Glasilo Udruienja Jugoslov. Utiteljsfva. — Peverjenfštvo LJubljana. 7»e spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati «raio na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve j« pošiljati franka Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40 — K pol leta . . . 20— „ četrt leta .... 10— „ posamezna številka po 80 vin. Za oitan!li je plačati od eno$tolpne petit-vrste-če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva Stev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljub H ari, Mestni trg št. 17/UI. PoStni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Uredba o višjih pedagoških šolah v Jugoslaviji. Čj. 1. Za obrazovanie nastavnima i nastavnica učiteljskih škola škotskih nadzornika i nastavnica ?radiansfcih škoia ustanovila va sc ti kraljevini Srba. Hrvata i Slovenaca Viša Pedamška. Škola. Čl. 2. Broi ovakvih škola kao i mesto i vreme ?de če se i kad otvoriti odrediiute Ministar Prosvete do saslušaniu Glavno? Prosvetno? Saveta a ti eranicaina sred-stava koia mu u budžetu stoie na razpoloženju. Viša Pedagoška Škola otvara se u prvom redu u eradovima. kole imaiu Uni-verzitet ili Filozofski Fakulitet. čl. 3. Obrazovanie u Višaj Pedagoš-koi Školi traie dve godine za kandidate. *koH se snremaru za nastavnike-ce ?rad-ianskih škola. a tri ?odine za kandidate, koti se snrpmaiu za nastavnike-ce učitell-«foih škola i škotske nadzornike Lica. kona su se školovala u duhu Više Pedagoške Škole Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca u stranim školama. orimače ^ u onai semestar Više Pedagoške Škole, na koii im se bez diferenciialnih i s d i t a orizna pravo nastavničko veče Više Pedagoške Škole. Čl. 4. Nastavni Dlan i program Više Pedagoške Škole oropisače Ministar Prosvete no saslušaniu (ilavnog Prosvetno? Saveta. Gruna predmeta kako za izučavanie tako i za polaganje ?odršme? dinlomskog tsnita odrediuie Min;star Prosvete no sa-shišaniu Glavno? Prosvetno? Saveta za-sebnom uredboru. Čl. 5. Nastavničko veče Više Pedagoške Škole čine rektor i oo tedan nastavnik iz svake mine nredmeta. Rektora i orva četiri redovna profe-sora bira Ministar Prosvete izmedru kandidatu predloženih od Glavno? Prosvetno? Saveta a ostale nastavnike bira nastavničko veče. a izbor potvrdiuie Ministar. Prosvete. Nastavnici ove škole mogu biti redovni vanredni i honorarni orofe sori i docenti. Rektor Više Pedagoške škole ima ran? i platu redovno? profesora Univer-zlteta redovni profesor Više Peda?oške $kole ima ran? i platu vanredno? profe-eda?oške ?rune i da su toliko isto vremena radili u narodnim. ?radianskim ill učiteljskim školama. Isto tako na diplomatski isoit Dultaiu se i ona lica. koilma nastavničko več Više Pedagoške Škole prizna šknlovanie te vrste na stranim školama Vao ekvivalenat snremi koli daiu Više Pedagoške Škole u Kraljevini Srba. Hrvata i Slovenaca. Kandidati i kandidatkinie, koii na go-dišmem isoitu ne pokažu do volan usneh. <*ube nra.vo na dalie školovanie u Višot Peda?ošk-' Školi. BJiže uredbe o ovim isoitinia ootpi-suie Ministar Prosvete oo zaslušaniu Glavno? Prosvetno? Saveta. Čl. 10. Kandidati i kandidatkinie. koii nolože nrmi-sni diplomatski isoit za sore-mii nastavnika i nastavnica ?radianskih škola. st'ču kvalifikacije za nastavnike i nastavnice gradjanskih škola. Kandidati i kandidatkinje, koji polože propisani ispit ■-a nastavnike i nastavnice uiMteHskih škola i šofs^e nadzornike stičii kvalifikacije za te položaje. Čl. 11. Uz svaku Višu Pedagošku Školu odradiuie Ministar Prosvete iednu r>d osnovnih ?radianskih i učiteljskih škola u torpe mestu Vao vežbaonice u školskom rndu Čl. 1?. Sve ostale odredbe o bližem uredtenm V'še Pedagoške Škcle kao i potrebna nrelazna naredienia propisače Ministar Prosvete po saslušaniu Glavno? Prosvetno? Saveta u zasebnoi uredbi. Čl. 13. Ova uredba važi od dana potoka Kraljevo? a ohaveznu sna^u dobiia !h;.ivi u »Službenim Novinama«. s tim da če se izneti narodnom predstavništvu naknadno na odobrenie. EsenBBarrsBonoBnaan-na^caanpssiBSCDa Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" anoDsaasanDoeaaBDDBosinasaoDBBDrc ALEKSANDER KOPRIVC: Svetovno naziranje in naša stanovska organizaci;a fNekai kritičnih misli k Kvedrovemu članku v »Učit. Tov.< štev. 36.+) Ščavnica pri Radgoni. 29. sept. 1920. hvaianra tov. Kvedra ood naslovom: socialno-politična študija v 36. štev. „Uč. Tov « bi napravila morda ori marsikomu v važnih točkah utis upravičenosti. " Prinašamo dopis, ker se giblie razprava z?oli v meiah načelnosti in stvarnosti. dasi se z izvaianri ne strinjamo povsem. Uredn. Opozoriti hočem, da ie zidal K veder bistven del članka na napačni osnovi. Naše U. J. U. je organizacija posebne vrste: ker se bori 1. ne samo.?.a izboliša-uie gmotnega položaja svojih Članov, za-•rar ie izkliučno bore vse druge stanovske of?4,nizaciie. temveč se 2. bonuie za razvoi in uspešno delovanie (da govorim s Kve-droml svoie kulturne naprave, t. i. šolstva. To deistvo nalaga oreanizaciii zeJo važne 'n težke dolžnosti: sili nas k neprestanemu delovanju na prosvetnem Dolin.: postavlia ros na v prve vrste borcev za napredek in ienšo brxločnost naroda, zahtevaioč od vsace?a Doedinca kakor od celokupne or-panizaerie obilo vel mi h žrtev. To ie dejstvo ki torei bistveno loči naše Udruže-nie od vseh stanovskih orvanizacii in vse-b"ie ves naš prosvetni vzoored. Na doItu prosvete se na srečamo z drugimi važnimi čffiiteHi iavne?a živlienia. In naravno *e. da se včasih ob odiočevaniu o kulturnih napravah naše mnenie krite, z rnnenM dru?ih činiteliev. včasih rta se bistveno razlikuie. To ie naravni ooiav. ki mu pridemo v okotn s tem. da Dostavimo naše zahteve vsikdar na močno stvarno (realno), vsestransko znanstveno ooravič-LHvo nodla?o. Zato si oa ne smemo orisva-iati edino odločilnih pravic, temveč moramo prostodušno uvellavUati mnenja vseli enaVovrstn'h činiteHev: prila?oditi moramo naše zahteve živlieniskim potrebam. Zato mora biti naša or?anizaciia tudi (kakor pravi KvcdJer) »eminentno politična«. Dasi vendar sarao stanovsko politična, ki je vojena in osredotočena samo na zahteve stanu in šolstva, akoorav se mora boriti z običajnimi političnimi sredstvi. Iz-kHučene na moral , ostati namere nolitiČ-nih strank, priporočene od članov organizacije. Naravno je, da hoče politično delu-ion> del članov orn-anizacife nveliavit? v or-?anizaciii sami načela svoie stranke. Temu se nrotiviio nepristranski člani in pripadniki drugih strank. Odtod prihalaio vsa nesoglasja, obudi se pa stanovsko zavedna, načelna protistruja. Svobodna pa ostane naša orpanizac^ia le. tedai čo k) ob-vornierno vs3ce?a vpliva naklontenih al! nenaklonjenih politikih strank ki na široko odpirajo usta kadar nas rabiio ki pa mnlčMo in nomagaio državi zapirati mošnjo, kadar bj