Loto IX, ftft. 242 L|ubl|onoy nedelja M. okiobro 1828 Cena 2 Dih Oglasi po tartta. Uredništvo i LNMJana, Knaflora ulica »ter. 5/L Tatafoo it. «07« in <804, ponoči tudi it WJ4. IKskapisI «• vraiai«. Dnevnik za«gospotfarstvo, prosveto in politiko ""* - Praha Oslo 78. Ljubljana, 13. oktobra. V Beogradu se je sestala Narodna skupščina, a se je takoj zopet razšla do 17. oktobra. Gradiva — razen predmetov, ki so bili že davno predloženi, oziroma dozoreli — ni, ker vlada ni ničesar pripravila. Niti zakoni o razdol-žitvi seljakov in o korupciji, o katerih se je že toliko pisalo in govorilo, se več ne pripravljajo. Zakon o dalmatinskem agraru je isto tako odšel zaenkrat v koš. Poglavje o dalmatinskem agraru ie posebno žalostno. Nettunske konvencije definitivno zajamčujejo soodločbo pri višini agrarnih odkupnin za italijanske državljane. Ako se zakon o dalmatinskem agraru sklene, bo treba nato še pogajanj z Italijo o tem. ali smatra italijanska vlada z našim zakonom določene odkupnine za zadostne. Ako jih ne bo smatrala, pade ves zakon, ker vendar ne bomo lastnim državljanom dali manj nego tujcem. Vrh tega pa finančni minister dr. Subotič hladnokrvno priznava. da ni za to svrho niti pare v državni blagajni. Vidi se torej, da je igra vladnih strank okoli dalmatinskega agrara zelo prozorna demagogija, v kateri se zlasti odMkujejo demokrati in zemljoradniki, ki bi s tem radi rešili vsai upanie na kak mandat v Dalmaciji. Dnevi solunske proslave so minuli. Pravi patrioti se od umetnih raket niso dali preslepiti in so ravno z ozirom na krasen nastop naše zdrave vojne sile obnovili nasvete, naj se skušaio zgraditi mostovi v Zagreb. Režimski krogi s skrbjo opazujejo te namere in takoj so se pojavile nove intrige, da zastrupijo odnošaje. Intrigam je na čelu zloglasna zveza Vukičevič — SLS kot glavni interesent na obstoju današnjega režima. V takih trenutkih se redno pojavljajo agenti in članki, ki naj omajajo zvezo med HSS in SDS. Tudi glasilo ljub'janske škofije misli, da je ugoden trenutek za take poskuse. «Skrbi» ga. da HSS in SDS še nimata enotnega državnopravnega programa. Izolirati opozlcijonlno fronto, razdreti jo na manjše kose in jo potem uničiti, to je program režima, odkar je otvor-jena KDK. Nič ni hegemonistom nepri-jetneje, kakor da so v KDK poleg Hrvatov tudi Srbi in Slovenci. Vladni krogi si zopet žele situacije, ki je bila pred jesenjo 1. 1927. S prečanskimi demokrati tolči radičevce in obratno, potem pa enkrat enega, enkrat drugega «silom ili milom» vpreči v svoj voz, to je bila vsa politična modrost Beograda do jeseni 1927., ko se je stvorila KDK. Nihče si ne želi nazaj časov pred letom 1925.. ker so odpadli razlogi tedanjih borb. Pač pa uvideva vsakdo, kam bi dovedla stara beograjska metoda, ako bi zopet uspela. V tem oziru naj bodo nasprotniki prav mirni. SDS kakor HSS lahko kakor nekdaj jutri zopet obstojita in nastopita sami, ker imata v masah naroda polno zaslombo. Združili pa sta se v skupno fronto, ker se nista dali več izigravati ena proti drugi in sta v programu sanacije države imeii in imata skupen cilj. Sodelovanje je v obojestranskem interesu; tega se zaveda prav tako HSS, kakor SDS in pre-kinjenje koalicije bi bilo na škodo enim in drugim. Zato si bosta oba člana koalicije pač zelo, zelo premislila, preden bosta storila SLS in režimu veselje, da se razdružita. Poleg obojestranskega interesa, ki je tu in tam enak. pa KDK druži dejstvo, da trajajo naprej oni razlogi, ki so SDS in HSS privedli do koalicije. Skupni program borbe proti partizanstvu v državni upravi, proti korupciji in za decentralizacijo je pomnožen z načeli resolucije od 1. avgusta. Taktični cilj skupnega nastopa za dosego svobodnih volitev in medsebojega podpiranja pri volitvah, kakor tudi otvoritev ustavnega vprašanja so nadaljnja vez. ki spaja obe koalirani stranki. Enaki pogledi na glavne gospodarske probleme naše države. zlasti glede centralne vloge kmetijstva, pospešujejo skupno delo na celi črti. posebno tudi v oblastih. Vrh tega je vsa KDK složna v boju zoper klerikalizem, ki bi iz Slovenije rad zavojeval tudi Hrvatstvo. Razumljiva je nervoznost SLS. zlasti po sklepu zagrebškega eksekutivnega odbora KDK, ki priporoča koaliranima strankama v Sloveniji skupno pripravo za volilni nastop in obeta podporo cele KDK za čim uspešnejšo volilno borbo. Skupen nastop SDS in SKS pri volitvah, čeprav sicer delata in nastopata ločeno, je stvar, ki se je SLS zelo boji. Ne le da bi klerikalci zopet enkrat radi uživali, ko bi se drugi med seboj pobijali, sama volilna matematika v slučaju skupnosti ni več tako oovol.ina SLS, kakor če se bori z večjim številom manjših kandidatnih list. Smemo torej pričakovati od strani SLS še mnogo intrig proti KDK zlasti v Sloveniji. Z velikim trudom bodr> ni«-ni časopisi sknšaM dokazat' dan^ SD^ jutri pa SKS da bo v koaMciii «ošiBer-liner Tageblatta« iz Lakehursta se pripravljajo tamkaj velike sprejemne svečanosti. Vse hiše so v zastavah. Privatne hiše so vse razpoložljive prostore oddale radovednežem. Posebne težave je povzročalo poveljniku letališča, ker ni imel prostora, da bi nastanil mornarje, ki so bili pozvani za pomoč pri pristanku »Grofa Zeppelina«. Končno so v zasebnih hišah priredili viseče postelje, ki služii|o mornarjem za prenočišča. Sprejemni odbor mesta Newyorka bo pozdravil dr. Eckernerja pri pristanku. V ponedeljek bo dr. Eckener s spremstvom prispel v Yersev City, kjer ga bo pričakoval paradni šef mesta Neworka. Slično kot Hii-nefelda in Kohla bodo nato odvedli nemško posadko pred mestno hišo, kjer ga bo rfici-jelno pozdravil newyorški župan Walker. Zvečer se vrši v gledališču svečana predstava, kjer bodo predvajali filmske posnet ke z »Grofa Zeppelina«. | mi, da nažene vse policijske poslance!« Ko se poslanci razhajajo, se po zdravljado presrčno: — Vladni hlapci! — Vladni sužnji! Točno Po beograjski »Politiki« smo posneli te sličice s petkove seje Narodne skupščine, o kateri je včerajšnji »Slovenec« poročal z bobneeim naslovom: »Parlament začel z delom.« Letošnji kandidati za Noblo« vo nagrado Stockholm, 13. oktobra d. Za letošnjo Noblovo nagrado v literaturi se imenuje Henry Bergson. Maksnn Gorkij in Merež-kovskij. Za medicinsko Noblovo nagrado so določeni švedski učenjik dr. Faehraenz, ki se je odlikoval s svojimi deli o fiziologiji krvi, dalje romunski serolog Levaditi in estonski raziskovalec lepre Paldrock Za nagrado v fiziki prideejo v poštev Indijec Raman in Japonec Handa, Noolova nagrada za kemijo bo najbrže razdeljena med sledeče učenjake: \Vindaus (Gotilngen), Euler (Stockholm) ln Heas (Amerika). Močan potres v Mehiki Meriko Clty, 13. oktobra d. Močan potres je do polovice porušil mesto Huantepec. Tudi v mestih Puebla in Jamiltepec je potres povzročil veliko škodo. Podrobnosti še niso znane, ker so očividno vse zveze s temii mesti pretrgane. Ravno tako se ne ve, ali in koliko je potres zahteval človeških žrtev. Pred splošno stavko na Poljskem Lodz, 13. oktobra (be.) Torka38nne defevsfr* organizacije so proglasile za ponedeljek splošno stavko. Varšava, 13. oktobra (be.) Pričakuje se, da izbruhne n>a (podJagi včerajšnjega sestanka delavskih organizacij splošna stavka. Hmeljski trg 2atec» 13. oktobra h. V preteklem tednu so se nadaljevali nakupi po deželi. Promet je dosegel par sto centov. Tendenca je mama. Cene srednje kakovosti in mar] vrednega hmelja so padle. Kupci so bile večinoma niirnberške tvrdke in izvozničarji, nekaj tudi domačinov. Plačevali so za hmelj srednje in prvovrstne kakovosti 1900 do 2100, za manj vredne vrste pa 1800 do 1650 Kč. Ustje, 13. oktobra h. Mirna tendenca prejšnjega tedna je prevladovala tudi v tekočem. Cene se boljšajo v prid nakupoval-cem. Kljub temu je bil dnevno dosežen na deželi manjši promet in se je plačevalo za hmelj letošnje žetve srednje kakovosti 1250 do 1350, za prvovrstno in izbrano blago pa 1400 do 1500 K.. Po cenitvah je že 50% letošnje žetve oddanih iz prve roke. Otvoritev operne sezone Ni morda Ie slučaj, da se je letošnji operna sezona otvorila s Smetanovim «Da« Iiborom». Ustvarjena 1. 1868. praznuje le« tos svoj 60 letni jubilej. Bila je torej sreč« na roka, ki je izbrala ravno «Daliborja» za prvo letošnjo operno predstavo, ki je bila vseskozi dobro in vestno pripravljena ter tudi tako podana. Več vsled poznega časa za danes drugega ne morem poročati. Da, tudi z obema novima pevcema, g. Marčecom in g. Grbo bo, kot vse kaže, imela uprava srečo. Več sledi —č. Akademski ©mladini! Akademski akcijski odbor KDK na ljubljanski univerzi j-e na svojih sejah dne 10. in t. m. razpravljal o nujnih vprašan/iih našega javnega življenja in zavzel naslednje stališče: 1.) Slovenci, Hrvati in Srbi niso stopili v skupno domovino, da bi tu izgubili svojo Diidividualnost, temveč, da jo morejo tu v nemoteni harmoniji razvijati sebi in celoti v korist Iz tega razloga stoiinio na stališču, da mora biti jugosloven stvo sinteza vseh individualnih osobini Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne uniformiranje vsega socijal-nega, kulturnega in gospodarskega življenja. Na podlagi tega načela zahtevamo takp državno ureditev, ki bo osi-gurala Hirvatom, Srbom in Slovencem popolno 7možnost svobodnega razvoja in omog/>čila tudi bratskemu bolgarskemu ilarodu vstop v skupno državo. 2.) Vijiimo v našem kmetu in delaven fundlimen-t vsega narodnega življenja. Zalo hočemo vso svojo delavno silo po/svetiti kmetu in delavcu in ga podprei/rj v borbi za gospodarsko in .socijalno pravico. Hočemo podati novo razumevanje kmečkega m delavskega vprašanja m postaviti ta dva faktorja v drž/ivn-em življenju na ono odločilno Biesf/b, ki jim pripada. 3.)1 Odločno zahtevamo, da si gradi ▼saitdo svoj svetovni nazor popolnoma #vo!Hodno in neodvisno od vsakega pritisk ji. Obsojamo vsako zlorabljanje vere is poflitične svrhe in stojimo na stališča popo«iw verske svobode in tole- podlagi teh svojih načel in na Podlagi gornjega programa vabtu»o poli/ovno akademsko omladino, da nas I (odpre v naših stremljenjih in v naši IjbrbL ! V LJubljani dne 12. oktobra 1928. Akademski akcijski odbor KDK na ljubljanski univerzi: Franjo Omiadič, Francč Kovič, Oojmir Jeieoc, Filip Andjelič, Marijan Zajec, Ivo Trampuž. Dejan Andrič, Igor Puc, Fratio Meičbsner, Janko Kosti, Janko FCadttnc, France Stra j nar, Milovii Ba-bič. Pave! Marc, Franjo RaJtič, Jole Karadžde, Egidij Ceh. Metod Spind-ler, Boris Puc, Leo Rupnik, Petar Barbari č^Boris^ihte rš i č. Ferdo Kocevar - Žavcaism Ob 50-tefn:ci njegove smrti. Kdo izmed starejše generacije ne pozna Izvirne slovanske pripovedke »Mlinarjev Janec aH vplemenrtev Teherčanov« in popularne _ Uravnave v Slovenskih Večerni-cah »Narodno gospodarstvo«? Pisec teh knjig je Ferdo Kočevar. rojen v Žalcu IS. aprila 1834. P0 dovršenih srimnazijskih študijah v Celju (18-45—1853) je Kočevar nekaj mesecev študiral medicino na Dunaju; ker rmi pa gmotna sredstva niso dopuščala. da bi nadaljeval študije, je šel za kruhom in prišel čez Madžarsko peš v Zagrei). kjer je dobil ad}ntum pri držav-nsim računovodstvu, a gmotno ga je podpirala njegova tetka, krčmarica pri »Matevži:««. Ze v gi-mnazifi »e Ja na-vduSeva! Kočevar za narodni procvit: zato si ie že kot študem naročil »Novice«, k! so za tako vzpodtn>dile. da je začel pri njih sodelovati. V prvem de-hi pod naslovom »Vipo-ta«1) mu je uredništvo dostavilo laskavo opombo: »Vaša prijazna ponudba nabirati bi razodevati mnogo enaki-h črtic, nam je draga; prosimo lepo, pošljite večkrat kaj.« S tem povabilom so si pridobile »Novice« v Zagrebu stalnega poročevalca pod psevdonimom Zavčanin. Izredno se je zanimal za Vrazovo zbirko narodnih pesmi in jih za poizkušnijo objavil; predlagal je Slovenski Matici nabiranje narodnega blaga. Pogumen nad posrečenimi poskusi si je mislil, da je njegova pisateljska moč tudi spnr-vobna za večja deia. zato se je loti! »Mlinarjevaga Janeza«.8) Ta čas je Franjo Levstik v Glasniku »profil misel, kako je nam Slovencem po-trefbna stvarna kritika m že se je spravil, na Hicingeria ter ga pošteno obral. Kritika smo torej že imeli, manjkalo je le še tak+h, ki bi dali kritike željnim slastno hrakrasni veleiilm ANA K A R E N I N A V igUavtrfh vlogah GRETA G ARE/O in JOHN GILBERT nafljo^ Uubsrvnri par, ki j« žel vs! ma-ga in klonejo v težki življenski borbi. Omagal pa ni današnji naš jubilant, mojster Ivan Rozman, stanujoč v svoji lični domačiji v Rožni ulici v Ljubljani. Rodil se je 18. julija 1965, izučil pa se je pri ie preminulem čevljarskem mojstru Jakobu Skrbincu, ki je imel svojo delavnico v Prešernovi ulici. Takrat so bili drusičui časi! Od ranega jutra do poznega večera je delal v delavnici, zvečer pa je obiskoval obrtnonadaljevalno šolo. Mnogo ne baš veselih dogodkov nam bi mogel pripovedovati o takratnih obrtniških razmerah. Obrt je tekom 50 let krenila na druga pota, ki peljejo oa eni strani do hitrejšega napredka, pa drugi strani pa prinašajo obrtniku težke borbe za obstoj. V Trstu. Pulju. Reki, Mariboru, Gradcu, Zagrebu je gosp Rozman izpopolnjeval svoje strokovno znanje in zbiral življenske izkušnje. Leta 1890. se je gosp. Rozman osamosvojil ter otvoril delavnico v Florijanski ulici. Bil je 26 let na enem prostoru, pred devetimi leti pa se je preselil v svojo novo domačijo. Z osamosvojitvijo pričenja v življenju g. Rozanana požrtvovalno, vztrajno in plxlo-nosno delovanje v obrtniški organizaciji. 3<) let deluje v Čevljarski zadrugi kot odbornik in inicijativen delavec za prospeh čevljarskega obrta. Zlasti je posvečal -vo.ie moči gospodarski organizaciji. Bil je med ustanovitelji Sirovinske zadruge, ki so jo osnovali ljubljanski čevljarski mojstri, in ves čas njen odbornik. Ko se je zadruga razšla, se je osnovala nova pod imenom m uničuje vsa Industrija, temveč tudi vsakemu poštenemu Jugoslovenu se mora krčiti srce pri pogledu na tako, naravnost proti naši domovini in državi naperjeno delovanje fašistične Italije. Izgovori tu ne držijo. Rentabilnost »Kamenita« v Laškem je sigurna, saj so izgledi porabe škrilja za bodoče Mo naravnost sijal ni, ker ara bo sama Slovenija rabila okroe 100 vagonov. Ako se vpošteva še velika brezposelnost v našem okraju. i> gotovo, da bi tudi produkcijski stroški ne bili previsoki, ne oziraje se na vse druge ugodnosti, ki jih nudi baš Laško vsakoiaki industriji. Ni nobenega dvoma, da gre le za to, da se poveča brezposelnost in goji nezadovoljnost v naši državi. Le iz teea razloga je mogla družba s tako brezobzirnostjo zavrniti predlog za obnovitev obrata. Italijanom je pač vseeno. ali imajo jugoslovenski državljani zasl-užek ali me, gospodarji so oni in nobena oblast iim t>o njihovem mnenju ■ne more diktirati, kake ljudi nai zaposlijo. S tem ie dovolj jasno povedano, da imamo pričakovati invazijo italijam-skih delavcev in uradnikov. Tako se Slovenija pripravlja počasi pa sigurno za »odrešenje«, ki nam ga hoče prinesti Italija. To je žalostni blagoslov nettunskih •konvencij, ki jih je uveljavila Korošče-va vlada »oomirjenia in sporazuma«. Slovenci, odprite oči, na vas samih ie ležeče, da se rešite te vlade, pa tudi vseh nesreč, ki nam jih prinaša klero-radikaiski režim. P L A S C E 15172 za dame in otroke Vam nudi najceneje I. Tomšič, Sv. Petra c. 38 Iz pozabljenih dolenjskih kotičkov Novo mesto, sredi oktobra. Stari Veseliček mi je trdil, da ne proda Cegelnice za ves svet in za vse trške zidanice, čeprav siromak v Cegelnici ni imel drugega bogastva nego par kopit in pol metra namazane drete. In po gosaški mami-ri stopajoči Žutek se je bal smrti izven Cegelnice. dasi je straži! vsako smrt, ki se bridko prikazala v bršlinski in prečenski okolici. In sta bila Veseliček in Žutek poštena in čestita moža, ki sta nosila zgodovino in sliko samotne Cegelnice na dlani. V njunih besedah se je smejalo ozko polie od cegelniškega gozda pa dol do bogatih, razkošnih hrušk in jabolk, ki čuvajo nad veselim, v objestno noezijo in romantiko zatopljenim Bršlinom. Iz njunih oči je včasih gledala Krka. mirno in pokojno se svetlikajoča in smejoča se izza zelenia. kakor da stoji sredi nebesne modrine in srka božjo radost prav iz neba samega. Žutek in Veseliček sta bila košček svoje vasi, bila sta dovršena celota Cegelnice. kakor so poedini, nadpovprečni značaji tipi skoraj vsake dolenjske vasi, čeprav so samo sirovo izbrušeni. In Cegelnica ie naučila Veselička še prav posebno Žutka. da sta jo proslavljala v veTzih in sta vedela o nji vse, kar je doživela izza ajdovskih časov. Bila sta edina poeta, ki sta opevala svojo vas, dasi jih je v pol ure oddaljenem mestu študiralo na ducate, ki so se Dr os I a vili v knjigi zaradi brhkih oči novomeških prekrasnih deklet. No, Cegelnica ni marala med svet in med opolzke verze, hotela je ostati sama v svoji tihoti. In hoče tudi ostati tiho in skromno visoko nad Krko in nad divjim gozdom onkraj Krke. strmeča nekam daleč v čudežno življenje, ki sanja nekje za tem gozdom ob valovitih brežuli-kih in gričih, strmeči m proti temnim Gorjancem. S svojimi hišicami in kočami se na levi strani prijazno in svesto stiska h gozdu molčečemu ob Kriki in vdioč&mu se proti Vavti vasi in Straži. In jesensko solnce se razliva narojo, pok oš eno in napol pospravljeno polje diši; človek stoji sredi njega in gleda na selo, ki stoji pred njim razgaljeno v vsej slikovitosti, posebnosti in originalnosti, pa se čudi, da je ta košček sveta domovini nepoznan in da ga poznajo samo pol ure oddaljeni meščani, pa še ti le vo imenu. Za polžjih petdeset pedi stoli za drevjem Bršlin. stoji lepo razvršen v zasedi in ob zasedi, ki io je zasekal v skalo in kraško zemljo bršlinski potok, prihajajoč dol v iz skrivnosti in iz pripovedk Kačje ride. Raztegnil se ie v zadnjih časih prav udobno in se pričenja že daleč tam ob mestnih vratih pri Miillerjevi gostilni, ikamor še prihajajo podjetni meščani zaradi domačnosti, orekrasme lege. a skoro gotovo najbolj zaradi svežega vinca. Kapitelislki hrib se prevali tu v valovito ravninico. segajočo prav pod Hmeljnik in do prečenskih brdov. Onkraj železnice gospoduje nad bršlinsko kotanjo Kastelčeva gostilna, kier se človek prekrasno okrepča z merico trške pijače in s krepkimi dovtipi vaških očancev. In cesta se vzpne navzdol do potoka in se dvigne na drugi strani spet navzgor ob slikovitih starimslkih kmečkih domovih, dal.ie in dalje mimo Muhabera, skozi šelesteče jesenske gozdove, visoko nad črno in mrko molčečo Kačjo rido in se ustavi šele sredi Mirne peči. na brsteči in bogati kraški planoti. Bršlin je Emavs starih, bradatih novomeških študentov. #Pesmi so zvenele tod, skriv ni Ijubeeenski sestanki so se vršili onikrai brezpomembnega Langarjevega gradu, tam kjer se danes v jesenskem soiacu grejejo državni nasadi ln tam, kjer krene cesta proti prečanskemu gozdu, se šopiri Čefid-Ijeva gostilna, ponočno in podnevno pribežališče starih študentov, večno žejnih in zaljubljenih — in človek sedi zdaj nepoznan v kmečki Izbi in srka sladko kapljo in si s spomini ogreva staro srce. Solnce tone nekam daleč za Prečno, vsa vas ie živa čeb-ljajočih. še od poletnega solnca zagorelih deklet. Solnce se pogreza in še gleda izza temnega griča in vsa vas žari v rumeni svetlobi, v drhtečem ognju, da se ti zdi. da gledaš nekam daleč, odkoder te pozdravljajo nevidni, žareči planinski vrhovi. To je le dolenjska vas. zavita v veselo večerno življenje, ožarjena od silne poezije, iki jo iščeš drugod prav zaman. In ti je čudno, da nihče tie vidi ne pozna teh bogatih slik, teh blestečih okvirov — in da še domovina ne ve, da je vse to bogastvo samo njeno. — _Jos. Vandot. Surovo poškodovanje bolnega invalida Celje, 13. oktobra. Koncem avgusta sta popivaii dve skupi« ni delavcev po prejetem tedenskem izpla« čilu v neki gostilni v Gaberju pri Celju. Ena skupina se je dobro zabavala in pre* pevala. To pa ni bilo po volji Simonu Ne« ratu iz druge skupine, ki je pričel družbo fantov zmerjati ter jim je celo prepovedal slovensko petje. Ko je nato Nerat dobil od nasprotne strani kozarec v glavo, se je po kratki odstranitvi Neratovi začel med fantovskima gručama splošen pretep. V eni teh gruč sta se nahajala tudi oba brata Ravnjaka, izmed katerih je eden tež« ji vojni invalid. Oba brata sta se kmalu pred drugo gručo, ki je bila v premoči, umaknila s ceste na njivo, da bi se lažje zaščitila. Za njima je frčalo kamenje in pobesneli suroveži so enega in drugega tu« di že s plankami pobili na tla. Oba Rav« njaka sta bila v najkritičnejšem času na njivi. Invalid Ludovik Ravnjak je prosil svojega brata Antona ves čas, naj ga ne pusti samega. Ker pa je Anton bil tekom splošne bitke mnenja, da se je Ludoviku posrečilo pobegniti, se je zaradi izmučeno« sti od neštetih dobljenih udarcev oddaljil od svojega brata. Takoj nato so fantje iz druge družbe ob« kolili invalida, planili nanj ter ga pretepli do nezavesti. Še drugo jutro je med prevo« zom v bolnico ponovno omedlel. Dobil je zelo nevarno poškodbo na sredi čela ter tik desnega česa, na katerem utegne osle« peti. Vrhu tega je dobil še nešteto drugih udarcev. Zaradi tega izredno surovega čina so se zagovarjali pred okrožnim sodiščem gaber« ski fantje: Ignac Kohne, Josip Germadnik, Avgust Kavčič, Konrad Pilih, Franc Haberl in Jurij Lakner. Za svojo surovost so bili vsi zaradi težke telesne poškodbe obsojc« ni na 6 do 8 mesecev težke ječe. Hudobije „mutastega" Peterčka Ljubljana, 13. oktobra. «Vsak je svoje sreče — krojač...» si je mislil 151etni krojaški vajenec Peterček, ki se je učil te spoštovane obrti pri nekem mojstru na Tržaški cesti. Pa krojaštvo mu nikakor ni ugajalo in se navzlic dobrim sklepom in poučnim besedam matere ni mogel navdušiti za to obrt. Dopoldne je pospravljal, ko pa je zazvonilo poldne, je delo prekinil, zamahnil mojstru s čepico v slovo, odšel kosit in se popoldne ni več vrnil. Peterčka je odtlej zmanjkalo in se po tistem kosilu tudi doma v Rožni dolini ni več prikazal. Še istega popoldne pa se je pojavil na raznih prometnih križiščih v mestu, mlad usmiljenje zbujajoč mutec, ki je pobožno zavijal svoje sive oči, molel pred se že obrabljeno čepico ter z mahljaji rok pro» sil milodarov. V raztrgano čepico so po« milovanja vrednemu gluhonememu fantiču neprestano padali dinarčki, on pa je še vedno zavijal oči in vztrajno beračil na« prej. Ko se mu je zazdelo, da mu je ta ali oni vrgel sumljiv pogled, jo je mali mu« tec odkuril ter se postavil k steni hiše ob kakem drugem križišču. Mali prosjaček je tako nihal od kolodvora do križišča Miklo« šičeve in Frančiškanske ulice, se postavljal na Kongresnem trgu ali se umaknil tja dol na Kette*Murnovo cesto, kjer je odiral za« mišljene pogrebce. Kadar se mu je zdelo, da je razpoloženje pasantov precej slabo« voljno, se je mali mutec opogumil, odšel po mestu in skakal zdaj v to, zdaj v dru« go hišo, trkal na vrata raznih strank in molel brez glasu čepico pri vratih kuhinje ali sobe S pojavom malega mutca v mestu pa se je culo dnevno o vse bolj pogostih vlomih v razne branjevske stojnice m pol zapu« ščene barake v predmestjih ter o straho« vrh, ki so strašili po raznih podstrešjih. Taki strahovi so bili tu pa tam tudi opaže« ni, navadno po kakem pazljivem moškem, a je imel strah v osebi mladega, kakor podlasica urnega fanta vedno srečo, da jo je brez zlih posledic pravočasno odkuril. Fantu se je navadno pridružil na cesti še dTugi nekoliko večji, starejši fant, s kate« rim sta jo naglo ubrala v temno noč, čim je mali zavpil; «Hudiča, za nama so!» Pred nekaj dnevi je bil izvršen dokaj drzen vlom v barako kramarja Jakoba Punčoha v Levčevi ulici. Tatovi so odnesli različno orodje, stružnike, dleta in razne vijake. S to robo se je v četrtek pojavil pri nekaterih ljudeh mutasti prosjaček Petrček, ki je orodje * ponujal v nakup. Fant je tedaj, akoravno že znan kot mu« tec iz Frančiškanske ulice, imenitno bru« sil svoj jezik vse dotlej, dokler ga ni za« čul neki stražnik, ki je fantiča hitro po« padel za rokav ln ga odvedel na policijo. Tu so navihancu, ki se je klatil po mestu že nekaj mesecev, temeljito izprašali vest in končno ugotovili, da drže v rokah ne samo beraškega navihanega «mutca», mar« več tudi talentiranega kandidata za enega najnevarnejših ljubljanskih apašev. Fant je zadnji čas v družbi z nekim krojaškim pomočnikom, ki so ga tudi davi aretirali, vlamal širom Ljubljane. S prosjačenjem in tatvinami sta dična zaveznika imenitno živela ter se v «prostih urah» uprav sijaj« no zabavala po raznih zakotnih lokalih, kjer se običajno zbirajo elementi z ljub« ljanskega dna. Nad tri mesece mrtev v kleti Kranj, 13. oktobra. Včeraj popoldne sta pregledovala stav« benik Slavec in posestnik Rici Mayr znano Mayrjevo pristavo za mestnim pokopali ščem, ki jo namerava g. Rici Mayr preži« dati. Pod hišo se nahajajo ogromne, 8 me« trov globoko izkopane kleti, ki so jih svoj« čas uporabljali za skladišče piva iz stare kranjske pivovarne. Pri ogledu sta nale« tela v kleti na mrtvo moško truplo. Obvestila sta o nenavadni najdbi orož« niško postajo in poklicala zdravnika. Orož« niški narednik g. Javornik je v mrtvecu spoznal 571etnega zidarja Jurija Grašiča, doma iz Trstenika pri Preddvoru. To se je potrdilo tudi iz listin, ki so jih našli pri mrtvecu. Grašiča so pogrešali že od mese ca julija, ko bi se bil moral udeležiti raz« prave na sodišču. Zanimivo je pri tem, da je truplo kljub trem mesecem ležanja osta« lo dobro ohranjeno in sliči mumiji. V kle« ti, ki služi tudi kot ledenica, vlada nam« reč zelo nizka temperatura. Meso je veči« noma propadlo, dobro ohranjeno pa jc okostje in večinoma tudi koža. Kako je prišel Grašič v klet in na kak način je našel smrt, se ugiba najrazličnej še. Ugotovilo se je. da ni imel pri sebi nič denarja, ker je prišel v onih dneh, odkar so ga nato pogrešali, k svojemu odvetniku prosit podpore. Zatorej izključujejo nasil« no usmrtitev. Najverjetnejša je verzija, da je hotel Grašič poiskati prenočišče v pri« stavi, ki izgleda kakor velika šupa. Zlezel je skozi pritlično okno ter pri tem padci v globino kleti in se ubil. Morda bo več jasnosti prinesel razultat sodne obdukcije v mrtvaš-nici. kamor so po prvem ogledu prenesli truplo. ODDAM takoj dobro obiskan LOKAL za okiepMnlco ali frgavino blizu kolodvora, promenega mesta Gorenjske. D.a lokala, hram, kuhinja, stanovanje, Ses> prostorov. Mesečna najemnina Din 88u—. Ponudbe pod „Zlata jama" na oglasni odde'pk ..Jutra-'. 