Poštnina pSacana v gotovini Cena današnf® št@v- 75 para p«-— P osam e zn e Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. TA.BOR* w»fc J®", rirev« nedelje la premikov, ob 18. uri X datumom naal«lnjc boru, Jurčičeva «L It. i, l nmd. »tropje. Telefon interurb. it. 270. W*AVA se nahaja v Jurčičevi uliei st. A, pritlieie, desno- Telefon it 24. — SHS peitno&bovui račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne aaira. «* Rokopisi Se ne vračaj«. T Ti Maribor, torek 16. septemba 1924. ICO j jan a »TABOR« je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. '■^Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drnvi 1W5 raztegnejo na dolgo in široko. Zborovanje HRSS v Zagrebu. vstopilo v visdo. O* „d„,er - M g-lSŽ ST- JES, ”vSl° ™ P°tfi Mzrmta republiki. -Kadita. cr«. ii.liill - V Zagrebu je bil včeraj popolen red in mir. ZAGREB, 15- sept. Včeraj se je vršilo Veliko zborovanje HRSS, ki ga je politična javnost cele države pričakovala z nenavadnimi zanimanjem; ki ga je pač pripisati temu, da usoda sedanje vlade jzaviai od premišljene ali nepremišljene zgovornosti voditelja HRSS Radiča. Za to zborovanje so Radičevci agitirali več tednov med ljudstvom in še v soboto so zagrebški dnevniki napovedovali 100.890 ljudi. Vzlic vsej agitaciji ni bilo to število niti iz daleč doseženo; pcuna se, da je prispelo od zunaj o _ • oseb Po večini so bili kmetje vl t, ške okolice. Iz poteka ?korovanja je videti da je imela »manifestacija Radičeve 'stranke« zgolj ta namen: dokazati nasprotnim1 strankam, da mase se zmi-rom zaupajo Radiču in gredo za njim in le v drugi vrsti je šlo zato, da se masami oznanijo nove parole radičevskega evangelija. Udeleženci zborovanja so imieli samo dolžnosti, nič pravic: poslušati so morali govore, vzeti na znanje poročila in potem mirno oditi s prepričanjem, da Radič zna, kaj dela. Že v zgodnjih jutranjih urah so se pomikale skozi mesto ljudske množice in se začele zbirati na trgu pred vseuči-liško knjižnico. Tu jo bila postavljena ozaljšana govorniška tribuna, ki je bila seve vsa v hrvatskih zastavah; državne ni bilo videti. Počasi so začeli prihajati poslanci, ob 11. uri pa je prispel pr e ds. Radič. Tik tribuno so stali tudi nekateri zajedo i čar ji, ki se Zbirajo okoli »Hrvata« potem davidovičevski demokrat poslanec Gj-orgj-e Popovič in radikalski Poslanec Mita D imiit r i j e vič. Kmalu po 11. uri je otvoril zborovanje podpredsednik HRSS dr. Maček. V kratkem nagovoru je naglašal, da današnje zborovanje pomeni zmago nepremagljive hrvatske tradicije in ideje " hrvatsikl svobodi. Nato j e nas topil St j epa n Radič. Kmetje so seveda napravili velik hrup in zapeli »Lepo našo domovino«. Ko se je ploskanje poleglo, je začel mojster demagogi je svoj že v naprej razvpiti »»včliki govor«. Uvodoma, je povdarjal, da se stranka slejk-oprej bori za mir, svobodo in pra>-vico. V Angliji je prišla na krmilo delavska vlada, ki s podporo parlamenta vodi pacifistično zunanjo politiko katero on (Radič) že 20 let oznanja. (Kmetje so pozabljivi in so že pozabili njegove hujskaške vojne pesmi na čast Avstriji in njeni vojski. Ured.) Tudi v Ženevi jo Macdonald naglašal. da manjkajo zastopniki velikega nemškega naroda. Potem je Rud''' omenil sovjetsko Rusijo ki bojda tudi dela za svetovni mir. samo da uporablja druge met-odeO). (Klici «Živein Rusija!«) Macdonald je tudi re kel nekaj, kar so nas Hrvatov ne tiče kar pa zadeva predvsem Srbe in druge sosedne narode, dia mali naroidi s svojo nasilno politiko ustvarjajo nevarnost da bodo pri novih komplikacijah izgu bili vse, kar so pridobili z vojno in 5 mirovnimi pogodbami, morda celo lasten obstoj, Anglija in Rusija sta se zedinil za mirovno-ek on omsko sodelovanje, za kar mora on (Radič) Macdonfdda in Či Čerina pohvaliti. (Zborovalci ploskajo 'n vpijejo: »Živjcla Rusija i Engleska!