bilo treba nam pomoči. Kveder trdi da bi bile izvestne politične stranke nasprotne stanovskim nr^a-nhaciiam z?ol,i bistveno različnih ciljev med mimi. To ie nesmisel že samo do sebi: Kve.der pa sam izvaia- Pravo do borbe in hrambe odrekati VakrŠnemukoli socialnemu stvoru ie nesmisel itd. Ravno tako 'e napačna trditev češ. da bi- svetovna ruLzirania ne zmo?la udružiti člane enepa in iste?a stanu v samoniklo svobodno or?anizaciio. Kako so oa nastale delavske or?anizaciie? Niih svetovni nazor- Heglova filozofija, katoličanstvo itd. Napačno ie mnenie. da bi bila klerikalna stranka. S. L. S., del sveobče. bojujoče se Cerkve. S L. S. ie z goli politična or?anizaciia z istvestnimi načeli in ie oo moiem mneniu v ravno taki zvezi kakor n. pr. J. D. S. s svobodomiselstvom. Tu stori Kveder načelno napako z zamenja-vanjem pojmov: Cerkev — klerikalizem. »Cerkev ie družba Hudi ki spoznavajo isto krščansko vero in oreiernaio iste zakramente pod vodstvom zakonitih pastirjev. posebno ene?a. namestnika Kristusovega na zemlii rimske?a nar-eža.« (De-finic.iia kardinala Bellarmina.) Cerkvi lastni namen ie torei posvetiti človeško dušo s pravim naukom in zakramenti ter io na •ak način storiti vredno in deležno večne sreče na onem svetu. (Prim. Čas, 1. 14. z. 1—3. Dr. Tominec: Ločitev Cerkve od države.) Ker k Cerkev bistveno vdeležena pri d.oločevaniu smeri pri vz?oii in verskem pouku otrok svojih vernikov, ima naravno soodločajoče pravo v vseh teh načelnih vprašanjih. Cerkev zamore nastopiti uspešno proti naši oreanizaciii le tedai. ako bi aaoačno pojmovali našo prosvetno namero (2 točka smotra naše or?.) in ako bi se l~otelo izpodriniti. kakega soodločuiočega 'xinitel*a v vzeoino - šolskih vorašanrih. Kakor oa se ne sme kriviti znanstva. če sn se mno?e znanstvene pridobitve če-stokrat upotrebljale človeštvu v kvar in trpljenje, ravno tako se ne sme kriviti Cerkve, ako se mena načela politično zlorabljajo Krivi so liudie sami. (Prim. Kveder: Religiia in vz?o;a v Pod. 40 I Št. 10—12. str. 274.) I baš ta zloraba verstva, cerkvenih načel v politične sv-rbe ¡e ravno: klerikalizem, usodepolno naziranje političnega krščanstva. (Prim. Fabinc: Nova vzgojna orientacija. Slov. Uč. 20. 1. št. 7—-9; str. 155.) Ta klerikalizem >e ustrastil one tovariše ki so ustanovili Slom. zvezo. Zadali so učiteljsivu, zdravemu telesu organizacije. skelečo rano. To deistvo. bo ostalo grd madež iz oredvoirie?a razDo-loženia. Akoorav ni bilo stališče vodstva »Zveze« taktično neonorečeno in velika taktična napaka, vendar ni bilo to deistvo zadostni ^azlo? za ustanovitev posebne or?amzaciie. popolnoma udiniene neprija-teliem učiieliske^a stanu. Svoii. lastni zadevi bi storili mno?o večio uslu?o. ako bi stvorih krenko. značaino proti str uio. Poii-jni bi se kmalu razbistrjli in razmere ublažile. Nikoli oa se ni boievala Cerkev zoper or?2nizacik> ki H ie. kakor navaja Kveder. rerkveni interes izven nro?rama de-¡ovania 'n ki cilia svoie?a udruženia niti 'v identifikuie. niti POilreiuie bistvenemu interesu cerkve ker ie napram nienim ir.diferentna. Cerkev naših dni Lie išče nasorotstva • koder se io oa izziva — to zahtevamo vsi odločni katoličani — mora odgovoriti. Upoštevajmo znanstvena !z-sledovanja. ki izvenijo v Le Bonove besede*): Med naivažneiše vodilne ideje vsake civilizacne snadaks verske ideie.« ¡Helešenie krščanskih idei ie Cerkev. Ako bi se kaka cerkev boievala zoper kakšno or?anizaciio z?oli radi ?ori navedenih raz!o?ov bi se oškodovala no nal-več sama Nezvesta bi postala svojim ci-bein. Te?a mnenla ie Kveder sam v že omenjenemu članku: Religija in vzgoja, (sir 274. zadnfi.h 7 vrst in na str. 275. mvih 18 vrst.) Tra?ična ni usoda Cerkve za to. ker se mora za uveliavlianie svojih načel bojevati: marveč k to naravni ooiav. usoda vsake?a ustroia na zemlii. Kveder sam oa smatra naše žitie kot oroces v monistič-nem smislu brez upoštevania zakonov ener?iie in entropije B:>i povsod.« Dravi Kveder! Pregledati moramo naša načela in lih času, nrimer"o izboljšati To ie zlasti dov-darial veliki Masarvk na praškem kongresu. Ne pozabimo teea! Ako nas bode čas prehitel se sami unrrvnastimo in nihče nas ne bo upošteval. Navaditi oa se moramo oouščati vse. kar bi Jelo radi nejasnosti razburkati du- *) Psih. zakoni razvoia narodov, str. 133. Stran 2. ho ve smatrati moramo baš v teh težkih dneh oreosnove kot našo vrhovno nalogo: nepristransko. stvarno misliti! Potem šele so mogoča, in mtino slede vsa delstva. ki ?kovič, odborniki dr. S. Steianovič, Jaša Prodanovič, Jovan Ži-vanovič, Boško Zavidovič, Miloslava Petrovič. Wester. Ivan Kon. Bolko Divac. Miodrag Ristič. blagajnik Jovan Dravič. namestniki Katič. Markovič. Glušac. Don- ( iič, Kästner. Kozovič. V nadzorstvenem ; odLoru so kot predsednik Jukanovič. kot tajnika Bogdanovič in Badaj. S. Z. Varčnost, ki ni varčnost. Z veseliem smo pozdravili odlok vi.ši. I šolskega sveta, s katerim nai bi se vršila • okraina učiteljska konferenca začetkom šolskega leta oo dolgih letih štirih voinih ; in dveh v mladi JugosJaviii. Saj bi se sešli vsi stanovski tovariši celega okrala in dali duška vsem novim načrtom novim mislim. ki ruti bi uravnavali naše delovanie i v sedanjem svobodnem razmahu. Toda I vedno nride po velikem navdušenju — raz-: očtirame. to pot z odlokom višiega šol-I skega sveta, ki orelaga okraino učitelisKo konfeiinco na mihodnie leto z ozirom na i prevelike stroške, ki niso bil« ororačunani j radi nenadnega nodraženia železnic. Ore za par sto potninskih kronic ki se tih mor? orištediti ravno pri našem staun ¡ Toda tak navidezni dobiček ne nosi in nikdar ne bo nosil obresti. Treba nam novih temeljitih učnih načrtov za zgodovinski. in zemlieoisni pouk: nemščino smo odpravili iz naših šol. a ii nismo dali nadomestila šolske knjige iz avstrijske dobe smo zavrgli dobili smo »šolske Liste«, n stare z avstrijsko navlako natrpane kniige se še vedno uporabliaio s kakšnim i utemeHevaniem. vprašajmo.! Ali ne bi bilo naiumestneiše se o tem pogovoriti na okrainih učjtekskih konferencah, kier se i zavzame nravo enotno stališče v tem ozi- j ru. Tako oa dela vsak po svoie. le Ii nrav ¡ ali ne komu kai mar? Torei ako nečem o zastoja da ne rečem nazadovania v našem šolstvu daite nam več prilike za skupne stanovske sestanke, ki so v prvi vrsti okraine učiteljske konference. Uve-dimo v sporede naših zborovanj več orak-tično-didakličnih vprašani, da s tem bodrimo mlaiše tovariše, katerih večina se ie morala šolati na - bliščih! Gmotni dohodki aktivnega in upokojenega učitelja. Olede tega nai vzamem za vzgled paralelo med unokoiencem, ki ie še nred voi-no doslužil 40 let na šolskem polru in med ; aktivnim učiteljem, ki sedai službuje 34. i. leto. - Omeniti moram da sta oba goriška begunca, bivajoča seda; v Sloveniji. I