ali liberalne stranke, ako ga kralj pozove, da sestavi ministerstvo. Najnovejše vesti javljajo, da se je ban odpovedal ministerskemu predsedstvu, ker ne more sestaviti kabineta, ki bi vstrajal; zato je mesto njega izbran grof Banffy.
Po dolgih pogajanjih je dobil Banffy zadačo, da sestavi novo ministerstvo. Grof Khuen Hedervary je pripravljal pot za rešenje krize, ali do sestavljenja minister-stva tudi ob tej priliki ni prišel. Menijo pa vsaj optimisti, da novo ministerstvo bode prehodno do konservativne vlade. Za Slovane bode odločilna le doba, ko pride ministerstvo, katero dobi zadača, da spravi v parlament tudi zares slovanske narodne zastopnike, in da napravi spravo z nemadjarskimi narodi.
Poljski gimnazij v Tešinu se osnuje v jesen leta 1895., pa ne po vladi, dasi imajo Poljaki svoje poslance v koaliciji. „Matice školska" je imela meseca decembra prošlega leta v istem mestu shod, kjer se je vsprejel načrt o zgradbi gimnazija. Sklenili so tudi naprositi ga-liški deželni zbor za subvencijo k zgradbi in poslati k cesarju deputacijo o tej stvari. Denarja, nabranega v to svrho, je uže nad 47.000 gld.
Delavske demonstracije na Ogerskem se vedno bolj množe, ker so začeli socijalisti po deželi strastno agito-vati za obče volilno pravo. V Pešti so se primerile o
priliki, ko so delavci uprizorili demonstracijo, krvave rabuke. —
Socijalisti na Dunaju so si ustanovili svoj dnevnik. Dunajska „Arbeiterzeitung" izhaja od nov. leta sem vsak dan; ureduje jo Žid dr. Adler, in to kaže, da delavci s pomočjo židovsko bodo opeharjeni v odločilne trenotke !
Poljska Omlailina. Poljski časopisi so svoječasno pisarili silno neprijazno proti češki takč zvani Omladini; prekosili so v tem pogledu celo nemško-židovska glasila. Sedaj imajo Poljaki sami isti slučaj. 26 dijakov Tarno-poljskega učiteljišča in pa Tarnopoljskega gimnazija je uže 8 mesecev v preiskavi radi tajnega združenja, veleizdaje in žaljenja cesarja. Sodišče je pri preiskavi dobilo neki jako važne spise v roke.
Bolgarska. Nikola Suknarov, bolgarski rodoljub, je nedavno v Sofiji umrl. Pokojnik je bil v Karavelovem kabinetu minister, a naposled član kasacijskega dvora. Bil je velik prijatelj Srbov, in je vedno povdarjal slogo med Bolgari in Srbi. Koliko srbskih begunov se je leta 1883. zatekalo v njegovo gostoljubno hišo ! Isto tako seje vedno potegoval za prijateljstvo z Rusijo. Narodna bolgarska stvar je izgubila v njem svojega najboljšega zastopnika.
Dragan Cankov se je zopet povrnil iz pregnanstva v domovino. Bil je povsod slovesno sprejet in radostno pozdravljen. V Slivnici je odgovoril na pozdrav, da je vsakega Bolgara dolžnost, da deluje za spravo z Rusijo, brez katere Bolgarija ne more sestajati. Ako je knez res prijatelj narodu, tedaj bode sprava lehka. Uslovje sprave je pa pravoslaven vladarski dom. Za časa svojega pro-gnanstva je bival Cankov večinoma na Dunaju, potem v Petrogradu in Belemgradu. Povsod in vedno je deloval za svobodo svoje domovine, za katero je sedaj zopet poklican delovati doma med narodom. Kako se vrti kolo usode! Cankov je zopet doma, Karavelov je izpuščen iz zapora, Stambulov je pa uže z jedno nogo v Črni Džaniji! Morda vendar zadene tirana Stambulova zaslužena kazen!	— u
Koronanje carja Nikolaja II. in pa carinje bode meseca aprila v Moskvi. Car se kaže pravičnega Poljakom in katolikom. Poljaki pa skušajo prikupiti se carju. Več Poljakov darovalo je za spomenik umrlemu carju po 1000 rabljev.
Rusko časopisje se tako množi, da se je izročilo v Petrogradu vladi nedavno 80 prošenj za izdavanje novih časnikov,
Prof. dr. A. S. Budilovič, rektor Jurjevskega vseučilišča, kateremu se je bila izročila reorganizacija nekdaj čisto nemškega gornjega učilišča, je pri ruski vladi izpo-sloval zidanje pravoslavne vseučiliščne cerkve v Jurjevem.