«) Ob istem času je prišpl preobrat tudi v Franciji. Francosl-a vlada pa ni tako pacifistična kot angleška, ker v Franciji delavska in kmečka stranka 5de nastajate vendar pa tudi francosko ljudstvo na želi vojna Dočim so se v Rusiji, naAng-leškem in v Franciji spametovali, so mali narodi postali še bolj neumni kot so bili pred vojno. Tako je v Romuniji, na Češkoslovaškem, na Poljskem in tako so bili še nedavno tudi Srbi. Ob istem- času kot v Angliji in Franciji so začele tudi pri nas nastopati izpremembe. Dobili smo pošteno, ustavno in parlamentarno vlado, ki je nadomestila dosedanjo vlado lopovov, nasilnežev in vsiljivcev. Da-vidovičeva vlada sicer ni kmečka, federativna in republikanska, vendar pa jo evropska, demokratična in parlamentarna. Včeraj je hrvatsko narodno zastopstvo sklenilo, da bo vstopilo v to vlado in ji dalo vso pomoč, da s svojim programom pripravi izvedbo velikega cilja. Njena dolžnost je, da upelj-e pošteno u-pravo, zapre one, ki so kradli državi milijone in izvede svobodne volitve; po volitvah pa bi sledil pošten sporazum. Poprej je bil sporazum nemogoč. Celo med pristaši HRSS so bili ljudje, ki se jim je zdela strankina politika preveč dobrohotna in so si želeli nasilnega postopanja, toda tok dogodkov je dal prav mirovni politiki, ki jo je doslej vodila HRSS. Hrvati so svoboden narod, ki noče vojne in ki tudi ne bo dopustil vojne. Če je Anglija spoznala, da jo 'bedasto, če kdo rožlja s sabljo, tedaj tega tudi mi ne bomo prikrivali. Tudi če bodo naši sosedje še vedno taki norci kot so sedaj, bomo mi protimilitaristi. Toda če bomo napadeni, bomo postavili vsak trenutek pred njih 6 milijonov najboljših vojakov, da bomo obranili našo domovino. V našo vlado ne sme vstopiti noben minister, ki ni parlamentarec. (S tem je hotel Radič opravičiti vstop HRSS v vlado). Treba je priznati, da se sedanja vlada g. Davidovima trudi za sporazum z nami. Velika ovira pri tem so uradniki, ki so ostali izza prejšnje vlade in katere bomo polagoma odstranili. Popolnoma odstranila pa jih bo seve šele izrazito kmečka vlada. Vsi, ki jim sedanji razvoj n-otranje politike ne ugaja, morajo biti odstranjeni (t. j. vse, ki se ne uklonijo radičevskemu batinaštvu, je treba vreči na cesto. Ured.) Red, ki vlada na današnjem zborovanju, priča, da se razmere vendarle izboljšujejo. Za Radičem je govorilo še več drugih govornikov, med njimi davidovičevski demokrat Popovič. H koncu je Spregovoril Radič še enkrat in razložil iz-pre-membo taktike in programa, seveda v demagoški obliki, da ni bil umik preveč očiten. Z monarhizmom je treba računati in mirno iti k republikaiistvu in k svobodi. Stranka ostane pri svojih zahtevah glede federacije in lastne legislative in ekseku tive za Hrvatsko. Temu cilju smo vsak dan bližje. V parlamentu se bomo v budžetnih vprašanjih ozirali na ljudske potrebe, ne bomo pa stavili ultimatov. Vsak poizkus, da se sestavi vlada, ki bi bila proti volji ljudstva, bomo energično odklonili. Svarimo tudi sosede pred nepremišljenimi napadi! Če bo Italija, s katero še imamo poravnati stare račune, napravila samo en korak čez mejo, bomo mi v dveh dneh daleč v Italiji! II koncu je naglasil važnost trgovsko-političnega zbližanja z Rusijo in je dejal, da Je to bil smoter njegovega potovanja v Moskvo, no. Udeleženci so se mirno razšli. Povsod je vladal mir in red. Po ulicah so hodile močne patrulje. VELIKA STAVKA KOVINARJEV V