Jpokoienca imenujem A in aktivnega B. Upokojenec A. ie služil kot nadučitelj-voditeli petrazrednice in ie po 401etncm učitelievaniu stonil v pokoi Po 41etnern begunstvu dobiva sedai 425 K pokoinine in 962.5 K draginiske doklade- skunai 1387.5 K mesečno. — Ta upokojenec ima družino, ki broii 3 osebe, t. i. poleg sebe. ženo in enega otroka, koii obiskuie neko srednjo šolo v mestu Slovenije. To šolanie ga stane preko 800 K na mesec. Razvidno ie iz tega. da ima tovariš mesečni — deficit. Mora tedaj stroške zalagati ako hoče otroka dalie šolati. In. ako ga ne šola.kal nal bode 'z otroka? B. ie aktiven nadučiteli-voditeli dvo-razrednice in služi 34. leto. Tudi on ie tudi j že 4. leto begunec, a ne oodučuie. ampak i ve kakor bi bil na dopustu. On Le na sam ¡ z ženo in nima otrok. — Ker ie tudi on v i begunstvu in ni v Jugoslaviji aktiven, četudi ni še upoko-i e n. oa ima sedal mesečno plačo 2553 K z draginisko doklado vred. Ako prinioriarno tovariša A. ki le že nred vošio stonil v pokol in tovariša B. ki b i m o r a I še biti aktiven, pridemo do tega rezultata: Unake-ienec A. ima 1387.5 K mesečnih dohodkov aktiv tli k B. ima 2553 K mesečnih dohodkov B. ima tedaj 1165.5 K več mesečno nego A. Po n.ovi regulaciji bi dobival upoko-:enec A. poleg 1387.5 K mesečnih dohodkov še 3 X 12 K dnevno (za 3 osebe); tedaj bi imel: 1387.5 K -f 1080 K = 2467.5 K mesečno. Aktivni učiteli B. bi oa dobival ooleg sedanie plače, še dnevno 72 K več. to je: 2160 K; ergo 2553 K + 2160 K = 4713 K m e s e č p. o Ta tovariš ic oa. kakor orne-n'eno sam z ženo in kot begunec ne noučuie. — Poley tega ima on to udobnost da noučuie v nekem samostanu dečke dotične samostanske šole ki se r-rl-oravHaiio za meniški stan. po 2 (dve) uri n,a dan in dobiva od samostana za to delo: prosto stanovanj mleko mast in slanino Jrva in druge potrebščine. On Ima tedai stroške le šc za meso in druge malenkost!. — kar mu iz srca privoščimo — znaloč, da ob sedanii veliki dragjnii tudi lepa plača malo zaleže. V nlači (v denarju) ie tedai razlika med upokojencem in aktivnim učiteljem sledeča: Upokojenec A. = 2467.5 K mesečno: aktivnfk B. — 4713 K mesečno. Razlika je leda' za 2246 K kpie bi dobival aktivni tovariš B. mesečno več. nego upokojenec A. Ako ie to merilo in plačilo — pravično. nai sodii>o nepristranski čitatelll sami. Da bi dobival tovariš A., ki ie bil voditelj petrazrednice in ie služil 40 let. 2246 K m a n i mesečno, nego n^ov aktiv" ni tovariš B. zdi se meni o č i v i d n a krivica. Nočemo biti aktivnemu tovarišb B.zavidljivi in mu privoščimo te dohodke, a želimo da bi se upokojenemu tovarišu A. ne — kratili v e č i i dohodki,— Pomislili moramo da gre sedal za to. da se dohodki učiteljstva iziednačlio in da : <•• e upokojenci — napram aktivnim tovarišem — ne preziralo v dohodkih. To nai naučno ministrstvo u v a ž u i e in upošteva, ako hoče učiteljstvu — aktivnemu in upokojenemu — pravično povišati dohodke. Učitelisko društvo ltooikoiencev pa opozarjamo na to in prosimo, da postopa tem smislu, da ne bodo upokojenci — nctvsnieni v kot kot staro že-1 e z o kaiti znano ie da upokojenci so holiših gmotnih dohodkov ootrebneiši od mlajših aktivnih tovarišev, ker oni so bila I do sedai v tem obziru — nrezirani za j trud a polno 4 01 e t n o delo v a n '.e I na šolskem boli u. Vkiran. i mmmtmmmtm^mKmHmm^^^mm^mmmmi^^ammm Iz naše organizacije. Društveee vesti. + Učiteljsko društvo za kočevski okrai zbo-• ruje v soboto dne 23. t. m. v Ribnici s sledečim i dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika o položaju. 2. Poročilo o Beogradu. 3. Poročilo o Mariboru. 4. Razno. Zborovanje je takoj po prihodu dopoldanskega vlaka v prostorih mešč. šole in sicer v I. razredu (na deški šoli). + Učiteljsko društvo za Prekujurje je imelo svojo prvo zborovanje v novem šolskem letu dne 16. septembra v Murski Soboti. Tovariš predsednik g. Požegar, prisrčno pozdravi vse navzoče, posebno pa še nove kolege, ki jih ie tudi usoda pripeljala sem v te daljne kraje. Nadalje pozdrav! še posebej prekmurske kolege, ki so bili do sedaj na še s t tedenskem tečaju v št. Vidu pri Ljubljani. Priporoča jim. naj svoje vtise o lepi Sloveniji tudi vcepijo mladini v srce. šolsko leto smo začeli s 1. septembrom, a večinoma v takih težavnih razmerah, da bo marsikomu klonil duh agilnosti. Učil ni nobenih: obisk je slab, radi obilnega dela v tem času. a še več radi pomanjkanja obleke. Nadalje pa še huiska-io gotovi ljudje, ki se štejejo k tukajšnji inteligenci, proti pošiljanju otrok v šolo, posebno tam, ker se vrši popolnoma normalen oouk t. i-v čisto slovenskem jeziku. Po raznem razmotrivanju, kako bi se dosegel boljši šolski obisk, se sprejmejo izvajanja S-nadzornika Jurkota o enotnem obravnavan;« šolskih zamud in uvedbi nerazdeljenega celodnevnega pouka, kjer je potreben. Zavrne se predlog »ponavljalnih šol«, ki so bile tu P<» madžarsko upravo. Vse šolstvo v Prekmurju se ravna po prejšnjem štajerskem šolskem zakon«- Vlada naj pcskrbi za potrebna učila in naj | menj kitajskega pisma. Na pamet so se morali tudi na nekak način pomore ubožnim slojem do aabave cenejšega blaga za obleko. Vse zbrano učiteljstvo obžaluje, da se zavedno slov. učiteljstvo vedno napada in blati v l ukazujem časopisu. Ako posameznik res kaj zakrivi, naj se osebno pokliče na odgovor, ne pa da se polena lomijo čez cel učiteljski stan. — V pjibodnje lodemo tudi mi začeli Izvajati kon-Sfckvenee. Ker je čas za izdelanje podrobnega učnega «ačrta za vse šole v Prekmurju pri tej obilni tvarlni prekratko določen, se naprosi g. nadzornika, da se do prihodnjega zborovanja sestavi samo normalni načrt za vse stopnje. Za referente se določijo: Za 5razrednico: Čuček Fr., Črnko Stanetič Tilka. Za 4razrednico: Šprager, Krebs, Sup. Za 3ra/redni:o: Telkaš, Antaucr, Pavlič. Za 2raz-rednico: Capuder, Požegar, Gaberc. Za lrazreJ-nico: Zupančič, Paulich, Vranjek. V učiteljsko razsodišče se izvolijo: Predsednik: Požegar: namestnik: Titan; 1. prisednik: Gaberc; 2. prisednik- Stanetič Tilka; 1. namestnik: Preininger; 2. namestnik: Kallat Angela. Poročilo o dele^acijskem zborovanju je po -lal g. nadzornik lurko. Iz »ega poročila in o kongresu v Betgradu smo si osvežili posebno nekatere splošne točke programa Udruženja, ki so za nas tu najbolj pe leče ro katerih udejstitev je za nas krvava potreba: »šola bodi prosta vmešavanja cerkve; proste varuštva raznih vplivnih strank. — Šola bori', oacljcnalna! — Samo strokovnjaki - učitelji naj odločajo o šoli in učitcljstvu.