Vseučilišče v Derptu, ki je bilo nekdaj povsem nemško, preustrojilo se je v smislu, da z novim letom (13. januvara t. i.) pričnejo vsa predavanja na ruskem jeziku, kakor je ukazala vlada.
Raba staroslovenskega jezika pri bogosluženju. Kako je treba rabiti ta jezik pri bogosluženju, razložil je n. pr. lani Posilovičev velikonočniparstirskilist; te odločbe sedaj priobčujejo združene; te so po odredbi „Congratio-nis rituum" v Rimu iz 1. 1892: i. Staroslovenski jezik sme se rabiti pri liturgijskih funkcijah povsod, kjer je bil do sedaj zakonito v rabi; 2. pri sv. maši ne sme se latinski jezik zamenjati s staroslovenskim. Vendar je pri-puščeno, da se tam, kjer je poslednji prišel v rabo, epi-stola in evangelij, ki se pojeta latinsko, prečitata tudi v sta-roslovenskem jeziku; 3. ako ima kak svečenik pravico,
pri sv. maši rabiti staroslovenski jezik, mora, ako opravlja bogosluženje v cerkvah, kjer je v rabi latinski jezik, posluževati se poslednjega, in obratno mora svečenik, ako opravlja bogosluženje v cerkvah, kjer je v rabi staroslovenski jezik, posluževati se istega in ne latinskega.
Božič v Dalmaciji. Božični broj najboljega nje-mačkoga ilustrovanoga lista „Leipziger Illustrierte Zeitung" donio je medju drugimi prekrasnimi slikami, takodjer „Der Weihnaclitsldotz in Dalmatien* (badnjak). Original Zeichnung van F. Schlegel. U tumaču slike opisani su veoma liepo stari običaji hrvatskoga naroda u Dalmaciji.
Evo Vam početka: „Die Dalmatiner, deren uralte Sitt n und Bräuche, deren tiefempfundene Poesie, deren Gastlichkeit und Ehrlichkeit,deren Familienleben uns Deutsche so anheimelt, feiern das Weihnaclitsfest ebenso schön und innig wie wir, nur in etwas anderer Weise. Dr. Tr.
Srednjih šol v Avstriji je 16 nižjih gimnazij, 4 realne gimnazije, 144 višjih gimnazij; 15 nižih in 65 viših realk. Po učnem jeziku je 99 gimnazij nemških, 41 čeških, 42 poljskih, 9 dvojezičnih, 4 italijanske, 3 hrvatske in 1 ruska. Od kranjskih gimnazij je 1 nemška, 4 so pa dvojezične. Realk je 57 nemških, 15 čeških, 4 poljsko, 3 laške in 1 srbohrvatska.
Poljska nezavisna cerkev. Katoliški biskup Gortsmann v Ameriki in pa poljski svečenik Kolaszcarski v Cleve-landu prišla sta v navskrižje, zaradi katerega je poslednji proglasil sebe in svojo poljsko župo nezavisno od rimo-katoliške cerkve. Verniki dotične župe so izvolili predstojnikom svoje nezavisne cerkve Kolaszewskega, ki se je v jurisdikciji podvrgel starokatoliškemu nadbiskupu. Poslednji je prišel in blagoslovil novo cerkev in posvetil nekoliko novih bogoslovcev. Pozneje je bila nova seja, v kateri so sklenili in odobrili tudi nadaljnje postopanje v omenjenem smislu, ustanavljat namreč nezavisne poljske cerkve. Glasilo nezavisne poljs;ke cerkve je v poljskem jeziku pisan časnik „Intrzenka", ki izhaja v Clevelandu.
Knez Esper Esperovič Uhtomsky tajnik ruskega carja je obelodanil v „Mosk. Vjed." članek pod zaglavjem: „Angleško-japonske namere glede Kitaja", v katerem razjašnjuje, da so ruski interesi v sedanjosti identični s
potrebami Kitaja, kateremu sedaj preti poguba.
-----
KNJIŽEVNOST,
Vituv robenec. Češke mladeži a jejim pfätelüm na-psal J. Braun. Cena 70 nvč.
Slezskd svatba. Slezskč kroniky sešit 8. a 9. Popsal Jan Vyhlidal. Str. 83. Cena 30 nvč. V Opave. Näkladem dr. Fr. Slämy. Jako dobro sestavljeno delce in po svoji vsebini kaj zanimivo.
„Cpncrce djeuje uzpe", izdal Al. Jorgovič v Novem Sadu. Knjižico je založila „Matica Srpska". Knjižica ima '24 pesmij z notami, pri vsaki pesmi pa je popisan način, kako se igra.