12t8 Ku-ku, Radio Ljubljana! Neprestano dobivamo dopise, kjer se naročniki pritožujejo nad ljubljanskim programom. Gotovo je nemogoče, sestaviti tak program, da bi bilo ustreženo vsem abo-nentom, ki imaio tako raznovrstne potrebe in zanimanja. Toda sedanja skromna, a poleg tega še okorna programska šablona, ki se enakomerno ponavlja teden za tednom, res ne more zadostiti željam skromnega in potrpežljivega poslušalca. Predavanja, ki se v ljubljanskem radiju vrše pod visoko doraečim naslovom »Ljudska univerza«, obsegajo sicer zelo skromen delokrog človeškega udejstvovanja, a gospodu e predavatelji so si vtepli v glavo, da to. kar predavajo, doženejo do skrajnosti. Teden za tednom si slede: zoologija, zdravstvo in domoznanstvo, pa zopet zoologija, zdravstvo itd. brez konca in kraja. Ti cenjeni naročnik pa poslušaj — če hočeš. Da so predavanja iz teh strok še bolj zanimiva in privlačna, so jifi lepo monopoJi-zirali. najbrže zato, ker več ljudi več z.na in ve. Kakor je Ljudska univerza v radiju lepo zamišljena ustanova, vendar v širokem delokrogu radiofonije ne more priti do prave /eljave, ker se sistematično fin perijodično obdelavanje te ali one tvarine nikakor ne da spraviti v sklad z dovzetnostjo široke mase abonentov. Do tega spoznanja so prišle že vse inozemske radiofonske družbe, ki so perijodična predavanja in razprave omejile na minimum. Nemci so vso tako težko rebo naprtili eni sami oddajni postaji, vse druge pa negujejo nekak lahek ljudski program. Pri nas bi trebak) poseči po nekakem kompromisu. Predavanja v tej Ljudski .univerzi so silno enostranska. Zakaj predava n. pr. o naravoslovju samo g. prof. Pengov, ki vsa njegova predavanja končujejo s poudarjanjem nezmožnosti človeka, da bi predrl v taone prirode? To se pravi znanost podcenjevati in obupavati nad njenfeni dognanji. Naj se pripusti k besedi tudi druge znanstvenike. Naravoslovno predavanje naj obravnav? naravoslovje, za pridige o botžji vsemogočnosti pa so cerkve. Ljubljanski radio poučuje kar šiiri jezike' naenkrat. Ce pogledamo programe inozem- * skih postaj, pa vidimo, da so jezikovne tečaje skoro povsod precej omejili, ker so ankete pokazale, da ne dosežejo svojega namena. Naj vpraša RL enkrat o tem tudi svoje naročnike, pa bo videl, da jih niti stotina med njimi ne sledi temu ali onemu jezikovnemu tečaju. Kaj so nemara ti tečaji samo zato, da zamaše velikanske vrzeli, ki zevajo v ljubljanskem programai? Ljudje se upravičeno pritožujejo tudi nad gramofonsko glasbo, ki jo ljubljanski radio oddaja vsako opoldne — brez prave izbire. In tako odmevajo skozi velike zvočnike v opoldanskih urah po ljubljanskih ulicah v glavnem italijanske arije. Italijani si izefet-ke za propogandno oddajno postajo v, Trs£u lahko kar lepo prihranijo. Na oddajni postaji RL opravlja posel glasnika neki gospod, ki nima baš čistega in sonornega glasu, a kar je glavno, on ne: govori gladko, se često zapleta in ponavlja. Zdi se tudi, da se naravnost trudi, kako bi naši govorici dal po možnosti neki samorasli rovtarski zvok: on n2 pravi zdrav, ampak zdrou in to z uprav hribovskim naglasom. Celo neslovenske besede se morajo prilagoditi tei »melodiki«. Moralno se glasi iz mjegovih ust »morauno!« Nikdar pa se ne zareče, kadar izgovarja ime državnega mesta v nemško-klerikalni obliki. Tu se vedno jasno in razločno čuje: Belgrad, Belgrada, Belgrad« itd. To barbarsko početje z »elom« je tudi krivo, da sliši slovenski svet iz naše kulturne ustanove prekrasni perfekt glagola raabaviti: »on si je tiabau«. Enkrat se je glasniku zareklo in je poročal o rešilnem avtu, toda brž se je spomnil, da govori »poslušaucem in prebi-vaucem« ter se je jadrno popravil. Izcimil se je iz tega glasoslovno ljubki naziv »re-ševauni« avto. Kakor nam pravfkv, je domžalski glasnik veščak v tujih Jezikih, zato se ml čudno zdi, da ime Francoza Marllarda izgovarja »Mejer«. Ko poroča o gibanja patrov v Italiji. omenja mesto Pavio. ki mu Italijani pravijo Pavfa. Še bol'j čudno pa je, da ne zna prav izgovoriti tako enostavnega imena Assisi, svetega mesta Framčiškovega. Dva dni (8. in 9. oktobra) nam le glasnik prizanese!. Slišali smo daleko lepši in čistejši glas. Razveselil nas je s tem, ali spravil nas je tudi v smeh, ko je pripove- dno f,0 VOR" t elefon fttev. 2330 Velika orllentalska premijera! „ I Z O A J A " (Zaniosna strast šeikov® hčeri) je po splošnem priznanju pufrlške in kri-tfike eden najboljših oniijentaiskSh filmov. Danes ob pal 11., 3., po! 5., 6., poff 8., 9. V-gl. vi Jetta Ooudal, M. tfarUony, J Schildkraut Najnižje cene! val, kako je beograjsko občinstvo prisrčno pozdravljata gospoda Frank&a-Desperaja. ki je baje tudi francoski maršal, kakor g. Franše d'Epere. Nad tem Franketom in desperadom je bilo veliko smeha po širni domovini. Tudi stari gospod Venizelos se je moral dati za RL prekrstiti v Venicelosa. Tudi klerikalna žilica RL je te dni zopet hudo utripala. Dne 6. oktobra Je povodom beograjske proslave prebitja solunske fronte RL se zopet zaletel v P ribice vi ča, kar smatra očividno kot izvrstno rekltamo za sebe. Mi smo gospode pri RL že Enkrat resno posvarili. Pošiljali so nam pošte, da se bodo popravili, a že spet zapadejo v stari greh. V erni stvari pa moramo RL tiokrat pohvaliti: Gospodie so prenehali . naštevati svetnike za naslednji dan. Morda .se jim je Ie zazdelo, da je škoda take sijajne iznajdbe. da bi se po njej strmečemu sveto oznanjalo to, kar stoji v vsaki pratika. V zameno za izostale svetnike pa smo tri dni poslušali vesele vesti, kako se skelijo na Francosko in v Italijo frančiškani, kapucini ■in celo beli bratje. Oddahnil smo se. veseli, da jih k nam ne bo, simpatičnih beBfs bratov! KRŠKO. Moška podružnica CMD v Krškem priredi v dneh od 15. pa do všttvša 21. t. m. vsak dan od 7. do 10. ure zvesSer običajno kegljanje na dobitke v prid CMD. Vsi ljubitelji keglanja in CMiD, ki nujno rfe-bi denarnih prispevkov, se j>rav presrčnto vabijo, da se keglanja zanesljivo udeležujejo. Koglanje se vrši v lepem zaprtem in kurjenem prostoru dobro znane gostilne gosp.-Antona Kriegerja ali pri »Štigenbirtu«. Ra-< zume se, da ;ie preskrbljeno, kakor vedno, za dobro pijačo in dober prigrizek. Kakor vsako leto se tudi letos vrši to keglanie na inicijativo velikega prijatelja ln dobrotnika CMD g. Riharda Engelsbergerja. Najboljšim kegljačem se bodo razdelila lepa darila. — Odbor. ŽIRI. S. 1. oktobrom se je zopet uposta-vila avtazveza Ziri - Gorenja vas - Škof j a Ixika in obratno. Avto št. 1 odhaja vsak dan ob 4.30 iz Zirov ter vozi k prvim vlakom; iz Škofje Loke odhaja ob 16., ob ne-delijah in praznikih pa ob 13. DOL PRI HRASTNIKU. Kakor že sporočeno. prireja sadjarska in vrtnarska podružnica v tukajšnji šoli sadno razstavo, ki ima predvsem namen spoznati imenoma vse vrste, ki se v našem okolišu gaj e. Razstavljalci najlepšega sadja bodo odlikovani s primernimi nagradami. Otvoritev razstave ob 8. zjutraj. Izredno lepo razstavljeno sadje je na prodaj, na kar opozarjamo zlasti interesente iz Hrastnika in Trbovelj. K mnogobrojnemu obisku vabi odbor. MEDVODE. Dopisniku »Slovenca« se stalno nekaj sanja o občini, občinskem odboru, občinskih volitvah. In ne more drugače. da včasi pusti razne prizore teh sanj tiskati. Vidi pa se, da so ti precej megleni in zmešar.i, kakor mora biti zmešana dopisnikova glava s svojo vodeno vsebino. Za danes m:u povemo, naj nikar tako ne hiti, da sc mu ne primeri, kakor zadnjič, ko je hotel poučevati g. sreskega poglavarja. Saj mu bo kmalu dana prilika, da si ohladi že sedaj prevročo glavo. Ako pa do takrat ne more potrpeti, naj poišče kakega psihiatra, ter mu potoži, kje ga voda boli. Ljudstvo pa že ve. kako bo sedilo, ko bo prišel čas. Zaupalo bo možem poštenjakom, ne pa raznovrstnim veternjakom in zahrbtnim t^nom. KAMNIK. Počenši z 18. decembrom bodo v Kamniku vsak drugi torek v mesecu sejmi. Dosedanji sejmi dne 20. Januarja, 12. marca. 9. junija, 24. avgusta, 15. oktobra in 4. decembra odpadejo. Letos pa se bo na dan 4. decembra še vršil sejem. Ako pade sejmski dan na praznik, se bo vršil doiičiii sejem naslednji delavnik. GUŠTANJ. Preteklo nedeljo se je vršil tit kaj 9. redni občni zbor »Malga.leve knjižnice za Guštanj in okolico«. Posamezna poročila odbornikov so zvenela zelo pesimistič-«no. Knjižnica ima dva močna krajevna konkurenta, klerikalno in socijalistično knjižni-« co, ki se obe zelo trudita, da pridobita čim! več članov in čitateljev v svoj krog in svoje politične mreže. Pravilno je povd irial dolgoletni član G., da vzdržujejo gotove politične stranke svoja lastna prosvctrra. drušfcva le zato. da jim posebno kot pcvci in telovadci ob raznih prilikah, posebno pa, kadar je treba zlasti čim več ljudi za poli-tične sihode, služijo kot propagatorji in pri« ganjačL Kako pa je to z društvi in strankami z ntarodno naprednim programom, £iza* lec sam fahko presodi. In zato se tudi mar-» sikaterim za narodno napredna društva irj stranke neugodnemu pojavu ni treba prav, nič čuditi. Razpoloženje na obč. zboru pa se ie znatno dvignčlo, ko je g. Gabrščeij predlagal, naj se vrši ob desetletnici Maft gajeve smrti 5. maja 1929. večja nacijonaU na prireditev, katere čisti dohodek naj sa , nakloni Malgafevii knjižnici. Takoj se ie iz-. volil prireditveni odbor, ki bo ukrenil vsei potrebno, da bo proslava kar najlepše uspela. Po občnem zboru se je pripetil izredno žanimiiv incident. Po svojem službenem pch k>žaju zelo ugledni privatni uradnik, Nemed — imozemiec, ie opazil med zborovalci gosp, jKrija Cikulnika, delavca v tukajšnjii jeklar* ni. Ker je menda pred leti ta narodno za« ve«ini delavec, koroški begunec. svo4enw nemškemu gospodarju pri agrarnih ope^-cijaih precej občutno zmešal štrene, je Nemec. vpričo vseh itzijavil, da da takoi lOftfl Din v blagajno Malgajeve knjižnice, P® s« g. Cikulnik iz društva — izključi... Takq se torej tudi Nemci taozemci skušajo p*v služ-.'^cgatec v smislu sedanih novih zahtev. * Naša emigracija v juliju. Po statistiki, sestavljeni pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je v mesecu juliju letos iz naje kraljevine izselilo v prekomorske dežele 1816 oseb, to je za 311 več kakor meseca julija lanskega leta. Tudi skupno število izseljencev (12.466) v razdobju od 1. januarja do konca julija letos je za 465 oseb večje kakor v istem razdobju lanskega leta. Izselilo se je največ oseb Iz Hrvatske in Slavonije (834), iz Slovenije (297), iz Vojvodine (263), iz Dalmacije (215) iz Srbije (89) iz Bosne in Hercegovine (85) ter iz Črne gore (13). Največ jih je odšlo v Kanado (835) v Zedi njene države Severne Amerike (465) v Argentino (283) v Uruguay pa 86. Vrnilo «e je meseca julija v staro domovino 641 oseb, v razdobju od 1. januarja do konca fcriija pa 2984 oseb. dočim se je v istem razdobju lanskega leta vrnilo le 2377 oseb. * Razdelitev čistega dobička tržavne razredne loterije. Iz čistega dobička državpe razredne loterije za lansko leto " znesku £57.000 dinarjev je kmetijsko -ninisrtrstvo določilo 90.000 dinarjev za ureditev sadovnjaka v Maglaiu, 127.000 za spe^iia izaci^o »ti okovu jakov iz raznih kmetijskih strok, 100.000 za nabavo drobnice, ostanek pa za nabavo plugov. Vse to se bo pod gotovimi pogoji brezplačno razdelilo poljedelcem. * Može] za hrvatske starine v Biogradu ob morju. Oblastni odbor zagrebške oblasti )e dal na razpolago potrebna sredstva za ustanovitev muzeja za hrvatske starine t Biogradu v severni Dalmaciji. Z gradbo muzeja se bo pričelo prihodnjo pomlad. V muzeju bodo nameščene vse hrvatske in rimske arheološke najdbe v Biogradu cb morja kakor tudi ostanki stare hrvatske or-oametttike in cevi Trajanovega rimskega todoroda ter kamenit steber z originalno hrvatsko krono. Obenem se bo s podporo aactebškega oblastnega odbora pričelo izkopavanje kraljevskih dvorov in bazilik v Biogradu. * Dobro trgatev v ŽopL Iz Beograda poročajo, da se bo trgatev grozdja v Zupi začela okrog 20. t m. Vinogradi so zelo bogato obrodili in je grozdje odlične kakovosti. * Smrtna kosa je vzela mlado življenje hčerki iz znane ribniške rodbine Zorško-ve, gospe Mari, poročeni Weisskircherjevi v Mediasu v Romuniji. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Avijatična nezgoda. V petek popoldne se je v bližini Novega Sada pripetila avi;a-tična nezgoda, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Aeroplan o, več a peč greje tudi 3 do 4 sobe ravnotako. Brezplačen opis na zahtevo po>lje ZEPHIR" tvornica peči Subotica 19 Samop^odaja v Ljubljani E. Breznik i Fritsch. Čuvajte se ored slabimi Dotvorbami! u— Danes otvoritev «Nedeljskih popoldanskih plesnih vaj g. Jenka« v veliki dvorani Kazine, ki se bodo vršile vsako nedeljo od 3. do 7. popoldne. Na splošno željo ponovi g. Jenko danes ob 5. uri pop. celotno revijo najnovejših plesov, nato se bo vršil pouk v foxtrotu in tangu za vse posetnike. Za začetnike (-ce) posebni pouk v valčku od 3. do pol 4. Vabijo se vsi ljubitelji plesa. Studenti(-nje) znižano članarino. u— Vsi cenj. plesalci in plesalke ljubljanskih plesnih šol se vabijo na današnji »Plesni večer — periekcijo», ki se vrši v balkonski dvorani Kazine ob 8. zvečer pod strokovnim nadzorstvom mojstra Jenka, u— Otvoritev plesne šole jutri popoldne 1979 NAJBOLJ ugodno nudi jesenska in zimska oblačila m. J- MA2EK sa' c jalna konfekcija za gospode in d co ALEKSANDROVA -ESTA 12 u— ASK Primorje, plesne vaje se vršijo v nedeljo dne 14. t. m. ob 20. uri v beli dvorani hotela Union. — Odbor. 1988 u— Družabni odsek društva drž. rač. in blag. uradnikov prične s plesnimi vajami v sredo 17. t. m. ob 20. v Zeleni dvorani hotela »Union«. Interesente vabimo, da javijo svoj pristop in naslov ali pismeno g. Mariji Zupan, rač. del. min. Krekov trg 1-1, ali na večer plesnih vaj pri blagajni. — Odbor. 1989 u— Policijski drobiž. Predsnoonjim so spravili policijski organi v zapore več raz-grajajočih izgrednikov in pijancev, ki so se pomirili še le pozno ponoči ter odhajali proti jutru domov z velikanskim mačkom. V zapor je morala dalje tudi neka Marija K., ki je bila že dalie časa zasledovana zaradi raznih prestopkov, in znan kolesarski tat V ostaiem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina plašča, 2 tatvini koles, 1 izgred v javnem lokalu, 3 primeri kalje-nja nočnega miru, 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovin, 4 prestopki avtomobil skih predpisov ter 7 prestopkov cestnega policijskega reda. ii Nedelja 14. t. m. Nedelja 14. t. m. KAJ JE MODERNO! Vam pove prekrasna razstava naj-noveših jesenskih in zimskih modnih novosti za dame in gospode P. MAGDIC, Ljubljana Našo nedeljsko razstavo in cene v izložbah naj si ogleda vsakdo! M M N N H N X N N N Iz Maribora a— Veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubacb bo nastopil jutri, v ponedeljek krajši dopust in ga bo nadomestoval dvorni svetnik dr. Leon Stare. a— Javna zahvala. Odbor podružnice Jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali v darilih ali denarju za proslavo 201etnice, ki se je vršila 8. septembra v Narodnem domu. a— Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na velezanimivi večer, ki ga priredi svetovna potovalka in pisateljica gdč. A. Karlinova iz Celja v ponedeljek 15. t. m. ob 20. Govorila bo na podlagi lepih skiop-tičnih slik o Japonski ia Kitajski ter vpletla mnoge svoje izredno interesantne doživljaje. a— Mestno avtobusno podjetje ustavlja k današnjim dnem izletniško avtobusno progo od glavnega kolodvora do Radva-nja ob vznožju Pohorja, a— Nesreča. Trgovec Lalinger iz Frank-hrrta je padel včeraj popoldne pri nakladanju sadja na tovornem kolodvoru tako nesrečno, da si je težko poškodoval desno roko Prepeliali so ga v bolnišnico. a— Rekordno število tatvin je bilo v soboto na mariborskem trgu. Predrzni tatovi, ki prihajajo večinoma iz okolice Varaž-dina, se v velikem razmahu udejstvujejo na mariborskem trgu zlasti ob deževnih sobotah, ko nosijo gospodinje v rokah tudi decnike ter nimajo dosti časa paziti na svoje košarice in torbice z denarjem. V soboto Je bilo prijavlienih policiji že do 10. dopoldne 5 tatvin. Stražniki so aretirali neko Katarino Bosilievičevo iz Vojniča na Hrvatskem. Prijeli so jo v trenotku, ko je imela svoie dolge vrste v torbici neke ženske. a— Kaj vse se krade. V neki vili v Aškerčevi ulici se je neznan tat sredi noči vspel na balkon ter z balkona strgal za-store od najbližjega okna. S svojim plenom je pobegnil proti parku. a— Izginila sta iz Maribora v kratkem času že dva moža brez sledu. Tako je izgini! 52-letni posestnik Martin Zamuda iz Sfconicev v ptujskem okraju. Mož je prišel zadnjo nedeljo v Maribor, kjer je prodal konja, prenočeval v neki gostilni na Koroški cesti in se mudil drugo jutro v neki gostilni blizu kolodvora, kjer je še shranil konjsko odejo. češ. da jo bo vzel s seboj popoldne, ko se bo vračal z vlakom domov. Od tedaj manjka ga ztijim vsaka sled. Od 1. t. m. pa že pogrešajo 49-Ietnega strojevodjo Karla Kunšaka. Kakor prvi, je imel tudi ta pri sebi večji denarni znesek. a— Zdravnica dr. Klara Kukovec ordi-nira od 1. oktobra v Krekovi ulici 18. Maribor. 1693 Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Dne 8. t m. se je vrši;o otvoritveno redno predavanje v tekočem poslovnem letu. Pred predavanjem se je predsednik vladni svetnik Emilijan Lilleg spominjal važnih dogodkov, ki so se pred 10. leti vršili na solunski fronti. Zaključil je svoj uvod s trikratnim •*Sflava« klicem padlim borcem. Nato je predaval dr. Ivan Wjjiterha'ter o esperan-tu kot mednarodnem poslovnem jeziku. Predavanje je bilo zelo zanimivo in temeljito, za kar je žei predavatelj ob koncu veliko odobravanje. Prihodnje predavanje bo 15. t m. ob 20. v risalnici deške meščanske šole. Predavala bo gdč. Lelija Per-mevčeva, slušatelj ica Sorbomne, o metodologiji za žive jezike v francoskem jeziku. S pomočjo gramofona bomo slišali pristni francoski govor. c— Slabo je poplačala dobroto Katarina Lamutova, doma baje Iz Celja. V četrtek 11. t m. se je sešla ra mariborskem ko1r>-dvoru z Alojzijo Polanževo, s katere sta stanovali svoječasno v skupnem stan-»vanju. Obe sta imeli isto pot v Celje, kje Ima Lamutova baje brata, ki je zaposlen v tovarni Westen. V Štorah, kjer je imela ra,z-ne opravke, je Polančeva izstopila. Tudi Lamutova je izstopila in rekia, da bi rada kaj jedla, da pa nima denarja. Polančeva lo je povabila v bližnjo gostilno in jI naro- Javna dražba. Dne 19. oktobra 1928 bo na Okraj, nem sodišču v Ljubljani, soba St. 15. favna dražba posestva Zgornji Rožnik. obstoječega iz hiše, gospodarskega po< alopij. vrta, njiv, travnikov in gozda. — Cenilna vrednost Din 332.484.—. — Najmanjši ponudek Din 221.656.—. čila jedila in pijačo. Polančeva se je ^a kratek čas odstranila iz gostilne ln pustila na mizi zeleno čepico in ročno torbico, v kateri je imela razne listine in 214 dinar jev gotovine. Lamutova je v, odsotnosti Polančeve pograbila torbico in čepico ter neznanokam Izginila. Polančeva se je peljala s prihodnjim vlakom v Celi«, Kjer je vso zadevo ovadila. Lamutcva je policiji znana in jo ta pridno zasieduje. e— Sumljiva četvorica. Pred kratkimi štirimi dnevi ie beračil na ljubljanski cesti v družbi treh moških neki nemški govoreči 27 do 28 let star možak, ki Je bil oblečen v ponošeno temnorjavo obleka s svetlo-sivo športno čepico in pisanj srajoo, usnja-tim pasom In suknenimi čevlji. Postave Je srednjeveiike, bledega podolgastega obraza; po govorici soditi mora biti dama iz Gradca. Potikal se Je okrog stanovanja ko-larskega mojstra Josipa Stajnka, kateremu je pozneje zmanjkalo z dvorišča par rl-žastih hlač Vsa četvorica se je zelo sumljivo obnašala. e— Lov na zastonjkarje. V petek 12. t. m. popoldne sta bila na celjskem kolodvoru aretirana dva zastonjkarja. ki sta se pripeljala v zavorni utici s tovornim vlakom v Celje. Do Zidanega mosta sta se vozila z osebnim vlakocn. Ker sta se hotela peljati naprej v Maribor, a jima je zmanjkalo denarja, sta se splazila v utico tovornega vlaka. Spotoma so ju opazili in javili to v Celje, kjer so ju primerno sprejeli in izročili policiji Bila sta to 171etna Štefan Pate, brezposelni delavec Iz Osijeka, in Iv. Kovač, brezposelni copatar iz Virovitice. Oba bosta poslana zopet nazaj v svoji domovinski občini. V ažno vr*me povečava nevarn st prehlajen a. Od te opasnosti Vas čuvajo ' kusne AKACOTR4V R&.VT/OTDERA Iz Kranja r— Občni zbor Glasbene šole v Kranju se bo vršil 16. t. m. ob 8. zvečer v IL a. razredu drž. gimnazije. Obilne udeležbe prosi odbor. r— Nova tovarniška dimnika. Pri tek* stilni tovarni Tekstilindus na Gašteju so pričeli z gradbo 27 m visokega dimnika, pri novih tovarnah na Gornji Savi pa 70 m visokega dimnika. r— Dan senzacij tn vznemirjenja. Pre« tekli petek je potekel za mestno prebival« stvo uprav pod dojmom treh senzacij, ki so povzročile toliko pozornosti in vznemir« jenja kakor redko. V dopoldanskih urah se je raznesla vest o drznem vlomu v obi. zdravilišču na Golniku, kjer so vlomilci odnesli okrog 25.000 Din. Popoldne so na« šli v kleti Mayrjeve pristave za mestnim pokopališčem mrtvega delavca, kjer je le« žal že več mesecev. Vest o večerni nesre* či pri gradbi tekstilnih tovarn na Gornji Savi se je raznesla v uprav alarmantnem obsegu, češ, da se je porušila nova gradba in da je našlo več delavcev smrt Na licu mesta se je nabrala velika množica, da je moralo kranjsko orožništvo skrbeti za red. Izkazalo se je, da so dobili le trije delav« ci težKe poškodbe. Poročilo včerajšnjega «Jutra» je prineslo pomirjenje, ker so se prve alarmantne vesti razširile tudi po Go» renjskem. Iz Ptuja j— Muzejsko društvo v Ptuju bo prosla* vilo v času od 3. do 5. novembra otvoritev mestnega Ferkovega muzeja, v novih pro« štorih nekdanjega dominikanskega samo« stana in združeno a tem svojo 351etnico. Udeležba naj se prijavi konservatorju Vik« torju Skrabarju vsaj do 27. t. m. j— Sprememba posesti. Zadruga «Delta», izdelovalnica perila, je kupila hišo kapla* na Jože Krajnca na Ljutomerski cesti 18. in namerava tjakaj v najkrajšem času pre« seliti svoje poslovne prostore, ki jih je imela doslej v malo primernih prostorih v Zelenikovi ulici. Z Jesenic s— Dva nova zobozdravnika sta se pred kratkim priselila na Jesenice. Dr. Jože Lud« rig, ki je došel iz Braslovfi, bo ordimral v hotelu cPaar*, dr. Leveč pa v hotelu *Tri* glav*. s— Novo kavarno dobimo menda v krat« kem na Jesenicah. Gospa Jelena Gojakova pr-navlja svojo hišo, ki stoji nasproti orož« niške postaje in preurejuje spodnje prosto« re za kavarno. s— Dostava dnevne poŠte na dom ▼ ob* močju pošte Jesenlce«Fužine je zadnje ča« se skoraj popolnoma odrekla. Ponovno je zaradi naporov v službi težko obolel en pismonoša, njegov edini kolega pa tudi ne more sam izvršiti ogromnega posla, ki sta ga prej komaj izvrševala oba. Zato se že dalje časa dostavlja pošta na dom šele na vsak drugi dan. Apelirali smo že ponovno na nristoina mesta, da naj se tem nedo« etatkom odpomore s tem. da se na mesto obolelega pistnunuše namesti začasno dru« f;i, toda vse zaman. Dočim so drugi ob« judeni kraji tako srečni, da se prebival« cem kar po dvakrat dnevno dostavlja dnev na pošta, so v tem pogledu Jesenice«Fuži* ne postavljene za zadnjo hribovsko vas. Nezadovoljstvo je zatorej upravičeno. 8— Običajna plesna lota *Bratstva» na Jesenicah se otvori prihodnjo nedeljo zve« čer v prostorih g Kobala na Savi. Vaje se bodo vršile ob nedeljah in četrtkih. to to 4- srez. san. ref. v Radovljici od 15. t. m zopet redno ordinira od 6—10 dopoldne in od 2 —4 popoldne Iz Litije 1— Skupen obisk grafične razstave v Ljubljani Prosvetni odbor Sokolskega društva Litija-šmartno bo priredil tekom prihodnjega tedna skupen obisk grafične in sadjarske razstave na Ljubljanskem vele-sejmu. Na izredno ugodno priliko opozarjamo sokolsko članstvo Vliudno naznanjam, da se nahaja moja odvetniška pisarna v Litiji pri Ljubljani. Dr fVAN SLIBAR Iz Trbovelj t— Razširjenje pokopališča. Z deli so že pričeli Staro obzidje v smeri, v kate« ro se bo pokopališče razširilo, so podrti in so temelje za novo že postavljeni. Pokopa* lišče se bo podaljšalo za kakih 50 m v dolžino. Postavljena bo tudi nova, vsem zahtevam odgovarjajoča mrtvašnica. t— Zopet praznovanje pri rudniku. Za* radi pomanjkanja vagonov pri rudniku se« daj večkrat praznujejo. Pri tem trpi le de* lavstvo, ker se mu zmanjša zaslužek prav pred zimo, ko je treba družino obuti in obleči Vse neprilke, ki zadevajo industri* jo, zadenejo najprej in najhuje delavske družine. Zaslužek je že itak majhen in v takih razmerah še negotov. t— Snvrtnonevarno tmnil je v Trbovljah« Retjah delavec Ivan Troha neko Marijo Urankarjevo, ki je stanovala pri Mariji Šternovi, kamor je zahajal Troha kot njen priležnik. Urankarjeva se je morala zaradi grdega ravnanja obeh izseliti. Ko je sprav« Ijala v drugo stanovanje svoje stvari, js prišlo med njo in Šternovo do prav ostrega nastopa Ko pa je šla Urankarjeva mimo okna Ivane Trohe, jo je ta nepričakovano udaril s topim delom sekire v zatilnik, da se je nezavestna zgrudila na tla. Udarec bi bil gotovo smrtonosen, ako je na srečo ne bi bil zadel na kito las, ki so ji rešili življenje. Urankarjeva bo zaradi udarca, ki je imel za posledico pretresenje možgan, še dolgo trpela. Troha je dobil za svojo pretirano kavalirstvo pred okrožnim so* diščem v Celju 8 mesecev težke ječe. t— Vlom. Ob poti, ki vodi na Sveto Planino, se nahaja na samem koča vdove Stahnetove. V sredo dopoldne so bili do« mači v gozdu. Ko so prišli domov, so vi* deli da so bili med tem časom okradeni. Neznani zlikovci so odnesli nekaj obleke, žernio uro, par čevljev in 175 Din v goto* vini. Obleko so pozneje našli v bližnjem gozdu, ostale ukradene stvari pa so tato« vi odnesli s seboj. Osumljena sta dva tuj« ca, ki sta se ob tem času potikala okoli koče. Orožniki stvar zasledujejo in je upa« ti, da bodo tafovi kmalu v rokah pravice. sr Velika izbira novodošlega blaga za damske plašče po najnižjih cenah Jos. SNOJ, manufaktura Ljubljana 12159 Iz Kočevja k— Poroka. V mestni župni cerkvi v Ko« čevju sta se poročila živinozdravnik go» spod dr. Ludvik Jonke in učiteljica go» spodična Fani Eckert. Kot tovariša sta fungirala g. Jos. Kollman, bivši avstrijski finančni minister, in g. Anton Hrastnik, železniški ravnatelj. k— Lovski blagor. V gozdu nedaleč od vasice Riegel je pred kratkim ustrelil lo* vec g. Matija Kresse krasnega merjasca. Mrcina je imela velike in močne čekane, toda podlegla je smrtonosnemu strelu, preden je v sveti jezi mogla navaliti na lovca. Merjasec tehta 121 kg. k— Izpiti za pomočnike se bodo vršili v nedeljo 28. t. m. ob 8. dopoldne. Pomoč« niki naj se za izkušnje prijavijo vsaj do 21. t. m. Prinesejo naj vajeniško spričeva* Io in izkaz o dveletni pomočniški praksi. k— Oddaja poštne vožnje Direkcija po« šte in telegrafa v Ljubljani oddaja prevoz [»šte Stari log pri Kočevju — Kočevje. Ustna javna pogajanja se bodo vršila 23 tega meseca ob II. dopoldne pri župan* stvu starološke občine. čitajte »Ponedeljek" Šport Opozorilo« Pri nogometnih tekmah je v zadnjih sezonah opetovano prišlo do nemirov, bodisi na igrišču ali pa pozneje na ulicL Te nemire povzročajo vročekrvni pristaši in simpatizerji klubov, bodisi da že pridejo na tekme v bojevitem razpoloženju in s slabim namenom, bodisi da se med tekmo razvnamejo in da prično z medklici ki se. kmalu spremene v zasmehovanje, žvižganje, žal tudi psova-nje in,katerim slede često, žal celo dejanski spopadi Takšni prizori diskreditirajo naše mesto in naš šport ter mu jemljejo ugled in simpatije, škodujejo pa tudi blagajni prirediteljev, lastnemu klubu ter podsa-vezu. Športniki take simpatizerje odločno odklanjajo! LNP in vsi klubi zato sporazumno tudi tem potom ponovno naprošajo vse občinstvo, naj se obnaša tpri športnih prireditvah dostojno. Zlasti naj se opusti nepotrebno in nesportno «drukanje», vpitje in že celo vsako vzklikanje proti ^nasprotnemu« klubu, vsako zasmehovanje in že celo vsi hujši izrazi. Opusti naj se priznalno vihtenje dežnikov, zastavic ali robcev, žvižganje itd. Takšni necivilizirani izrazi simpatii ali antipatij naj se nadomestijo kvečjemu s ploskanjem. LNP bo v sporazumu z vsemi klubi storil vse, da tudi s skrajnimi sredstvi onemogoči pojave podivjanosti poedin-cev ali skupin in opozarja, da imajo tudi organi javne straže službeni nalog, da vsakega razgrajača fn kršilca discipline takoj odstranijo, obenem pa sa legitimirajo in izroče občutni policijski in sodni kazni. LNP bo imena razgrajačev objavil v listih. Sramotnih dMaštev mora biti kraj! To zahteva interes in ugled našega športa! Ljubljanski nogometni podsavez. Današnje prireditve ▼ Ljubljani V nogometnem prvenstvu L razreda se srečata stara in lokalno renomirana na* sprotnika Primorie : Ilirija Tekma se prične ob 15.45 na igrišču ASK Primorje in bo z ozirom na znano športno rivaliteto med obema kluboma go* tovo nudila mnogo zanimivih in napetih momentov. Moštvi bosta postavili na krov vse razpoložljive sile in si skušali ohraniti oziroma popraviti dosedanji renome. Tek* mo sodi g. Franki iz Maribora Kot predtekma se vrši ob 14. na istem igrišču prvenstvena tekma Primorje rez. : Ilirija rez. Ker bo tudi v tej tekmi nastopilo več igralcev obeh moštev, ki so že opetovano nastopali za svoja prva moštva, je tudi v tej igri pričakovati živahno borbo dveh agilnin partnerjev. Tekmo ,?odi g. Cimper* man. Dopoldne ob 10. se srečajo ravno tam juniorji obeh današnjih nasprotnikov, ki tudi pridno urijo in slede vzgledom svo* jih starejših tovarišev. V popoldanskih urah se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma za pokal Delav* ske zbornice v okvirju jubilejnih svečano« sti 60 letnega obstoja saveza grafičnih de« lavcev Jugoslavije. Kot nasprotnika nasto* pita: * - Grafika ; Svoboda Dočim je novoustanovljena Grafika po« kazala že v prvih nastopih mnogo elana, je v Svobodi v zadnjem času slišati, da je dajala močnejšim klubom enakovredne igre. Z ozirom na slavnostni značaj prire* ditve je pričakovati, da bosta kluba napela vse sile, da izvojujeta častno zmago. Tek* mo sodi g. Šetina. Razen nogometnih prireditev se vrši do« poldne ob 11.15 na igrišču Ilirije zani* miva bazenska prireditev. V prijateljski tekmi se srečata mlada družina SK Slivnica : SK Ilirija Dočim se je prva z vsem navdušenjem lotila dela, bo skušala Ilirija z ozirom na bodoče državnoprvenstvene tekme posta* viti čim uglednejšo sedmorico. Tekma bo gotovo nudila lep športni užitek. Službene objave LNP (Iz sele posl. odbora 10. oktobra 1928.) Čit&jo se s pravom nastopa dne 19. X. 1928.: za SK Železničar: Antoličič Franc, Bačnik Cvetko, Heler Ivan, Marčinko Fran, Pezdiček Viljem, Urbanfiič Ludvik; za SK Ilirijo: Moljk Edvard; za SK Trbovlje: Vr« htmec Bronislav; za SK Krakovo: Lampič Valentin, Valentič Borut, Zajec Ivan. SK Jadran se poziva, da do prihodnje seje posl. odb. predloži odpustnico za igr. Gartner Lado, ker se je prijavil za drug klub. (Radi pomanjkanja prostora izostaffo. Op. ur.) Juniorskl miting SK Ilirije. Danes do* poldne ob 10. uri se vrši na igrišču Ilirije juniorski lahkoatletski miting. Imena pri« javljenih atletov, tako Režek, Ontruta, Pogačnik, Banko, Kumer, nam jamčijo za dobre rezultate. Posebna zanimivost mitin* ga pa je, da je nanj brzojavno prijavil svo* je juniorje čakovački SK iz Čakovca in bomo imeli priliko videti, v koliko je na* predovala lahka atletika v provinci. V slu* čaju dežja se miting seveda ne vrši. Gostovanje Hermesa v Celju. Athle* tik Sportklub Celje ima danes v gostih 2SK Hermesa iz Ljubljane. ŽSK Hermes se je v zadnji dobi povzpel zopet v nek* danjo odlično formo. Athletik Sportklub Celje je tudi v zadnjih tekmah proti ljub* Ijanskim prvorazrednim klubom odnesel častne zmage, tako da je pričakovati bor« yo dveh skoraj enakih moštev. Tekma bo sigurno zanimiva. Smuški fond. Smučarski klub Ljublja* na je na svoji zadnji seji sklenil ustano* viti smuški fond, (t. j. zbirko že rabljenih m tudi novih smuči), kateri bi bil na raz* polago revnejšim klubovim Članom in na* raščaju. Vabimo vse klubov, člane in pri« jatelje kluba, da prispevajo v ta fond 9 smučkami palicami itd., katerih mogoče več ne rabijo. Po materijal bo prišel oseba Kino »IDEAL" H M H N Danes premijera ob pol 11. dop^ ob 2« pol 5., 6., pol 8. ia 9. urL Vladimir Gajdarov ljubljenec filmske publike ta ideal vseh ženskih src v velikem razkošnem pravkar dovršenem Ufa - filma Plesalka s krinko Drama iz gledaliških krogov. - Godi se v Berlinu leta 1923. • Senzacija — 2ola plesalka s krinko na obraza. Žalostna usoda In dvojno življenje deklice iz najboljše družine. • Bohom ska Ijuibav dveh umetniških duš. Skrivnostni čevelj z brili antL - Težka žrtev za očeta. • Oteta iz krempljev nasilnika. - Očarljivo 1 Veselo! Popolnoma novo! - Izvrstna godbal N H HI m N N N H N N N N H N ftxxxxxxxxxxx>h no naš funkcijonar; prosimo, da nam spo« ročite, kaj lahko darujete in kdaj se lahko materijal vzame, in sicer na naslov: Ivo Horvat, Erjavčeva cesta 14. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). At« leti, ki imajo klubsko opremo, jo morajo Erinesti v nedeljo 14. t. m. ob pol 15. v lubsko garderobo. Ostali člani — porav* najte članarino! — Gospodar. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Juni« orjl ki startajo na juniorskem mitingu, naj pridejo ob vsakem vremenu pravočasno na igrišče. Kolikor ima kdo svoje opreme, naj jo prinese seboj. ŽSK Hermes. Igrači, ki so nominirani za gostovanje v Celju, se pozivajo, da p?l* dejo točno ob 11.45 uri na glavni kolo« dvor. — Predsednik. SK Svoboda. Danes ob 13. naj bodo sledeči igralci v naši garderobi: Lavadino« vič, Papler, Drnovšek, Slavko, Baggia, Ta« sotti, Sušteršič, Rozman, šušnik, Jereb, Zaje. Tekma ob pol 14. uri, igralce L gar* niture pa ob pol 15. uri; Fugina, Novak, Habiht, Boncl, Prešern, Batič, Breznik, Potrato, Koser, Bončar, Ozebek, rez. Ga« bršek. — Načelnik. Po svetu Kljub vrsoded fesenskš prvenstveml seroma v nogomet«) najdejo klubi še vedno časa, da si z mednarodnimi nastopi jačijo sile in — blagajne. Največ zmag so stavili preteklo nedeljo Avstiriicd, 'ki so si v treh tekmah izposodili Madžare ter dosegli razmerje 16:4 v svojo korist. Madž-ami se sedaj razpisujejo, kdo je kriv vsega tega m groze celo, da sploh ne gredo več iarait na Dunaj. — Damoi so doma štirimajsfci-č na-bii Švede (3:1). — Neprijetno razočaranje je doživel monaikovsiki Waoker — znan kot močno mosfivo — kateremu je Schwabeo iz Aitgsburga naložil kar 5 golov. — Italijani so posečaln prvo ligo, tkzv. nacijonalno divizijo. Razdeljena je v dve skupini, fiijSh prvaka se v dveh finalnih tekmah borita za končno prvenstvo. Med drugimi Je zlezel v skupino A tržaška ktab Tciestina, v skupimo B pa reška. Finim ana. V prvi vodi Torino, v B pa Napote. Tržačani se drže boliš« kot ReSami. Sicer pa so -imeili slednja hmjše nasprotnike; v nedeljo Je Reka izgubila proti Genovi samo z 2:4. — Te dni je vzbudil v Italiji precejšnjo pozornost prihod argentinskega na-padailca Orsija, ki se je pred kratkim izkrcal v Genovi, odpeljal v Tumin m že naslednjega dne ibreniral na igrišču Juvemtusa. Sporno je le še, a in pa 120 risb za redko Theatrum mortis humanae tripartitum, ki je vse vrezal v baker Andrej Trost, gcr-njegrajski rojak. Ta zelo marljivi domači bakrorezec je vrezal tudi ilustracije Ovido-vih Metamorfoz ter izgotovil mnogo drugih bakrorezov za božja pota in knjige. Na raz- £ čtn fiSurbttfitigc tittf> cr fcgrocfltcfk $Xcum / i>etr Etitd iff bm 28. ta$ tVatcij/ ftfr ©tott £*TctM lin^r g^o§cn/pnt> c!r.gfRmbb?ac!?i wnt> n>fglgcfi$r« §af /t>nD toti 11 tov* noc^ &tf(fftcnftig 3pn(is »on b?n 3BinDifdj«n»R& ivrapaDiMtrvQ?>aror«i/mff jwdlflF 2auftm SD?awi g cfc^fagcn ift toorton/ c H M- D.LXXVIII» Prvi časopis v Sloveniji «Newe Zeytung», ki je izšel v Ljubljani leta 1578. po Šestih letih jnjegovega plodonosnega dda niso pregnali Sovražniki verske reformacije in slovenščine '1. 1582. Letos slavil/no 350letnico najplodnejšega dela njegove ■tiskarne v Sloveniji. To leto je iz^la Dalmatinova Biblia tu ie vfiga Svetiga Pifma pervni del — nadalje prvi časopis v Sloveniji. Neue Zev*mng s poročilom, kako so Turki 28. mai/ca napadli Metliko. Na naslovni strani je v» les vrezana ilustracija boja, lorej smo imeli že pred 350. leti ilustrirane novine. To redkost, ki se z njo razen Mestne knjižnici, v Curihu ponaša le še Narodni muzej v Ljubljani, ie naš muzej razstavil poleg tele zbirke drugih starinskih tiskov na razstavi «Tisk». Istega leta je Mandelc natisnil še drugo z naslovom sGeschicht .... der Turckhischen Niderlag . . . den 21. May a. "V578 vnter Dreschnickh in Chrabatten. .. To leto je pri njem izšel tudi naš prvi al-m»nab: Almanach Durch Dort. Jaeobum Stranss a-affs 3ar MDLXXIX.. ki se nahaja samo v našem deželnem arhivu. Jubilejno letnico MDLXXVIII nosi tudi Postilla lo je karszhanske evangelske pre-dige . . . sa hishne. go«podarie ... od Joann. Spangenberga . . . Sdai pcruizh ... v prani Slouenski Jesik prepisana. Z isto letnico je pa pri njem izšla celo kaj-kavska knjiga Kronika kratka s szlovenzkim jezikom tpravliena in še isto leto nje druga izdaja Kronika veszda t novičk zpravliena Kratka Szlovenzkim jezikom po D. Antolu pope Vramcze Kanounikii Zagrebechkom. Najbrže istega leta je Mandelc natisnil tudi Boboročive Elementaie Labacense trium linguarnm. predhodnico njegove slavne prve slovenske slovnice. Po tem navodilu so poučevali v prvih razredih stanovskih šol, ki jim je bil Bohorič ravnatelj. V enem letu torej vrsta del, ki bi se z njo tudi še danes lahko ponašala vsaka slovenska knjigarna. Taka je bila podjetnost pred 350 leti. Tako velikega dela seveda ni mogel zmagati sam mojster Mandelc. Mrtvaške kniige tedanje ljubljanske evangelske občine uam imenujejo tudi Jakoba, prvega tiskarskega delavca v Sloveniji,, ki je utonil, 29. junija 1578. v Ljubljanici in so ga 30. 'junija pokopali pri cerkvi Šv. Petra. Ce je bil faktor, stavec ali celo ravnatelj, ne vemo, znan nam je le njegov konec. Leta 1600. je škof Tomaž Hren dal prvič sežgati slovenske knjige. Tiskarne v Ljubljani ni bilo. ker ni bila potrebna, svoje ♦Evangelije in Ivatuve* je pa Hren tiskal v Gradcu 1. 1613. 'Tako tudi Schonleben leta 1622. Itd. skoraj sto let. Slovenija je bila brez tiskarne do 1. 1678. Letos obhajaimo torej tudi 2501etnico kar dveh tiskarn. stavi vidimo obe redki knjigi in podobico iz Štepanje vasi. Za Valvasorja so vrezavali in pisali še Ivan in Peter Werex (Wierix), Ljubljančan Matija Grevseher, Peter Mungersdorf, Fl. Schnabell, Atzelt, I. A. Boener in slavni hrvatski pesnik in pisatelj Pavel Ritter - Vi-tezovič. Njegova je na razstavi najbrže podoba «Muhameda» s hrvatskim napisom in monogramom P. R. Samo za Valvasorja so ti umetniki napravili okrog 1500 bakrorezov, ki se pa nekateri ponavljajo v raznih njegovih delih. Ze 1. 1679. je na Bogenšperku tiskal in v Ljubljani izdal Valvasor svoj «P*sijon,» s Trostovimi bakrorezi po Wier?xovih risbah Še istega leta je v Ljubljani pri tiskarju I. B. Mayru izšla zbirka 317 za ,Ehre d. H. K.' pripravljenih bakrorezov mest, trgov, gra- dov in samostanov i naslovom Topographi* Ducat n s Carnioliae Modernae s slovenskim kazalom. S 23. januarjem 1680 je datiran v Ljtubljn-ni njegov «Poziv» k sotrudništvu pri . 1680. je na Bogenšperku izdal Volb?nku Turjaškemu posvečene Ovidove Metamor-foze. L. 1681. so pri Mayru v Ljubljani izšla pi>d naslovom cTopographia Archiducatug Carin-tihae modernae* slike s Koroška. Iz tega dela je Valvasor izbral istega lela 26 slik solnograških posesti in jih izdal kot Topographia Carinthiae Salisburgensis». cTheatrum mortis humannae tripartitum* je tiskal in izdal Mayr v Ljubljani 1682. Zemljevid cCharta geographr.-a Carnioliae* :e izdal 1684. na Bogenšperku. 1. 1685. zemljevid Koroške in zemljevid Hrvatske leta 1688. Še pred glavnim Valvasorjevim delom jje v Niirnbergu izšel popis Koroške s slikami »Topographia Archid. Carinthiae antiguae et modernae completa 1688.» Prav tako je pri M. Endterju v Niirnbergu izšla slavna «Ehre d. H. Krain» 1689. Razumljivo je lahko, da Mayrova tiskarna v Ljubljani ni mogla zmagati tako velikega dela. Čeprav je ogromno delo pisano v nemškem jeziku, je slovenščina v njem dob^o zastopana in gotovo so se izpolnili Sis^n-tschellijevi pozdravni verzi; Bukve, tedaj pojte, na vsem svetu stajte, po vseh deshelah letite in moju zhast donesite. Pa tudi z grafičnega stališča moramo Šteti to monumentalno delo vsaj deloma med domača, ker so vsi bakrorezi nastali in deloma tudi prej že izišli v Sloveniji. Iz Valvasorjevih del smo že spoznali novega ljubljanskega tiskarja Ivana Kra. Ma-verja, ki je prišel iz Solnograda 1. 1678., torej pred 250 leti. Začel je z »Lobge«ang-om< in je izdal razen drugih del tudi »C»-talogus librorum«. prvi cenik knjig v Sloveniji. I. 1708. so pa pričele izhajati njegove >Wochentliche Ordinari- und Extraord'nari Zeltungen«. prve perijodicne novlne v Sloveniji. Njegova tiskarna je šla od rok do rok in skozi stoletij se vrste imena Reichhart, Heptner, družina Eger z Vodnikovimi »No-vizami« in z »Egersche Laibacher Zeituns« ter neštevilnimi drugimi knjigami do Slovenca Antona Kleina in sedanje Učiteljske tiskarne ki torei letos praznuje svojo 250-letnico Že 1692. so knjigarji Kleinmayri ustanovili tiskarno v Celovcu, kjer so tiskali tudi več slovenskih knjig, 1 1782. je pa Ignac Alojz Kleinmavr dobil dovoljenje za novo tiskarno v Ljubljani in je še istega leta začel izdajati novine »Wiiclientlicher Auszng a lis Zeitungen«. ki so od 1 1784. dalie nosile ime sLaihacher Zeitung«. ki je prenehala šele s prevratom. Pri njem se je rodil Linhartov >Ta vesseli dan«, prva slovenska drama. S Kleinmayri so Bambergi ustanovili firmo, ki ie znana po izdajah naših klasikov — prva Prešernova pesem »Deklicam« je izšla 1. 1827. v »Illvrisches Blalt« — po prevratu nosi ime »Delniške tiskarne«. Tudi la slovenska tiskarna bi lahko praznovala letos vsaj 200-letnico obstanka. Kakor nekdaj, tudi še sedaj polaga največjo pnžnjo na rrs umetniško opremo knjige, izvršuje ^produkcije v najpopolnejših tehnikah ter veže knjige po smernicah moderne knjižne imet-nosti. Na razstavi nam njeni izdelki pričajo, da je tudi kn.iiiga umetnina. Svojo 100-letnico pa na razstavi »Tisk« praznuje tiskarna »Blaznikovih dedičev«. Skromna je. ker bi prav za prav že skoraj praznovala 150-letnico. ker je to tiskarno otvoril Mihael Pramberger že 1. 1786. in jo je za njim vodil Ignac Merk, a od njega jo ie prevzel Relzer, tast Jožeta Blatnika. 1 a slovenski tiskar, pravi ustanovitelj »Novic« je že staro tiskarno prevzel pred sto 'eti in jo izpremenil v prvo slovensko tiskarno »Novice«, »Kranjska Cbelica«. >Poezije Doktorja Prešerna« ... Dosti, samo to je premnogo za jubilej! Celo Francozi so imeli v Ljubljani tiskarno in na razstavi >Tisk< vidimo njen hrvatski vojaški vežbenik »Skola soldata« za ?ra- LUBLANSKE NOV iann. fridr. egerga V Srgdo 4. dan PeoM* W Nro. i. S j« • * • * a * Hafha savrjla , Se terga kej nit ? Moj fofed kaj dfla ? Sun barit tbf lit. m • Al vumnolti jmajo Po fvfjti kej vezh? Al drujga kej snajo » E6 hmfhke £un* p«hl Prve slovenske novine, Vodnikove «Lublanske Novize». ničarje. ki so služili Napoleona. L. 1816. je to tiskarno kupil Jožef Sassenberg in od njega Mileč. Tudi Novo mesto je že 1840. imelo tiskarno, v Postojni jo je pa 1. 1851. ustanovil Jože Blažu i k. Napredek slovenskega naroda in svob-vio-miselnost sta zahtevala, da se je iz Maribora preselil »Slovenski Narod« v Ljubljano v 1872. 1. ustanovljeno »Narodno tiskarno«, ki je bila vedno najmočnejša trdujava na- predne in narodne misli v Sloveniji. Najsil-nejši dokaz mogočnega razvoja tiskarstva v naši domovini je pač »Jutro«. Grafično delavstvo Slovenije slavi 60-letnico svoje organizacije z impozantno rai-stavo »Tisk«. lnij>ozantna ni samo po svojem obsegu in bogastvu, še veličastnejša je po svoji notranji vsebini, ker so jo priredili delavci. To je pravi napredek naroda in zato je razstava »Tisk« najmogočnejši spomenik visoke kulturne stopnje našega naroda. «Pijanci» iz redke Valvasorjeve knj*ge »Theatrum mortis humanae tripartitum, 1682.», v baker vrezal Slovenec Andrej Trost. Marija, k Tebi uboge reve... K historičnemu oddelku razstave „Tisk" Napisal sem naslov bre?. satire in sarkazma, ker ne mislim pisati pamfleta — ali melodija mi ne gre iz ušes. odkar sem gledal razstavo naše grafične umetnosti na razstavi »Tisk< in čital tekste pod podobicami. To je torej vsa grafična umetnost slovenskega naroda malo pred in še dolgo po francoski revoluciji, v dobi snlantne umetnosti in rafiniranih angleških barvorezov. Pater Marcelin. ki ga iz šole in s frga, kjer ljubljanske gospodinje kupujejo zelenjavo, poznamo tudi po imenu Valentina Vodnika, opeva nepopisno nerodni bakrorez Dorf-meistrov. to najnaivnejšo sliko Bohinja, ki ie priložena njegovim »Pesmim za noknš-njo« kar dvakrat. Se celo trikrat, re računamo tudi rokopis. Slavi ga v knjižici s »Sebi« posvečenimi verzi, slavi ga v >R^hin'ski Bistrici«, v rokopisu je pa diletantskemu š<»l-maštru celo zagodel: Vinrence. pisec z' barvami. Savice mi pisal s" črtami. Prvi slovenski pesnik, pater Marrolin, in srrafik ViDcenc Dorfmeister, pnv.-indrani Nemec. Takrat, ko ie bil na Dunaju na višku ■»lave grafik Lovro Janša. Slovenec. Da. takrat smo imeli »Pesmi za pokušnjo«, ko so Nemci čitali že »Fausta«. Pa vendar smo imeli v XVTTT. stoletin sli- karie Jelovška. Mencingerja, Cebeja in Ber-gnnta. Vsaj prvi in zadnji imata kvsdifero. ki se da meriti tudi c Hiin mero. Grafika Janša in Schtitz ali Sič. kakor je tudi zapisan v cerkvenih bukvah, pa morata živeli «na tujem. Slikarstvo nima opraviti z besedo, ni vezano na literaturo niti na jezik. Svobodna ie. Grafika je pa papirnata, prav tako kakor knjiga. Ža to trditev imate najlepši eksemoel doma in prvič je očitno razstavljena ta naša revščina v historičnem oddelku razstave »Tisk«. Literaturo fajmoštrov in patrov spremlja umetnosti šolmaštrov. Saj ie grafična umetnost vendar le za dekoracijo tn mnemoteh-ničen prinomoček za analfnbete Biblia p:iu-perum. litaniie v slikah brp? hpscdila. podobice t božiih r^5™- pr«t?l-p. križevi t«>ti. Oeiiovefa in ilustracija *2avbe« so pretresljivo strahotna slika tedanja Slovenca, ki ni smel v svojem jeziku slišati niti citati ničesar drugega kakor pridige, preteče prerokbe in krvave martre mučenikov. Od Man-delca do Blaznika — Valvasor in druge nemške stvari so bile samo za sosnodo — naš narod ni «mel imeti niPesar drugega kakor mašne bukvice in hiš*ie žegne Sužert - narod ie smatral za višek literature Kolomatjov žegen. taino moč naj izb ra-nejših. Ta knjiga s čudežno močjo je bila vsakemu znana po imenu in tajinstveni «ili. O. še danes ima Koloma nov žeren -»voio moč. Ker ea pozna-o le najredkejši. Go*>"o je še dandanes skritih po deželi še -r.nogo teh eoperniških knii?. saj je »Duhovna hramba«, kakor se ta skrivnostna knjiga imenuje, vsaj v štajerski redakciji oiana bibliofilom le v dveh izvodih, razširjena ie bila pa golovo povsod, ker ie bilo ime rnano vsakomur in je bil eksemplar. ki je na razstavi. najden v najvišjih Tolminskih hribih Format je najmanjši, seveda, da sra lastnik lahko nosi skritega pri sebi. Drugače ie na čisto nedolžna molitvena knjižica, ki se morda od drugih loči le po malo bolj »krof*nih< molitvicah in pa po vse obetaiočem naslovu: Duhovna bramba. kero je dobro pri sebi imeti proti duhovnim ino telovnim nevarnostim; napopade hasnovite žeri »ebi made, ino pobožno moli. kakor je rečeno tista posebno pomoč dobi of. vuri svo,-,ga poroda. Ino. če gdo v celem življenji toto molitvo pobožno moli. tisti na konci živlenia od hudičev nebo nič kaj težko skušan ino zalezen.» Žegen je torej učinkovit, še večja je pa -Moč od penezov svetiga Benedikta*: «Benediktus — periezi. če so od mašnika žegnani. ino pri sebi nošeni, majo toto moč: 1. Odženejo od človečj:ga tela vso poco-pranje ino od hudiča storjeno škodo. 2. Obranijo, da obena copernica ali co-pernik ne more v tisti hram noteriti, pler ie toti penez na dveri, ali pod prag pokopan. 3. Tistim, kere hudič zalezava, prinesejo branbo. 4 Ce je živina oocoprana: tedaj more teti penez v vodo diati, ino živino s tistoj oprati. te copar oditi more. 5. Ce v mleki ali putri se ena brezna-naturna škoda kaže. te more penez v vedo spustiti, ino živini tisto piti dati.» V drugem delu so žegni z mnogimi križi. latinskimi molitvami ter grškimi in latinskimi besedami n. pr.: «Agios -I- Atbanatos -f- Soter + Tetra-grammaton + Jehova + Alpha et Omesa 4-Principium et finis. Jesus 4- Nazarenus + Rex -f Judaeonim + C. + C. + M. + Joan-nes. + Mattheus. 4- Marcus. + Lucas, + štirje Evangelisti me držijo na življenje . . .» Glava Kristusa, srce Eliasa, turen Davida, Jetra ino jezik Salomona, kolena Abrahama. kerv Abela, podoba Movz^sa, žalost Da-niela. potrplenje svptiga Jakoba, gnada Jo-anneza. ponižnost Jezusa no Marie. mir svetiga križa naj bo med menoj ino mojimi so-vražnikami. naj so vidni ali nevidni . » Na str 76. je ima pa razen lega močnega orožja še molitvico za vsako uro dtoeva in noči k drugemu svetniku ali svetnici, ki naj straži, razširjeno v svojo knjižico, ki je neznano kje izšla najbrže kmalu po 1. 1810., ko so Napoleonovi vojaki tudi pri nas začeli razganjati črne oblake. Ta prebrisani kmet si je upal celo norčevati iz litanij, ko je izdal omenjeno brošuro s naslovom , vendar se je pa v predgovoru zavaroval pred duhovščino, Češ da bodo otroci s citanjem teh litanij cvaesht** k branje dobili, da bojo potlej skues duhou-ne bukve raishi kei poiskali,> kar bi moglo jih od greha cnazaj držati» in, kjer bodo otroci te litenije večkrat brali, se bodo matere sramovale in varovale napak, ki so jim v litanijah pripisane, poboljšale se bodo pa tudi — pravi — zaradi velikega smeha mož. • ian. •• «*užt». Da se Draboenjak ravno v predgovora najhuje norčuje i* tedanje pobožnjalke vzgoje, je vendar jasno, če prečitamo samo posamezne vrste: ga abstinencoega gibanja: «8pet ena nova ozhitna spned* sa pianze jnu sa vinske bratre.** Oh jez bogi pianez jest se sedel odpoviem usam hudam babam nieh fvetvanja noi dia-nja, inu jest verujem na oasheta bierta noi na sina peka inu na duha kelnarja jest vervjam use kar vina vova noi shganja bratri verujajo testo piano vero se jest spoviem noi sposnam ozhetu biertu noi niegove vensko zhastitei matere inu usam lubam napitam bratram dasim jest od mojeh detozhnah dni sankei dosedanje ure shae dosti krat v?lko piv venka is verzhov skangel noi is gvashov inu . . .» Ker se nam je že v predgovoru pokazal za satirika, gotovo tudi svojo naslednjo pesem smatra le za ironijo. Ena nova pesem od napitah Bratrov. •• iznoved za Diiance in vinske brat©. Taberne so an dober shvahten krei, Tam dobimo bratrov vsolei kei, Vshtno je vtaberni biti, Tam se dobi jefti noi piti. 2. To pesem sem shribov sam, Sause katere jest posnam, Dajo mora saketeri brati, Jeri sta napiti bratri. 3. Jest bi otov vsam poveti, Al pianz nozhe aneri biti, Tu je mena sama sram, Kier ga tudei rad serklam. 4. V tabernah smo vsi bogati, Shana hodi koker tarogati, Po tabernahhodi briezh. Doma pa shena koker fam hudizh. 5. Jest se bojem mouka priti, Dnarjov nemam vezh sapiti, Doma mene shana usolei puza, Temo mene pa biert zadnarje truza. 6. Sedei sim osrton nashpueti sam, Daje mene prad biertam sram, Brei sim biv od bierta hvalan, Sedei pogrem od niega vaes povalan. 