« — Da ne • i bile tc več dolgo satno naše pobožne želje! — 11 koncu smo zaznali še veselo dijstvo, da ,tek naše društvo danes že 75 članov. Upajmo, da bode sčasoma, ko se malo po;.ni t«w*ri?trl»r ¿■«še dtuštvo eno tta v očneiiin — Poverjeništv* i >u v Ljubljani. — Prifcihie zborovanje se določilo za 6. november. + Učiteljsko društvo litijskega okraja zboruje 16. t. m. ob 10. uri na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Komenskega ulica. Pri obliaja-nju društvene tridesetletnice pričakuje polnošte-vilne udeležbe — odbor. Kronika. učiti vsebino obširne čitanke, ki je vsebovala ! samo tribesedne stavke, s čudovito natančnostjo j ritnane. Istotako so učenci morali obvladati na j pamet obširne in mnogovrstne biblijske knjige. ;■ Ves pouk je slonel na memoriranju; kazni so i bile telesne in strašne. Kdor je hotel doseči najvišjo stopnjo akademske izobrazbe, se je moral podvreči izpitom, ki so se vršili po toliko in toliko dnevnem ločenju kandidata od odstalega sveta. Zgodilo se je, da so bili zaprti kandidatje držsni tako strogo, da so — pomrli. Po Ling Pingu je dosege! ta sistem šolstva sledeče: 1. Ustvarjal je eden tip človeka, ki je bil konservativen in ljubitelj miru. 2. Pospeševal je in dajal vrednost samo intelektu, a obenem uničeval vrednost znanstva. 3. Uničeval je telesno duševno razvitejše kroge. 4. Gojil je v visoki, a enostranski meri moralo; to je bil tudi edini uspeh celega sistema. Daoaaaaaoaagsaaaaaaaaaaaaanaasaa Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" aaaaaaaacDDaaaDsnDsaaaaaaDaaaaaa Iz Jugoslavije. Narcdba o novih dravinjskih do- kladah za državne aktivne in uookoiene državne nameščence ter niih sirote ki te izšla dne 7. t. rn. v »Službenih Novinah« št. 221 stooi v veliavo s 1. oktobrom t. 1. in se obiavi v celoti v eni prihodniih Številk »Uradnega lista«, Z likvidacijo novih draeiniskih doklad se le že pričelo. -Istotako ie finančno ministrstvo elasom »SiuZ-bonih Novin« z dne 8. t. m. D št. 222. uva-žuioo-sedanie žiivlienske razmere na novo uredilo pristojbine in dnevnice glede povračila Dolnih stroškov državnih nameščencev za službena notovania In selitve. Tudi ta naredba ie veljavna od dne 1. oktobra t 1. dalie in io obiavi »Uradni list«. — Tej notici dodajemo, da je naše strokovno tajništvo posredovalo te dni pri predsedstvu višjega šolskega sveta in pri knjigovodstvu na deželni vladi, da bi se nove draginjske doklade tudi uciteljstvu cim-pre.je Izplačale. Dobilo je zagotovilo, da se to izvrši 1. novembra; prej pa ni mogoč«-, ker so plače za november že likvidirane. Spoštujmo zakone in uveljavimo Šolski štrajk na Češkem. »Prager _________ AKmdzeitung« iavlia. da so pričele stav- niih avtoriteto — zahtevaimo stanarino in kali nemške šole na Češkem. Vse šole v drva! Kakor poroča »Narodna Prosveta« ! se ie zagrebško učitelisko društvo energično zavzelo za to. da se uveliavi člen 33.. toč 4. zakona o narodnih šolali z dne 23. tulila 1919. Dosedai ie bila v Zagrebu odmeriena stanarina XI. čin. razr.. ki ie znašala letno 180 din. ali 720 kron. To stanarino so dobivali vsi učitelii. ki niinaio naturalnega stanovanja. O odškodnini za drva ni bilo govora. Drva in orernog so dobivali le oni. ki so imeli naturalno stanovanje. V banski naredbi o izvedbi zako- reoubliki so aorte. — Znižanje cen knjigam. Nemška knjigarski zveza je sklenila, da zniža cene vsem knjigam in listom ter da po možnosti ukine draginjsko povišanje za svoje edicije. Kdaj bomo pri nas kaj takega dočakali? Čas bi pač že bil! — V dneh 10., 11. In 12. avgusta t. I. se je vršil v I3ordeaux-u učiteljski kongres, ki je imel ustvariti »Učiteljsko Internacijonalo*, katerega so se udeležili učiteljski zastopniki različnih na. rodov uvedli na vseh obrtnih in srednjih šolah na Francoskem. — Islandija, ki se je odcepila od Danske Ir. tvori zdaj avtonomno državo, ima 90.000 prebivalcev in nobenega analfabeta, šolski pouk traja tam od oktobra do tnaja. — Francoska za učiteljske upokojence. Francoska zbornica in senat sta glasovala v februarju in marcu t. 1. za zakon o ureditvi pokoj, vseh drž. upokojencev, h katerim spadajo tudi učitelji. Zakon določa, da znaša stalni povišek pokojnin od 1. januarja t. 1. 100% za vsoto 750 Pr., 50% za vsote od 750 do 1800 Fr., 25% za vsote od 1800 Fr. do 6000 Fr. Tako dobiva učitelj, ki je bii upokojen s svoto i 500 Fr. odslej sledečo pokojnino: Stara pokojnina 1500 Fr., več 100% 750 Fr.. več 50% 750 Fr. — 2635 Fr. Za učiteljske vdove in sirote znašajo stalni poviški 100% do vsote 375 Fr., 50% za vsote od 375 do 900 Fr. in 25% za vsoto od 900—3000 Fr. — Šolstvo na Kitajskem v predrevolucijski dobi. Ping Ling ie objavil v Pedagógica! Seminan/ nekaj autobiografskih podatkov iz svojega ¿ivljenia. ki kažejo, kakšne cilje je imelo šolstv« m kakšnih metod so se Kitajci posluževali pri njem v predrevolucijski dobi. Na Kitajskem so učitelja ln šolo visoko cenili, a vendar je država ct>» povsem zanemarjala. Stari sistem vzgojeva-®ia ie bil ustvarjen tako, da je uničeval vsaktero individualnost, navajal je človeka živeti le od "reteklosti, da bi se le ohranil stari družabni retJ- Čeravno se država ni zanimala dosti za 5°lstvo, vendar je imela vsaka vas svojega učitelja, večkrat celo tudi lastno šolsko poslopje ping Ling je zahajal v svoji mladosti v tako Poslopje, ki je imelo eno edino veliko sobo. Ta ni imela nikakega poda, ampak učenci so sedeli v krogu razpostavljeni ter v blatnih tleli. Po-s'°Pie je bilo krito s slamo. Najznamenitejši da>\ v ^vljenju mladega Kitajca je bil prvi šolski aan- Poslali so ga k nouku praznično oblečen c- Tam se je moral najprej globoko prikloniti ®T£d podobo Konfucija in pozdraviti na Isti na-® svojega učitelja. Začeli so dolgi šolski dnevi. °čitniški dnevi pa so bili redki. Tudi ni poznal "očitkov v opoldanskih urah. Učni načrt je bil °>>siren, čeravno po vsebini ubog. Učenci so se korali od 6. do 7. leta naučiti 400 do 500 zna- Obvezcii telovadni pouk za dekleta bodo i na 0 jjar. šolah Z dne 23. illl. 1919 se pa vnrašanie stanarine in kuriva pušča popolnoma nedotaknjeno in tako dobi učiteli-stvo v Zagrebu še vedno stanarino XI. čin. razr. drž. uradnikov a odškodnine za rci va — nobene. Ker pa za 15 din. mesečno ne dobi nihče v Zagrebu stanovania in stane voz drv 1000 kron (250 din.) se ie obrnilo učitelisko društvo v Zagrebu do mestne uprave da zviša stanarino odgo-variaiočo X.