AVSTRIJI. Delodajalci ponudili pogajanja. DUNAJ, 15. sept. Danes so začeli stavkati kovinski delavci v vsej Zgornji in Spodnji Avstriji na So biografskem in v graškem okraju. Včeraj so zastopniki industrijskih podjetij konferirali z vladnimi zastopniki. Po štiriumi razpravi so podali izjavo, v kateri pravijo, da odstopajo od prvotnega stališča, češ, da so izključena pogajanja^ o povišanju mezd v kovinski industriji. _ Potemtakem so voljni stopiti v pogajanja z delojemalci. Strokovna Zveza stavkajočih j-e ponudbo podjetnikov sprejela. Danes dopoldne so se pričela prva pogajanja, Borza. CURIH, 15. septembra. (Sklepni tečaji). Pariz 28.50, Beograd 7.10, London 23-70, Praga 15.90, Milla-n 23.25, Newyo-rk 530.50, Dunaj O.OO75, Budimpešta 0.0685, Sofija 3.865, Bukarešta 2.8325. Doma In po svetu. — Šesta obletnica prodora solunske fronte je danes 15. tm. Dasi mnogo sla-bejša od sovražnika jo junaška srbska vojska v svetem zanosu ta dan ustvarila čudež, ki nima primere v zgodovini: izmučena, lačna in bosa je v nevzdržnem poletu uničevalno pobila na-dmočne, šte vilično in materija,lno, Nemce in potem nastopila slavni pohod do Temišvkra Ljubljane, Reke, in Skadra! Slava juna — Nemški dnevnik v Beogradu pod imenom »Belgrader Z-eitung« prične iz ha j ati s 1. okt. List bo neodvise n od vlade in strank. Volilno gibanic. lista »viteza« zagorski je zopet zgubila pet kandidatov. Prekli cali so svoje podpise gg. Galiot Ivan, že lezničar, Pod mostom 4. Rogina Josip, pek, Barvarska 5; Šini go« (Schraigotz) Andrej, spremljevalec, Barvarska Wojvo-da (Vojvoda) Štefan, čevljar, Barvarska ul. 5 in Jakob Do-gša, čevljarski mojster, Mlinska ulica 11. Ostali še sle dijo, ker je med njimi velika zmešnjava sedaj, ko so takorekoč na sramotnem o dru. Čim prej to storijo, tem boljše za nje. RAZNI NEMŠKI BURŠAKI se — pozvani od nemškega vodstva Mariboru — potikajo že po našem mestu v svrho agitacije za nemško listo. Tem fantičkom bo treba energično na prste potipati. V Gradcu se navdušujejo proti Jugoslaviji, sem bi pa radi hodili zgago delat. NEMŠKA AGITACIJA j-e te dni na višku. Vsi nemškutarski in nezavedni volilci so dobili danes v kuvertah doposlano »Cillier Zeitung«, kateri je nemški volilni oklic. Iz Avstrije so poklicali nemški voditelji vse oue Nemce, ki so so že tja preselili, pa so žal ostali še v imenikih. Nemci v svo jih oklicih lažejo, da jim gre samo za občinsko gospodarstvo, graški in dunnj ski nemški listi pa odkrito priznavajo, da gre za nemški plebiscit. Mariborske vesti. Maiibor, 13. aeplcmbra 1924 ANGLEŠKI TEČAJI V MARIBORU. »Društvo prijateljev angleškega jezi 'k-a in kulture« priredi tudi letos 2 an gleška tečaja in sicer začetniški ter kon verzacijski. Angleški jezik govori 350 milijonov ljudi, z angleškimi jezikom je človeku takorekoč odprt ves svet, angle ški narod pa ima tudi bogato in krasno literaturo ne samo leposlovnega ampak tudi znanstvenega značaja. Angleški kro žek je dobil z letošnjim lotom tudi svojo društveno sobo v Vesni ter ima zaen Ob 13. uri je bilo zborovanje zakljuČe- 1 krat na razpolago en dnevnik (Daily Te Leto: V. — Številka: 211. egraph), en ilustriren tednik (Graphic) ter eno mesečno znanstveno revijo (The nineteentk Century). Zasigurana so tudi že predavanja v angleškem1 jeziku. Ob tej priliki se vabijo k pristopu ne samo novi člani (članarina 24 din. letno), ampak se pozivajo tudi vsi prejšnji člani, da se začno udeleževati društv. življenja. Kdor se je uspešno udeleževal I. tečaja, lahko prihodnje leto brez skrbi pristopi v konverzacijeki kurz. Prijave sprejema pismeno ali ustno prof. dr, Kotnik, držav, realka (ob iK 