7. Biert mene naukasha she priti, Kier vidi damam hvazhe stergane uariti. Bodi koker sam Bueg ozhe, Dable doma bu dovol mozhe Kooz. «Rainri cd mlinarlov> izdajajo pesnika 24 pocijalno čutečega človeka. itd. Mlinarji baje postavljajo pod «tn*ge» Skal z vodo, da se moka napne, ali pa zmoči jo vrečo, da se vreča skrči in manje drži Da bi kmeta rešil sleparskih mlinarjev, jim tuje, naj polno vrečo, predno jo nesejo v miin, izmerijo z nitjo, da lahko dokažejo, 3e bi manjkalo moke. Na eni strani resignirana vdano^ v božjo voljo, molčeči trpini, ki jim je evangelij Ko-lomanov žegen, narod brez knjige, ker ma je jo sežgal sveti škof Hren - na drugi strani pa Kolomanovim strahom se krohotaj;>ši kmet z bičem v roki. Odkod ta predrznost in pogum? Ali ne vidite, da je zagrabil za orožje, v davnini narodu iztrgano in pozablja« no . . . Tisk drži v rokah in stopa v XIX. vek — vedno tišja je prošnja bednih: Marija, k Tebi uboge reve . . . / r.vfem 5 lotou vupaine IO lotou lmasnofti 15 iotou poterpeshlivolti 20 zhiftofti, inu to Itouzi v moshnari te kotolshke vere, inu den vporrn te provize potem pufli en zait de La souiilu per OOne te lubesnr boshje inu nared eno Sliaubo is kote r o fe imash masat vsaki, dan de upokou ne bodefh peisLou. »Gvišna pot v nebesa: Vzem 5 lotov vupajne 10 lotov zmasnosti (zmernosti) 15 lotov poterpežlivosti 20 lotov čistosti, inu to stovci v mož-nari te katoliške vere, inu den v po-nu te provice (pravice) potem pusti en cajt de bo zovrilu (zavrelo) per ogne te lubezni božje Inu nared eno žavbo iz kotero se imaš mazat vsaki dan de v pokov (v pekel) ne bo-deš peršov« Moralna pridiga kmečkega umetnika s šaljivo sliko, kako zapeljive vlačuge vlačijo hudiči v pekel. Vlačuge so v narodnih nošah z avbami, a imajo kot nečitnernlce pahljače v rokah, srednja spodaj ima celo mošnjo z nečistostjo prisluže-nega denarja. Na desni spodaj vlaču-ga zapeljuje moža, ki ga zadržuje angel varuh. Na desni ima hudič ne-čistnico že v zanki in se ji zasmeh- ljivo odkriva, na levi pa tretji hudič pelje zapeljivko v peklensko žrelo. Zgoraj na desni sta dva vraga privlekla nago dušo. Le vojaku, ki je padel v bitki, hudič ne more nič zalega, ker gre vsak v nebesa naravnost z bojnega polja. Lesorez je naj- brže iz francoskih časov, morebit! celo delo koroškega narodnega pesnika Drabosnjaka, ki je objavil malo obširnejšo »žavbo«. Za mišljenje tedanjih časov značilni kulturni spomenik je razstavljen na razstaH »Tisk«. Glej gornji članek! Georges: „Zoo" Tako se imenuje ljubljansko društvo, ki so ga lani ustanovili prijatelji naše favne in ki je bolj znano po svojem fredsedniku g. univ. prof. dr. Alfredu erku nego pod naslovnim imenom. Društvo ima namen ustanoviti sčaso* ma v Ljubljani zoološki vrt, kakor ga imajo po drugih mestih. Začelo je z zbiranjem malih, pred vsem v Sloveniji se nahajajočih živali: tičev, kač, kuščarjev, rib itd. Ni že preteklo leto od ustanovitve oziroma od dejanskega delovanja, pa nas je društvo na letošnjem jesenskem sejmu že presenetilo z razstavo, ki pre« sega vsa, tudi najvišja pričakovanja. Razstavljenih je nad 110 živali različ« nih vrst. Zahvala za to gre pred vsem društvenemu g. predsedniku. Naval občinstva je bil ogromen in iz opazk obiskovalcev je bilo zlasti spoznati, kako potrebno je tako dru» štvo in kakšno kulturno delo bo imelo vršiti. Kajti neverjetno je skoraj, kako skromno je poznanje celo živali naše ožje domovine. No, pa to tudi ni nič čudnega. Mestni človek pozna živali samo iz slik ali iz muzeja, priprosti človek pa za stvari, ki mu niso nepo* sredno v korist ali mu ne delajo škos de, nima nobenega zanimanja, razen — kar velja za oba — ako nima za ta= ke stvari posebnega že prirojenega veselja. Pa tudi po nagačeni živali ni vsakomur dano, da bi poznal živo. Po? leg tega pa mu naslikane in nagačene živali ne morejo vzbuditi ne pravega zanimanja, ne pravega veselja, kajti to morejo storiti samo žive, ko jih zač* ne upoznavati po kretnjah, po živah* nosti, po počasnosti, po glasu, da, celo po vonju itd. Kdor sliši slavca, kosa, škrjanca itd. peti; lisjaka bevskati, volka tuliti in zavijati, medveda renčati in brundati, — bi rad tudi vedel in videl, kakšne in kolikšne so te ptice oziroma zveri« ne. Vse to bo omogočeno v «Zoo». Znano je, da so nekatere živali do* bre prerokinje vremena: pajki, razni manjši tiči (kraljiček itd.), kokoši; zi* me ali pomladi: tiče selivke, zlasti la« stavke, podlasice itd. Prav tako pa je tudi znano, da se drže nekaterih živali nad vse prazne vraže, n. pr. da sova oči izkljuje (s tem so včasih ponekod strašili otroke, če so preveč večali), da kdo v hiši umrje, kadar ona ali čuk na strehi poje, da pes ali konj čuti smrt svojega gospodarja (kar nekateri do« kazujejo, da je res) i. dr. Enako imajo ljudje glede nekaterih živali nad vse čudne predsodke, poleg tega pa jim pripisujejo lastnosti (po večini slabe), ki jih nimajo, in to so ponajveč taki, ki nikoli niso imeli last« nega mnenja, oziroma iz enega slabe« ga primera sodijo slabo ves rod. Ne pomislijo pa, da so tudi pri živalih različni značaji. Iz svoje skušnje bi o tem lahko povedal dovolj, toda ker se te skušnje tičejo povečini domačih ži« vali, hočem povedati vzgled, ki mi ga je pravil Slovenec, ki je prišel iz Ru« sije. Neki kavkaški knez je imel dva med« veda, dva brata, ki jih je dobil še prav mlada. Eden je bil tako neukrotljiv in popadljiv, da je moral biti zmerom priklenjen, drugi je bil pa krotek ka* kor jagnje in jc hodil prost okoli, ko« der je hotel, še celo po sobah, ne da bi bil komu kaj storil. Največ predsodkov pa imamo glede kač. V bajeslovju je kača po navadi sim« bol hudobnega principa, pri Grkih pa je bila atribut Eskulapov. Če bi razpi« sali anketo, kako kdo misli o kačah, bi dobili najrazličnejše sodbe, po večini na bi bile slabe. Pa tudi če bi vprašali, kakšna je kača po zunanjosti, ali lepa ali grda, bi večina odgovorila, da je grda, kar bi bil bržkone še celo najmi« Iejši izraz. Dasi pa je pri nas kača v splošnem tako na slabem glasu, ven« dar «kača» ni psovka. Tako pravimo «kača» zvitemu, premetenemu človeku, predvsem ženski. Toda, dočim je «gad» pri nas takorekoč pohvala za fanta ali moškega, je nemška «Viper» in laška «vipera» psovka za hudobno, strupe« no, opravljivo, obrekljivo, jezikavo in ne vem še kakšno žensko, torej nekak superlativ Ksantipe ali, kakor bi Slo* venci rekli «žleht babe«. Kača je bila nadalje tista, ki je v raju Evo zapeljala, da jc poskusila prepovedan sad. Edino lepo mesto ima kača v slo* venski pravljici, kjer predstavlja za* kleto kraljično, čuva zaklad, ima zlato krono na glavi in čaka, kdaj jo bo kdo odrešil, ter ima dar človeškega govora. S silnim zanimanjem je ogledovalo občinstvo razstavljene gade in modra* se ter si dalo dopovedovati, da ne eden ne drugi ne napadata človeka ter da pičita le, kadar se ustrašita ali jih kdo razdraži. Da je govorica, da se gad za človekom poganja, debela laž, da je gad živahnejši in razburljivejši nego modras in narobe itd. In vendar je vse bolj skeptično gledalo vso to golazen kljub šipam. No, pa je prišel g. pred« sednik, privzdignil pokrov, prijel mo« drasa z roko, ga pokazal odmikajočim se gledalcem in si ga dal okoli vrata. Kljub temu je pa umevno, da se pred« sednikovemu pozivu, naj tudi kdo dru« gi poskusi to, ni nihče odzval. Kar je nestrupenih kač je najbolj znana belouška. Smokulja ima nesre« čo, da jo imajo za gada, vož ali gož pa, ki se drži bolj hiš. kjer lovi miši, ima v babjeverstvu nekoliko podobno vlogo kakor sova. Kdor voža ubije, tak človek s tem povzroči, da v njegovi hiši še tisto leto gospodar umrje. Druge razstavljene nestrupene kače so še: kobranka, kravoses in leopar> dovka, ki je prav tako pisana kakor močerad. Zadnjih dveh ni v Sloveniji. Še neke druge lepe in prav nedolžne živalice ne smem pozabiti. Že zato, ker jo tudi grdo opravljajo, to je kuščarja ali zelcnca, ki pravijo o njem, da pod kožo zleze. Bog ve, kdo se je to zmi« slil. Res je, da ugrizne, ampak, da fsi pod kožo zlezel...!? Le, k je neki! In vendar jc kuščar opevan, dasi naj nekam čuden način. Opel pa ga je neki Ribničan: «Slišou sem ptičko pet', vidu jo nejsem — gvišnu je kuščar biv v luknjo je zlejzu.» Isto snov je vzel tudi neki prleškt pesnik, samo da jc bil ta bolj neusmiljen s kuščarjem: «Jaz sem ftiča peti ciija pa je gvišno en kuščar bija pa sem ga po glavi biikna pa je noker v liikjo smuka pa je zna vi viin perliikna, pa sem ga znavi po glavi biiknal pa je znavi v liikjo smiikna.» fier so te vrstice malo znane, jih * tem priobčujem širši javnosti v oceno. Morda ve za nape-v ali ga pa napravi. Da sem se pečal tukaj cd razstav* Ijenih živali le s kaičami, sem storil to zato, ker so res na preveč slabem gla* su in je tudi mene prav za prav šele predsednik društva «Zoo». g. profesofl Šerko poučil, da po lorivicl. — Sesalcev društvo letos ni razstavilo^ pa tudi ni bilo treba. Saj se jih je ka« zalo dovolj vrst, so' na veseličnein! prostoru. Obiščite raz^tartv »TISK« na velesefmu, ker je za vsakogar velezaniniiva «JUTRT5» št. 242 .. 9 - NetJaJJa R X. 1928 t te Sokol Po javnih nastopih leta 192S Minula je doba javnih nastopov za sokolska društva. Ob nastopu jesenskega vremena nastaja drugo razdobje redaiesa delovanja — delo v telovadnici in na prosvetnem polju. Vredno pa je, da napravimo ob koncu izletne dobe nekako bilanco in ugotovimo vse ono, kar je bilo lepega in dobrega, in primerno ocenimo tudi napake, ki smo jih opazili. Predvsem moramo ugotoviti, da je 1 ilo letos jako veliko sokolskih nastopov po društvih in tudi v okrožjih jih zaznamujemo nekaj. Župe same so priredile svoje župne zlete večinoma vse, edino Ljubljanska letos ni imela na programu velikega župnega žlebi, zato pa več delnih zletov. Vse priprave pa so veljale pokrajinskemu zletu v Skop-ijn, ki pa je bil odgoden od Vidovega dne na obletnico proboja solua 3ke fronte v septembru. Sicer pa so imeli burni politični dogodki vpliv tudi na mantise prireditve, gaj jih je bilo za narodnega žalovanja mnogo od-godenih na kasnejši čas ali se jih je celo opustilo. Javni nastopi so bili po veliki večini lepo pripravljeni in so temu primerno tudi ugodno uspeli v moralnem in gmotnem oziru. Nekaj pa Je še vedno društev, ki napravlja-jo sicer javne nastope, nimajo pa sama dovolj članstva in naraščaja za iivedbo nastopa. Lepo je sicer, da jim pomagajo pri prireditvah sosedna društva, toda še lepši uspe nastop, ako nastopi poleg sosednih društev tudi krepak zbor domačega članstva, naraščaja in deoe. Poznamo kraje, kjer bi lahko bilo mnogo telovadečih domačinov, toda tamkaj vlada nekaka apatija v splošnem, Is i se kaže sevoda tiri i pri javni ti nastopih. Župe naj izkušajo pri takih društvih obuditi večjo delavnost, saj dobro vedo, katera so dotična društva. Drugo dejstvo, ki moramo nanj opozoriti merodajn** činitelje, pa je, da je okrožna or-ranisiacije v skoraj vseh naših župah Kljub dolgi dobi organiziranja komaj v povojih. To se je opazilo posebno na tako zvanih okrožnih nastopih, ki niso povsod pokazali ve o silo sokolskih okrožij niti v tehničnem, Se manj ]>a v organizatornem oziru. Ako listamo po čeških strokovnih listih, vidimo okrožja pri mnogo pozitivnejšem delu. Četudi niso sestavljena iz nič več in nič močnejših društev kakor so naša, je njihov skupni nastop vedno nekaj večjega od navadnega društvenega. Pri nas pa smo videli nekaj okrožnih nastopov, ki se niso monzli primerjali nastopu boljšega društva. Pomanjkanje smisla za okrožno skupnost je bilo očividno. — Zopet pa je naša dolžnost, da pohvalimo po nekaterih okrožjiih idealno slogo, kjer se društva z vso vnemo podpirajo eno drugo, tako da so nato vsi nastopi posameznih edinic uspeli ob sodelovanju so-sodnih društev prav častno. Tudi glede župnih nastopov, ki so bili drugače vestno in dobro pripravljeni po župnih vodstvih, bi bilo potrebno povedati isto, kot o okrožjih. Ne smemo se vedno zadovoljiti, da doseže število nastopajočih pri posameznih oddelkih samo sto oseb. To je za župe splošno prenizka številka, ki javnosti nikakor ne pokaže dejanskega stanja in moči župe. Res je, da je za nekatera društva teiko, prisostvovati z vsemi oddslki župnemu zletu. toda tudi to stališče se da premagati s tem, da se vsako leto za župni zlet začne pravočasno s štedenjem, z nabiranjem ii«Banrja v zletni lond. Tudi na vse-srkolske zlete v Prago ne prihajajo «ami bogataši; ravno nasprotno je resnica. Člani Sokolstva so po veliki večini navezani na svoj dnevni zaslužek. Vendar pa si v.-ak prištedi skozi leto in dan »oliko, da si omogoči udeležbo na velikem sokolskem prazniku v Pragi. Ali si ne bi naše članstvo in naraščaj na isti primer omogočilo udeležbo na župnem zletu? Javne telovadbe so po večini uspele dobro, v kolikor se tiče prostih vaj in posebnih nastopov. Nikakor pa ne moremo biti povsod zadovoljni z orodno telovadbo. Poznano je. da imajo večina vseh društev zadostno telovadnega o/odja, glavnega in vzporednega na razipolago; vendar pa so bile nastopajoče vrste premalo pripravljene. Opazilo se je mnogo nedokončanih sestav, trde gibe, ki, kažejo na prekratko in nesistematično vezbanje po društvih. Razlike med nastopajočimi vzornimi vrstami in ostalimi oddelki na orodju so bile prevelike. Tudi to bo treba odpraviti z delom. S tem pa nikakor nočemo propagirati prevelikega vežbanja samo na orodju. Časi, ko se je vežbal samo drog in bradlja, so za nami. Vsak iznajdljiv načelnik in vaditelj si mora znati pomagati. Zato pa so tukaj prednjaški tečaji, kjer si lahko pridobe potrebno znanje, ki ga nato izpopolnjujejo iz strokovnih knjig in listov. Vse to znanje pa je treba nato porabiti povsod v praksi, cso-bito pa pri javnih telovadbah, kjer je društvo poklicano, da polaga javni račun o svojem delovanju. Od izvedbe je potem odvisna tudi ocena! — Kako lepi so bili nekateri nastopi, kjer je vežbala ena članska vrsta :ia orodju, druga je nastopila uspešno s sme-HBBS ■ H. H. Munro: Odprta steklena vrata »Moja tetika pride takoj doli, gospod Nuttel,« je rekla mlada, morda petnajstletna damica, »med tem se boste pa že morali zabavati z menoj.« Gospod Nuttel se je potrudil, da je našel za njo nekaj ljubeznivih besed. Toda sam pri sebi je dvomil, da bi ti poseti pri čisto tujih ljudeh dobro delovali na njegove slabe živce, zaradi katerih je bil odšel na kmete. »Jaz že kar vem, kako bo na počitnicah,« mu je rekla sestra, ko se je pripravljal na pot. »Zabubil se boš v samoti, z nikomer ne boš govoril, a tvoji živci bodo še bolj trpeli. Dala ti bom priporočila za vse ljudi, ki jih tam poznam. Nekateri izmed njih so res sijajni ljudje.« Framton Nuttel je bil res radoveden, iati je gospa Sappletonova, dama, za katero ie bil pravkar oddal priporočilno pismo ,tudi iz skupčka tistih sijajnih ljudi. »Ali poznate mnogo družin v bližini?« ga ie vprašala nečakinja gospe Sapple-tonove. »Niti enega Človeka ne poznam,« je odvrnil Framton. »Gotovo vam je znano, da je bila moja sestra tukaj na po- limi preskoki. Isti pojav je bil pri Sanicah, naraščaju in deei. Toda še nekaj »mo opazili. Nekatera društva imajo malo ali aedo nič naraščaja in dece. Tudi ni ponekod mlajših obrazov med telovadci. Kod hodi mladina? — Ni je niti v drugih telovadnih organizacijah, niti v velikem številu športnih društvih, kje je? — Zakaj nimajo tudi večje edin i ve naraščaja in dece? Ali primanjkujte prednjakov? Ali ni volje za vzgajanje dece? — To so vprašana, ki dado misliti. Najbolj pa se pokaže baš pomanjkanje lastnega naraščaja in dece na javnih nastopih. In še ena okolnoet je, ki jo moramo ra-glasiti. Svoječasno so Sokoli radi manifestirali za svojo misel in. vabili narod k javni telovadbi tudi s sprevodi, bilo z godbo, tro-bentaškimi zbori ali Janfarami. Ž upa Ljubljana I. je imela še pred leti krasen župni trobentaški zbor. Kam je prišlo vse to? In udeležba članstva v kroju! — Prevelika ko-modnost vlada tudi v tem oziru. Kako velike so številke, ki jih navajajo posamezna sokolska društva v statističnih izkazih glede članskih krojev — na papirju. V praksi pa se izkaže, da so bili ali podatki netočni, ali pa je članstvo t Sko, da se mu ne more dovolj dopovedati, da spada na javni sokol-ski nastop članstvo v kroju in tako manifestira svojo pripadinost k organizaciji, ki prireja nastop. Našteli bi lahko Se mnogo drugih stvari. Vendar pa smo mnenja, da bi bilo dobro, da zaenkrat posvetimo vsem nanizanim vprašanjem polno pozornost. Svet se zanima zn sokolske nastope, ne jemljimo sami sebi tega važnega propagandnega sredstva iz rok. Ako stopamo v javnost, moramo storiti to tako, kakor veleva »čast in veličina naše organizacije. Vse ostalo ni sokolsko. Smatrali smo za potrebno, da povemo nekoliko opazk k letošnjim javnim nastopom. Pri tem pa ne smemo pozabiti vseh onih društev, ki so v resnici napravila vse, da je uspel nastop častno i po telovadni i po moralni strani. Bilo pa je mnogo takih dobrih društev, kjer pravo pojmovanje dolžnosti še čitnicah. Da, pred štirimi leti. Ona mi je dala priporočila za svoje znance.« »Tedaj moje tetke še ne poznajte? Tedaj o njej še ničesar ne veste?« ga je vprašala. »Samo njeno ime in njen naslov poznam,« je odvrnil posetnik. »Niti tega ne vem, ali je gospod Sappleton še živ, ali je gospa vdova.« »Njena velika tragedija se je odigrala ravno pred tremi leti,« je rekla mlada gospodična po kratkem molku. »Vaše sestre seveda ni bilo več tukaj . . .« »Njena tragedija?« je neverno vprašal Framton Nuttel. Čudil se je, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi ta tihi kraj sploh mogel biti pozorišče tragedije. »Gotovo se vam zdi čudno, da so steklena vrata verande na stežaj odprta, sedaj, v oktobru, popoldne, ko je že precej hladno,« je rekla nečakinja gospe Sappletonove in pokazala na odprta vrata. »•Prav mrzlo sicer ni... a vendar ... Ali so morda ta steklena vrata v kaki zvezi s tragedijo vaše tetke?« »Tri leta je tega, ravno danes, kar je njen mož odšel z njenima bratoma na lov n-a sloke. Kakor vedno, tudi tega dne skozi steklena vrata na verandi. Vrnili se niso ... Šli so preko močvirnatega travnika, zašli v mulj in padli ni zamrlo. Želeli bi samo, da bi bila prišla k njim v goste ona društva, kjer je potrebno več življenja, več poguma, manj oklevanja. Zato pričakujemo, da bo letošnja jesenska in zimska doba povsod izkoriščena tako, da bodo drugo leto odpadli slifini pojavi. Telovadnica je glavno torišče sokolskega dela. potem pride šele vse drugo; sokolsko društvo brez telovadcev, naraščaja in dece je kakor vojska brez vojakov. Ustvarimo sedaj ▼ jesenski in rimski dobi povsod močne telovadske kadre vseh kategorij, privabimo k sebi deco, naraščaj in več osobito mlajšega članstva, uspehe pa bomo ieli prihodnje leto na tekmovališcih in teloradiščih. Vse ostalo pride potem samo. Sokolski Vestnik, glasilo ČOS, Je uvedlo v zadnjih številkah novo rubriko, ki je velikega pomena za članstvo. Izdaja namreč v vsaki drugi številki kopo kratkih vprašanj iz sokolske ideologije, zgodovine, nazivoslovja, organizacije in ostalih zložk sokolskega življenja, na katere odgovarjajo posamezniki redakciji, ki nato objavi odgovore v prihodnji številki. Ta način bi bilo dobro uvesti tudi v našem Sokolskem Glasniku. Ali bi bil odziv tudi pri nas velik? Upamo! Poskusimo to! II. tekme ČOS ▼ igrali odbijanja loge in bazeni so se vršile 22. in 23. septembra v Kromerižu na Moravskem. Pred sestankom zmagovitih vrst so se seveda celo poletje vršile tekme po okrožjih in župah, tako da so nastopile v Kromerižu res izbrane vrste. V igri odbijanja žoge je tekmovalo osem vrst, v metanju žoge ali hazeni pa 5 vrst Tekmo je vodil član načelništva ČOS br. A. Benda. Prisotni pa so bili med drugimi tudi br. Erben, Beranee in Smirak. V hazeni sta se plasirali na končno tekmo vrsti iz Vinohradov in Brna, kot zmagovalec je izšla iz tekme vrsta Vinohrady. V odbijanju žoge je padla odločite? šele drugi dan v skrajno slabem vremenu in je zmagalo domače društvo Kromeriž kakor lansko leto. v neko jamo, ki se niso mogli rešiti iz nfje . . . Mehiko blato se je vdiralo pod nflimi in izginili so v njem. Niti trupel np bilo mogoče najti. To je najstrašnejše.'« iKo je dekle to pripovedovalo, se je spuemenil njen glas in postal tako mehak, tako otožen. Drhtela je: . . uboga tetka še vedno mi'sli, da se {bodo vrnili, da bo prišel tudi pes, ki so £a vzeli s seboj, in se ji bo dobriikal in sae vzpenjal po njej . . . zato pušča vralia odprta, dokler ne pride noč. Oh... uboga tetka ... tolikokrat md je že pravila, kako so šli, njen mož s svetlim dežnim plaščem preko roke ... a njen mla& brat je pel: ,Bertie, why do you bound?' Veste, časih se me loti tak strah« ko pomislim, kaj bi bilo, če se res vrnejo, posebno proti večeru, ko je vise tako tiho kakor danes . ..« Stresla se je in umolknila. Framtomi je šla ta zagonetka na živce. Oddahnil se je šele ,ko je tetka prihitela v sobo in se začela opravičevati, da jo je moral tako dolgo čakati. »Upam, da vas je Vera dobro zabavala,* je rekla. »Da, bilo je zelo interesantno . . .,« ie odgovoril Framton. »Mislim, da vas ne bo motilo, da so stekiena vrata odprta,« je veselo rekla iz cerkve, potem šele prešine nove italijanske državljane pravi fašistični duh. p— V Zadru napadajo podivjani fašisti naše ljudi vsepovsod!. Nikdo ni več varen, pa če je še tako miren človek. Fašisti so )>ograbili visokošolca Zivkoviča in ga vrgli v morje. Ko se je s težavo rešil, so ga prijeli orožniki in odgnali na kveeturo. Ko so ga izpustili, so mu rekli, da naj bo doma, ker mu ne morejo dati na ulici nobenega varstva. Fašistične barabe so navalile na dijaka Kožula in Dobroto, ker sta med seboj govorila hrvatski. Z debelimi palicami so ju pretepli. Ko sta se končno skrila v čital-niške prostore, so fašistični divjaki pri Ko-žulovih razbili okna. Kožula so potem zaprli kot napadalca nedolžnih laških mlade-ničev! Kožula so pustili na svobodi do razprave. Kožul je pobegnil preko granice in se tako izognil dolgemu zaporu. Tudi dijaka Mialjeviča so vrgli fašisti v morje. Hrvatske inteligente odstraniti! Tako veli fašistično vodstvo v Zadru. Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 tw>. BRNO (441 m 3 kw). VARŠAVA (1111 a 10 kw). BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw). LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON (Daveots? 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 bar). Nedelja, 14. oktobra. LJUBLJANA 11: Promenadni koncert — 15.30: Ob 100-letnici Tolstega. (Predavanje, petje in recitacije.). — 20: Romantična pesem, poje ga. Medved-Škrlova, — Musorg-ski: Otroške pesmi, klavir in harmonij. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert — 20: Prenos opere iz nar. gledališča. — PRAHA 16.30: Orkestralen koncert — 18: Pevski koncert (Schubertove pesmi). — 19.30: ri-bichova opera »Mesinska nevesta«. — Lahka godba. — BRNO 16.30: Orkestralen koncert — 18: Arije in pesmi. — 19.30: Program kakor v Praga. — VARŠAVA 15.15: Prenos koncerta iz filharmonije: Beethovnove skladbe. — 18: Poljuden koncert solistov in orkestra. — 20.30: Koncert Moniuszkovih skladb. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgije. — 11: Koncert dunajskega simif. orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Iz Beethovnovih klavirskih sonat. — 20.05: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert — 20: Večerna zabava: m d. obisk berlinskega letališča. — 21: Beethovnova simfonija št. 8. v F-duru. — Lahka godba. — FRANKFURT 16.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Poljuden koncert solistov in orkestra. — 21.30: Mešan večer in lahka godba. — LANGENBERG 20: Večerni koncert orkestra. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Odlomki iz sipevoiger. — 20.30: Mešan večeT. (Petje in godba.). — 21.30: Dramski večer in lahka godba. — BUDIMPEŠTA 12.25: Orkestralen koncert — 17: Glasba preteklih stoletij. — 22.05: Prenos iz kraljeve opere. — Lahka godba. — LONDON 18.45: Koncert Bachovih skladb. — 22.05: Baladni koncert. — RIM 16: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — 20.15: Koncert vojaške godbe. — 21.40: Pesmi za tenor. Ponedeljek, 15. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 18: Francoščina. — 18.30: Zdravstveno predavanje. — 20. Pevski koncert učiteljiščnikov. (Dirigent Adamič.) — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Slovaški večer iz Bratislave. — 20.30: Mednarodni koncert z Dunaja. — BRNO 19: Slovaški večer iz Bratislave. — 20.30: Mednarodni koncert z Dunaja. — VARŠAVA 18: koncert lahke godbe. — 20.30: Mednarodni koncert z Dunaja. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20.30: Mednarodni orkestralen koncert dunajskih filharmonikov. — 1. Mozart: Simfonija v A-duru. — 2. Haydn: Memuet v F-duru. — 3. Schubertove skladbe. — 4. Skladbe Joh. Straussa. — koncert lahke Slišali ste v .Radiju"-Ljubljana dobre lastnosti VEZUVIT-KRISTALA, ki ga nudi samo RADIO-VAL, Ljubljana KONGRESNI TRG 3 173, Istotam dobite tudi najnovejše ENO-DVO- IN TRO-ELEKTRONSKE APARATE po priznano n zkih cenah. ' B iii SSBB gospa Sappletonova. »Moj mož in oba brata pridejo kmalu z lova, pa gredo vselej sikozi ta vrata. Šli so na lov na sloke. Oh, spet bodo tako blatni! Toda kaj hočete... možje so vsi enaki.« Framtona je popadel strah. Večkrat je poskusil spraviti razgovor na druge predmete, a stara tetka je v«akikrat znova jela govoriti o lovu in j»amo o lovu. Občutil je tudi, da stara tetka ne pazi dosti na njegove besede in da neprestano gleda skozi odprta vrata. In zdajci je vzkliknila: »Nu ... sedaj so pa že tu. Ravno prav so prišli — na čaj! Umazani so pn tako, kakor da bi tičali do vratu v blatu . . .« Framtonu je bilo strašno pri srcu. Zazeblo ga je v mozeg. Otožno je pogleda1 nečakinjo, kakor da. ji hoče z očmi izraziti sočutje. Deklica ie tudi gledala skozi vrata in se delala, kakor da ne vidi njegovega pogleda. Tudi Framton se je sedaj ozrl in pogledal skozi vrata . . . Groza ga je obšla — Preko travnika so šle proti verandi tri sence. Obrazov v mraku ni bito moči razločiti. Vse tri sence so nosile puške, a ena izmed njih je vrgla svetel plašč preko roke. Za njimi je stopal utrujen lovski pes. Prihajali so bliže in bliže, S godbe. — BERLIN 17: Koncert orkestra ia solistov. — 20.30: Mednarodni koncert s Dunaja. — FRANKFURT 20: Serenada. — Koncert orkestra in Soprana. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert pevskega zbora in »listov. — 20: Koncert orkestra. — 21: Recitacijski in glasbeni večer. — STUTTGART 20: Koncert Brucknerjevih skladb. — 21.15: Odlomki Iz operete »Kne-ginja iz Chicaga«. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske melodije. — 19.30: Koncert fil— harmoničnega orkestra. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 20.45: Francoske, španske in angleške pesmi — 21: Sodobna komorna glasba. — 22.35: Vojaška godba in pevski koncert. - RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Dramski večer in lahka godba. — STOCKHOLM 20.25: Koncert staredše nemšk# glasbe. Nočemo hvaliti, pustimo govoriti naše odjemalce! Zahtevajte prt tvojem trgovcu ravnokar t 400.000 Izvodu! naklacfi Izlile INGELEN Radfo poročila. V njih boste našli mnenja posestnikov INGELEN U 7 aprata, kralja okvirnih swe«n-UevaJcev, io INGELEN Figaro zvočnika s sHko tafcsun&a-oih bakrorezov; tiskano na svtto. — V zalogi pri: Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, Radiovai Ljubljana, Kongresni trg S, Pran Bar-n, Mestni trg 5. 186 Torek, 16. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba nn uorzne vesti. — 18.30: Nemščina. — 19: Naravoslovno predavanje. — 19.30: Prenos »Daliiborja« iz opere. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — PRAGA 16.30: Koncert za otroke. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Iz operete »Rdeči gardist«. — 21: Skladbe Jaroslava Kricke. — Lahka godba. — BRNO 19: Koncert: madrigali starih moistrov. — 20: Poljuden koncert orkestra. 21: Program iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert !;onionie glasbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasba za mladino. — 20.05: Parodije in koncert lahke godbe. — BERLIN 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Balade. — FRANKFURT 20.30: Glasbeni in recitacijski večer. — Orkestralen koncert. — LANGENBERG 17.45: Klavirski koncert. — 20: Orkestralen koncert in dramski večer. — STUTTGART 20.30: Program iz Frankfurta. — Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert solistov. — FRANKFURT 20.30: Auberova komična opera »Zidar in ključavničar« — LANGENBERG 20: Donizettijeva komična opera »Ljubavna pijača«. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Sluhoigra »Ban-diti«. — 20.30: Opera iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17.20: Simfoničen koncert. — 20.25: Dramski večer in ciganska godba. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.40: Zabaven večer. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 30.45: Doaiizettiieva opera »Lucia di Laimmermoor«. — STOCKHOLM 19.45; Koncert orkestra in solistov. Sreda, 17. oktobra. LJUBIL J AiNA 12: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Predavanje iz domoznanstva. — 20: Pevski večer »Ljublganskega Zvona«. — Jazz-band. — ZAGREB 17.30: PopoJdanski koncert. — 2035: Koncertni večer (tenor in harfa). — PRAGA 19.30: Pevski koncert. — 20.10: Godba na harmoniko. — 20.30: Zabaven večer. — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. — 20: Klavirski koncert. — 20.40: Dramski večer in lahka godba. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.30: Arije in pesmi ter koncert lahke godbe. — BERLIN 20: Eyslerjeva opereta »Umetniška kri«. — FRANKFURT 20.30: Glasbeni in recitacijski večer. — Orkestralen koncert. — LANGENBERG 17.45: Klavirski koncert. — 20: Orkestralen koncert in dramski večer. — STUTTGART 20.30: Program iz Frankfurta. — Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.35: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert solistov in orkestra. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate. — 22.35: Koncert kvinteta. — RIM 17.30: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen in pevski koncert. — STOCKHOLM 19.45: Koncert vojaške godbe. RABITE r TUNGSRAM Barijeve elektronke skozi mrak je odmeval hrapav glas: »I said, Bertie, why do you bound...« Framton je v divji, blazni grozi skočil s stola, pograbil palico in klobuk in zdrevil na cesto. Neki neznan kolesar ga je 'skoraj povozil »Nu, draga moja, sedaj smo doma,« je rekel mož, ki je imel svetel plašč. »Umazani smo siceT, a blato se je, hvala Bogu, že skoraj čisto posušilo, da nei bomo preveč pomazali. Kdo pa je bil možak, ki jo je pravkar pobrisal odtod?