„C. IleTepöypcKift JIjxobhhh B^cthiiki" imenuje se novi časnik, ki ga izdava počevši s 1. januvarjem t. 1. sv. Synoda.
„PyccKoe Cjiobo" zove se novi list, ki je začel izhajati z letošnjim letom v Moskvi. Program mu je: pravo-slavje, samodržavje in pa narodnost.
Opomnja upravništva. Posamičniki in društva, ki še niso vedeli, da se „SI. Svet" izpremeni v tednik, poslali so naročnino še po starem; te prosimo vljudno, da prilično ali ob ponovitvi naročnine, dostavijo dotične zneske. — Med starimi dolžniki nekateri še niso poravnali svojega dolga; nadejamo se, da storijo to še ta mesec. — Nekateri, ki so prosili za znižano naročnino, vsled posebnih gmotnih razmer, dobivali bodo list po izraženih željah. — „Parlamentär" kot dnevnik se priporoča so-sebno dijaškim društvom, ki dobivajo list brezplačno, naj bi agitovali, da se „Parlamentär" naroči po gostilnah in kavarnah, kamor zahajajo Slovani. Mi pa se nadejamo, da dijaki slovenski in tudi hrvatski bodo sami od sebe zahtevali tudi naš list na takih javnih shajališčih. Za sedaj konstatujemo dejstvo, da na Dunaju so dosegli dijaki, da uže najdeš v kavarni „SI. Svet", v tem ko ga do danes nima nobena Ljubljanska gostilna in kavarna, takisto ne v Gorici, Celju, Mariboru, Kranju, Novem Mestu, a tudi ne nobena Zagrebška in nobena kavarna in gostilna med hrvatskim narodom. Pri našem novem tedniku se nadejamo odslej boljega glede na javne kraje in tudi razna društva. — Hvala vsem tistim, ki so nam blagohotno javili adrese, na katere je možno poslati „SI. Svet" na ogled. Sedaj po novem letn smo razvideli, da po celih sedmih letih niti na Slovenskem ne poznajo še povsod „SI. Sveta"; tako dobro so ga poleg drugih faktorjev prikrivali in prosledovali privile-govani rimski katoliki z dr. Mahničem na čelu, in tako kolegijalno in „neustrašeno" so ga priporočala nekatera glasila, ki se prištevajo narodni stranki raznih pokrajin !
Listnica za leposlovje• N. H. Salonsko življenje v nas se ni še razvilo. Salonske formalnosti nekaterim so smešne, nekaterim nepoznane. — Salonskih fraz nemških in italijanskih (in francoskih) ne smeš — vsaj ne vseh — ad verbum prevajati na slovenski (in hrvatski). — Salonsko življenje, kakoršno nas nčijo učitelji plesa in francoske guvernante, malo vredi, — če mu se ne pridruži nekaj duhovitosti in nekaj naravne gibčnosti. Takemu salonskemu življenju je treba, da odgovarjajo tudi fraze in konver-zacija v obče. — Razven tega imamo opomniti, da ste izpustili važno točko : zakaj je prijateljica B nesrečna? Prijateljica A srečna je in presrečna v svoji obitelji, mili in dragi obitelji — — A prijateljica BI „Das ist eine alte Geschichte Doch bleibt sie ewig
neu —--" — — SI. M. „Vjetrič puše, Snieg se vije — Za
tobom mi Srce bije". To je najbolja kitica. - Pošto smo od Vas do sada dobili barem 40 pjesama, evo nas, da Vam izrečemo, što mislimo i kako sudimo. 1. Vaši stihovi nijesu gladki, koli su u našoj narodnoj poeziji, jer u njih, da navedem barem jedno, do četak stopa prečesto konsonantski. — U Vaših pjesmicah ne ima dosta duha i duhovitosti. 3. Predmet nije nov, pače prestar. — Citajte narodne pjesine, onobito šaljive, Harambašiča, Tresiča, Gregorčiča, in druge. Do vidjenja čim prije! — B. Z. Cum duo faciunt idem, non est idem. Prešernu je pesem o istem predmetu bolje vspela. — Zdravo ! — M. D. Misel je pravo lepa. Ali — ali Vi še niste proučili metrike. Učite se je po domačih pravilih in primerih, ne po nemških in italijanskih. — Tudi v „Slovanskem Svetu" bodemo razpravljali o našoj metriki. Srečno!
Dr. Tr.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25 ■— Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. — Zunaj Avstro-Ugerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna
pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. — Tisk tiskarne D o 1 e n c.