10. ali % 12. ure dop.) Začetek tečajev in otvoritev društvene čitalnice bo pravočasno naznanjena. Dve povorki. Včeraj je bil krasen dan. Solučno, toplo, ko da 'bi hotel september v zadnjem trenutku rešiti dober glas letošnjega deževnega in hladnega poletja. Na mariborskih ulicah je bilo živahno in pisano: pravi nedeljski dopoldan. Okoli pol 10. ure, ko je bilo na glavnih cestah in ulicah obilo meščanov, dežola-nov in otrok, so veselo zadoneli glasovi vojaške glasbe: čez državni most je prikorakala dolga četa beograjskih vojaških akademikov, ki so odhajali iz Maribora. Spredaj so jezdili častniki, potenj je korakala vojaška godba, nato so ee vrstili mladi vojaki — jutrišnji oficirji. Sami brk-hi, bodri fantje, ki so skoraj dva meseca po stari soldaški navadi vznemirjali srca mariborskih gospodičen. Strumno so korakali v paradnih oblekah in s polno opremo: rdečo hlače, modra bluza, rjavi telečjaki — barve, ki že od nekdaj vnemajo ženska srca. In godba je po Slovenski ulici veselo igrala koračnico iz Gounandovega »Fausta*, staro soldaško pesem. V vrvenju ulice, v bla(gi in veseli solnčni svetlobi je odšla proti kolodvoru prva pov-o-rka. Rekli so ji: »militaristična«. Nekaj minut nato je prikorakala draga, živo nasprotje prvi. Tej pravijo: < an-timilitari stičn a«. Obe sta bili ob istem' času na Aleks-sandrovi cesti. Ljudje so se mirno zabavali nad nekoliko čudnim srečanjeral dveh svetov, ki pa nista trčila drug v dragega, ampak sta šla vsak po svoji poti. Socialisti so imeli svoj »protivojni dan« v stilu pacifističnih manifestacij. Zbralo se je še precej ljudi, menda okoli 1500. Med njimi ženske, otroci, vse, kai pod rdečim praporjem! »leze ino gre«. Nosili so nadpise: »Nikdar več vojne!« »Za svetovni mir!« »Za sporazum med narodi!« »Za razorožitev!« »Za Društvo narodov« itd. Povorka je korakala dokaj mrtvo; le tnintam je kdo zavpil: »Doli z vojno«. Ljudje v povorki so za hip prekinili običajne razgovore in ponovili ta zelo problematičen klic. Nekoliko slikovitosti so dali povorki socialistični skauti in telovadci »Svobode«. Sicer je bila povorka prav dostojna, le efekta ni napravila. Kontrast med. prvo in drugo je bil preočiten. V daljavi so zamirali zvoki vojaške koračnice. Pod temi zvoki so »antim-ili-tairisti« zavili v stranske ulice, da dospo na zborovanje v Gamibrinovi« dvorani. Tako sta se »militarizem« in »pacifizem« mirno in ob zvokih vojaške^ koračnice razšla-. Malomeščansko poulično življenje se je vrnilo na stari tir. Pravzaprav pa prva povorka ni bila militaristična, zakaj vojaštvo j-e le orodje, ki ga uporabljajo državniki in politiki; da tudi socialistični in zlasti št komunistični, to vemo vsi. Druga povoi-ka ni bila pacifistična, ker je imela bližji in popularnejši cilj, pridobiti delavske mase za diskreditirani občinski socializem v Maribora. Pacifizem se ne dela s povorkami, temveč s sporazumom državnikov in s lati turnim napredkom. Pač Pa lahko s povorkami snubijo volilee. No, včerajšnji rdeči manever ni bil tako efekten, da bi bi? Narodni blok le za hip v strahu za svoje volilee. Svetovna razorožitev je lepa reč, i ali nesocialistična uraksa socialistov t /»T ac D \J> a«. V' pranporn, črno' m septembVa: 192». cKčrnskeni svetu v Mariboru še lepša! In to drugo ljudi mika! (ni Iz pisarne velikega župana. V torek fn sx-edo dne 16. in 17. tm. Veliki župan irnarib. obl« at i ne bo sprejemal strank, iker službe no odpotuje v Beograd, mj Vprašanje našega gledališča. Včeraj se je vrnil iz Beograda upravnik (Narodnega gledališča g. dr. Brenčič. Za sedaj ni dosegel nič drugega nego to, da 'bo vlada zahtevala od skupščine