« »Zelo čuden človek — neki gospod Framton Nuttel,« je odgovorila gospa! Sappletonova svojemu možu. Kakor norec je zbežal z hiše, ko vas je opazil— kakor da vidi poša'sti...« »Gotovo je to zakrivil pes,« je pripomnila nečakinja Vera z nedolžnim glasom. »Ko je čakal tetko, mi je pripovedoval, da ne more videti psa. V Indiji so ga ob Gamgi napadli pobesneli psi. Skril se je v neko grobnico in tam prebil vso noč. Ni torej prav nič čndne-ga, da mu je udarilo na živce in da se še sedaij boji psov.« Mala Vera sf je zmerom rada izmišljala grozne zgodbe in z njimi strašila' vsakogar* kdor ji je verjel. (Prevel B. R.) lil asi onstran grame p— V Istri ippreminjajo priimke tak&le: Levak Levatti, Makuc Mjarcuzzi, Mladošič Giovanelli, Močibob Baldini, Naclitigal Lu* sini, Perkovič Mancini, Poropat Porelli, Prodan Prandi, Tonkovič Tonelli, Mari.no* vič Friselini, Kovačič Cova. p— V Postojni gradijo veliko vojašnico za orožnike. Stavbeno zemljišče meri 20O0 kvadratnih metrov. Stala bo sredi mesta med vojašnico finančne stnaže in hotelom Paternost. Tudi v St. Petru aia Krasu prič* no graditi v kratkem veliko poslopje za orožnike. p— železniška nesreča prt Sežani. V trtelr dopoldne se je pripetila pri Sežani železniška nesreča. Trčila sta, tovorni vlak iz Sežane in tovorni vlak iz Postojne. De* set vagonov je razbitih, med temi trije z lesom iz Jugoslavije. Mrtev je železničar Malagutti. Prva preiskava je ugotovila, da so bile zavore na obeh vlakih za nič, po« sebno še na onem iz Postojne. V slabih za* vorah tiči glavni vzrok za nesrečo. p— Predvojaške tečaje inavgorirajo faši« sti navadno zelo slovesno. Tudi v Istri imajo take tečaje. K pričetku prihaja fa* šistični zvezni tajnik Mrak (Maracchi) in spusti na mlade naše fante velik govor, ki naj bi jih navdušil za mater Italijo. «Mlado moč predstavljate vi, kreptki fantje, pa kako čudovito vojaško moč boste pred« stavi j ali v nedalnji bodočnosti, ko vas, vr» le sinove Italije, pokliče naš Duce, da ob* novite pohode rimskih legij za veličino im* perijalnega Rima...» p— Procesijo proti kletvini so drugorodnih< mas. V milanskem »Corriera della Sera< piše o Slovanih v Julijski krajini dolge članke Orio Vergani. Zahteva, da mora iz cerkva iaginiti naš jezik in zavladati ima v njih italijanščina. Fašistični režim spoštuje cerkev in je storil za njo že toliko, da ima sedaj pravico zahtevati, da ne bo njeno delovanje nasprotno njemu, marveč da bo cerkev vzporedno ž njim v enakem smislu vzgojevala drugorodne mase. V cerkvi sv. Antona starega v Trstu se ne sme nikdar več prepovedovati slovensko in v Gorici ne smejo imeti več slovenskih postnih pridig. Propagando slavizma znači slovenska propoved, slovenska molitev in slovensko petje v cerkvi. To mora nehati. Za peščico Italijanov v Postojni zahteva, da mora biti v tamošnji cerkvi vse italijansko. Vergani upa, da se doseže med fašizmom in cerkveno oblastjo sporazum po njegovih izražanjih. Kadar izgine jezik »drugorodcev« m.T m m m torej celih 20 let pozneje, od istega fotografa. Tudi druga slika je posneta pred neko veletrgovino z ženskimi oblačili. Dvajset let razlike je mnogo. Ta difcrenca se pozna tudi na damskih krojih, ki so bili v veljavi 1. 1908. in v oblekah, ki so moderne sedaj. Spornim bivšega cesarja Viljema II. Mogotec, ki si je hotel ves svet pod« jarmiti z ognjem in mečem ter zlasti Slovane popolnoma potlačiti, si krajša dolge dneve svojega pregnanstva v Doornu s sestavljanjem svojih sporni« nov, ki jih nekateri nemški listi pri« občujejo v veliko veselje tako Vilje* movih častilcev, kakor njegovih ina* sprotnikov. Prvi smatrajo njegove be« sede kot čisti evangelij, drugi pa izko* riščajo vsak nepreviden pasus, ki jih kar mrgoli v sestavkih visokega pisca. Pri opisovanju in pojasnjevanju vzro* kov nemškega poraza v svetovni vojni se je dotaknil bivši cesar tudi dogod* ka, ki se je vršil tik pred popolnim polomom. General Groner je cesarju priporočal, da je zanj edini izhod, ako si poišče v prednji liniji junaško smrt. Ta nasvet Viljemu ni bil pri srcu in sedaj opravičuje svoj beg na Nizozem* sko na sledeči način: «Ne glede na to, da sem že iz moralnih ozirov zoper samomor, tudi ne uvidim, kako korist J naj bi imel podobni teatralični čin. Ne živimo več v stoletjih, ko so vodie z mečem v roki padali na bojiščih.* Na« sprotniki bivšega cesarja mu zamerja* jo najbolj, da primerja junaško smrt na bojišču s samomorom in pravijo, da bi Viljem najbrž ne bil razmetaval r. vojnimi napovedmi na levo in na desno, ako bi bila že v veljavi ona le* pa navada, da mora kralj deliti usodo svojih vojakov na bojišču. Bivši ce5ar pa nadaljuje, da je bil kljub temu vedno pripravljen, da se postavi vojski na čelo in jo povede nad sovražnika. «Ko so se začetkom no-vembra 1. 1918. začeli nemiri v zaled* ju.» piše doornski izgnanec, «sem hotel revolucijo zadušiti z orožjem, aH generali so mi z odločnimi in ostrimi besedami odpovedali pokorščino.« Vi* Ijem II. je imel tedaj ravno dovolj po* guma, da povede svoje vojake v bra« tomorno državljansko vojno, da pa sam pade v boju proti sovražniku, pa po njegovih mislih ni bilo več moder« no. Trdovratno obleganje Verduna, kjer je padlo okoli pol milijona Ncmcer- Iz življenja in sveta po Andrewso\1 sodbi pred kakšnimi šestimi milijoni ilet. Ekspedicija je našla poleg nešteto drugih živalskih okostij tudi ostanke mastodontu (praslo-nu) podobnega o-rjaka, ki je živel po vsej priliki na suhem in v vodi. Sama njegova čeljust je merila 2 m v dolžini, svoje delo so morali Američani prekiniti zaradi neznosne vročine. Ves čas so stali pod varstvom nekega mongolskega roparskega poglavarja, ki so mu morali plačevati visoko odškodnino, da jih je branil pred napadi drugih razbojniških tolp. Neikoč so jih roparji zvabili v zasedo in so se rešili samo po zaslugi svojih avtomobilov, § katerimi so vozarili po nepreglednih pustinjah in med visokimi gorskimi skupinami Notranje Azije. TRENCHKOAT NA3,\ODEžNEJ>E - - SCHUfAB DEŽNI PLAŠČI Ti dve sliki pač dovolj nazorno govorita, kakšna je bila moda pred 20 leti in kakšna je danes. Prva slika je bila posneta l. 1908. pred neko konfek* cijsko trgovino v velemestu Srednje Evrope; druga je bila narejena lct^ Hiše brez oken Dosedaj so igrale stavbe brez oken neko ulogo le v starodavnih pravljicah o zakletih kraljičinah in zmajih. Toda moderni ameriški arhitekti, med njimi v prvi vrsti newyorški arhitekt Sullivan Jones, prerokujejo velemestom dobo, in sicer v najkrajšem času, ko bodo ljudje stanovali v orjaških nebotičnikih in hotelih brez oken ter delali v ogromnih delavnicah in tovarnah, ki bodo z nepredirnimi stenami iz jekla in betona ločene od zunanjega ozračja in svetlobe, kakor da so zgrajene pod površino zemlje, a ne na njej. Inženjerji so dosegli nov triumf nad naravo — okna nam niso več potrebna. Bila so potrebna tedaj, ko je imel Človek skozi nje še kolikor toliko prost razgled v zeleno naravo in ko je bil še odvisen od solnčne luči in zunanjega zraka, a vsi ti razlogi so sčasoma prišli ob veljavo. Vzemimo za primer Newyork, tisto mesto na zemlji, kier so dobila gradbena stremljenja svoj najveličastnejši in najpopolnejši izraz. Strokovnjaki pravijo, da ie normalno življenje v tem mestu, vsai v nekih predelih, že davno nemogoče in vodi, če pojde še nekaj časa v starem tiru naprej, naravnost v katastrofo. Promet. industrija, nakopičenost ljudi vplivajo tu tako, da je zrak že ves zaprašen in zastrupljen; gorski sistemi nebotičnikov jemljejo nižie stoječim bivališčem in poslovnim zgradbam vso luč. So celi deli mesta, ki vanje solnce nikoli ne posije. Kaj imajo ljudje v takšnih okoliščinah od tega, če so jim vse hiše polne oken ali ne? Naj bodo voljni ali ne, razmere same jih silijo, da začenjajo misliti na izhod iz te zagate, na zgradbe, ki jih bo zračil umeten zrak in razsvetljevala umetna svetloba, na zgradbe, ki bodo hermetične zaiprte pred zastrupljenim zunanjim zrakom in pred nezadostno zunanjo svetlobo. Na zgradbe torej, ki že radi doslej navedenih razlogov ne bodo smele imeti oken. Takšne zgradbe nis0 prav za prav nič novega. Ze starogrška svetišča so bila z majhnimi izjemami brez oken. A če se spomnimo na modema gledališča, bomo morali priznati, da je ta ideja tudi v praksi že izvedena. V samih Zedin-ienih državah je nad 200 gledališč, ki I si pomagajo samo z umetno razsvetljavo in mehanično čiščenim zrakom, ki mu vrhu tega s posebnimi pripravami regulirajo toploto in vlago — a oken ta gledališča nimajo. Gre torej samo za to, da se isti princip izkoristi tudi za zgradbe, M služijo ljudem kot bivališča, poslovni lokali in delavnice. Lahko si mislimo, da to ne pojde brez ugovorov. Ljudje se ne bodo kar na lepem sprijaznili z mislijo, da bi živeli in delali za zaprtimi zidovi, ki jim ne bodo dovoljevali videti ne solnca ne neba ne zidovij drugih zgradb. Človeštvo se je upiralo še vsaki novoti — toda če so novote pametne in če ni (kakor v tem primeru) nobenega lažjega in praktično uporabnega izhoda, tedaj se morajo nazadnje vdati. To tem bolj. ker so izračunali, da bodo navzlic umetnemu zračenju in uimetni razsvetljavi novi nebotičniki cenejši nego sedanji. Sullivan Jones pravi, da stane vsako okno dvakrat toliko nego istotolik-šen del stene, a njegovo vzdrževanje (čiščenje, Pove šipe itd.) te stroške neprestano povečuje. Poleg tega gre z odpiranjem oken v mrzlih zimskih dneh do 80% notranje toplote v nič. Vsote, ki jih izdajajo na ta način, so po končnem računu torej večje nego vsote, ki jih bodo izdali za sintetično pridelovani zrak, za njegovo čiščenje (z ozonom), za umetno svetlobo, ki ne bo po množini ultravijoletnih žarkov prav nič zaostajala za solnčno svetlobo, in za kvantitativno manjšo, toda izdatnejšo kurjavo. In zdaj pomislimo še na to, da ne bodo prebivalce takšnih zgradb motili pri delu ali počitku nobeni šumi in hrupi od zunaj, kar tudi ni majhna prednost! Suimma summarum: Ideja, ki jo uvajajo ameriški gradbeniki v življenje, je pri vsej svoji gorostasnosti vendarle izvedljiva, praktična, koristna. Ne bo minilo dolgo, ko se bodo v Newyorku dvignili iz tal prvi donebniki, ki bodo otvoril,i novo dobo v Človeški zgodovini. To bodo orjaki do 650 m v višini, zgrajeni na temeljih celih mestnih četrti, gomazeči od deset in sto tisočev živih ljudi. Kakšno življenje se bo odigravalo med njihovimi neprodirnimi stenami, to bi moglo opisati le genijal-no pero kakšnega fantastičnega romanopisca. Tolsta nevarnost V zvezi z drugimi boleznimi smo v našem listu že večkrat pisali o debelosti in smo tudi opozarjali na nevarnosti, ki nastajajo iz nje, zlasti če se prizadeti ne zoper stavi jo. Mnogo ljudi je sploh ne smatra za bolezen, nekateri pa so ce lo mnenja, da je znak posebnega zdravja. To so nepravilni nazori in so povzro čili že mnogo škode. Tudi tam, kier ne spravlja preobilna tolšča svojih nosite-Ijev v direktno nevarnost, bi jo bilo treba pobijati, saj je, če drugo ne, zelo neprijetna spremljevalka človeka na poti skozi življenje. Treba pa jo je pravilno presojati. Eden izmed najboljših poznavalcev teorije o izmenjavi snovi. dr. Epstein, razločuje v svojem klasičnem delu o pobijanju debelosti tri vrste debelih ljudi. Prvo vrsto predstavljajo tiste osebe, zlasti ženskega spola, o katerih pravimo, da imajo «polne u£le». Lahka plast masfi jim pokriva oblike, tako da jim vse, kar je oglatega, izginja pod njo. Tipična »sladka deklica* je zmerom polnoudna in če je pametna, ne bo nikoli stremila za tem, da bi to svojo prednost zamenjala za »moderno linijo* prostovoljnih «>prekelj». Samo ob sebi se razume, da nima «sladkost» z boleznijo nič opraviti, baš ona je znak najboljšega zdravja. Vse kai drugega je z debeluhi in de-beluškami drugega stadija, to je z onimi komičnimi figurami, ki jih zamaščenost dela neokretne in težke in ki jim je Shakespeare v svojem Falstaffu posta- vil nsmrten spomenik. Edino to prednost še imajo, da se s primernim zdravljenjem lahko rešijo svojega neprijetnega bremena. Toda debeluhi tretjega štadija so reveži, ki so vredni vsega sočutja. To so tisti, ki ne morejo niti dobro stati niti dobro ležati, ki jim zmanjkuje sape v vsakem položaju in ki končajo v nadaljnjem poteku bolezni skoraj brez izjeme s srčno kapjo ali vodenico. Ni jih malo, saj računajo, na jim pripada samo na Dunaju preko 100.000 žensk in preko 50.000 moških. V tem mestu pobere tolšča s svojimi posledicami (kap, za-maščeno srce, vodenica, bolezen žilja itd.) več žrtev nego sama jetika, a dosti bolje ni niti drugod po svetu. Glavna nevarnost za debeluhe drugega in tretjega štadija so srčna obolenja. Tolšča se jim nabira okoli srca in med posamezna njegova mišična vlakna ter ga ovira v njegovem delovanju, pojavi se naduha. Dokler so še mladi, se upira srce pritisku tolšče, kakor ve in zna, pozneje pa se mu vdaja bolj in bolj, postane «tigrasto» zaradi mastnih plasti, ki se zaraščajo vanj, odpoveduje ob najmanjšem naporu in celo takrat, kadar pacijent počiva, roke in noge otekajo — vodenica. Pameten zdravnik bo našel še vedno sredstva, ki pa-cijentu lahko pomagajo, zlasti če se je ta javil pravočasno. Kuriranje z mlekom in s stradanjem je najbolj učinkovito; najslabše pa je. če se dado bolniki od mazačev in nerazsodnih lajikov prepričati, da bi srce kuriranja ne vzdr- žalo, ker je »prešibko* in da pacijenti ne smejo postati bolj suhi. Druga nevarnost zamaščenosti so žolčne bolezni, zlasti kamni v žolču in vnetja. Pravijo, da boleha 80 odstotkov debeluhov na teh boleznih in kdor jih je samo enkrat poskusil, ve povedati, kakšne bolečine povzročajo. Čestokrat jim prideš do živega edino z radikalno operacijo, a ta je baš za tolste ljudi zelo nevarna. O sladkorni bolezni kot posledici preobilne masti v telesu smo poročali že večkrat. Manj bo znano, da se pojavlja ko't nje posledica tudi tako zvana statična obolenja, n. pr. ploskonožnost. Komplikacije ploskonožnosti, bolečine v stopalih, kolenih in stegnih zamenjujejo ljudje radi z revmatizmom in podobnimi boleznimi in se tudi v tej zmoti nepravilno zdravijo, dokler jih morda kakšen slučajni upad za 10—15 kg ne odreši vseh bolečin in jim odgrne resnico. Al. Smith, demokratski guverner v državi Newyork ln kandidat za državnega predsednika, Je bil te dni na agitacljskem potovanju po državi Omahi. Ta-mošnji Indijanci so ga izvolili za svojega častnega poglavarja in mu podarili pokrivalo s karakterističnimi indijanskimi peresi. Katarina Booth - Clibbornova, hči ustanovitelja znane humanitarne anglosaške »Armade spasa«, je prispela te dni v Pariz, da bi propagirala m-cid Francozi ideje te družbe. »Armada spasa« ie organizirana čisto po vojaškem vzorcu, z vso rje-govo disciplino in hijerarhijo. Člani oz. Olanllpe nosijo posebne uniiorme. Boothova nosi v (»armadi« naslov »maršalka«. 20.000 kg težka žival Iz Pekinga poročajo, da se je vrnila v to mesto z ekspedicije v Notranjo Azijo skupina ameriških učenjakov, ki jo je poslal tja newyorški muzej pod vodstvom prof. Andrewsa. Ekspedficija je hotela najti v Mongoliji ostanke pračloveka. Okostij tega človeka sicer ni našla, pač pa mnogo njegovega orodja, risb in podobnih dokazov njegovega bivanja. Med najbolj interesant-ne izkopine pa spadajo ogrodja starodavnih živali. Tako je našel An.drews okostja predpotopnih zmajev, ki so bili največji, kar jih je kdaj bilo na zemlji. Ti reptili so bili povprečno 8 m visoki, tehtali pa so kakšnih 20.000 leg — toliko, kolikor 250 do ,300 ljudi! Žival je bila zaradi svoje teže zelo neokretna in je baš zato izginila z zemeljskega površja, ko so se klimatične razmere v Notranji Aziji spremenile itn se ni mogla izseliti drugam. Živela pa je »Rak n« Kakor sme že poročal!, Je zgradil izumitelj raketnega avta, ln2. Max Valler, nov tip tega vozila pri tvrdki Eisfeld v mestu Silberhiitte na Anhaltskem, ki so ga te dni z velikim uspehom preizkusili na železniški progi med Blankenburgom in Halberstadtom. Pri drugi vožnji Je sicer izgubil vsa štiri kolesa, a vendar ni skočil s tira kakor njegovi predniki, temveč Je tekel kar po osiščih naprej. To Je bilo mogoče radi tega, ker so bile rakete tako razvrščene, da so ga pri eksploziji pritiskale tudi od zgoraj navzdol, kar so skušali prej doseči s posebnimi krili na obeh straneh sprednjega dela. Nova ideja se Je izkazala za čisto pravilno In če bi bili prečke koles napravili samo še za malo trdnejše, bi »Rak II« lahko veljal že za praktično uporaben tip raketnega vozila. Milijonska dedšcina po olomuškem prelatu Nedavno je v Olomucu umrl znani ljubitelj in podpornik umetnosti prelat Maks Meyer-Ahrdorf. Zapustil je v gotovini 1 milijon Kč in dragoceno zbirko umetniških predmetov velike vrednosti; umetnine cenijo poznavalci tudi na en milijon kron. Prijatelji pokojnika so bili trdno uverjeni, da bo za pre-latom dobila vse premoženje cerkev ali pa, da bo vse porabljeno za kake pobožne ustanove. Ko pa je bila oporoka otvorjena, se je na veliko presenečenje navzočih zastopnikov cerkve izkazalo, da je univerzalna dedinja prelatovega imetja hčerka nekega generala Greta Klešnicova, ki je pokojniku stregla v zadnjih časih življenja. Zastopniki cerkve so s kislimi obrazi čestitali dedinji in odšli globoko poparjeni. Voditeljica »Armade spasa« v Parizu opravičuje cesar z enostavno matema* tično ugotovitvijo, češ da je tam na* sprotnikov baje padlo ie več. Cesar* jeva navada je bila, da se je kaj rad skliceval na božjo voljo in božjo mi* lost ter je tej navadi ostal zvest tud' v izgnanstvu. Raduje se milosti božje, ki je Nemcem dala take vojskovodje, kakor sta bila Hindenburg in Luden* dorff in se ne zaveda krute ironije svojih besed, kajti Nemci so potem* takem po božji milosti doživeli grozni poraz v svetovni vojni pod temi od Boga poslanimi vojskovodji. Praga, mesto kjer so ljudje najbolj zgovorni Od 1. okt. letošnjega leta so uvedli v Pragi natančno registracijo vseh telefonskih pogovorov, ker zaračuna ;o vsakemu, ki se oglasi, 40 stotink odškodnine. Kolikor so mogli doslej ugotoviti, ta sitna registracija Pražanov nič ne moti. pravijo celo, da se telefona še bolj poslužuj jo nego prej. Tako odpade na vsakega abonenta v sredini mesta povprečno po 14 telefonskih pogovorov na dan, a celo tam. kjer uporaba telefona ne dosega teh rekordnih številk, kakor v Smichovem in v Kraljevih vinogradih, odpade na abonenta še vedno najmanj 9 pogovorov na dan. Nenavadno zgovornost praške publike ilustrira najbolje neka statistika, ki pravi, da govori vsak curiški telefonski abonent povprečno 2.3 krat na dan, vsak bernski istotako 2.3 krat, kodanjski 6.1 krat. štokholmski 3.5 krat. a berlinski Škrat. Dempsey je ušel med igralce Na svetu se zgodi še vedno kakšno presenečen ie. Jack Dempsey, nekoč svetovni mojster v boksanju, potem filmski igralec, se je posvetil gledališki karijeri. V gledališču Majestic na ne\vyorškem Beodawayu nastopa sedaj večer za večerom v novem dramskem delu »Veliki boj«, ki ga režira eden najboljših newyorških režiserjev, David Belasco. Gre seveda za usodo velikega boksarskega mojstra, ki ga hoče konkurenca spraviti s poti na ta način, da mu primeša na dan odločilnega boja v pijačo neko uspavalno sredstvo. Toda pravična kazen zadene zlobne intrigante. Mojster je takšen mojster, da niti uspavalna sredstva ne učinkujejo nanj in po dolgem, srditem boju — prizorišče se spremeni v boksarsko areno — potolče svojega tekmeca tako temeljito, kakor se da to napraviti samo na odru ali pa v romanih. Tega mojstra igra Dempsey in tako žanje vsaj na deskah, ki pomenijo svet, ti^o slavo, ki si jo je pokopal v svete ki ni iz desk. Sekundira mu ves čas njegova zvesta žena, ki je bila, kaker znano, znamenita filmska igralka. Poročajo, da so Dempseyevi igralski inkasi naravnost bajni. Da je tudi kritika povoljna, se ob njegovih še vedno zares in ne samo igralsko mojstrskih pesteh samo ob sebi razume. Kralj s 500 ženami Francoski listi opisujejo v najpe* strejših barvah slovesnosti ob krona* nju novega kralja kolonije v Kambod* ži. Pri tem se spominjajo prednika da* našnjega kralja in njegovega obiska v Parizu pred dvajsetimi leti. Ves Pariz je bil tedaj pokoncu, da vidi kralja Si* sovata v spremstvu dvajset najljubših žen in cele vojske ministrov, pažev iti komornikov. V Parizu je postal naen* krat nad vse popularen. Njegova juna* ška pojava, slikovita obleka in večni veseli nasmeh so osvojili srca vseh Parižank, moškim pa se je prikupil s svojimi 70 plesalkami, ki so uprizar* jale balete kar na ulici ali v kavarni, ako se je kralju zahotelo. Parižani se mu tudi niso mogli dovolj načuditi, da ima poleg 20 žen, ki so bile ž njim, do* ma še drugih 480. Kakor so Francozje imeli nad tem orijentalskim kraljem veliko veselje, tako so se tudi oni kras 1 ju silno priljubili. V Alarseillu je bil tako navdušen nad sprejemom in pod* oknico, da je začel s prgišči metati z okna srebrne novce. Ljudstvo je hi* telo pobirati denar in prišlo je do ve* likanskega pretepa v čast eksotičnemu veličanstvu. Kralj se je nebeško zaba* val in policijski komisar da je moral skoro s silo odvleči od okna. Kralj mu je to *elo zameril, ker pa je bil dobre* ga srca, mu je kmalu odpustil in mu drugi dan poslal v dar krasne hlače iz svile, pretkane z zlatimi nitkami Komisar je bil daru zelo vesel, ni pa znano, da*li jih je kdaj oblekel, ker so bile site na tonkinški način. Po povratku domov je kralj zelo za* nimivo opisoval svoje dojme o Fran* cozih. «To so ljudje,* je pripovedoval, «ki vse preveč govore. Vsi govorijo hkrati, žene pa jim posegajo v besedo in nihče jim ne da po ustih. Čudna de* žela! Vsi Francozje imajo na sebi sil* no mnogo obleke; zlasti žene porabi* io za svojo nepotrebno obleko po ne* koliko metrov raznega blaga. (To je bilo pred dvajsetimi leti!) Te obleke oblačijo kar drugo vrh druge. Tudi o Mont Blancu. kamor je napravil izlet, je pripovedoval čudovite reči: «Do te« daj sem videl le m?»le količine snega ali ledu na krožnikih, na tej gori ga je pa toliko, da ljudje po niem hodijo in nihče ga ne je V mestih, kjer ga ni, pa g* drago plačujejo in silno radi ližejo. Čudni ljudje so belci!« Nepričakovana zmaga. Strah turških žensk umrl kot blazen berač V Bagdadu ie umrl nekdaj najmogočnejša mož hamidovske Turčije evnuh Nazim-paša. ki je bil svoje dni strah in groza vseh turških žensk. Dvajset let je z neizprosno krutostjo vršil službo dobavitelja krasotic za sultanov harem. Neprestano se je vozil po cesarstvu iz kraja v kraj in rekviriral vsako krasotico. Turški uradi so morali voditi evidenco lepih deklet in govorilo se je. da je to v Turčiji edino knjigovodstvo, k? ie bilo v vzornem redu. Od bogatih družin je Nazim-paša jemal visoko odkupnino, in ker je bil skop. kakor vsi evnuhi, si je nabral silnega premoženja. S svojih potovanj je pripeljal vedno dovolj svežega »blaga«, kakor ie imenoval nesrečne lepotice, po prihodu v Carigrad pa se je začela ocena lepota rekvjriranih deklet. Ako katera izmed deklet niso popolnoma odgovarjala predpisom lepote, jih je Na-zim enostavno prodal ali podaril kakemu paši, svojemu prijatelju ali celo svojim slugom; slednji so iz tega zopet imeli svoi dobiček, ker so dalje prodajali dekleta, ki jih haremski predpisi niso potrdili. Dvajset let ie širil grozo po sultanovi državi in je često povzročil velika krvoprelitja v krajih, ki so se upirali njegovim rekvizicijam. Slednjič pa je padel v nemilost pri sultanu. Odvzeli so mu ves imetek in ga pregnali v Bagdad, kjer je našel zatočišče pri nekem obogatelem bivšem svojec hlapcu. Zadnje čase je beračil po ulicah in žaloval po svojem izgubljenem bogastvu. V skrajni bedi je zapadel v blaznost in umrl gladu za plotom nekega bagdadskega vrta. Tako ie umrl mož, ki jc bil dolga leta sultanov ljubljenec in so se vsi dostojanstveniki pulili za njegovo naklonjenost, obenem pa ga je vse turško ljudstvo preklinjalo in sovražilo. Lord in zidar Ali je resnična, ne vemo, sporočajo pa jo resni listi: da je prejel angleški zakladni minister lord Churchill te dni prijavnico organizacije zidarskih delavcev in jo po vseh pravilih izpolnil! Ta sreča ga je doletela zaradi tega. ker je pred nekoliko tedni v prostem času lastnoročno sodeloval pri zidanju nove hiše na nekem svojem zemljišču To ie zvedel taimk zidarske organizacije in mu poslal pristopno izjavo, češ. da se spodobi za vsakega razredno zavednega rokodelca, da se včlani v pripadajočo strokovno organizacijo. V svojem pismu ie izrazil tainik misel, da se bo lord rokodelec gotovo še izpopolni' v svoji novi stroki, ker ni verjetno da bi io že obvladal kakor kakšen kvalificiran delavec. Nova špijonažna afera na Dunaju Dunajsko državno pravdništvo je obtožilo tri bivše oficirje ogleduštva v prid neke sosednje države, kar priča, da je tudi v malih republikah še vedno kai vojaških skrivnosti, ki zanimajo sosede. Obtoženi so Evgen Reindl, Jo-hann Hanika in Kurt Muller, privatni nameščenci in bivši častniki avstro-ogr-ske vojske. Ustanovili so s pomočjo svojega tovariša Leona Pickerta. ki ie pravkar odsedel svoj štiriletni zapor v Češkoslovaški zaradi špijonaže v prid Madžarski, ogleduško cen^raio tet pričeli svoje delovanje. Jonann »iaitika je kot bivši podpolkovnik imel mnogo znancev med višjimi oficirji in se je po vrsti obračal nanje po informacije; večina se ni hotela spuščati v take posle, samo artilj. polkovnik Kari Schopf je nasedel sitnemu tovarišu in mu je izročil neke stare elevacijske tabele za možnarje, izkazalo pa se ie, da ie med tabelarni tudi nekaj najnovejših pridobitev glede streljanja z možnarji. Poročnik Reindl je ta materijal prodal vojaškemu atašeju neke tuje države. Hanika je opetovano poskušal dobili v roke četrtletna poročila vojnega ministrstva s podatki o tujih vojskah, kar pa se mu ni posrečilo. Vendar ie pri svojih prijateljskih obiskih v ministrstvih pokradel precej važnih dokumentov. Omenjena družba je hotela izvesti dobro premišljen načrt, kako bi zvabila generaištabnega majora Cimpoco na madžarska tla in ga oredala madžarskim vojaškim oblastim. Major Cimpo-ca je namreč pred leti vodi! madžarsko špijonažo na Češkoslovaškem in ko so mu postala tla prevroča, te »zdai sodišču svojega sotrudnika Pickerta, ki je bil obsojen in zaprt. Družba ie bila že vse pripravila, da bi Cimpoci vrnila nemilo za nedrago, toda vsa stvar ie prišla na dan in policija je onemogočila izvedbo načrta. Preiskava ie dognala, da je Reindl dobil od Madžarov nalog, da gre zanje špijonirat v Jugoslavijo. Vi potrebu ete samo eno tožno kremo, kajti NIVEA-CHEME je dnevna in nočna krema obenem. Podnevi Vas varuje škodljivih vplivov slabega vremena, pronikne v nasprotju z ma-stilno zlato krenv, popolnoma v kožo ne da bi zapuščala blesk — Ponoči učinkuje EUCERIT kot hranilno sredstvo za kožo. vse staničje pomlajajoča. okrepčujoča in negujoča. Samo NIVEAUKREMA vsebuje EUCERIT in v tem temelji njena svojevrstna učinkovitost. Dobil je nekaj predujma in se odpeljal v Beograd, odkoder pa se je že po 14 dnevih vrnil in poročal, da ni imel nikakega uspeha, ker v jugoslovenskem ministrstvu ni njegovih tovarišev, ki je nanje računal. Najavil pa je odhod treh špijonov v Budimpešio, ki bi imeli za našo vojsko vršiti ogleduštvo na madžarskih tleh. Madžari so mejo za-stražili, ali najavljenih špijonov m bilo, ker si je hotel Reindl s to laž.io samo zaslužiti nekaj denarja. Preiskava je še v teku ter se tiče tudi nekaterih slepa rstev, ki so jih zagrešili propali častniki. I Sodnik: »Tistega, Id naprav' le kakšen medklic, dam takoi postaviti na cesto!