—VII. čin. razredu in izplača tudi odškodnino za kurivo, ki gre učitelistvu po zakonu z dne 23. iul. 1919. — Kakor razvidno oretema učitelistvo v Za-«rehji vsai staro stanarino poleg svoie nlače in draginiskih doklad. V Sfoveniii ie na po uvelravlienju zakona z dne 23. iul. 1919 odpadla še stara stanarina in le slavni višii šolski svet in poverieništvo za uk in bogočastie kar kratkomalo prezrlo to vprašanje in ga ie na račun molčečnosti učitelistva odstavilo z dnevnega reda realizacije. — Nove učiteljske penzlje. Državni svet je rešil pritožbo tov. Birkoviča, ki ga je minister prosvete upokojil po 1. sept 1919 še s staro penzijo. na ta način, da ga mora ministrstvo prevesti s L decembrom 1919 na novo plačo po zakonu o nar. šolah z dne 23. jul. 191J in mu od tega dne tudi izplačevati pokojnino po tem zakonu. Številka rešitve državnega sveta se glasi 1774, od 21. maja 1.920. Ta rešitev je važna za vse one, ki so bili upokojeni po 1.septembru 1919 in se lahko nanio sklicujejo, če se jim je priznala še stara pokojnina. — Slovensko ljudstvo in Vrstovško- vi nadzorniki. Kmetijski list. glasilo »Sa-mostoine kmetske stranke« nrinaša sledeči članek: Liublianska inkvizicija. Tako imenuieio novo odredbo deželne vlade o imenovanju okrainih šolskih nadzornikov za Sloveniio Proti valji velike večine slovenskega učitelistva oroti volii liud-stva se ie izvršilo to imenovanje. To ie z.met nova slika slovenske demokrate. Česa vsega se bo še spomnila ta naša nesrečna vlada? Ali nima drugega dela kot vedno liudstvo razburiati. enkrat de- lavce. druvjč kmete in sedai nai pridete ! zopet na vrsto slovenski učitelii. In v teh j za nas tako kritičnih časih! Ali misli vlada j da smo obdani s kitaiskim zidom da ne J r.ride od nas nobena vest v svet? Vse. kar se noče udati klerikalnemu razdira-ločemu absolutizmu, mora iti skozi šibe. lsTa usoda ki ie oreganiala nas samostol-ne kmete že nad eno leto. bo zadela sedai slovensko učitelistvo. Mi samostojni kmetie ne moremo iti molče preko tega vprašanja Prava kmetska izobrazba bo mogoča le skupno s svobodnim slovenskim učitelistvom na deželi. Učitelii-suž-nii ne bodo vzgoirli odločnih in zavednih kmetov, kakršne mi kmetie potrebujemo. M;: sinemo prezreti, da se te prej omenjeno imenovaote izvršilo tik pred volitvami Gre za klerikalno nadvlado. Velik del učitelistva še ni pokazal svoie politične barve gotovo na ie da se ne ogreva za klerikalno nadvlado dria. Verstovška ki buče slovenskega učitelia zasužniiti. Temu učitelistvu hočeio spraviti na vrat svoie nadzornike ki bodo preiskovali niih politično prepričanje in iim. če ne bi. trobili v njihov rog zavezali usta. V zvezi s tem so nastaviianic. nrestavlianie m odstav-banie učiteliev ter razne šikane. ki bi si i;h izmislila ta inkvizicija. »Slovenec«, glasilo SLS. že orioravlia pot za huiiska-nie aroti učiteHem: v.krainih šolskih svetih Sf že nričema goma. Za liberalce bodo klicali učjtcite orav tako. kakor so nas samostojne kmete in vera ho v nevarnosti. In kai bo iz tega9 Malo več hujskanja, malo grše živltenie in večie sovraštvo med budmi a veri bo to Ic škodovalo. Boi teh starih krainih šolskih svetov avstriiskih patriotičnib ostankov bo brezuspešen proti zavednemu učitelistvu. ki te v volski j dosti prestalo zaradi svotega prepričanja, j med tem ko so ti kraini šolski sveti vol- j sko za domačo nečio nresoali. To bo zad- j nie žalostno deiante slovenske klerikalne j vlade. Mi samostofov kmetie pa smatramo j ta napad na samostojnost' učitelistva za naoad na našo samostoinost in odločno j povemo da se bomo s slovenskim uči- i telistvom borili ramo ob rami proti iiub-¡'anski inkviziciji. — Kmet. — Probčitev tega članka srno namenoma odlagali, ker smo še vedno nekoliko verovali v dostoi-no«t in pravičnost naše vlade in ker snv-upali da bo uvidela ta vlada sv o te nasil-tio krivico in io popravila Pričakovali smo zaman Zgodovina te;'a nasilstva ie sledeča: Imenovati okraitii šolske nadzor-n;ke ima pravico le ministrstvo v Beogradu. Ker na se ie ooverienik dr. Verstov-šek bal. da bo ministrstvo imenovalo nestrankarske šolske nadzornike na ta mesta se ie tmrl ministrstvu in imenoval na lastno ppst svoie strankarske pristaše in ne'tatorie. Vsled tega grozi nastati pravcata anarhiia med učitelistvom. Napredno uč'telistvo. ki ie organizirano v Udruže-niir Jugoslovenskega Učitelistva« (U. J. U.V noče priznati teh nepostavno imenovanih okrainih šolskih nadzornikov ter ima tudi čisto prav. Klerikalno učitelistvo. združeno v »Slomškovi zvezi« pa zopet g"Ozi da ne bo priznalo tistih nadzornikov ki bi iih imenovalo ministrstvo. Tako se varnie pri nas na naivišiih mestih državna avtoriteta. Tako anarhistično si nredstavliaio naši. klerikalci fakozvano samoupravo iavtonomiio) Slovenije. To bi bila le obnovliena Sušteršičeva strahovlada. (Onomba uredništva Kmetiiskega lista.) — Šolski nadzorniki v Sloveniji. »Narodna Prosveta« poroča: Minister prosvete je brzo-javne^ razrešil vse šolske nadzornike v Sloveniji, ki jih je nezakonito in samolastno imenoval prosvetni poverjenik v Ljubljani, in je ponovno za-| hteval ternopredloge o tem. Oziraje se na pred-! log. a ne upoštevajoč zahteve klerikalcev, ki se | protivijo zakonu in rešitvi ministrskega sveta fn | upoštevajoč predloge referenta -v višjem 5ol-j skent svetu ter upoštevajoč sposobnost vse* ; kandidatov, je minister prosvete imenoval okr. šolske nadzornike, vzete deloma iz predlogov poverjenika in deloma iz predlogov na seji viš. šolskega sveta. - Delo za novi šolski zakon v.kraljevini SHS. V ministrstvu prosvete zbirate sedai predloge in mnenja učiteljskih i dmštev in drugih faktorjev katerim le bil poslan načrt šolskega zakona ki ga ie izdelal Prosvetni Odbor v Beogradu 1. 1919. Ko so ta ureditev raznih mišljeni konča. <;: bo izdelal nov načrt zakona o narodnih šolah za celo kraljevino SHS. To delo se prične naibrže že tekom tega meseca. V prvi vrsti se belieži vse ono kar se »e no izkušnjah pokazalo kot neobhodno potrebno da se vnese v zakon, a se dosedai ni upoštevalo. Ooozariaio se zaradi tega vsi činitelii in sodelavci, da iaviio nedo-statke. ki so iih opazili v načrtu, a bi bilo o niih zakonite ureditve da to iaviio nemudoma ministrstvu prosvete. (Oddeleniu za osn. nastavu.) — Iz XIV. seje višjega šolskega sveta. V četrtek dne 30. septembra sc je vršila seja višjega šolskega sveta. Podpredsednik višji šolski nadzornik dr. Grafenaner je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal umrlega člana višjega šolskega sveta kanonika Majcna ter pozdravil novega člana Božidara Betrianija. Poverjeništvo za socialno skrbstvo ie namreč razrešilo Fr. Lavtižarja od zastopstva v višjem šolskem svetu in Imenovalo na njegovo mesto Betrianija. Nato se pritožuje nadučitelj Štrukelj, zakaj so se brez njegove vednosti vršila pogajanja glede nameščenja stalnega referenta za ljudsko šolstvo v Sloveniji v ministrstvu prosvete. Potem so poročali višji šolski nadzorniki in referenti o raznih tekočih zadevah: personalije na srednjih in meščanskih šolah, podaljšanje študijskih dopustov, razširjenje šol, predlogi okrajnih in krajnih šolskih svetov pri oddajanju služb itd. Sklenilo se jc, da se dekreti onih meščanskih in srednješolskih uCi-teljev, ki ne morejo ali nočejo nastopiti s^žbe, razveljavijo, oz. predlagajo v razveljavljenje. Pritožba zoper imenovanje nadučiteljice v Konjicah se je odklonila. Nadučitelju