naknadne kredite za izredno subvencijo za naše gledališče. Usoda gledališča bo tedaj odločena na prvih sejah finančnega odbora in narodne skupščine. Komu-nikej g. upravnika prinesemo jutri v celoti. mi Ljudska knjižnica. Z začetkom' šolskega leta se začenja nov dotok čibaie-iijev. »Ljudsko knjižnico« bodo spet napolnjevali mladi, spočiti, ufcaželjni di-jiaki, ki bodo v njenih knjigah iskali razvedrila in novih virov zn a,n ja. čez počitnice je knjižnica nakupila Cele zbirke beletrističnih in poučnih knjig, ki bodo razveselile vse njene prejšnje prijatelje, kateri so se to dni vrnili v mesto. Na to jih knjižnica opozarja takoj >! prvemi trenutku, ko jih pozdravlja kot ovoje vedno dobrodošle goste! m Na naslov uprave mestnega kopališča ob Dravi. Obiskovalci mestnega, kopališča nas naprošajo za objavo sledeče notice: Vse poletje smo imeli vsled neprestanega dežja zelo malo od kopanja in solnčenja, sedaj pa, ko jo vendarle nastalo lepo vreme, je mestna uprava kopališče zaprla. Ob tako lepih dneh je še dbvolj toplo, da lahko človek leži na fcolneu in se tušira. Prosimo torej mestno upravo, da vsaj ob lepih dneh otvori kopališče, ker lahko tudi delo blagajničarja opravi ena oseba. Kopališki gostje. m) Tudi za Meljsko cesto poskrbite! Iz občinstva smo prejeli pritožbe o slabem! stanju Meljske ceste. Ta sicer prometna cesta je jako zanemarjena. Tlak {je razbit in deloma odpravljen, tako da bo v jeseni cesta 'blatna ko kje sredi Galicije. Naj bi se mestna občina spomnila tudi Meljske ceste in vsaj v zgornjem delu temel jito popravila tlak! To je želi jia vseh, ki v tem dolu mesta bivajo ali iki morajo tlačiti njegovo blato in prah! tini Poroka. Danes, dne 15. tm1. se je po-9-očil v mariborski stolni cerkvi g. Stje-pan Novosel, trgovec, z gdč, Tončko Str-žina, hčerko hišnega posestnika na Pobrežju. Kot priči sta prisostvovala: za (ženina g. Ante Kaučič, trgovec, za neve-iisto g. Matija Gotta, trgovec, oba v Mariboru. Bilo srečno! Sni V. redna seja mestnega občinskega *veta mariborskega bo v četrtek dne 18. septembra tl. ob 19. uri. Dnevni red: .1. Predlogi in vprašanja. 2. Poročila predsedstva. 3. Poročilo odsekov. m Invalidski shod. Včeraj so zborova-®! invalidi, člani tukajšnje podružnice Invalidskega »druženja, Govorniki so predvsem! razmet rivali položaj invalidov in kritizirali dosedanje odredbe o preskrbi vojnih poškodovancev in sirot. Nato je 'bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri invalidi pozivajo vlado, da takoj skliče Narodno skupščino in kot prvo in nujno točko polstavi na dnevni red invalidski zakon, ki je baje že izde-Jan. ml Sokolska nedelja v Studencih. Včeraj ob poil 16. uri je krenila izpred' Narodnega doma dolga povorka Sokolov an SokoKc, in je ob sviranju vojaške godbe odkorakala čez državni most in •po Ruški cesti v. Studence, kjer je ta-imošnji Sokol slavil »letnico obstoja. — Povorki telovadcev in telovadk se je pridružilo lepo število narodnega in Sokolstvu naklonjenega občinstva. Na meji mied1 Mariborom! in Studenci so pričakovali Sokole studenški Sokoli in So-jkolice v kroju ter veliko občinstva. Nato Bo se vsi podali na telovadišče, kjer se jje vršil telovadni nastop, ki je uspel v vsakem! oziru zelo častno za naše Sokole. Obisk je bil jako dober. Pp nastopu se S‘e razvila ljudska veselica, ki je nb r.aj-epšenn vremenu trajala pozno v noč. — Kokol v Studencih je svoj prvi jubilej proslavil zelo dostojno in častno. mi Nalezljive bolezni v Mariboru. Na novo se je pojavilo 1 obolenje za dilteri-ijo. Ostala pa so od prejšnjega tedna 3 Obolenja za grižo, 2 za škrlatinko in 1 ®a tetanom'. (Iz tedenskega izkaza mestnega fizikata za čas od 7. do IB. sept.). m! Tujski promet. V noči od 12.