* Obtoženec: «HuraI Hura! Hura!» Kemal-paša ie Turški polmesec se je uči, da bi uvedel latinico ga na zapadu smatrali za polnega. Skrivnosti umetalnega ognja Večina ljudi, ki so kdaj prisostvovali kakšnemu umetalnemu ognju, meni da gre pri vsej stvari za bogve kako komplicirane bistroumnosti. Bistroumnosti so, a komplicirane ne. Vesoljna pirotehnika (umetnost umetalnih ognjev) je zgrajena na nekih temeljnih oblikah med katere spada raketa. Raketa je preprosta zadeva: Valj iz kartonastega papirja, v valju z vrhom navzgor, istotakšen stožec, okoli stožca smodnik, ki dogoreva najprej počasi, potem vedno hitreje od spodaj navzgor in poganja vso pripravo v zrak. Na stročnico rakete je pritrjena do desetkrat daljša tenka palica, ki daje raketni progi navpično smer. To je raketa. Na nje vrhu tiči kapica, ki vsebuje »efektni naboj«: goreče krogle, solnca, zvezde in podobne zadeve, ki nas zadivlja^o s svojo bleščavostjo. Plini dogorevajoče rakete sprožijo kapico; krogle, solnca in zvezde se razletijo po zraku, zableščijo in ugasneio. raketa pade na tla — ali pa kakšnemu radovednežu na glavo, če je ne zna o pravem času umakniti. Toda kaj so prav za prav te bleščeče krogle, solnca in zvezdice? Nič drugega nego koščki kakšne kemične mase ali kovine, ki za gorijo v dotiku z ognjem raketnega smodnika. Rdeče krogle se-stojijo iz solitrnega barita. bele iz koščkov magnezija, ki zagorijo v višini in razširiaio okoli sebe bleščeč sijaj, ki ga gledalčeve oči vidijo kot kroglo. Istotako niso zvezde nič drugega nego neznatni koščki iekla, ki zažarijo ob eksploziji rakete. Zlate zvezdice so na podoben način le koščki bakra. Tako-zvane »žabe« so koščki eksplozivnih snovi —sedaj vam bo umljivo zakaj de'ajo v zračni višavi tako velik hrup kakor kanonade pri obleganju kakšne trdnjave. Nič ni bolj preprostega nego vse to. In tudi magične figure, napisi, slike in ,>odobna ogniena čuda. ki jih vidimo včasih na kakšni pirotehnični prireditvi, niso nobena hudičeva iznaidba. Takšne umetalnosti, ki so znane pod imenom »fronte«, se dado precej lahko sestaviti Na tenke lesene deščice, ki posnemajo n. pr. konture kakega obraza, nabijejo vse polno žebljičev. Glava vsakega že-bljiča nosi do 10 cm dolge, tenke stročnice iz papirja, ki so napoln:ene z zmletim črnim smodnikom. Med sabo so stročnice zvezane z vžigalno vrvico, ki je ovita v papirnat ovoj, kar povzroča, da se vrvica vname skoraj istočasno v vsej svoji dolžini in prižge tudi vse stročnice — »luči« — istočasno. Zelo mični efekti se dado doseči z gibljivimi deščicami, ki predstavljajo n. pr. žabo, ki lovi muho, ali kokoš, ki leže jajca. Gibanje vodi skrit pirotehnik z vrvico. Še dve zanimivosti: Največjo »fronto« so prižgali Nemci ietos na praznik ustave v berlinskem predmestju Grunewa1-du. Dolga je bila 250 m. Največji umetal-ni ogenj pa je gorel 1. 1897. v Varšavi ob carjevem obisku. Takrat se je hkrati razpočilo 1500 raket. Najfinejše bučno, olivno olje, liter Din 22*— kakor tudi namočeno Dolenovko se vpdno d(ibi ori tvrdki S. J U R C i C - DUNAJSKA CESTA 7. Revolta zaradi okrajnega glavarstva Slovaški mesteci Sečovcc in Trebi-šov sta se gledali dalj časa. kakor pes in mačka, ker je hotelo deželno g'a-varstvo v Bratislavi prenesti sedež okrajnega glavarstva iz prvega mesta v drugo. Temu pa so se v S&čovcu odločno uprli, ker so se bali škodljivih posledic za tamošnje gospodarstvo, a po drugi strani so menili v krogu slovaške ljudske stranke, da bi bilo tudi v narodnem oziru bolje, če bi ostalo glavarstvo v Sečovcu, kjer je večina prebivalstva madžarskega pokolenja Vsi protesti in vse prošnje niso nič zalegle — vendar so sklenile oblasti, da bodo preselitev zaradi splošne razburjenosti izvršile na skrivaj. Vse je bi'o že pripravljeno, tedaj je zvedelo tajništvo ljudske stranke o tej nameri ter opozorilo nan.jo mestno upravo v Sečovcu, a ta je pozvala prebivalstvo, naj se zbere pred poslopjem okrajnega glavarstva. Zbrala se je tisočgava množica, ki je začela ogorčeno demonstrirati proti nameravani preselitvi. Okrajni glavar je pozval vojaške in žan darske oddelke iz Trebišova in bližnjih krajev na porroč. Ko so dospele prve čete v polri bojni opremi, se je vnel med njimi in množico srdit boj s kamenjem palicami, kopiti pušk in pen-dreki. Konec je bil ta. da je bilo več oseb ranjenih, da se je množica raz-begnila in da se ie preselitev vseeno izvršila, čeprav pod varstvom bajonetov. Poleg tega bo cela vrsta ljudi romala v zapor. IttJUČ najboljše, nsjtraj&ejše zato oajcenejšt' Br.: Epizoda Lanske pomladi neko odelenje našega vojnega ministrstva ni moglo priti do poštenega spanca. Premetavalo se je z leve na desno in vstajalo bolj zbito ko spočito. General Tiča Beiorukac — on je to odelenje — ni bil prišei ob spanec zaradi silnega dela. kajti njegovo službeno geslo je bilo: Čuvaj kožo in glej, da se ne pretegneš. Obe balkanski vojni je bil presedel v ministrstvu in po vsaki zmagi je bil tudi on deležen plohe redov in odlikovanj, ki je po prirodnih zakonih v ministrstvu vse izdatnejša nego na bojnem polju, kjer prevladuje svinčena in železna ploha. Svetovno vojno pa je prebil na francoski rivijeri, se solnčil in hodil ob palici, tožeč nad starimi ranami in skrivnino, ki so mu bile ostale od trudapolnih pohodov, ki so jih izvršili drugi. Dočakal je konca in se zmagono-sno vrnil v Beograd, da požanje odlikovanja in napredovanja, plodove zmag, ki so jim njivo orali in namakali z lastno krvio — drugi. Dobil je generalski čin in Živi brezskrbno življenje ter dokazuje resničnost svetopisemskega izreka o pticah in lilijah, to" ne sejeijo in ne žanjejo, pa ven- dar žive. Velik in debel, rdeč in zdrav, s prsi, polnimi odlikovanj, hodi po gostilnah in kavarnah ter pripoveduje o albanski Golgoti in Kajmakčalanu. Lep je vojaški stan. toda težak. Vstaneš vese* in čil, na poti v pisarno kreneš k gazdi Jovi, da popiješ par ljutih, zavihaš si podjetno nekoliko plesnele brke, ko srečuješ mične kratkokrilke ali zajetnejše gospe in sam ne veš, kako prideš do svoje pisarne, kjer si najpametnejši in najučenejši, ker imaš generalski čin. Toda tam te čaka nemilo presenečenje: gospod minister ti je poslal dolgo zapo-vest, označeno kot «vrlo nujno» in rdeče podčrtano. «Eli, nesreča ti moja, gospodine ministre, kaj mi neki hočeš,» zavzdihne bridko general Beiorukac. Loti se čitanja in mraz ga spreletava. Minister mu je poveril redakcijo in zbiranje materijala za obširno delo o junaških podvigih naše vojske preko sneženih albanskih planin. «Kdor s hudičem buče sadi. se mu na glavi razbijajo,* vzdihuje Beiorukac. »sam vrag me ie zmotil, da sem se šio-rokoustil o svojih junaštvih, sam sem nesel vratf pod nož. prav se mi godi, toponoscu!« «Tri dni je premleval zapovest in tri noči ni spal zaradi nje. Kakor pa je bila grozeča, se je je počasi le privadil in če- trti dan se je spravil na rešitev te sitne zadeve. «Naredniče,» je zadonelo po sobi. «Izvolite, gospod djenerale.» «Evo, dopisa ministrstva, tri dni že leži nerešen, glej. da ga še danes rešiš!« »Razumem, gosp. djenerale!* Kadar se loti narednik kake stvari, je že rešena. V tem ie sreča vojaške uprave, da ima narednike. Sedel je tedaj narednik Sreten in izpustil dolge in lepo-rečne okrožnice na vse armije s pozivom, da zbero pri podrejenih edinicah vse epizode in jih vpošljejo. General Beiorukac je opremil okrožnice s svojim podpisom in zašumel je papir po vseh vojaških pisarnah naše domovine. Armije so oddale okrožnice divizijam, divizije polkom, polki bataljonom, bataljoni četam, čete polčetam in detašira-nim oddelkom, tako, kakor poje narodna pesem zajec mačko, mačka miško, miš pšenico. Preko vojaških pisaren je završal papirnati plaz, kakršnega ne pomnijo anali zgodovine naše vojske. Lepa in dolga okrožnica se je tajala, drobila in krajšala na dolgi poti, vsaka edinica je iz komodnosti izpustila kak pasus, dokler ni dospela v čisto izpre-menjeni, preprosti in lapidarni obliki na albansko granico v roke podporočniku Spasoju Jovanoviču. Podporučnik Spasoje strmi z globokim nerazumevanjem na dopis svoje nadrejene četne komande. Kratek in jedrnat je ukaz: »Javiti s prihodnjo pošto, koliko epizod je pri četi.* Kakor da gre za puške, ročne granate, konserve ali kaj podobnega. Kapetan Draža hoče to vedeti in se sklicuje na neko številko ministrstva. «Epizoda? Kakšen vrag naj bo to? SVoj živ dan še nisem videl podobnega. Svetca jim njihovega, kaj so si izmislili oni lenuhi v ministrstvu, kakih prokletih epizod se jim hoče? Pri meni je red; dečki imajo samo ono, kar je predpisano, odkod nai jim bodo nekake epizode,« premišlja in se srdi podporočnik Spasoje, vrl častnik, eden najboljših, kar iili straži državno mejo v debarskih klancih. «AH nekai mora biti na stvari,» plete Spasoje dalje. «DeČki so od vraga, gotovo ie kdo odkod dobi! te stvari in je to prišlo ministrstvu na uho. Hudiča mu dam jesti, pri komur dobim epizodo!« «Naredniče,» se razljuti naposled. «Molim. gosoodine podporučniče!« «Daj mi enizodo!« «Kaj izvolite, gospodfne podporučni-če?» »Epizodo, kaj si gluh?* «Ni-mam, gospodine podporučniče!« «Kako, da nimaš?« «Nimam, za boga!« «Dobro, naredniče, ali momci jih imajo. Zberi moštvo s kovčki in z vsemi stvarmi: Premetačina bo!» •Razumem, gospodine podporučniče!* Pol ure že čakajo d^čki z vso svojo prtljago; malo v skrbeh so, muči jih negotovost, kajti pošten vojak nima nikoli popolnoma čiste vesti. Nevoljno stopica narednik pred četo, ogeduje posamezne dele. opreme, toda epizode le ni in ni. V tem se pojavi silni Spasoje. «Mirno! Gospodine podporučniče pol-četa je na red!,« javi narednik. Podporučnik se izprsi pred četo. Gleda dečke z izbuljenimi očmi, vidi jim v dušo in dečki trepetajo pred groznim Herodežem. Spasoje pa začne z milim glasom, ga polagoma dviga, dokler ne doseže dinamike rjovečega leva: «E, bratci, dober sem, dober ko beli kruh, kakor oče sem vam bil, vi pa. pra-sci jedni, tako plačujete mojo dobroto. Dober je Spasoje. pošten in čestit človek si mislite, pa ajde v svinjarijo! Ali tako vam boga i svetca vašega, konec je mojega potrpljenja, ko vidim, da ima spa Agata z romanom v roki, si jih mo* gel videti pohojene, ležali so na gre» dicah, med pelargonijami in fuksija* mi, kakor jih je pač razmetal poredni škrat veter. Veje nagnjene, težko ob* ložene, so napol zastirale s svojim ze* lenjem čebelnjak kraj vrta in ob če* belnjaku sedečega gospodarja Marti* na, ki je semkaj tako rad pobegnil na oddih iz svoje smrdeče kovačnice in se počutil med svojimi ljubimi čebe* licami tako blaženega, da s trepalnico niti trenil ni, ako se je nad njegovo glavo z viseče veje slučajno utrgai štr* boncelj in mu cmoknil na tilnik ali čelo. Sedaj je nehal razbijati v kovačnici — spet čepi pri čebelah...» je zavzdih* nila gospa Agata, zaprla roman in se težko sesedla na klopco sredi vrta. «Pri čebelah, da... Namesto da bi po« hitel k meni: Ženka, dragica, kako je s teboj? Pa ne —<• čebele so mu glavna stvar, e vražje čebele, ki tako grdo pikajo in zaradi katerih sem imela zadnjič ves dan oteklo gornjo usten, da sem bila bolj podobna zamorki ka« kor civilizirani evropski dami... Za* kaj nisem žena umetnika, imenitnega pisatelja, slikarja ali glasbenika, ki bi imel nekoliko več obzira za rahločutno žensko srce, ki bi mi posvečal nekoli« ko več pažnje, a ne me zanemarjal, ka« kor dela on? Umetnik bi me razumel, on me ne razume. In kar je glavno: Umetnik bi znal ceniti in spoštovati moje navdušenje za romane in pesmi, med tem ko on nesramno trdi, da bi mi bolj pristajala v roki metla ali bur« kije, nego knjiga. Ob nedeljah si po« sadi na glavo cilinder, pa je le kova* ški mojster in nič drugega — na sto korakov se mu pozna, da je kovač.* Sezidati si je dal tu ob cesti vilo, pa v njo spadam prav za prav samo jaz, ne on, s tistimi svojimi črnimi roka* mi... O Bog, kako sem nesrečna!* Par bridkih solz je spolzelo po licu gospe Agate in ji kanilo na roman, baš na sliko nežnooke mladenke, ki je ob* jemala svojega viteza. In je vstala, na* potila se nazaj v vilo in spotoma v svoji veliki žalosti in zamišljenosti po* hodila še tri štrbonclje. •Tako trudna sem ... 300 strani ro« mana sem že prečitala danes popol« dne, res, pridna sem bila... Takoj mo* ram k počitku, da si ohranim ljubo zdravje...* je skrbipolno odlagala v vili roman na polico. Pa se je pred njo zapeljivo zaleske* talo veliko stensko ogledalo. In pred ogledalom se je ustavila gospa Agata, prej nego se zlekne na divan k počit« ku. «Moj Bog, kako sem lepa! Saj on t( moje lepote ni vreden, ta črnuh, vajen samo kladiva in pritiskanja na meh! Moja lepota je ustvarjena za finejše ljudi, za bele roke... Potrebna sem od« rešenika in prijatelja, ki bi me raz« umel, ki bi me tolažil: in čeprav bi ne bil umetnik, samo da bi imel nekoliko smisla za lepoto — vso svojo ljube* zen bi mu darovala!* Vrata so se tedaj tiho odprla. Vsto« pil je gospodar Martin. «Kdo te je klical?* je srdito vpra« šala gospa Agata. «Hotel sem videti, kaj počneš, duši« ca... Zdi se mi, da si jokala, ali ne!» «Da, čebela me je spet pičila,* se je zlagala gospa Agata, «in od bolečin so mi stopile v oči solze ...» «Uf, revica!* je sočutno zavzdihnil gospodar Martin. «No, ti bom pa pri« nesel zato medu, da se ne boš preveč hudovala na nedolžne živalice. Ho« češ?* Gospa Agata se je popolnoma obr« nila od ogledala in za že odhajajočim možem vzkliknila z glasom velikoduš« nega dovoljenja: «Pa prinesi, če si že tako siten... Sa« mo roke si prej umij, grdoba črna!» A ko je ostala v sobi sama, je bruh« nila v smeh. tako divji in nebrzdan, da je celo flegmatični lišček v kletki na steni prestrašeno utihnil: • «Tak tepec, tak tepec! In jaz naj ga ljubim?* Premog, flma, koks, Mi premog-oglie JLOliJA, Vilharje*« e. ia GI kol Kralju Petra trg 8. Miklošičeva r 4 Tel 2820 Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Ljubljanska drama, ffedelja, 14.: ob 15. »Stilmondski župan«. Izven; ob 20. »Romeo in Julija«. Izven. Ponedeljek, 15.: »Pohujšanje v dolini šent- florjanski«. A. Ljubljanska opera. Nedelja, 14.: ob 15. »Cardaška kneginja«, opereta. Izven. Ponedeljek, 15.: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru Nedelja, 14.: »Gejša«. Celjsko gledališče Torek, 16.: , v Beogradu, ki ne umevajo svojih nalog. O problemu zaščite književnega in umetniškega dola razpravlja zelo obširno in pravno dokumentirano Mihajlo Konstantino-vič, dočim se dr. Bogdan Novkovič zaustavlja pri problemu, ki ga vsi podcenjujemo: ali je mogoče preprečiti asimilacijo naših J izseljencev v Ameriki. Tretji aktualni problem tretira V. Vrbovac: problem Rusije in Rusov. Astronom M. Milankovič nadaljuje ovoje spomine in impresije, slovenski skladatelj, in publicist Anton Lajovic se — pač ob pomanjkanju sličnih slovenskih revij — )gla-ša v Letopisu M. S. k problemu «Anschlus-sa», dr. O Hoffmann razpravlja o madžarski politiki, V. Glagorič pa podaje kritično sliko beograjskega gledališkega življenja. V obsežnem delu beležk je na uvodnem mestu počitniško pismo dr. Julke Hlap^c-Gjorgjevič iz Šmarja pri Jelšah: o božji poti k Sv. Roku, — tipičnem slovenskem pojavu. Med njimi je tudi članek o H. Waldenu, prvaku nemške ekspresiionistične poezije, ki je slavil minule dni petdesetletnico. Med kritikami in ocenami je najzanimivejše poročilo o knjigi dr. Konstantinoviča prav toplo priporočamo našim ljudskim in šolskim: knjižnicam, pa tudi vsem drugim častilce^ lepih povesti. Bab o razvoju novodobnega gledališča Številne publikacije o gledališču, odlične po stvarni vsebini in dovršeni obliki so pokazale Julija Baba že davno kot enega najboljših nemških poznavalcev gledališča. Njegova obsežna kronika gledališča in portreti igralcev, pisani deloma skupno s prezgodaj umrlim dunajskim pisateljem Willyjem Han-dlom, zaslužijo celo v ogromni nemški produkciji te stroke veliko pozornost. Izpod peresa Julija Baba je nedavno izšla publikacija «Das Theater der Gegen-wart», ki naravnost preseneča z bogastvom kritično obdelane snovi. Knjiga je obširen pregled usode, zmag in katastrof, zlasti nemškega gledališča iz pretekle, polpretekle in današnje dobe. Novo delo Babovo začenja z novim gledališkim pojavom vojvode Jurija Meiningenskega, ki je mogočno oplodil gledališko umetnost ne samo v Nemčiji, marveč tudi izven njenih meja s 8000 gostovanji. prirejenih v teku 16. let v Holandiji, Belgiji, Avstriji, Rusiji in Angliji. Vzporedno s tem pokretom opisuje Bab istodobni pokret in zmago naturalizma na francoskem odru, čigar prvoboritelj je bil Andrš Antoine. V mogočnih črtah je Bab tudi orisal orjaški vpad Ibsenov v literaturo, boj mladega Hauptmanna, ustanovitev «Freie Biihne* in >Freie Volksbiihne«. Vse opise odlikuje izredna plastičnost. Otto Brahm in korigeni-jalni Stanislavski sta s svojimi družinami poduševila gledališče in postavila na t der živega človeka. Kar je prišlo za tema dvema, označuje Bab kot novoromantično razdobje, stopnjevanje in vrhunec naturalizma. Wilde, Maeterlinck in Hofmansthal so naenkrat prevzeli vodilno vlogo. Dr. Iv. Ii. Praški 14. oktober; (Pred desetimi leti.) Zvečer smo se shajali v slovenski vinarni pri Dogulinu v Moravski ulici. Poznali smo to vinarno že iz dijaških let, saj smo bili tako rekoč priča, ko je gosp. Pipan pripeljal v Prago prve so« de vipavca in otvoril svojo vinarno na veliko veselje vseh praških študentov, ki so bili poslej iz domoljubja ali pa vsled ljubezni do domačega vina pri njem stalni gostje. Od takrat se je seveda marsikaj izpremenilo, naši to* variši so bili na frontah, in le tu pa tam je zaneslo katerega v Prago, da si je malo oddahnil. Zato pa je bilo mno« go drugih gostov in novih znancev. Gostilniške prostore so polnili večino* ma Čehi, ki niso prenesli slabega piva, kakršno so kuhali zadnje čase, zato so se zatekli k našemu vincu, ki mu vojna ni škodovala, razven, da je bi* lo od dne do dne dražje. A to nas ni motilo, saj je bilo tudi denarja vedno več; kr> smo prvič plačali liter po 4 K, se nam je zdelo predrago, ko je bil čez nekaj dni po 8 K, smo rekli, da se bo* mo vpisali v sveto vojsko. Gosp. Do* gujin pa nas je tolažil: «Le pijte, bo še dražje!® Res je bilo kmalu po 12, 16, 20 K — in gostje niso obupali. Sa; se je bližal konec vojne, kdo bi ne bil vesel! Vinarna je šumela v zmagoslav* nem razpoloženju, češki listi so že očits no napovedovali propad Avstrije, vsak je prinesel še kakih skritih novic iz Švis ce ali Francije in od rok do rok je kro» žila pesem o čeških legijonarjih, ki so je borili kakor levi na Chemin de damme. Mnogi so znali to pesem, ki je bila seveda podvržek, na pamet in so jo citirali z navdušenim zanosom. Posl. Zahradnik, eden največjih ljud* skih tribunov, je že v dunajskem par« lamentu zaklical: Živela svobodna če* škoslovaška državal Kdo bi na to ne pil? Mi, kar nas je bilo hišnih znan* cev, smo se shajali v kuhinji okoli go* spe Dogulinove in milo gledali na šte* dilnik, kjer se je kuhalo kaj neznanega v ponvah in loncih; kajti košček krom* pirja je bil v teh časih slaščica, kraj* ček kruha bogastvo, ričet nebeška do* brota, golaž nedosežne sanje, fižol naj* slajša jed, — vse drugo je obstojalo iz vode: kava, čaj, juha itd. Kdor je imel kruh, je bil gospod. Jaz sem ga dobival vsak teden en hlebček pri neki mecenatinji, ki je dobivala moko od vojakov v Romuniji in sem ga nosil po ulicah od hiše do vinarne tako očitno, da so se vsi ozirali z a menoj, kakor da nosim božji Čudež. Naravno je, da smo tudi v kuhinji reševali politična in strategična vprašanja, saj je bilo med nami mnogo častnikov, vojakov Velike napore Maksa Relhardta v moderni oder ocenjuje Bab t raznih stali?? in se ne zadovoljuje 6amo z neprestanim ponavljanjem in poudarjanjem slikovitosti, tvornosti in glasbene ubranosti njegove režiserske umetnosti. Mojstrsko portretira ple-jado umetnikov, ki so se pridružili Rein-hardtu ali ki jih je sam odkril s svojim čudovitim instinktom. Leopold Jessner je izvrševalec bojevitih idej Gordona Craiga in njegovih ženijalnih bojev za jačje stopnjevanje dramatičnega učinka odrskih prostorov. Craig je bil mož, čigar nauk so temeljito razumeli šele po nastopu ekspresij onistov. Preko ekspresijonizma na odru prehaja Bab k Tajrovu in Meyerholdu in omenja, da se razvoj revclucijonarnega gledališča v Rusiji brez Craiga ne da niti zamisliti Knjiga končuje s Piscatorjem. Bab se sicer v glavnem peča temeljito le z nemškim gledališčem, vendar se zelo j£&-no dotika tudi razvoja modernega gledališča v Franciji, Rusiji, Angliji in Italiji ter opetovano in s pravom naglaša osebnost in delo velikega sceničnega novotarja Gordona Craiga. Opozoril je tudi na nezaslu*eni razmah gledališča v Zedinjenih državah v zadnjih letih in napoveduje, da bodo evropski učitelji kaj kmalu postali učenci. Gledališkega razvoja pri drugih narodih se Bab ne dotika, ker že v uvodu navaja, da bo predmet njegovih razprav samo gledališka umetnost onih narodov, ki so 8 svojo umetnostjo prekoračili lastne narodne meje. ako razen Rusov, Slovanov sploh ne omenja. _ Nov uvod v psihologijo V založbi Jugoslovenske štarnpe d. d. v Zagrebu je izšla pred začetkom šolskega leta 2. izdaja srednješolske učne knjige. »Psihologija. Njen avtor je profesor teoretične filozofije na zagrebški univerzi dr. Stjepan Zimmermann. Brez dvoma je ta njiga najboljša učna knjiga za psihologijo, kaT jih premoreta srbohrvaška in slovenska literatura. Druga izdaja je bMa temeljito predelana in razširjena. Knjiga obsega 256 strani v veliki osmerki in ima vse polno odstavkov v petitu. na koncu pa obravnava končno, t. J. filozofska vprašanja psihologije in v posebnem poglavju nje zgodovino. Dober je tudi slovarček najvažnejših strokovnih izrazov, ki ima zmerom v okl&paju tudi nemški izraz, s čimer se olajša čitanje nemških filozofskih knjig. Zimmermannova »•Psihologija« upošteva vse moderne eksperimentalne metode iin smeri v psihološki vedi ter nudi tako najboljšo podlago za samo modroslovje. Opremljena ie z risbami našega rojaka, zagrebškega vseuč. profesorja dr. B. Zarnika. Opozarjamo na Zirrnnermannovo »Psihologijo« tudi slovenske izobražence, zlasti učiteljstvo. zakaj obseg in vsebina knjige presegata okvir šolskega potrka, tako da bo knjiga dobrodošla tudi človek-u izven srednje šole. ki se zanima za eno najpomembnejših ved našega časa — psihologijo. Knjiga stane 60 Din. Marij Šimenc išče angažman v Berlinu? Zagrebški listi poročajo, da se Marij Šimenc, ki se je po sporu z upravo zagrebškega gledališča mudil v inozemstvu, da si najde nov angažman, vrnil v Zagreb. Šimenc se inte-resira za vstop v kako berlinsko opero in je že naštudiral nekaj opernih partij v nemškem jeziku. »Hrvatska revija« je začela izhajati. tHrvatska Matica* v Zagrebu je začela izdajati svojo revijo pod naslovom »Hrvatska Revija*. Izhajala bo kot dvomesečnik. Pravkar je izšla y2 številka na 224 straneh velikega formata. Revija je tudi ilustrirana. Sodelujejo prvi hrvatski literarni in kulturni delavci, urejuje pa jo bivši urednik *Savre-menika« dr. Branimir Vizner-Livadic. »Venac«. V Beogradu je te dni izšel 1. zvezek že 14. knjige književnega in orula-dinskega lista »Venac«, ki ga urejuje gosp. Jeremija Ž i v a n o v i 6. »Venac« je sestavljen večinoma iz prispevkov srbske, deloma tudi hrvatske in včasi tudi slovenske mladine, pesmic, pripovednih spisov in razpra-vic. Vmes pa so člani profesorjev in drugih prijateljev mladine. Veselje je zasledovati živahno vrvenje srbske mladine, ki v »Vencu« dokazuje in obeta nove talente in rastoči idealizem najmlajše generacije. Zato bi smel *Venac« v Sloveniji reflektirati na prijatelje in častilce med mladino in starejšimi. »Venac« izhaja mesečno ia petih po-lah in stane na leto 60 Din. Uredništvo in uprava je v Beogradu, Visočka ul. 22. »Štiri žalostinke« od K. Bervarja op. 12, dve za moški in dve za mešani zbor. Za prvi dve skladbi (moški zbori) se dobe tudi glasovi za štiri trobila. Cena partituram 6 Din, glasovi po 1 Din- Založila Goričar & Leskovšek v Celju. 0 teh skladbah pise strokovnjak Kimavec naslednje: Ne motim se, če trdim, da so to najboljše Bervarjeve skladbe. Resnica je, da so preproste, toda iskrene, občutne, čustvujoče, kar tako blagodejno vpliva na srce ob težki ločitvi. Zato bodo brez dvoma blagodejno vplivale na poslušalce. Skladbe so obenem tudi tako lahke, da prav nobenemu zboru ne bodo de- lale težav, zato bo težko, da bi jih hotel zlasti kateri podeželski zbor pogrešati. Haček v rubini V zrložbi knjižnice »Ogonek« v Moskvi so začeli izhajati obrani spisi tudi pri nas znanega češkega pisatelja J. Haška, avtorja »Vrlega vojaka Švej-ka«. •.,.,;•' Francoska ibirka pesmi Ljubomira Mi-čiča. Dočim zaman čakamo, da bi se pojavila na francoskem knjižnem trgu antologija sr-bohrvatske in slovenske poezije, ki bi utegnila nuditi kultiviranemu francoskemu okusu marsikaj novega in svežega, je znani «ze-nitist» Ljubomir Sličic prehitel vse naše priznane poete. Pravkar je izšla v založbi Jouve & Cie v Parizu okusno opremljena zbirka Mičičevih pesmi v francoščini. Ima kričeči naslov: «Hardi! A la barbarie. Paroles z£-nitistes d'un barbare europeen*. Obsega 160 strani in pagovor M. Mgtegueja, ki slavi Mi-čica kot pesniškega oznanjevalca barbarstva. Na koncu pravi: «Prvi nastop barbarov v Evropi! Prvi nastop duševnih barbarov vseh kontinentov! Balkanci kot šesti kontinent so med njimi. Pesniki civilizacije so mrtvi. Naj žive pesniki barbarstva. Amen.» To originalno pesniško zbirko iz Beograda izgnanega voditelja o izgleda danes Praga, kaj ne,» je nadaljeval posl. Klofač z ironičnim glasom, «škoda bi je bilo — in nas tu* di. A mi se teh strašil ne bojimo, ker vemo, da so to — samo strašila. Res je, da smo lačni — a to je advent — čas pričakovanja in tako bomo do* čakali svojo svobodo.» V tem smislu je zabaval poslanec dobrovoljno rano« žico in ko je policija začela ljudi raz* ganjati, so se zbrali na drugem kraju. Iz množice, se je zopet povzpel govor* nik in začel govoriti... Ta je bil bolj predrzen: «Kaj si bomo prikrivali in igrali komedije,* je rekel, «saj vsi ve* mo, kako je in kaj mislimo! Zato kar odkrito povejmo, kar je v naših srcih in recimo: Živel Masaryk! Slava našim legijonarjem!» Nekaj glasov je pono* vilo za njim vzklik, drugi so se zbali in začeli razhajati... Tako je prešel ta zgodovinski dan v Pragi. Ljudje so hodili mimo vojaštva in delali opaž* ke: «Domov pojdite, kaj stojite tu?» — «Na Piavo pojdite, tam je sovraž* nik.» — «Pospravite tiste mašine, saj jih poznamo.