Dobniku se je ob vstopu v pokoj izrekla zahvala in priznanje. Potem se je prešlo na dnevni red. Nadzornik za risanje na srednjih šolah A. Koželj se je imenoval za nadzornika risanja tudi na meščanskih šolali v šolskem letu 1920/21. Pri tej priliki le predlagal član višjega šolskega sveta L. Jelene, naj se- nadzorstvo za meščanske šole preosnuje v smislu resolucije Dragotina Humeka, ki je bila sprejeta na letošnjem učiteljskem delegacijskem zborovanju v Mariboru. Nasvetoval je, da naj predsedstvo višjega šolskega sveta prouči to vprašanje in stavi na eni prihodnjih sej konkretno predloge. Predlog ie bil soglasno sprejet. O stanovskih in političnih društvih srednješolcev je poročal višji šolski nadzornik dr. Poljanec. Predlagal je, da se zadeva prepusti v rešitev ministrstvu prosvete. Potem se je vršilo dolgotrajno posvetovanje o predlogih slovenskega profesorskega društva o premembi naredbe o izpraševanju in redovanju v zrelostnih izpričevalih in dr. Predlogi so bili z nekaterimi spremembami sprejeti. Za nadučitelje so bili imenovani: Fran Friedl za nadučitelja pri Sv. Jerneju, Adolf Friedl v Svetinjah, Alojzij Intihar na Robu, Matija Kenda v Smledniku, Gustav Minkuš na Ska-ručni, Ivan Vuga v Komendi in Davorin Matko v Novem mestu. Učiteljske službe so dobili: Krista Petričeva, Antonija Hribernikova in Antonija Režabekova na dekliški šoli v Konjicah, Josip Pajtler v Limbušu, Rudolf Predan, Ljudmila Glinšekova in Marta Sekimtkova v Rogaški Slatini, Javorškova na Skaručni, Avgusta Sever-Archova v Št. Jerneju, Zorka Kosim-Bitežniko-va v Igavasi; nad učitelj Tomaž Bitenc se razreši od nadučiteljske službe v Bevkah in se prideli v službovanje na šoli v Škocjanu pri Turjaku. Nadučiteljska služba v Novi Štifti in Št. Janžu na Dravskem polju in učiteljska služba v Sve-. tinjah se znova razpiše; razpišejo se tudi učiteljske službe na Resniku, v Skomarjih, pri sv. Barbari v Slov. goricah, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, pri Sv. Juriju v Slov. goricah in pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, za katere ni bilo prosilcev. Oddaja nadučiteljske službe V Št. Gotardu in učiteljske službe v Turjaku se odloži. Dva profesorja se pomakneta v višji činovni razred. Na lastno prošnjo se upokojijo: Ana Dekleva-Račnikarjeva, Zofija Zupanova, otroška vrtnarica v Ljubljani, Olga Skuhala-Širceva in Alojzija Vovk-Maurinova. Upokoji se tudi 5 učiteliev v Prekmurju. Nanovo se sistemizira katehetsko inesto v Mostah pri Ljubljani in v Toplicah pri Zagorju. Sistemizira se tudi mesto učiteljice ženskih ročnih del na ljudski in meščanski šoli v Ljutomeru, služba se razpiše. Za stalnega slugo na drž. realni gimnaziji v Ljubljani se imenuje Ivan Grilc, doslej sluga na državni realki v Ljubljani. Njegovo mesto se razpiše. Službeni okoliš učiteljice ženskih ročnih del pri Sv. Trojici v Slov. goricah se v toliko spremeni, da bo poučevala na ljudski šoli pri Sv. Trojici in pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in ne več pri Sv. Rupertu v SI. g. Glede ureditve bolezenskih dopustov se sklene, da se vsak učitelj in vsaka učiteljica po celoletnem bolezenskem dopustu, ako še ni sposoben za službo, začasno upokoji. S tem je bil dnevni red izčrpan in podpredsednik je zaključil sejo. Opomba uredništva: To poročilo je v zadnji številki po neljubi pomoti izostalo. Za učitelistvo meščanskih šol. Na prvi seii Glavnega Prosvetnega Sveta v Vojvodini ie izbrana komisija ki se ima pečati z regulacijo plač meščansko - šol-sKemu učitelistvu — Odstranitev poverjeništev za uk in hogočastje. Pri letošnjem delegacijskem zborovanju v Mariboru je bil pri točki „Vprašanje nadzornikov" sprejet po delegaciji še naslednji dodatni prelog: „Odstranitev poverjeništev za uk in hogočastje bodi prva in najnujnejša naloga vseh pokrajinskih učiteljskih in profesorskih Zvez v kraljevini SHS. Vse agende teh poverjeništev naj prevzamejo višji Šolski sveti." — Prva sekretarica v ministrstvu prosvete. Po predlogu organizaciie beo-gradskih učiteljic te imenoval minister prosvete za sekretarico ministrstva pro- svete in za rcferentinio za žensko liudsfto *C'*stv» Kravo lunkovičevo. učiteljici» v Trsteniku. —- Plače učiteljem iz okupiranih oze-meH ^Narodna Ptosveta« ooroča: Učlte-liima • učitelircama u Voivodini. a koii se nalaze na teritoriju. koia no ueovom o miru neče »rinasti našo) kraljevini, izda-vače se nlaia i dnevnica na skupoču za sve vreme koie budu nroveli u službi u na?o4 kraHevinf. bez obzjra da H su oolo-žili zakletvu na vernost. Plata če im se odredKvatl no našem zakonu o nar ško-iama. a dnevnica na skunoču no postoie-čem rešeniu M'n. Saveta. — Zadnji dan Jugoslovanskega profesorskega kongresa v Beogradu. »Jutro« poroča: Zadnji dan je skupščina razpravljala o zboljšanju pouka na ta način, da bi dajalo smernice profesorsko društvo kot najbolj kompetenten činitelj. Razpravljalo se je tudi o vprašanju zgradbe profesorskega doma. Kongres je pooblastil odbor profesorskega društva, naj osnuje ustanovni fond za ta dom ter zahteva cd ministrstva za prosveto podpore v to svrho. Dom bi služil v prvi vrsti profesorskim sirotam. Odbor se je nadalje pooblastil, naj zahteva, da se doklade In plače profesorjev izenačijo po vsej državi. Kon-sres je obsodil postopanje vlade v vprašanju glede člena 15. volilnega zakona za konstituanto (pasivna volilna pravira). Končno je predsednik dr. Markovič naznanil, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, ako bodo profesorji v Hrvatski pristopili v edinstveno organizacijo, v nasprotnem primeru pa se bo vršil v Ljubljani. Končno se je tudi sklenilo, da se od ministrstva za prosveto zahteva, naj se profesorja dr. Markovič in Treblnjac postavita ali pred sodišče, al! pa naj se jima vrneta službeni mesti, s katerih sta bila odstranjena zaradi svojega komunističnega prepričanja ia glasovanja. — Odobrena oravila I.'JU. Na osnovi člena l uredbe o ttreieniu ministrstva nrosvete is odobril minister nrosvete oravila IJdriiženta Jugoslovanskega Učiteli-stva. — Nujna zadeva. Prejeli smo pod tem naslovom sledeči dopis: Kakor so noročali naši stanovski listi. ie ministrstvo prosvete predpisalo učni načrt za meščanske šole. k? se uveljavi začasno v šolskem letu 1920—21. Ker pa doslej ni bilo nikjer Citati, da bi kakšna enketa poznavateljev meščanske šole izdelovala kakšen učni načrt, so ga najbrž izdelali hre/ nas Krivi smo temu oa Gotovo Dre-cej tudi sami. ker ni nikjer slišati našega glasu. To je pa mogoče le potom organizacije meščanskošolskega učiteljstva, ker bodemo doživeli še več sličnih iznena-denj. Učne načrte za meščanske šole je treba preustrojiti. aktualno postaja vprašanje zastopstva mešč. šole v okrajnih 1« višjem šolskem svetu. Treba se je pogovoriti o