URN_NBN_SI_DOC-NLM6VNQL

O cen e in poroči lu Šlajpah Mara: LJUDSKE KNJIŽ­ NICE. Priročnik za knjižničarje. Državna založba Slovenije. Ljub­ ljana 1%1. 252 str. 8°. iRazvolj ljudskega knjižničarstva je od vsega začetka po vwijini ka­ zali, da je bilo najprej nujno po­ trebno izpeljati u.rojlono poslova­ nje v knjižnicah, zairadti rastočih zahtev bralcev lin pomembnejših nalog iljiiftslkih knjiižinic pa da­ nes 'zahteva vise viSjo im .poglob- ijeino iizotb.raizbo ljudskih k n již ­ ničarjev. Tem zahtevam 'im (potre­ bam so skušali in sikušajo ugoditi na sočasni stopnji ljudskih kmjiiž- nic vsii trije pri roču iki za ljudske knjižničarje, ki so doslej na Slo­ venskem mastaili. Zäiradi tega so med njimi, kljub določenim skup­ nim črtam , ki so pač pogojene v kontinuiteti 'tehničnega/ postopka, bistvene raizLike. Medtem ko sita bila prva dvta priročnika, ki sta izšla 1. 1947 in 1<950, prvenstveno namentjiena za usmeritev dela v najm anjših ljudskih knjižnicah, da smo sploh dobili nekakšne usta­ ljene in smiselne oblike njihove­ ga dola, ne da bi knjižničarje vo­ lonterje obremenjevali z zahteva­ mi, ki miiso bile v skladu z njiho­ vo izobrazbo, se je pa tretji priroč­ nik razrasel v dokaj zajeten uč­ benik, ki je bolj namenjen štu­ dentom knjižničarske šole in te­ čajnikom ter bo služil kot priroč­ nik predvsem knjižničarjem z višjio splošno izobrazbo. Zaradi tega je seveda tudi obravnavanje iste snovi v njem različno od ti­ stega v prvih dveh delih, poseb­ no še, Iker današnji knjižničarji stojijo pred nalogami, ki daleč presegajo skromne ljudskoprosve- tamske smotre knjižnic prvih po­ vojnih let. To pa ni nikakor čud­ no, sa;j je prehodil ves naš pol; - tični in gospoda rski ra,zvoj v tem času dolg» pot in pred posamez­ nika stopajo vsak dain nove na­ loge, ki ga siiilijo, da sega po knji­ gah drugačnega značaja, kakor jih je iskal iin dobil v čdtalniških knjižnicah Nove zahteve brallcev ntijino vplivajo tako na knjižni se­ stav kakor tudi na delo v ljud­ skih knjižnicah, ki morajo biti usposobljene, da dobavljajo vse zahtevnejšim bralcem, njihovim diferenciranim težnjam im željam ustrezno literaturo. S težnjo, da se razširi obči izobraževalni sistem iz ozkega območja mladinsko-šol- slkega feobraižovainja im njegove hierarhije na vse starostne in iz­ obrazbene stopnje, je dobila ljud­ ska knjižnica kot temeljni posre­ dovalec učne knjige v najširšem omenu besede tolikšno nailoigo. flikoir je nikoli ni imela; saj se s tem dejansko zabrisujejo klasične razm ejit ve med znanstveno, stro­ kovno An Ij’udsko knjižnico. Lo­ gično bi bilo seveda, da bi sčaso­ ma prenehale tudi razlike v po­ slovanju. Če danes še govorimo o ljudskih knjižnicah iin o posebnih načinih dela v njih, je to samo prehodna stopnja p ri vraščanju takšnih knjižnic v enoiviti sistem izobraževalnega stroja, ki dela p r­ venstveno s knjigo. Iz takšnega prehodnega aspek­ ta je treba vzeti v roke tudi novi priročnik, ki je nastal na temeljih današnjega knjižničnega stanja in potreb po kadrih v knjižnicah, pa se oigiiba nakazati nova pota delu ljudskih knjižnic iin načine, ka­ ko bi to delo v prihodnosti oprav­ ljale. Nekoč sem že zaipisal, da je zla sreča našega knjižničarstva tradicija,. Ob novem priročniku