« — «Ali si hočete šele sedaj pridobiti slavo?».,. «Prepozno je!» Itd. Vojaki so stali molče, čast* niki so hodili sem ter tje. Ob petih po* poldne je vojaštvo odhajalo v vojaš* niče ob splošnem zasmehu dovtipnih! meščanov. Mnogi so fotografirali te prizore po ulicah in listi so jih prine* sli pod naslovom: Praga zadnjikrat pod avstrijskim obsednim stanjem. Danes je jasno, da so češki sociali* sti ta dan nameravali prevrat, <|a bi prehiteli tkzv. Nar. odbor in progla* sili socialistično republiko. Čas pa še ni dozorel. Glas o praškem prevratu se je raznesel po deželi, kjer so res nekateri okr. glavarji predali oblast nar. odborom. Bilo je malo sitno, ker so prezgodaj pokazali svojo barvo. Druge nesreče ni bilo, saj je bilo do pravega prevrata samo še —s- 14 dnu Gospodarstvo Rezultat zasedanja tarifnega odbora Kakor smo že ponovno poročali ,je 'arif-ni odbor v zadnjih treh tednih razpravljal o izredno težkem vprašanju povišanja železniških tariff. Najprej je zasedal v Beogradu, potem v Zagrebu, kjer je zasliševal mnenja posameznih interesiranih skupin kmetijstva, trgovine in industrije. Od 1. do 9. t. m. pa je ponovno zasedal v Beogradu, kjer se je vršila odločilna borba. Slovenija ima v tarifnem odboru 4 člane. Vsi pa zaradi dolgotrajnih razprav žal niso izdržali do konca, kakor to posnemamo iz članka tajnika Zveze indusirijcev inž. Milina Šukleta, ki je bil včeraj objavljen v »Trgovskem listu«. Gosp. inž. Milan Šuklje pravi v tem članku: »Na žalost smo opazili, da se je tarifnega odbora v Beogradu udeležil samo eden naših zastopnikov v odboru, g. Ivan Mohorič, dočim so manjkali vsi trije ostali gospodje. Ne morem, da ne bi prav krepko grajal take zamudnosti.« V končnih razpravah tarifnega odbora pa je tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič energično zastopal slovenske interese. Tarifnemu odboru je uspelo, da je znatno zreduciral zahteve železniške uprave, ki je od prvotno nameravanega 20% povišanja morala končno pod pritiskom argumentov znatno popustiti, tako da bo sedaj izvedeno poprečno 5% povišanje. Poleg tega pa bodo nekateri predmeti v ugodnostnih tarifah pregrupirani ter se bo ukinil najnižji tarifni stav 29. Tarifni odbor je izdelal obširno spomenico, v kateri predvsem poudarja, da vsa gospodarska kriza še ni prebrodena. V posameznih panogah se opaža poboljšanje, v drugih pa poslabšanje. Opozoril je, da se inozemska tržišča zaporedoma zapirajo proti našemu izvozu, dočim se pridobitvi novih tržišč ne posveča zadostna pažnja. Konzum je v notranjosti padel, kar se vidi iz navedenih podatkov o prevoženi netotonaži, ki je znašala leta 1925. še 19.87 milijonov ton, leta 1927. pa le še 15.83 milijona ton. Kljub zmanjšanju netotonaže pa so dohodki železnic ostali na isti višini. Leta 1925/26. so znašali 2552 milijonov Din, leta 1926/27. 2528 milij. Din, leta 1927/28. pa 2562 milijonov Din. V istem času pa so piašali — kar je za presojo načina budžetiranja velike važnosti — predvideni dohodki 1955, 2825 in 2590 milijonov Din. Tarifni odbor poudarja zato v svojem me-morandu, da se iz tega vidi, da tarife niso vzrok proračunskemu deficitu. Železniška uprava ne upošteva višine sedanjih dohodkov ter živi preko svoiih dohodkov. Zlasti opozarja, da ne opaža dovoljnega dela na racionalizaciji obrata in da so mnoge redukcije, ki so bile podvzete, na škodo gospodarstvu in prometu. Zato zahteva, da se takoj prične s temeljitim proučevanjem vzrokov nesorazmerja med dohodki in stroški v prometnem resoru, na drugi strani pa naj se ukrene vse potrebno, da se reorganizira in racijonalizira eksploatacija železnic v tehničim, administrativnem in finančnem ozira. Posebno pažnfo je posvetil tarifni odbor v dvoji spomenici letošnjemu popolnemu odpovedanju funkcijoniranja transportne službe, ki je imela za posledico, da naši gospodarski krogi zaradi pomanjkanja vagonov niso mogli izkoristiti niti izvozne ko-njukture, niti svoje produkcijske kapacitete, kar je tudi železnici povzročilo veliko škodo na dohodkih. Tarifni odbor zahteva, da se v današji težki in delikatni gospodarski situaciji vodi zelo oprezna tarifna politika, da se ne bi obstoječa kriza še bolj poostrila in da se r.e bi pričeto delo konsolidacije popolnoma uničilo. Dalje opozarja, da bo novo 5% povišanje tarif izzvalo podražitev mnfl(gih si-rovin in pogonskega materijala in s tem podražitev naše industrijske produkcije, kar ne bo ostalo brez vpliva v konkurenčnem boju z inozemstvom, zlasti ko je zaščita mnogih industrij že pri sedanjih cenah nezadostna in se bo s sklepanjem novih pogodb še zmanjšala. Tarifni odbor zaključuje svoie načelno stališče z zahtevo, da se dohodki od povišanja tarif porabijo izključno za sanacijo našega prometa in za racionalizacijo obrata. Nasproti predlog« železniške uprave, da stopi povišana tarifa ▼ veljavo s 1. decembrom, lahteva tarifni odbor, da se tarifa uveljavi še le t novim letom, ker je večina kupčij sklenjenih do konra leta. Tej spomenici tarifnega odbora sledi spe-cijalni del, ki vsebuje vse spremembe v izvoznih, izjemnih in pristaniščnih tarifah. Kakor smo informirani, so bile končne razprave v tarifnem odboru zelo težavne in dolgotrajne, ker je bilo treba spraviti v sklad nasprotujoče interese posameznih pokrajin. Memorandum tarifnega odbora sta spretno sestavila tajnik zagrebške zbornice dr. Luio Karmanski in tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič. Položaj na slovenskem lesnem trgu Kljub zelo pozni stavbni seziji je opažati neobičajno veliko zanimanje za tramove, ki prihaja od različnih strani. Velike množine tramov se povprašujejo v dimenzijah */»> Vx, *U, Vs in Ve, od 4 do 10 m. Ta povpraševanja prihajajo predvsem iz držav ob Sredozemskem morju, in sicer za takojšnje dobave, pa tudi za dobave v poznejših mesecih po ca 500 kub. m. Že zadnjič smo pozvali producente tramov, da bi dali svoje mnenje glede ustanovitve nekake centralne prodaje tramov, vendar na žalost — kakor je pač običaj pri naših producentih in trgovcih — se doslej še nihče ni javil s kakim tozadevnim predlogom. Na podlagi današnje čvrste tendence za tramove moremo z mirno vestjo računati, da bo ta tendenca tudi v bodoče ostala čvrsta, morda vse bodoče leto. Zato ponovno forsiramo predlog za ustanovitev take centralne prodaje in smo prepričani, da bo pri prizadevanju prizadetih prišlo do pozitivnih uspehov. Seveda odločitev je na strani producentov in trgovcev. Zelo čvrsto povpraševanje je tudi po pragovih, zlasti hrastovih. Želeti bi bilo, da bi se slovenski producenti pragov kolikor mogoče dobro poprijeli tega dela, kajti današnja oena je prilično zadovoljiva. Bukovi pragovi pridejo, kakor smo že omenili, na vrsto v početku novembra. Poleg ostalih že imenovanih držav se je na našem trgu oglasila tudi Belgija, ki zahteva hrastove pragove, in sicer od vsake množine polovico okroglih s spodnjo širino 28 cm in višino 14 cm, drugo polovico pa v dimenzijah 80 % 26 X 13 X 14 in 20 % 24 X 13 X 14 v poljubni trapecni obliki; vse v dolžini 2.60 m s toleranco 2.50 — 2.60 m pri 2095 vse količine. Pri belgijskih pragovih, ki imajo za produkcijo zelo primerne dimenzije, pa je treba paziti na kolikor mogoče ravne koma de, kajti dopustna krivina znaša največ 3 cm. V rezani robi j|e izredno veliko zanimanje za III. vrsto, kakor tudi za podmerno blago. Grčija se še vedno zanima za blago v že zadnjič omenjenih dimenzijah. Povpraševanje za drva raste dnevno. Kakor je videti, so se naši producenti v glavnem že privadili odpošiljanju rezanih drv, kar nam potrjuje dejstvo, da so naročila za rezana drva v Sloveniji vsak dan večja. Z dobavo rezanih drv je inozemskemu kupcu v splošnem zelo ustreženo._ Konferenca nasledstvenih držav glede predvojnih dolgov V petek se je pričela na Dunaju konferenca nasledstvenih držav, da razpravlja o predlogih, ki so bili stavljeni meseca maja na konferenci o predvojnih dolgovih v Rimu. Pri pogajanjih so navzoči samo zastopniki Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Romunske, Poljske in Madžarske. Namen pogajanj je, da se doseže enotno stališče nasledstvenih držav k predlogom za ureditev predvojnih dolgov, ki so bili stavljeni na majski konferenci v Rimu, ki kakor znano ni prinesla soglasja med nasled-stvenimi državami na eni strani ter zastopniki upniških udruženj in predstavniki držav, kjer se nahajajo predvojne avstrijske rente. Pogajanja, ki se vrše trenotno na Dunaju, se nanašajo na ureditev anuitetske službe zlatih rent, ki se imajo po innsbruškem in praškem dogovoru začasno obrestovati ra-pram staroinozemskim lastnikom po 82% odn. 27% zlate vrednosti. Anuitetska služba za te zlate rente pa se ima polagoma dvigniti za popolno zlato vrednost. Obe zlati renti, avstrijska in madžarska, ki sta večni renti, naji bi se tudi spremenili v amortizačni renti. Po stavljenih predlogih naj bi nasled-stvene države v teku 45 let amortizirale te rente s 75% nominalne zlate vrednosti. Drugi kompleks vprašanj se nanaša na ureditev papirnatih rent. Tudi tu gre le za ureditev anuitetske službe za one rente, ki niso v lastništvu državljanov nasledstvenih držav, t. j. napram staroinozemskim lastnikom. Na podlagi žigosanja teh rent, ki je bilo izvedeno v vseh nasledstvenih državah, je ugotovljeno, da imajo Avstrija, Italija in Češkoslovaška glede na določene kvote preveč teh rent, Jugoslavija, Romunija, Poljska in Madžarska pa premalo. Zadnje države se ima torej smatrati za države - dolžnice napram staroinozemstvu. Ker ima vsaka država napram svojim državljanom priznati te papirje v lastni valuti, zato bi morale te države - dolžnice tudi za oni primanjkljaj do polne določene kvote izdati na podlagi mirovnih pogodb nadomestne titre v lastni valuti. Upniške organizacije pa so že v Rimu izjavile, da ne zahtevajo nadomestnih titrov in nikake valorizacije papirnih rent, če jim države dolžnice priznajo gotov pavšal, ki bi odgovarjal stroškom za izdajo teh titrov. Kako se bo to Vprašanje uredilo, danes še lii jasno, vendar je upati, da bo med nasled-stvenimi državami prišlo do sporazuma. Na tej konferenci zastopa našo državo g. dr. pioj|, naš delegat pri reparacijski komisiji. mmmmt Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in ČSR brezuspešna Beograd, 13. oktobra n. Po oficijelnih poročilih naše delegacije, ki vodi v Pragi Pogajanja za sklenitev češko-jugoslovenske trgovinske pogodbe, pogajanja ne obetajo uspeha. Češka delegacija je izročila naši delegaciji seznam predmetov, za katere želi ČSR uvozne olajšave, naša delegacija pa je s svoje strani predložila zahtevo po uki-njenju izvestnih odredb, ki skoraj popolnoma onemogočajo eksport naših agrarnih produktov v češkoslovaško republiko. Med obema predlogoma obstojajo velike diference. Smatrati je, da je zaenkrat nemogo-goče doseči sporazum glede tarifskega dela pogodbe in da bodo pogajanja ostala na mrtvi točki, kakor se je to že opetovano zgodilo. = Izprememba v čl. 10. pravil o tari. Na predlog carinskega sveta in na podlagi čl. 7. im 23. predloga zakona o splošni carinski tarifi je finančni minister 29. septembra Pod C. br. 36.813 odločil, da se za železne boibne smatrajo samo izdelki iz črne železne pločevine, tudi zaradi zaščite proti rji, preprosto premazani z barvo, v katerih se uvažajo: kalcijev karbid, jedka soda. asfalt, tekoča mila, ekstrakt za strolenje. tiskarska barva, arzenova kislina, natrijev sulfat, natrijev karbonat, kalijev karbonat, katranov,e in druge organske barve, ribja mast, olja iz palmovih koščic, palmovo olje, kar-bolovo in kreozotovo olje. kakor tudi blago iz tar. št. 104, 105. 106 in 107 uvozne carinske tarife, če se uvaža za tehnično rabo. Za železne bobne se morajo smatrati prav tako sodi, izdelani iz črne železne pločevine, pa tudi preprosto premazani z barvo, brez zabitih obročev, če se v njih uvaža gori imenovano blago. Veha. čep aH vijak vob-če, prav tako odprtine na sodu, smetjo biti izdelani tudi iz drugega materijala, pa tudi prevlečeni s cinkom, svincem ali kositrom. Če se v teh zabojih uvaža blago, ki ima pravico do odbitka tare, se tara odbija pri blagu iz taT. št. 105 in 106 po 12 %. za vse ostalo blago pa po 6 %. = Spremembe v hrvatski lesni industriji. V zadnjem času so delnice >Slavonije< d. d. za lesno industrijo znatno popustile in so se šele koncem preteklega tedna zopet ie-koliko okrepile. Kakor se zatrjuje, je to nazadovanje v zvezi z vestmi, po katerih bo družba prodala udeležbe pri obratih v nasledstvenih državah, ki so bili po prevratu nacijonalizirani. Tako je že prodala svoj paket delnic budimpeštanskega in praškega podjetja, dočim se glede prodaje udeležbe pri dveh jugoslovenskih podjetjih in pri tvornici pohištva Bothe & Ehrmann (Zagreb) še vršijo pogajanja z Našičko Unio. = Anketa o organizaciji in volilnem redu zbornice za trgovino in obrt ▼ Zagrebu. Te dni se je vršila v Zagrebu anketa, ki se je pečala z vprašanjem organizacije zagreb- ške trgovske ln o/brtni9ke Zbornice. Anketi so prisostvovali tudi predstavniki trgovinskega ministrstva. Predsednik Saveza trgovcev je zahteval, da se poveča število zborničnih svetnikov trgovskega odseka; isto zahtevo pa je postavil tudi predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov glede obrtne sekcije. Dalje je bila iznešena zahteva po osnovanju posebne sekcije za gostilničarstvo, hotelirstvo in turistiko. Glede na zahtevo o povečanju števila članov za trgovsko in obrtno sekcijo so tudi predstavniki Saveza denarnih zavodov in Saveza industrijcev v takem primeru zahtevali povečanje števila svetnikov v finančni in industrijski sekciji. V daljini debati, katere so se udeležili zbornični svetniki in predstavniki gospodarskih organizacij, se je vprašanje števila sekcij in članov sekcij prilično razjasnilo, tako da bo prišlo do povoljne rešitve. Na tej anketi se je razpravljalo tudi o vprašanju ustanovitve posebne zbornice na Sušaku. Iz številnih brzojavk ki jih je prejela zbornica in izjav primorskih članov zbornice je razvidno, da želi večina gospodarskih krogov iz krajev, ki naj bi spadali pod območje nove sušaške zbornice, da ostanejo pod območjem zagrebške zbornice. Vsekakor pa je bilo sklmje-no, naj zbornica gospodarskim krogom iz teh krajev gre na roko glede specijalnih zahtev. = Bančni polom v Nišn. Kakor poročalo lz Beograda je upravni svet Niške banke te dni predlagal otvoritev konkurza. Banka je prišla v težkoče za poloma nekaterih glavnih delničarjev, vendar so baje nelikvidne aktive večje kakor pa pasive. Banka je bila L 1922. ustanovljena z delniško glavnico 3 milijonov Din. — Organizacija linančne stroke in finančne službe. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister g. dr. Subotič podpisal uredbo o organizaciji finančne stroke in finančne službe, ki bo v ktratkem objavljena. = Občni zbori. Dne 26. t. m se bo vršil v dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani izredni občni zbor Kranjske industrijske družbe, ki bo sklepal o otvoritveni zlati bilanci tvornice za žico na Bistrici v Rožu (po avstrijskem zakonu o zlatih bilancah) in o ustanovitvi delniške družbe za to tvornico (na podlagi sklepa občnega zbora od 29. dec. 1924). Po končanem izrednem obenem zboru se bo vršil redni občni zbor, ki bo sklepal o bilanci za l. 1927./28. — Dne 27. t m. se bo vršil občni zbor družbe Črna - Kaolin d. d. v Ljubljani (bilanca 1927.), 23. t. m. pa občni zbor družbe Carl Pollak d. d. v Ljubljani. = Proizvajanje živinske krme is lesa. V Heidelbergu Je bila te dni ustanovljena družba »Holzhydrolyse A. G.« z delniško glavnico 200.000 mark, ki bo uvedla produkcijo ogljikovo - kisične živinske krme iz lesa (predvsem lesnih odpadkov in drv). Način produkcije je izum dr. Bergiusa, znanega kemika in izumitelja proizvajanja bencina iz premoga. Ta način produkcije je za praktično izvedbo že povsem dovršen. Ce se bo nov način produkcije cenenih živinskih krmil iz lesa obnesel, tedaj je pričakovati, da bodo ta krmila velike važnosti za živinorejo. Dr. Bergius sam je predsednik nove družbe. = Noro rusko notranje posojilo. V Rusiji se bo v kratkem izvršila nova emisija notranjega posojila v višini 400 milijonov rub-ljev, ki se bo obrestovalo po 8% in bo amortizirano v 15 letih. Posojilo je namenjeno za državne gospodarske institucije. = Razvoj češkoslovaške industrije. Češkoslovaška industrija beleži v tek. letu prav ugodno konjunkturo, kar je razvidno iz stalnega nazadovanja števila brezposelnih delavcev. škodove tvornice so zlasti v zadnjih mesecih znatno razširile obrat, zato je tudi število zaposlenih delavcev v njenih obratih znatno naraslo. Dočim so imele Škodove tvornice v početku leta 24.000 zaposlenih delavcev, jih imajo sedaj že 32.000, tako, da so postale po številu delavcev največje industrijsko podjetjie Češkoslovaške. K tako ogromnemu razmahu so pripomogla velika naročila strojev za inozemstvo. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 22. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železnega materijala; 26. t m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj; 25. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za potrebe državne markarnice (15.000 kg gumi-arabikuma in 300 kg mase za valjarje). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani). = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave jute za ribanje, mila. sveč, svinčenih zalivk, metelj, krtač za ribanje, kontenine in flanele. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave desk. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 500 komadov varnostnih stekel za električne svetiljke. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih). Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg pisanih cunj za čiščentje, do 23. t. m. gfede dobave večje množine jekla, do 25. t. m. pa glede dobave manesmanovih in plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. t. m. ponudbe glede oddaje 246 komadov starih pil v nasekovanje. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 400 kg belih cumsl za čiščenje strojev ter glede dobave hrastovega lesa. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg riža in 4000 kg masti. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). = Ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o imovini Ivana Lup-še, trgovca v Ljubljani. so Uradni tečaji n oktober. FinanBni minister je določil sa oktober naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 219 Din, 1 zlata turška lira 247.30, 1 angleški funt 276, 1 dolar 56.90, 1 kanadski dolar 56.60, 1 nemška marka 13.56, 1 poljski zlat 6.37, 1 avstrijski šiling 8.—, 1 belga 7.91, 1 madž. penga 9.92, 100 franc. frankov 222.20, 100 švic. frankov 1095.20, 100 italij. Ur 297.50, 100 hoL goldinarjev 2282—, 100 rum. lejev 34.60, 100 bolg. levov 41.—, 100 danskih kron 1517.—, 100 švedskih kron 1522.50, 100 norv. kron 1517.—, 100 českoslov. kron 168.60. _ Položaj na naših borzah Ljubljana, 13. sept. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi zopet manjši. Seveda je treba upoštevati, da borza v ponedeljek ni poslovala. Znašal je 14.57 milijona Din napram 246, 15.84, 13.51 in 17-89 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Napram preteklemu tednu so tečaji d»viz ostali skoro nespremenjeni, edino deviza na London se je nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda v preteklem tednu nekoliko okrepila in sicer od 437 na 439 — 440. Promet ni bil znaten. Tudi za investicijsko posojilo ni bilo vidnejšega zanimanja ter so bili zabeleženi zaključki po 85.75. Bančne vrednote so bile povsem zanemarjene. Večji promet pa je bil v industrijskih papirjih, zlasti v Slavoniji, ki je do srede popustila na 4, pozneje pa se je zopet okrepila na 6 — 7. Tudi Trboveljska se je v zvezi z vestmi o sporazumu med Landerbanko in upravo konkurzne mase Slavenske banke okrepila ter trgovala po 485.4 Vevče so bile čvrste pri 110 — 115 brez zaključka. V ostalem so se trgovale Drava po 530 — 550, Dubrovačka po 480 — 485, Slaveks po 100 in Šečerana po 485 — 490. Gutmann se je nekoliko okrepil in trgoval po 197.5 — 200. Ljubljana. (Prosti promet). Dunaj 8.0125, Berlin 13.56, Milan 298, Newyork 56.95, Pariz 222.4, London 276.28, Praga 168.77, Curih 1095.6. Curih: Zagreb 9.13, Pariz 20.95, London 25.20625, Newyork 519.5875, Milan 27-221, Praga 15.40, Dunaj 73.075, Berlin 123.645, Bruselj 72.22, Budimpešta 90.66, Varšava 58.25, Sofija 3.75, Bukarešta 3.14 Blagovna tržišča Na niirnberškem hmeljskem trsrn ie bil tudi zadnje dni promet miren pri tlačenih cenah. Trgoval se je hallertauski prvovrstni (Siegel) po 250 — 265 mark za 50 kg. srednji po 200 — 245 mark m wurttember-ški po 200—245 mark. Tranzitni hmelj se ie trgoval po 110 — 150 mark (29.80 — 40.70 Din za kg). Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 176 vag. pšenice, 27 vag. turščice, 13 vag. otrobov, 1 vag. ovsa in 1 vag. ječmena. — Pšenica: baška, gornja baška in baška po-tijska 252.5 — 255; banaška, sremska 247.5 — 250. _ Ječmen: baški, sremski in slavonski 245 — 250; baranjski pomladni 295 0— 300. * Oves: baški in sremsik 245 — 250. — Turščica: baška za december -ianuar 257.5 —262.5, za marc - april 285 — 290, za april - maj 290 — 292.5. Moka: baška >Og« in Ogg« 357-5 — 367.5; >2« 337.5 — 347.5; >5« 317.5 — 37.5; >6« 260 — 270; »7« 245 _ 250; »8« 205 — 215. Otrobi: baški 182.5 — 187.5. Dunajska borza za kmetijske proizvode. (12. t. m.). Razpoloženje na inozemskih borzah je bilo neenotno. Na budimpeštanski borzi je bilo razpoloženje prijaznejše, vendar je bila tendenca na dunajski borzi zelo mirna. Povpraševanje po pšenici je bilo slabo. Tudi zanimanje za turščico je popustilo. Uradne notacije so ostale nespremenjene. Pred saditvijo sadnega drevja Marsikateri naš sadjar misli, da se lahko sadi sadno drevje samo spomladi; temu pa ni tako. Če vse to delo, namreč sajenje sadnega drevja, premislimo z naravnega stališča, kaj drevesu vse prija ta kakšen vpliv ima presajenje na poznejši razvoj drevesa, pridemo do zaključka, da se mora sadno drevje saditi v času, ko miruje. Prav za prav naravno vzeto, je vsako presajanje proti naravno, narava tega sama nikdar ne stori, ampak ona samo seje. Presajanje torej je korak, ki naravi ni toliko po godu, posebno ne, če to delo prepozno izvršujemo in zlasti, če v tem času nastopi suša. Pri izkopavanju dreves smo pretrgali vez, t j. izločili delovanje življenskovažnik koreninic, ki dobavljajo rastlinam predvsem vodo odnosno v vodi raztopljenih redilnih snovi. Ker pa je torej pri saditvi najvažnejša voda odnosno vlaga, se mora pri presajanju dreves skrbeti, da pridejo čimprej v zemljo, da se oprimejo. Pri sajenju dreves moramo na vsak način izrabiti čas, v katerem rastline mirujejo. Ta čas traja od srede oktobra do zime, dokler traja ugodno vreme, nadaljuje se zgodaj spomladi, dokler drevesa ne prično odganjati in ko odneha zmrzovati ter se zamlja otali. Nič za to, če listje z dreves sedaj v Jeseni še ni odpadlo; temu se lahko odpomore. V drevesnicah si pomagamo na ta načia, ko nastopi čas za oddajo drevja, da posamezne veje od vrha navzdol potegnemo po veji navzdol. To delo gre hitro od rok. Na ta način spozna drevesničar. da je drevje godno za oddajo, če pa smo pravi čas za- Vremensko poročilo Meteorološki zarod v Ljubljani. 13. oktobra 1928. ViSina barometra 3085 m. Krai opazovanja Ljubljana.. . Maribor . . . Zagreb . ■ • , Beograd . . . Skoplje .... Split ..... Sarajevo . . . Dubrovnik . . v a w Cas S8 o Smer vetr* Barom. Temper. t> ® in brzina -i £> J- O •S > O as v metrih 757 0 106 97 NNE 1 10 759 2 70 SE 1 10 8. 7563 100 98 ENE 3 10 746 8 13 0 93 mirno 10 760 2 100 90 S 1 9 7561 17 0 80 NNE 2 10 i 7. Padavine Vrsta dež dež dež dež dei v mm do 1. ur« 125 50 360 03 68 Solnce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 17.20, luna vzhaja of 5.43, zahaja ob 17.30. Najvišjo temperatura dane? » LtuMian' 12.1 C, najnižja 9.0 (še pada). Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mrzlo vreme; v južnih oblačno in deževno. Alpah mudili in je drevje že odgnalo, potem preti velika nevarnost, da se isto ne bo prijelo. Mlado drevesce se oprime prej kakor pa starejše. Odrasla drevesa lahko tudi presajamo, vendar samo pozimi, in sicer z zent l>o vred, ki se zmrznjena drži korenin. Preden začnemo s sajenjem, si moramo biti na jasnem, kakšno sorto bomo sadili. Prava vrsta na pravi kraj, je pravilo! To pravilo je težko izvesti, ker so razmere tako različne v posameznih krajih, posebno kar se tiče kakovosti zemlje, lege, podnebja, vlage itd. V tem pogledu nam služijo pregledni krajevni sortimenti, na razpolago so nam strokovne institucije Kmetijska družba, Sadjarsko društvo, kmetijske šole, ki nam pomagajo rešiti važno vprašanje, pa tudi sadni izbor, ki ga je izdaio Sadjarsko društvo in ki sloni na dolgoletnih opazovanjih ta izkušnjah, je prav dober pripomoček. Držimo se pri tem načeia: Sadimo le malo sort, pridelu|niq enotno sad]e, ki bo zdravo In lepo razvito Jepo barvano, vztrajno In trpežno ln ki bo privabita trgovce v deželo. Važno je tudi vprašanje nabavka dobrih sadnih drevesc. V Sloveniji imamo drevesni ce, ki nam nudijo v tem pogledu dobro blago, n. pr. Kmetijska družba, Dolinšek, Vrečar in dr. Pri nakupovanju upoštevaj-no naslednja pravila: 1. NaTOčujmo drevesa čimprej, ki bodo 4 do 5 let stara, všteto od časa, ko so bila pri tleh cepljena, odnosno v drugem letu v krono cepljena; torej ne nad šest let stara. 2. Visokodebelnato drevje naj bo vsaj 1.80 visoko in cepljeno na zdrave lastne divjake. — 3. Pritlikavci naj so cepljeni in sicer najmanjše oblike jablan na paradiževec, večje na dusenovec, hruške na kutine, črešnje in višnje na rešelji-ko, odnosno mahalebko, breskve in marelice na lastne divjake, tudi na sainthilienov-ko, slivo ali pa prunus mariana. 4. Deblo naj bo ravno, gladko, brez lišaja, spodaj debelejše nego zgoraj in v višini pasu vsaj za palec debelo. — 5. Paziti moramo da niso na korenjskem vratu naseljene krvave uši. V tem primeru jih je razkužiti s čopičem, ki smo ga namakali v 1K % raztopini tobačnega izvlečka in mazljivega mila. — 6. Drevesa naj imajo dovolj, to se pravi vsaj 4 do 5 zdravih korenin, ki se raztezajo na vse strani in ki niso odrgnjene. oguljene, in presušene, pač pa posute s sesalnimi koreninami. 7. Krona naj sestoji vsaj iz 4, če že ne iz 5 dobro razvitih, vsaj 60 cm dolgih vej, .ki morajo biti enakomerno razdeljene na vse strani, ne vštevši vrha. 8. Paziti moramo na dobro sorto, ki bo primerna za zemljo, lego in podnebje. 