—13. tfcmi je prenočilo v Mariboru 67 oseb, v noči od 13. na 14. tm!. 59 oseb in v noči od 14. na 15. imL 57 oseb in sicer: »Moran« 13, 13, 14, »Privatni hotel« 4, 2, 3, »Zamorec« 11, 9, 18, »Črni orel« 8, 9, 11, Halb-;widl 7, 7, 5, ostali pa v raznih drugih gostilnah. ml Dva Sedmošolca - gimnazijca prevzameta inštrakci je. Naslov v uredništvu. Sii! Grajski kino predvaja od pondelj-ka do vključno srede krasno dramo v 5 činih »Nižava« po istoimenski operi. Raizentcga se predvaja Modejournal N.o 3 de Pariš s posnetki na jnovejših modnih modelov. V četrtek se začno krasna drama Modri Natan z Werncr Kraus in Carl de Vogt v glavnih vlogah. m Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1- oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100. 1891 Elektrifikacija Plula in okoike. Ptuj, 14. septembra. Po dolgotrajnih, dobro premišljenih pogajanjih .je Zadružna elektrarna za Ptuj-Breg in okolico v svoji seji danes 14. tm. soglasno sklenila, da se odda izdelava krajevnega omrežja za Ptuj in Breg domači tvrdki »Transformator« v Ljubljani. Ponudba te tvrdke je bila za 'zadrugo najugodnejša), posebno ker nudi tudi vsako garancijo za brezhibno izvršitev naprave. Financiranje zadružnega podjetja je s pomočjo mestne občine istotako zasiigurano, tako, da se z delom takoj prične. Elektrarna Fala že trasira daljnovod! Maribor—Ptuj. Najpozneje v teku' 4 do 6 'mesecev, dobi Ptuj in občina Breg električno razsvetljavo, obrt in industrija pa električno silo. Zadružni elektrarni v Ptuju morajo sedaj slediti drage okoliške občine in potem! celo iptujisiko polje. Tako se bliža polagoma uresničenju velikopotezna akcija, katero vodi že od prevrata g. dr. Fermevc, sedajni načelnik Zadružno elektrarno v Ptuju v zvezi z drugimi merodajnimi činiitelji z neumorno vztrajnostjo. Omenjeno še bodi, da je zadružna elektrarna vse ponudbe in obsežne elaborate pred oddaljo predložila Gradbeni direkciji v Ljubljani v strokovno presojo. Elektrotehnični referent gosp. inž. Dietrich jo izdelati temeljito strokovno mlnenje in .ie tudi osebno pri seji šel s strokovnjaškimi nasveti Zadrugi na roko. Na podlagi tega strokovnega mnenja se je zadruga obvarovala prevelikih nepotrebnih investicij. Priporočamo, da se zadružno elektrarne zlasti ob ustanovitvi dosledno Obračajo na ta zavod, ki jim edini more nepristransko svoto-vati. Sokolstvo. o Velika tombola na Glavnem trgu v Mariboru. Končno je vendarle določen dan, ko so bo vršila že dolgo napovedovana in željno pričakovana velika tombola v prid Sokolskemu! domu v Mariboru. Tombola se bo vršila dne 5. oktobra na Glavnem trgu. Glavni dobitki so tako vabljivi, da bo pač vsakdo nabasal svoji žep s srečkami, ki stanejo 2.50 dim PosBano.® V mojo obrambo. Na napade v »Straži« glede stanovanjske afere ge Bukšek ne bi reagiral, ako bi klevete ne posegle v moje družinsko življenje. Kratko je zadeva sledeča: Goispa Bukšek, ki je sama brez rodbine, ima v moji vili Ssolbuo stanovanje. Ker .jaz za svojo po rim. kat. obredu poročeno ženo ter svojih sedem otrok nimlam! v 1 a s t n i hiši takega stanovanja, da bi lahko otroke v redu imel, sem dosegel pravno utemeljeno sodbo kasacijskega sodišča, ki je prisodila navedeno stanovanje meni. Da jo stanovanjski urad do nedavno odrekal ge Bukšekovi rodbinsko stanovanje, tega nisom jaz kriv. Ne morem pa si pustiti dopusti, da ne bi prišel do pravice, zasesti v interesu svojih otrolk stanovanje, ki mi je pravomočno prisojeno. Barbarski dopisnik »Straže« mi v listu od 12. tm. podtika, da sem' bil radi snotja nekih