učnih knjigah, o učni obveznosti strok, učiteljstva itd. Interes mešč. šole naravnost kategorično zahteva, da se strok, učiteljstvo čim prej kje sestane ter §e v omenjen'h vprašanjih razgovori, sicer bodo o meščanski šoli še nadalje odločevali možje, kateri nje ustroja .sploh ne poznajo. Celje. Ljubljana. Maribor! Ali res ni nikogar, ki bi sklical takšen sestanek? AV se bomo zganili še le takrat, ko nas bode prehitel čas. oziroma Ljubljana ali Beograd s svojimi naredbami? — Prinomba uredništva: Tovarišu donisniku bi moralo biti znano da 'e bil sestanek meščanskošolskega učitell-stva že sklican nred meseci za učitelistvo meščanskih šol. a so sklicatelji naleteli takrat v lastnih vrstah na tako velike ovire da se te nameravani sestanek moral opustiti. — Narodni dobrotnik. Dne 4. t. m. je umrl na svojem posestvu v Makolah g. dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju pi i Jelšah. V svoji oporoki se le spomnil prepotrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda ter jo postavil za svojega univerzalnega dediča, s katerim činom je naklonil družbi nad 1 milijon kron. Velikodušnemu narodnemu dobrotniku bodi ohranjen časten in trajen spomin v vrstah vsega slovenskega učiteljstva! — Podržavljenje mestne trgovske šole v Celju. Mestna trgovska šola v Celju ie prešla s 1. septembrom t. 1. v državno upravo in postala državni zavod. S tem se je izpolnila že večkrat izražena želja celjskega mestnega sosveta in trgovstva. — Pritožba staršev. Pod tem naslovom piše „Jutro" z dne 8. t. m. sledeče: Oče ki ima šoloobvezne otroke, nam niše: Počitnice so bile dolge, toda za našo prosvetno upravo še vedno prekratke. Poverjeništvo za uk in bogočastje porabi menda ves svoj čas za politiko, zato ni čudno če ie pozabilo skrbeti da bodo naši otroci mogli dobiti učnih knjig. Zaman povprašujem po knjigarnah — knjig navzlic obljubam ni. Naše učiteljstvo po svoji ogromni večini vpošteva težavne razmere in skuša otrokom s potrpežljivim in natančnim razlaganjem nadome- stiti krMge. Pont'-J. ta ne viJi.n ■ ' - , v „"¿a razumevanja m v šali Uršulink se ie n. pr. zgod lo. da je učiteljica v nekem razredu zagrozila učenkam s slabim redom iz vedenja (!!), — ako si takoi ne preskrbe potrebnih učnih knjig. Otroci jo- I V;ato. starši k Ineio kniiearne skoini-gajo z ramami, poverjenik pa mirno \ opravlja svoje strankarske posle. — Poljudni zdravstveni tečaji. Po i naročilu ministrstva za narodno zdravje se bo priredila v Ljubljani šola za poučevanje naroda v vseh važnejših zdrav- j stvenih zadevah. Šola bo imela obliko poljudnih šesttedenskih tečaiev. Za sedaj se razpisuieta dva tečaja, enega za i splošno občinstvo, drugega za ženstvo. ; 1.) Prvi tečai h kateremu imato ori- j stop vse odrasle osebe, ne glede na spol ; in stan, se prične dne 8. novembra t. 1., t;redavania se bodo vršila vsak dan. iz-vzemši nedelje in praznike, v kemični dvorani tukajšnje državne realke od 20. do 21. ure. Predmeti se bodo menjali po nastopnem redtr Občna hieiiena (mestni fizik dr. Otmar Krajec), tuberkuloza (dr. Tone Jamar), alkoholizem (docent dr. Ivan Robida). 2.) Drugi tečaj, namenjen le za odraslo ženstvo. se prične istotako dne S. novembra t. 1. Predavania se bodo j vršila v risalni dvorani 1. državne gimna-' zije vsak dan. razen nedelje in praznl-1 kov od 20. do 21. me. Predavanja bodo i "obravnavala bolniško postrežbo (primarij | dr. Ivan Jenko), oskrba mater in dojen-! cev (profesor dr. Alojzij Zalokar), zašči-| to dece (Alojzija Štebi). Prijave sprejema ; ; zdravstveni odsek (deželni dvorec soba j I Št. 37) do všetega dne 26. oktobra vsak ; j dan od 8. do 12. ure. Izmed priglašenih i . se bo sprejelo toliko udeležencev, koli-i kor bo dopuščal prostor in se bo sprejetim pravočasno dostavila legitimacija, s i katero se imajo izkazati pri vstopu v učno dvorano. Udeležba je brezplačna; i priglase pa naj se le tisti, kj imajo resno | voljo udeleževati se vseh predavanj do i konca tečaja. — Obrtno-nadaljevalna šola v Celju, i Kar se ne more posrečiti v Ljubljani, se 1 je posrečilo v Celju: V nedeljo 10. t. m. i se je pričel pouk na tamošnji obrtno-na-| daljevalni šoli. ker so se finančne zade-i ve ugodno re.Vle na zadnji seji celjskega šolskega odbora. — Žrtev nemškega divjaštva. Slavko Malnarič, učiteljiščnik iz Ljubljane, Stara pot št. 1, je šel 8. t. m. na stražo ! na Koroško. Deležen je bil patrulje v Podrožčici. Dne 9. t. m. zrntral ob 2. uri poči neki strel m krogla je zadela Mal- ! nariča v stopalo desne noge. Kdo je stre- ; ljal, se vsled teme ni moglo dognati. Malnarič pripoveduje, da so hoteli nemški divjaki na več mestih slovenskim kmetom zažgati posestva, toda naše straže so jih prepodile. Malnariča so prepeljali v Ljubljano. — „Društvo ljubiteljev poljskega naroda" priredi tudi letos v Ljubljani tečaj za učenje poljskega jezika. Poljski narod je po številu drugi Izmed slovanskih narodov, po kulturi pa zavzema med nfmi eno izmed prvih mest. Razgovor o otvoritvi kurza se le vrši! v petek, dne 8. okt. nb 18. uri na realni vimnaztH na Polianah. I. nadstropje. — Društvo „Jubilejska samopomoč" naznanja, da sta umrla člana Anton Fa- ' kin in Josip Dobnik. Treba bo torej po- ' slati za 65. in 66. smrtni slučaj. Položnice j se v kratkem odpošljejo z napisanimi zne- j ski za gornja slučaja, poštno in event. za- j ostanke. — Popravek. V 37. štev. Učit. Tovariša piše poročevalec o zborovanju Učit. društva Ljubljanskega med drugim, „da sta morala oba Kocijančič resignirati na službo (v Ljubljani namreč)." Imenovana dva nista resignirala na službi v Ljubljani. pač pa sta za zdaj ostala še na mestih. ker nimata stanovanja v Ljubljani. Novi službi nastopita kakor hitro dobita primemo stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. — Za prvi letnik kmetijskega tečaja na državni kmetijski šoli v Št. Juriju ob Južni železnici, se je priglasilo letos samo 17 gojencev, dočim je prostora za 28 gojencev. Res žalostno dejstvo, da vlada tako malo zanimanje za to važno gospodarsko šolo. Potrebno bi bilo, da se rok za prijave podaljša. — Rudarska šola v Celju, ki bo obsegala letos dva letnika, prične s poukom v prvem letniku dne 1. novembra, v drugem pa dne 18. oktobra. Pouk bo trajal do dne 31. iulba 1921, V orvi letnik bo sprejetih letos 30 dijakov. — Profesorski štrajk v Osijeku. Na vseh srednjih in strokovnih državnih in zasebnih šolah so stopili v štraik profesorji, ker so baje materijelno oškodovani v plačah z oz:rom na druge stanove. - — Himen. V torek dne 12. t. m. se je poročila naša tovarlšica gdč. Lucija Mencinger, uči« milKOlil rt.--.'.i v ura.