vrat obsojen na mesec dni zapora ali 40 tisoč K denarne kazni. — Poživljam! »Stražo«, naji navede dan in pa številko sodbe, ker jaz o tem ničesar ne verni Za svojo podlost mi »Straža« sama no bo dala zadoščenja, to vem. — Zato si ga bom poiskal na eden ali dragi način od njenega odgovornega urednika g. poslanca Vlad. Pušenjaka, ki krije s svojo imuniteto lopovščine izprijene žurnali stike. Maribor, 15. sept. 1924. — 2033 BLAŽ KAMENŠEK. *) Za vBebiifo uredništvo Se pgevza-mie odgovornosti. Tako je med glavnimi dobitki kompletna spalna soba, 1 voz premoga, kompletna garnitura kuhinjske posode, 1 železen plug, 1 ledenica, blago za ženske in meške obleke. Dalje se bo izžrebalo več sto drugih dobitkov v vrednosti od 50 do 300 din. Zatorej: kupujte vsi srečke za sokolsko tombolo dne 5. oktobra tl L! JDS. SREZKA SESTANKA ZAUPNIKOV JDS .V LJUTOMERU IN MURSKI SOBOTI. sta se vršila prvi v soboto 13. tm. zvečer, drugi v nedeljo 14. trni ob 8. uri jutra j. Bila sta oba dobro obiskana, zlasti so se sestanka v Murski Soboti udeležili tudi mnogoštevilni zunanji zaupniki. Na obeh sestankih je podal poročilo o položaju predsednik oblastne organizacije JDS dr. Lipold. Po vsestranski debati je bilo poročilo soglasno odobreno in so bile določene smernice za nadaljno podrobno strankino delo. Porotno sodišč©, •J,',;: Maribor, 13. septembra. Vlomi v mariborski okolici. Poročali srno svoj čas o vlomih v graščini Hrastovec, v graščini Viltovž itd. Danes stoji kot obtoženec pred poroto 221etni Alojz Čep, pristojen v (Vosek, brezposelni ključavničar, obtožen teh vlomov, V začetku nov. 1903 je bil izpuščen iz mariborskih zaporov. Kmalu se je znašel na Pragerskem! z sebi enakimi tovarišem Vincencosml Kriogerjem). V prvi polovici nov. sta izvršila prvi vlom v Sv. Petru v vinogrudsko hišo Elizabete Miihleisen na Metavi, kjer sta pokradla kozarce, steklenice, prte, zavese, čevlje, žlice itd. v vrednosti čez 9000 din. Nekaj stvari sta takoj poprodala, druge pa skrila v gozdu, da sta jih iztoh olupila v Avstrijo. Drugi vlom! je ivršil Čep dogovorno s Kricgerjeml v graščino Hrastovec v Zg. Volčini in' odnesel znamenite stvari starinsko vrednosti v iznosu 10.000 din. Skrit jih je v gozdu, nekaj stvari odnesel v Maribor, kjer sta jih s Kri iger jem razprodala. Tretji vlom! sta izvršila v poči 21. dec. 1923. v graščino Viltovž na Slemenu in odnesla raznih stvari za nad 90.000 diin. Skrila sla jih v bližnjem’ gozdu in odtaml odnašala V razpečavanje. Več stvari sta prodala v Avstriji. . _ „ Čep je bil spoznan krivim iti! obsojen na 3 leta težko ječe. Uboj v Prekmurju. Dne 16. jun’. 1924 sta sedeta; v gostilni Ivana Kuharja v Melincih po«, sin Fr. Kuzma iz Melinc in Ivan Huzjan iz Sred. Bistrice. Ko je Huzjan s svojo družbo odhajal, je Kuzma zaklical za njim: »Basama pic uho«. Huzjan mu je odvrnil: »Sem hodi, čo bi. kaj rad, jaz se iie boljSiml 10 Ivu zrno v«. Kuzma je vstal, šol pred gostilno in se začel s Huzjanom prepirati. Ta se jc iztrgal prijateljem1, izdrl iz plota kol, .šel proti Kuzmi in ga padkrat udaril. Ta pa je potegnil nož in Huzjan se je umaknil. Pri umiku pa je padel na tla na desno stran. V tem hipu je priskočil Kiizma in mu zasadil nož globoko v hrbet. Huzjan je kmalu vsled izkrvavijenja umrl. —f Kiizma se izgovarja na pijanost, vendar izjave prič in dejanski stan tega ne potrjujejo. Porotniki So potrdili vprašanje na uboj in Kuzma je dobil 4 leta težke ječe. 'JESENSKA DIRKA NA TEZNU se je vršila ob najlepšem vremenu v soboto 13. in v nedeljo 14. sept. ob zadovoljivi udeležbi gledalcev, ki ®o sledili dirki z napeto pozornostjo. Odlikovali so se zopet že znani dirkači Glavar, La-banez, Koketka Pozor itd. Prvi dan: V dirki za Karl Pacbnerjevo darilo je bila prva Koketka, za Mihalovičevo darilo Orel (g. Slaviča iz Banovec), za mariborsko darilo Zagrebški Frankfurter, v kmečki dirki krasni žrebec Poizor, v dvovprežni dirki Dilema-Beladona iz Turnišča. Drugi dan: za ljutomersko darilo prvi Pozor (žrebec iz Ljutomera); za Lippitovo darilo se jie mOral Glavar, trdo boriti s Koketko za prvenstvo in je ostal še zmagovalec; za varaždinsko! darilo Tbea iz Turnišča.; za šentjerHejl-sko darilo Nadina; v sistemizirani kmečki dirki Orel II., z a zagrebško darilo! Dilema-Beladona (Turnišče). Podrobnosti še slede. PRVI MEDNARODNI TENIS TURNIR V MARIBORU. Včeraj, v nedeljo dne 14. tm. je fefij zaključen mednarodni tenis turnir, ki gal je priredil SK Maribor v okvirju proslavo 51 etnice (svojega obstoja1. J Končni rezultat teh zanimivih’ tekeifit nudi naslednjo sliko; V moški posamič-' ni igri: prvi ing. Staerfc (»GAK« Grari dec), dragi dr. Felber (»Rapid«, Maribor); v ženski posamični1 igri: prva gal dr. Krausova (»Rapid«, Maribor), draga! ga Sdhiveighinrdt (»Sklizalački klub-«, Zagreb. — Meška dvojina igra: prva ing, Staerk in dr. Blanke, druga Poarece (SK? Maribor) in Žolger SK Maribor). Meš*j* na dvojna igra: prva ing. Staerk (GAKy Gradec in ga dr. Ravnifcova (SK Maribor, druga ga Schweigh ardt (»Skliza* tački«, Zagreb) ip Talbong (ZurichLu/ Spominske tekme, Moška posamična igra: prvi’ Ing, Staerk, drugi dr. BLanlke (»Rapid«). Ženska posamična igra bo odločena Sele dan.es, v pondeljok popoldine Doneči gg. dr. Krausovo - dr. RatVmkovot. Po kratkem nagovoru načelnika tenh sove sekcije SK Maribor g. Rogliča bila včeraj popoldne razdeljena darila zmagovalcem!. (Včerajšnji obisk je bil zelo dbbor. , 'j' : SK »Merkur« : SK »Mura«. y Murski" Soboti je odigral tamošnji športni klub zadnjo poskusno tekmo z mariborskim »Merkurom«. Končni rezultat 5:1 (3:1) za goste. Tekmovanje jo 'bilo bolj enoti čno, vendalr dobrot obiskano. Sodnik g. Šepec. : SK Ptuj — SK Merkur (Maribor)? 2:2. Včeraj popoldne se jo vršila v Ptuju prvenstvena nogometna tekma med zgoraj, navedenima kluboma. Tekmo, kij je končala neodločno, je Hodil g. Planinšek iz Maribora v splošno zadovoljstvoL Mala oznanila. Sprejme se, na hrano in stanovanje dva dijaka in ono dijakinjo, Aleksandrova cesta St. 44/111., rrata 22. 2030 Dva dijaka se »prejmeta na stanovanje in hrano. Stolna n-liea 1, I. nadstr,, desno. , - . Trgovina ali pa samo inventar na prodaj. VpraSati: Smetanova ulica 54, Maribor, v trgovini. 2029 2—1 Vinograd v blilini LimbuSa na prodai s trgatvijo ali brez nje. Naslov pove uprava -Tabora*. 2028 3-1 Šolske torbe, nahrbtniki in jermeni za knjige priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 19*4 10—7 /i že M v Narodnem domu pri novem gostilničarju S031 O/ETU f m, EL II 1 1. do 15. sept. 1924 ? ? MII ?? euh m hm PETROVIČ Tisa BOŠKE -affilOOilHS- Ruski plesi Začetek ob 11. url STR S riško in kolonialne na debelo nudi po n a j n ižj i ceni Miloš Oset, Maribor Glavni trg 1&19 Podpirajte sokolski tisk! PRIVATNI POOK za posameznEke za^ strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih) enostavnem, dvostavnem In ameriškem knjlgodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traia 3 do 6 mesecev. Metoda Kovač: Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. 2032 §£ ® ¥ ffi Č MARISOR. Krekova ul. 6 1579 Napolitanka Adria narezki Keksi Bonboni Čokolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi tovarna Mitov Maribor, Stolna uL 4. sSMmm. Okaraš m ottgpjrmti *paduGw Jtefcasia* SbIMAIak, •« ttBtanaiM (L A,