-i:ai;!i ? ■ ■ ■ Rainer-jem. Bilo srečno! — Na štirirazredni ljudski šoli v Kranjskl-sorl ie takoj oddati eno učno mesto. Zglasiti se je pri šolskem vodstvu. Za dobro hrano in stanovanje je poskrbljeno. Neodrešena domovina. — r Izboljšanje učiteljskih plač. Ministrstvo v Rimu je sklenlo, da bodo učitelji ljudskih šol v zasedenem ozemlju deležni vseh ugodnosti, ki jih uživajo učitelji v kraljevini. — r Ravnateljstvo meščanske šole v Fu-stojnl naznanja, da je gen. civ. komisarijat dovolil četrti razred. V to svrho išče ravnateljstvo novih učnih moči. — Šolsko leto prične na zavodu v sredo 20. oktobra. Vpisovanje se bo vršilo 18. m 19. t. m. Nanovo vstopajoči učenci predlože /aduie spričevalo m rojstni list. Sprejemajo se tudi hospitantke. — r Italijani zapirajo hrvatske šole. V Drni-šu v Dalmaciji so Italijani zatvorili Hrvatsko šolo in pošiljajo otroke v Šibenik, kier se je otvo-rila za to deco italijanska ljudska šola. —r Slovensko šolstvo. Na Slovenskem učiteljišču v Tolminu se prične šolsko leto dne 15. oktobra. — Na šoli Glasbene Matice v Trstu se vrši te dni vpisovanje. — r Redni pouk na šentjakobski šoli v Tr- ita se je pričei. Vpisanih je okoli 1500 sl]vcnskl:i otrok. — i Učue knjige. Stare predelane Vidrove in Josin - Ganglove učne knjige bodo odobren*.-v kratkem času, centralni urad v Rimu je zahteval neke male popravke. Dotiskane bodo do srede novembra. Za sedaj je potrjena tu pripravljena le Bandljeva »Zgodovina Italije«. Koncem oktobra ¡¿¡deta mali in veliki katekizem, Zgodbe in Crnlvčeve računice pa koncem novembra. — r »Glasbena Matica« v Trstu je otvorili svojo šoio. Vpisovale se ie zaključilo danes Poučevalo se oo tudi v spodnji okolici iti tudi pri Sv. Jakobu. — r N-isramna predrznost laškega višjega iciskega iunkciooarja, Meseca septembra se j; podalo predsedstvo 'Zveze slovanskii učltel! skih društev v Trstu« na generalni tiv. j:omis:i rijat, da pospeši rešitev nekaterih za celokupno učiteljstvo zascuene^a ozemlja prav perečih vprašani Med drugim so se mudi1! tudi pri višjem šoNkeii. uadic-rniku, ki je bi. v svoji drznosti toli nes-amen, da je učiteljstvi- nolirulil s temi-le besedami: »Zasedbena obi;i trditev. Če oblast kng* premesti, ie to le milost, ki mu jo Izkaže, ker ta lahke kar odstavijo In pošljejo »z Bogom >k vragu«, kakor že sami hočejo. Vse delovanje jugosioven-skega učiteljstva smatra šolska oblast za proti-Italijansko in protldržavno. Z ozirom na napade (Učit. Lista in drugih slovenskih časopisov), katerim Je ona Izpostavljena zaradi ravnanja z uči-teljstvom, bo prisiljena tudi ona objaviti v skrajnem slučaju potom italijanskega tiska vse tozadevne sfučaje učiteljskega delovanja, ki jih na-te-.tčno pozna In bo tako dokazala njih krivdo. Končno ue more šolska oblast razumeti, kako da učiteljstvo ne uvideva njene dobrohotnosti do šole in nJega samega.« — Kakor se razvidi iz tega razgovora, čakajo naše tovariše onkraj de-markacijske črte res zlati časi! r Italijani proti našlin šolam. S Sušaka poročajo 10. t. m.: Te dni so postavili Italijani pred vse tukajšnje srednje šole karabinerje, ki zahtevajo od vsakega dijaka legitimacije. Ako se izkaže, da dijak ne stanuje na Sušaku, temveč v kakem drugem kraju okupiranega ozemlja, ga ne puste v šolo, marveč ga peljejo na policijo in ga tam zopet izpusie z navodilom, da mora hoditi v šolo v kakem drugem kraju Julijske Benečije, ker da je tam dosti srednjih šol. Očividno je, da delajo to zaradi tega, da bi popolnoma opustili srednje šole na Sušaku. Na vprašanje, zakaj tako delajo, so odgovorili karabinjerjl, da so dobili za to nalog od komande v Opatiji. Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne4 v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. »Ljubljanski Zvon«. XL. Vsebina 8. številke: Ivan Albreht: Meditacija. — A. Gradnik: O, ti življenja črnopeni vir. — Ivo Šorli: Gospa Silvl-ja. — Dr. Avgust Žigo?.: Korytkova pogodba z Blaznikom. — Miran Jarc: V noči. — Franc Ve-ber: Bergsonova teorija smešnega. Stano Kosovel Brez besede. — Ivan Zoreč: Mana. — Pranje Roš: Iz polnih čaš. — Dr. France Goršič: O iamorastlem pravu. — Igo Gruden: Narahlo, tiho. — Ivan Albrehi: Tomijevc Tine mlada leta. — .Miran Jarc: V rokah hlad. — Marija Kmetova: Večerna. — A. Gradnik: Na goriškem gradu. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. Slovenačka književnost Te dni Izide v Beogradu (zaloga Zdravko Spasojevlč) knjiga pod gornjim naslovom, ki jo je napisal dr. Ivan Prijatelj, profesor ljubljanske univerze. Uvod knjige je napisal Pavle Popovič. Nov list za mladino. Ministrstvo prosvete je sklicalo enketo, katera proučava vprašanje o ustanovitvi mladinskega lista, ki naj bi imel nalogo vzgajati mladino v duhu narodnega cdln-stva. Naša deca. V Beogradu Je začel izhajati list za otroke, lepo v barvah Ilustriran. Ureja ga Je lena Zr^jč, Ilustrira pa J. Danilovac. Na naslovni siki vidimo našo Jugoslovansko deco, kako pleše kolo. Med njimi Je tudi deklica v slovenski narodni noši. List Je za otroke zelo primeren i« se v njem z lahkoto uče srbohrvaščine. Priporočamo" ga prav toplo vsem. Dobiva se po knjigarnah. Stane štiri krone, kar ni drago za 16 ilustriranih strani Otroci bodo Imeli pri njem mnogo zabave, ker ima v slikah razne igre za naše deco. Listnica uredništva. Tov. Am. K. T.: Ne moremo uporabiti za naš list. Izdaiateli in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba UJU. — poverjeništva Uubliaaa. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubllani. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le aebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani regiBtrovanu zadruga z omejenim Jamstvom. Promet do 30. sept. 1920 K 450.928*60. Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/.. -M Uradne ure ( Vsak četrtek in vsako soboto od '/»o. do 1 ?6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja. mmmmmmmmmmmmmmmn Ali ste že pristopiti kot član (članica) k Tvornici učil? Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige: Spisi Mišjakovega Julčka. I.—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. — E. Gangl: Zbrani spisi. I.—VI. zv. — J. Ribičič: Vsem dobrim. — J. Trost: Moja setev. — F. Palnakovi spisi. L in II. zv. — Zvezek tu navedenih knjig stane vezan a 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. I. in II. zv. vezan a 7 kron. — Jan Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. — Dr. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 10'80. — Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14 40. RrkPni "Zfirsicriitr °bsega koledar, plače stalnega učiteljstva, na FVULIll AdpioiilK^ ljudskih in meščanskih šolah, draginjske doklade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12"—, za 150 učencev K 14"—. Šolski list. I. stop., 1. štev. pošla, I. stop., 2. štev. 5 kron. — II. » I- • pošla, n. „ 2. „ 8 „ — III. „ 1. „ 6 kron, IIL „ 2. „ 14 „ K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.