9. Ko jih posadimo napravimo seznam, odnosno načrt, tako da bo tudi znancem služil v pregled. — 10. Nikdar ne kupujmo dreves brez imen, zlasti ne na sejmovih, ko ne vemo, odkod so drevesa. Glede priprave zemlje in sajenja samega več ob drugi priliki. Fr. K. Radiooddajna postaja v Košicah Dr. Merka, profesor v Košicah, ki je ž« lansko leto predaval v tamkajšnjem radiju o slovenski moderni literaturi, nam piše med drugim: «Dobili smo v Košicah nove stroje, od« dajamo na valu 263 m in z energijo 2 kw. Oddajna postaja je zelo dobra in slišna na veliko razdaljo. Imamo poročila iz vseh krajev čsl. republike, da našo postajo ce« lo bolje slišijo kakor praško. Mnogo poro« čil imamo iz Poljske, iz Rumunije, od Čr* nega morja, Nemčije in Jugoslavije (sa* mo iz Hrvatske). Kot posebnost bi orne« nil poročilo iz Bakuja ob Kaspiškem mor* ju. Morda bi se dala tudi pri vas ujeti na* ša oddajna postaja. Definitiven program se je začel 1. oktobra. Zdaj oddajamo po 2 do 3 ure na dan, pozneje bomo pa tudi po več. Kmalu dobimo svoj orkester. Hotel bi posvetiti veliko pozornost jugo« slovenski glasbi in literaturi, toda v glasbi nas ovira nespretnost jugoslovenskih založnikov. Nemški založniki nam pošilja« jo skladbe stalno gratis, da jih izvajamo, ker vedo, da se jim to rentira že zaradi velike reklame. Naši slovanski založniki tega še ne razumejo. Pišem Vam zato, ker moram v tem smislu odgovoriti nekaterim jugosloven* skim poslušalcem, ki so izrazili željo, da bi bila v programu zastopana tudi jugo* slovenska glasba. Na naši postaji je bila najprej iz vseh češkoslovaških postaj za* stopana jugoslovenska literatura in glasba — toda kaj, ko za glasbo ni dovolj mate* rijala. Radio je, kar se tiče programa, pravi moloh. Rad bi propagiral Vašo glasbo, samo ako bi imel materij aL Pesmi, komorne skladbe, soli za razne instrumen« te, skladbe za salonski orkester — vse ee izvaja, samo če imamo materijal. Tudi ope* rete, ko bi jih imel..Iz tega pisma se vidi, kako važno sredstvo je radio v pro* pagandi narodne kulture. Sedaj, ko imamo tudi v Ljubljani svojo oddajno postajo, bo važno, da opozarjamo na one slovan« ske stanice, ki v tem oziru vrše svojo dolž* nost. Stvar naših založnikov in kulturnih delavcev bo, da skrbe za medsebojno propagando slovanske kulture. t Po dolgi mučni bolezni je nenadoma preminul naš dragi, dobri oče in soprog, gospod Pogreb se vrši jutri, r nedeljo, ob 4. popoldne ii postaje Škofija Loka - Trata na pokopališče v Staro Loko. Škofja Loka, 13. oktobra 1928. Ivanka Sehweitxer, soproga. — Cirila, Demeter in Danica, otroci. Odkopavanje groznega groba sredi Prage Pretresljive podrobnosti o katastrofi in reševalnih delih. Praga, 12. oktobra. Policijski kordon, ki je postavljen okoli ogromnega kupa podrtin, se je včeraj ne* koliko zožil in spustil množice razburje« nih gledalcev nekoliko bližje, vendar ne toliko blizu, da bi bila ovirana reševalna dela. Kontrola oseb, ki smejo na mesto nesreče, je skrajno stroga, vendar je kakih sto ljudi s posebnimi legitimacijami stalno na pozorišču nesreče. Ostalo občinstvo se zbira v skupinah pred kordonom, čaka sen« zacijonalnih odkritij in si pripoveduje o g rožah v povečani obliki, dasi realnost sa* ma ne potrebuje pretiravanja glede stra* hovitosti. Moderna tehnika }e komaj kos ogromnemu grobišču. Za odstranjevanje razvalin se uporablja« Jo najpopolnejša moderna tehnična sred* stva, vendar delo napreduje z obupno po» časnostjo. Številni motorji gonijo kladiva, ki razbijajo mogočne betonske podrtine, svedri brne in si krčijo pot v globino ogromnega grobišča, plameni avtogenskih priprav tope in lomijo železne vezi in tra* verze. Konstrukcija, ki ni držala v višini, se kakor napojena z neverjetno zliobo in odpornostjo izkazuje kot zelo trdna in krepka ter popušča le polagoma mrzličnim naporom tisočev pridnih rok in stotinam strojev. Škodovi traktorji na delu. Vsa silna podrtina je še vedno mogočna trdnjava razrušenega betona, skrivljenih in med seboj prepletenih železnih paMc, po* lomljenega tramvaja, razbite opeke .in pra» šečega se peska. Noč in dan traja pospe* šeno delo, toda uspeh se komaj opazi: raz* v ali« a noče izročiti svojih žrtev niii mrt« vrh. Izpod ruševin vlačijo velikanske be* tonske skale in orjaške stebre mogočni Škodovi traktorji, kojih običajno delo je vleči težke topove 151. čsL artilerijskega polka. Kakor zlokobne pošasti se g&Ijejo, napadajo in se umikajo po jarko razsvet* 1 j enem razbojišču, ki nanj siplje svoje žar* ke kakih šest reflektorjev. Nočno dedo na« jrravlja še vse strašnejši dojem, ki pa ga fe še poveča kaka strahovita najdba: popol* i*>ma zdrobljeno telo, odtrgana roka aJi no* ga, mrtvaško bleda in okrvavljena glava. Prevarane nade. Osnovni ton vsega prizadevanja pa je občutek popolne slabosti napram 8000 me« terskim centom neredno nakopičenega ma« terijala. Ta občutek utruja delavce bolj nego napor sam in neverjetna živčna nape« tost, ki jo občutijo na tem ogromnem gn>* bu vsi: poveljniki, delavci in poročevalci. Grozna najdba: truplo brez glave. Šele tretjina silnega groba je odkopana in odkopani materijal je odstranjen, pod ostalo gomilo pa je še nekoliko desetkov ljudi, ki jih je treba rešiti za vsako ceno, treba se je preriti do njih, dasi so pošle vsft nade, da bi se jim še lahko prožila ka« t- pomoč Včeraj zjutraj se je zopet za« »-..t-Io delavcem, da v Škofji ulici čujfejo stokanje, udarce in klice na pomoč iz glo brne zasutih kleti. Zapiskala je sirena in dala znak, da se ima ustaviti vsako delo. Nastopila je tišina, grobna tišina, trenutki napetega prisluškovanja, tisoč nad se je po« rodilo v teh sekundah, toda zaman. V splošni tišini ni bilo čuti najmanjšega za« feljenega zvoka, ki bi usmeril delo na pra* vo sled! «Naprej, kopljite, kjer ste,» se glasi po« velje. Na mestu, kjer se je morda slišal Horjul Z Drenovega griča, drobne postaje ob vrheiški železnici, krene cesta preko vlažne ravnice. Za mano gre gruča delavcev. Vračajo se h Ljubljane. Prazen želodec jih priganja, izmuženi udje si žele skorajšnjega počitka, da si do zgodnjega jutra naberejo nekaj novih moči za novo roboto. Tako gre dan za dnem in še bog, da je kaj zaslužka v teh skopih časih. Odzad zarožlja zvonec kolesa. Se predno s.e utegne kdo umakniti, se zakotali po prahu živa kepa, kolo pa se opoteče v jarek. Na čvrstem možaku je obležala dekli, na, kakor da jo je vrglo z neba. Ko se izkaže, da ni druge nesreče, se zakrohočejo ysi naokoli, dekle pa se pobere v strašni zadregi, si za silo uravna obleko in se ja-drao obrne s kolesom nazaj proti postaji. »Take pa še nisi narajmal, Andreje, da bi kar tako cepnila nate,« zakvaota eden tam s kraja, ko nadaljujejo pot. »Dobro, da te stara ni videla,« pripomni drugi. In iako ga zbadajo vse gori v dolg klanec. Andreje pa samo otepa prah z obleke in ne zine besede, kakor da se mu je goltanec zadrgnil. Šele dolgo potem se krvavo pridu® nad zlokobnimi opazkami tovarišev in razgovor krene mahoma v drugo smer. V prvi mrak tone široka kotlina, ki se prikaže onkraj klanca. To je Horjul. Vrag znaj, odkod se je vzelo to čudno ime, ki ga ce najdeš več v nobenem drugem kotu naše zemlje. Pa saj so bili tudi Horjulci še do nedavna taki čudaki, da bi jim zlepa ne našel para. Tožarili so se neki na moč radi iai so jih v tem poslu posekali samo še slavni Ižanci. No, dandanes se je tudi že Horjulcem dobro ohladila kri. Kolikor jih jaz poznam, so izvrstni ljudje, Bog ve, da fes. Postavim oče Čuk v Podolnid. To vam Je dobričina, da nič takih. Star horjulski mimrod, ki je že nekateremu zajčku potro-bil in posvetil na oni svet. Ko sva se zadnjič oglasila pri njem s prijateljem Jankom, ki ima prvo besedo v horjulskem lovišču, najma je nadvse prijazno odprl, čeprav sva ga prebudila sredi noči. Razdrli smo še nekaj mastnih' za čestitljivo javo-povo mizo, potem pa nama je stari pripravil tako udobne jeprge, da mi je bilo zjutraj kar hudo vstati. Ko smo Jo zložno mahali nad zaklani o cerkvico, ki tako srčkano čepi na zelenem fiotaeu, obdana od ostankov starega obzidja ta stolpičev, je pogledal oče Cuk čez tenke megle in dejal: »Danes pa bo kaj plena, če ni pes.« In sta razvijala z Jankom načrte, kje in kako bo treba zastaviti, da bo prav. Lovci poznajo čisto svoj zemljepis. Vsa- šum, pa se nadaljuje delo s podvojeno pridnostjo. Prednji kopač preneha. Doko« pal se je do človeške noge, oprezno jo od* Kopavajo; poleg nje kmalu odkopljejo drugo. Dve uri in pol je trajalo previdno odkopavan je tega mrtveca. Na žalost je samo še mrtvec, izdaja ga duh, ki se širi od njega in nekaterim občutljivejšim ko« pačem postaja slabo. Brž na odpočitek in izmeno sem! Novih čilih dečkov! Ko pa je odvaljen poslednji tram in je truplo nesrečne žrtve prosto, bridko razočaranje: niti cel ni nesrečnik, manjka mu glava. Za trenutek objame vojake malodušje in par obupanih klicev se sliši iz gneče. Ko odne« so nakazne ostanke nesrečnika, zapolje težko delo v starem tempu. Ziv človek v razvalinah. — Kratko zadoščenje. Žarek veselja pa vendar posije tudi na to prežalostno delo. Popoldne so odkopali odprtino, vodeoo v klet, ki jo je zapirala ogromna skala betona. V odprtino hite ga« silci in najdejo sledove dveh trupel: žen« ske noge mole iz kupa peska in glava mla* dega moškega. Glej. glava se je zganila! Še je živ, hvala bogu! Bliskovito se širi vesela novica in previdno odkopavanje se pospeši, kolikor dopušča dolžna opreznost. Pol ure traja delo okoli ženske, ki je mrt« va — zadušena, polomljena in zgnječena. Mladeniča pa med tem krepčajo z vodo in s konjakom in pri polni zavesti ga končno izvlečejo iz kupa podrtin. Ima polomljeno samo nogo, razen nekoliko poškodb na glas vi in na ostalem telesu, kojih značaj se ne da še ugotoviti. Temu začasnemu uspehu slede novi mrliči, proti večeru pa se je razneslo, da je rešeni delavec umrl v bolnici, kljub skrbni pomoči. Vest ie na žalost bila uradno potrjena. Malo zadoščenja vrlim delavcem in še na to pade pekoča slana obupa te smrti! Kje so potniki podsutega avtomobila? Zagonetka ostaja še vedno nerešena, kam so izginili voznik in njegovi gostje z avtomobila, ki je vozil v trenutku katastrofe mimo stavbe in ki ga je popolnoma zasul plaz razvalin Voz je najden, popolnoma strt, o ljudeh pa m sledu. Odkopali so tudi konje nekega drugega voza, toda voznika ni bilo najti kljub najskrbnejšemu iskanju. Izkazalo se je, da je pripeljal pesek in skočil za trenutek na čašo piva v sosednji pi-votoč. Ta mala nekorektnost, — zapustil je konje in voz — mu je rešila živlljenje. Sorodniki žrtev v strahotnem pričakovanju. Svojci ponesrečencev se gnetejo pred kordonom strahotna pričakujoč pojave no-silnic z ostanki svojih dragih. Blede, objokane te neprespane žene ter preplašena deca vzbujajo silno sočutje In so deležne splošnega pomilovanja. Občinstvo obzirno postopa z njimi ter jim skuša na vse mogoče načine olajšati bedno stanje. V Prago prihajajo sorodniki ponesrečencev, da po-i zvedo o usodi svojcev, nervozno povprašujejo po žrtvah tudi vsi oni, ki mislijo, da so bili njih očetje in sinovi zaposleni pri tei nesrečni stavbi. Oblast je zaprla arhitekta Ing. Mondla, ki je izpovedal, da mešanje betonske gmote ni odgovarjalo stavbnim predpisom. Socialistični poslanci zahtevajo takojšnjo otvoritev zasedanja parlamenta ln pozivajo vlado, da izda takoj poročila o vzrokih rušerfja novih stavb, ki se v zadnjem letu tako često ponavljajo v Pragi. ka grapa, sleherna mlaka in količkaj znaten kamen ob njihovih potih ima svoje posebno ime, ki ga ne najdeš aa nobenem zemljevidu. Stara špecijalka, ki še vedno uživa v naši turistiki velik sloves, čeprav nam tako neusmiljeno mrcvari lepa domača imena, je pravo revše proti bogatemu lovskemu zemljevidu. Lovci ne poznajo ne kot ne prelazov ne sedel in druge take učene šare. Niti ne potrebujejo orijentacije po straneh neba, pa vendar najde vsak točno svoje mesto. Ce jih posluša človek, ki je prvič med njimi, se mu zazdi, da je zašel mod rokovnjače, tako skrivnostne so jim besede. Ko smo se sešli tam pod Grebenom in je oče Čuk pregledal pasje glave, ki so nestrpno mahedrale na povodcih in verižicah, so mu brzela izpod sivih brk kratka p^ve-lja\: »Balkec, k zgornji tepki, Tine v sečnik, ti Peter pa na babji vamp in še tega gospoda vzemi s seboj, pa ga postavi na podkev, Janko, vi pa z mano na peščenek«. Škoda, da nisem mogel poslušati še drugih ukaizov, zakaj Peter jo je že pobiral v breg te moral sem za njim. Komaj sem stal na svojem mestu, so že zabevskall psi. Oče Čuk jih je hujskal s prečudnimi melodijami svojega hripavega lovskega roga te začelo je pokati kakor v turški vojski. Tako je šlo potem čez Koreno, čedno hribovsko vasico v višini Šmarne gore, na strmi Tabor, aa katerem so menda še sledovi utrdbe iz "turških časov, preko dehtečega smrečja na »Samotovco, tiho te prijazno selo nad Vrzdencem, kjer smo zaključili lov. Krasni so ti horjulski hribi. Iz Ljubljane jih vidiš kakor tri mogočne kopice tam za Brezovico. Prelep razgled se odpira z njih tja preko nemirnih valov Polhovgrajskih dolomitov vse do strmih grebenov Karavank te Kamniških' planin. Tik pred seboj imaš zeleno Barje, nad katerim kraljuje ši-rokopleči Krim, za njim pa se vleče dolga procesija vrhov svobodne Ln nesvobodne notranjske zemlje. Božji mir, ki ga už'vaš po teh sotlnčnih jasah, ti komaj premoti splašen ptSč. Sto stezic ta potov se izgublja v košast smrekov gozdiček, za katerim se ti zopet zasmeje jo razori valovitih njiv okoli samosvojih domačij, skritih" med raznovrstnim sadnim drevjem. Tu Je zemlja Ivana Cankarja, polna mehkobe in nežnosti, pa tudi vseb tistih tegob, ki rastejo v njegovih junakih1. Tam za Samotovco, kjer je mogel iskati hlapec Jernej svojo pravico, je Betajnova s svojim kraljem Koliko Je še tu lepote, ki čaka Cankarja vrednega peresa! 2e sama imena teh selišč so vrlo originalna, postavim: Šašar, Samntovca, Vrzdenec, Lubgojna, Zaklanec, Podolnica, Lesno brdo im naposled tudi Horju, sam. Plrav tako zanimivo je tudi ime potočka Šujce, ki se zbere iz mnogih stuJenčkov ob horjulski kotlini m se vije potem po tesni dolini čez Brezje proti Dobrovi Tu pelje tudi okrajna cesta, ki je tvorila pred otvoritvijo vrhniške železnice najl/ižio vez med Horjulom in Ljubljano. Mnogoteri študent je brusil tod svoje kvedie aa počitnice in zopet nazaj v Ljubljano Oolgo vas. Škoda, da med vso to horjukkc šcudentarijo še do danes ni b;lo talenta, si bi znal temu lepemu kotičku naše zemlje odtisniti veren pečat. Iza Mok Liv. Ali ste se že naročili ponedeljek"? na JV Umrljivost otrok v naši državi Nedavno smo v posebnem članku na podlagi statističnih podatkov o grasiranju raznih nalezljivih in drugih bolezni podali sliko obupnega stanja zdravstvenih razmer v naši državi. Najbolj žalostna je pri tem ugotovitev, da ni izgleda na izboljšanje, ker je tudi smrtnost mladega rodu izredno velika. Po »Medicinskem pregledu« posnemamo v naslednjem podatke g. dr. Bogoljuba Konstantinoviča, šefa statističnega oddelka v osrednjem Higijenskem zavodu v Beogradu, ki je napisal članek o umrljivosti dojenčkov in dece do 15. leta v Jugoslaviji. Umrljivost dojenčkov iznaša v vsej država povprečno 20 do 25 %, presega pa jo smrtnost otrok do 15. leta starosti. Po mišljenj u dr. Konstantinoviča je to treba tolmačiti s tem, da matere v naši državi splošno same doje dojenčke in s tem ublažujejo škodljive vplive silno slabih higijenskih razmer, — dočim starejša deca do 15. leta podlega baš tem higijemskim razmeram. Zato je umrljivost otrok do pubertete v naši državi mnogo večja, kakor drugod v Evropi. Iznaša tretjino smrtnosti vsega prebivalstva, dočim se v drugih državah suče okrog četrtine. Na Danskem odpade od vseh smrtnih primerov 23 % na otroke do 15. leta, v Avstriji 24 %, v Belgiji 19. na Holandskem 28 itd., dočim je v predvojni Srbiji znašal 47 %, v Južni Srbiji celo 5. v. Vojvodini 40 Po vojni je umrljivost otrok od 2. do 15. leta na sto rojstev naslednja: v Nemčiji 5.6, v Avstriji 4.2, v Belgiji 4.1, na Danskem 3.4, na Holandskem 2.4. na Švedskem 5. v Češkoslovaški 5.1, — a pri nas v Srbiji 12.7 do 14.09, v Vojvodini 8.8, v Bosni 47 %, v Južni Srbiji celo 51, v Vojvodini 40, in Hercegovini 13.9 in v Sloveniji 10.3, Dočim v Nemčiji izmed 100 novorojenih umre 13.8 % v prvem letu življenja, v Avstriji 12.5 in na Češkoslovaškem 14.6, jih v Srbiji umre 11.9, v Južni Srbiji 12.4, v Bosni in Hercegovini 13.2. na Hrvatskem 22.2, v Vojvodini 26.7 in v Sloveniji 13.5. — Številke same govorijo dovolj. Velik plen nove roparske tolpe V okolici Pančeva je že več dni na delu drzna razbojniška tolpa. Dosedaj so raz« bojniki, ki jih je bržkone 6, izvršili rope v selu Brestovcu, Starčevu in Bavaništu ter nabrali plena za 300.000 Din. Razboj« niki se skrivajo nekje v okolici Ritoneka. Pri prvem nastopu v Starčevu so raz« bojniki v eni noči oropali tri hiše. Zado« voljni s plenom 50.000 Din so krenili proti selu Brestovcu. Tu so izvršili dva vioma in odnesli okoli 110.000 Din. Odtod so se vrnili v Starčevo in vlomili v hišo neke« ga hrvatskega seljaka, kateremu so odnesli 57.000 Din. Še isto noč so se napotili v selo Bava« nište, kjer so obkolili veliki mlin, vdrli vanj in zvezali vse moške, da so lahko ne« moteno brskali po hiši in iskali denarja. Ker hodijo tam mimo često orožniške pa* trulje, razbojniki niso utegnili prevrtati blagajne. Naložili so jo torej na voz in jo razbili v bližnjem gozdu. V blagajni je bilo 72.000 Din in več vrednostnih papirjev. Za razbojniško tolpo križarijo številne orožniške patrulje, ki pa doslej še niso imele uspeha z zasledovanjem. Židovski sund Pišejo nam: Nedavno smo imeli na tem mestu priliko opozoriti na neko zagrebško tvrdko, ki da je pričela širiti med maso šund v slovenskem jeziku. Zdaj, ko ie dosegla zadeva že nevarne dimenzije, je potrebno, da resni ljudje z vso rezkostjo protestirajo proti temu kvarnemu početju. Da so ti romani, »kakršnih še niste brali«, tiskani v svojevrstni zagrebški slovenščini, ki meji na nepoznan ravbarski žargon, to še ni najhujše. Svoje vrste hteavščina je, če se s spretno reklamo izvablja iz publike majhen denar za snopiče po tri na teden, ki so koncem koncev dražji kakor najdražja naša elitna revija. Da užitek take elementarne »narodne umetnosti« vleče v vsej svoji svežosti, dokazuje dejstvo, da Je ta tiskani maku-Iaturni papir razširjen po vseh slojih, bere ga pastirica v provinci in elegantna gospa kakor njena služkinja v mestu. Če smemo verjeti informacijam, se ta cenena zadev-ščina tiska ne dosti manj kakor v 10.000 izvodih in po vsei priliki prijetno ščegeta mošnje svojih zagrebških židovskih očetov. Cankar je nekoč o slovenskem nadebudnem šundu rekel jasno besedo. Pa to je reke! o »slovenskem šundu«. O židovskem naj jo izrečejo še vse jasnejše in težje odgovorni kulturni činitelji. V prvi vrsti naša založništva (če niso tega mnenja, da jim molk kuje kapital). — it._ Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da nisem s 1. oktobrom 1928 več vodja podružnice tukajšnje zaloge čevljev HUMANIK, ker sem to mesto odložil. Cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za v podružnici Humanik izkazano mi zaupanje in jih prosim, da mi isto blagovolijo ohraniti dalje v moji modni trgovini. Z odličnim spoštovanjem 12.125 a KRICK, CELJE. f \ #||||nlrj v veliki izbiri in najnižjih cenah iTldlvI v modnem salonu 11,-47« bUkubi Erna Diukanowi6, |j KIUDUKI Ljubi ana. Sv Petra cesta 27 (dvoriSCe). -] AFN Austro Fiat brzovozni AUTOBUSI in tovorni ter vozovi za vse svrhe, najpopolnejši in najpaz* širjenejfti svetovni fabrikat Glavno zastopstvo 0. Žuiek, Ljubllana Tavčarjeva ul. 11. — Zelo ugodni plačilni ooeoil. — Zahtevajte povsod 2023 T © B L E R Svetovna tovarna čokolade, bonbonov, kakao-a Patentirane po celem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom nmandlji NIMROD: s sladom in biskvitom TOBLERIDO: grenka čokolada i a eurmane Posiusaj možiček! Predno 'kupiva blago za jesenske in zimske obleke, pojdiva v 22/ a Radovljico k Vinko Savnik-u Tam je krasna izbora vsakovrstnega blaga po zelo ugodnih cenah. Nikdo naj tega ne zamudi!_ Trgovska hiša v Gosposki ulici, Maribor takoj na prodaj. Stanovanje več sob takoj na razpolago. Dopise pod „ Dobro naložen kapital" na upravo , Jutra* Maribor. 12021 MLADOSTNA LEPOTA NOVA KOZA OBRAZA. — Z uporabo epohalnega medicin, biološkega preparata dr. Dorrain« & Cie., P a r i z — »Astrigent Special Venusa postane ob. raz v 10—14 dneh pomlajen. Izgubijo se za vedno vse gube, madeži, pege, boboljice, maščoba in groba ko. ža. Obraz postane nežen, »vež in mehek, kakor pri majhnem otroku Garnitura stane 92 Din. LJUPITEV K02E. Znani specialitet »Eliifr MysM-cum» od dr. Dorraine & Cie., Pariz, za nevidno lup. ljeaje kože. To sredstvo je nenadkriljavo za odstranitev velikih napak tena. Velike gube, groba, ruini-rana, stara in uvela koža, mastni rdeči in rumeni madeži se že s prvim dnevom izgubijo. Po ljnplje-nju dobimo mlado in gladko kožo. — To biološko vulkansko sredstvo absolutno ni Škodljivo. Garnitura vsebuje S preparatov. — Stane 185 dinarjev. FLUID DE BEAUTE «NOVELIA». Moderna Izumitev {rane. kozmetike, katera v 5 minutah pokrije vse napake obraza. Ako smo indisponirani ali pa nezadovoljni e svojim obrazom radi gub. podočnjakev, podbuhlosti ali uvenelosti, prevlečemo obraz z Flu-idotn cNovelia* in sa 5 minut je ten obraza popravljen. Obraz dobi svojo nežnost, polnost in mladostni izgled. Nenadomestljivo za veselice, gledališča, promenado. 65 Din. LEPA, OKROGLA IN POL. NA PRSA eo okras rsake dame. Oe prav so prsa ie tako jako zakržljana in viseča, dobila bodo i upora, bo nejSeg« ivedskega iekia tvornici VIERASS J. VOOS D. SOHN, SOUNGEN c 00 Zahtevaj povsod samo .V1ERASS" rezila, da se briješ s trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena samo Din 4 — po komadu. — Naročila za Slovenijo izvršuje: ilavno zastopstvo in skiatt UHIVERSAL IMiana. Krekov trs ii ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi našega nepozabnega, dragega strica, gospoda Luka Vilharja bivšega urarja za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi vsem onim, ki so našega blagega pokojnika v tako častn-m številu spremili k vtčnemu počitku, se vsem prav srčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1928. Žalujoči ostali. 12154 Svarilo! Neki Franjo Klemen ponuja zasebnikom manu-faktumo blago proti plačilu na obroke. Vsakogar aa'odločnejše svarimo, da bi dajal Franio Klemenu naplačila, akonto-plačila ali podobno, če bi prišel s takimi ponudbami, oddajte ga prvi policijski oblasti. i2u& južnokolodvorski profil tipa VII, me-terska teža 34 kg 6 638 dolžine se proda po zelo ugodnih cenah tuli v posameznih partijah poljubne dolžine. Anton Rosenberg & Sohae Graz Sreča - matere Zdravje - dece Hrai.ite deco z interno moko! n B E B E" Švicarskega Mlečnega društva A. D Zahtevajte v vseh apotekah, drogerijah, kolo- nijalnih in špecerijskih trgovinah. Gener. zast. in zaloga za kraljevino SHS. „OBOROTu Beograd - Čara Uroša 19 Telefon - 89 12004 Kamnoseška industrija ustanovljena 1860. LjubPana. poleg gl. kolodvor* Cerkvena častna dela altarji, prižrnce, obbajilne mize itd. Marmornate plošče ia pohištvo, elektromonterje, stroja! je trgo/ske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagiobn spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice kapelj Marmornati kamni za salone ii elegarftnastanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje 131a 12011 st POZOR! POZOR! POZOR! Dame in gospodje! povest za Slovenijo! T v r d k a „T E H E R je otvorila na Sv. Petia cesti štev. 44 svoj Orijentalni salon z veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del. rezbarskih izdelkov in antikvitet oriienta. Ne zamudite ogledati si naivečie skladišče perzijskih preprog v Jugoslaviji, kjer so na Lzbiro najlepši pirotskl. bosanski, zenički, srbski, macedonski in anzorski vzorci. — Ogled brezobvezen. Tvrdka sprejema v popravilo poškodovane perzijske preproge, ki lih s pristno perzijsko volno Douravijo strokovno izvežbane delavke iz Perzije. Zamenjava preproge, oziroma iih vzame v protiračun. Sprejema naročila hi daie pojasnila za pravilno čiščenje perzijskih preprog ter za obvarovanje istih pred molji. Zakaj bo v tem času mnego iznenaienja in senzacije za celo boiočnsst? Ker bode zadeto mnogo miljonov dinarjev ter padejo veliki dobitni v pivi vrsti ra djplač liie srečke, katere ima še samo v mali množini na razpolago glavna pooblaščena in šlrotn cela Jugoslavije poznana naisrečnejša noiektura Aleksander R. Pavlovič Beograd, Obl Ičev Venec 35 Tel. 15—25 Tel. 15-25 SLOVENCI NA PLAN pa še danes naročite po dopisnici eno doplačilno srečko, katere naspram ogromnim dob t-kom je cena zelo nizka ter stane samo 1/1 Din 500 >/, Din 250-— V« Dia 125-- Za krojače! 9' Nova. velika e Za krojače miga terolaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil. A. KUfSCj L^ftljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis Knjige 255 Hajpopoinejii Stoewer šivatni streli za šivilje, krojače in čevljarje te za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to lziednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana. Selenburgova ulica 6 I. Jrezslaten pouk. 15-letna gersrcijft Telefon št. 980. a krojssški atelje LfubSisna, Tavčarjema ulica štev. 3 se vljudno priporoča ter opozarja na novo došla prava angleška blaga. Prvovrstno delo ! jss m&enj&s* ali stavbeni tehnik verziran v železobetonu se išče za p samo velikega oodjetja. Ponudbe pod Železobeton priporoča svojo bogato raznovrstno zalogo pušk (različnih sistemov) ter prevzame vse v to stroko spadajoče popravke lovskega orožja. Prodaja baruta m raznovrstnega razstreljiva. 11890 stalno vsaKo množino ftostan levega Lil tanlnskega lesa, smrekove Skorše. cele ln Zdrobljene, smrekove hmeljeve droge rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. ib9 FRANC OSET. Sv. Peter v Savniski dolini. Velika izbira — najnižje cene Dvokolesa od Din 1000-— Šivalni stroji od „ 1400 — Otioški vozički od „ 240,— Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom na^o zalogo. Prodaja na obroke. — Ceniki franko. , Jribuna" F. B. L. liubliana, Kariovska cesta št. 4. Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa SLE1N & STIEFEL v FULDI Zastopnik: 203 a PETER ANGELO, IMOM Gledališka ulica 4/L Specijaliteta: mizarski in kolarski stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji z vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dol- Ti. c Novelty Company" v Valkenburgn (L mbur?) Nizozemska II LISTRU •t zak/pa nogavico v 2 numftali. 1204- Ratpoi lia nica EKONOMAT Stari (rg 2/1»* OPEKO in stavbeni materijal nudi ,,Material", Dunajska 36 JIGA «« 1./X. do 31.1X11. 1928. Jugoslavensko nakladno d. d. ..OBNOVA u Zagrebu, Marovska ul. 28. (Telefoni br. 6646 i 6647) kao največe nakladno poduzeče u našo; držav« priredjuje u svrbu dizanja interesa za lijepu knjigu, te u svrhu krepke propagande za svoja valjana i vrijedna književna izdanja SAJAM KNJIGA od 1- X. do 31. XII. 1928. teko, da če se sve unutar navedene knjige prodavati samo uz č e t i r i c i j e n e i to: L Skupina: svaka knjiga po Din 5.-; II. Skupina: svaka knjiga po Din 10.-; III. Skupina: svaka knjiga po Din 15.-; IV. Skupina: svaka knjiga po Din 25.-. — Ovime je pružena rijetka i osobita prilika čitačoj publici, bibliotekama i društvima, da se opskrbe sa valjanim knjigama uz najjeftinije cijene. — Sve lmjižare u zemlji prodavati če takodjer od 1. X. do 31. XII. 1928. knjige uz sajamske cijene. — Nečuveno jeftine sajamske cijene. — Proučite naš ovdje označeni sajamski katalog! 12 SKUPINA I. S?;-mska c'i*aa svakoj knjiži od 1. X. do 31. XII. 1928. |tiKtinp ornofepe «n n zagradi). Dostojevski F M Brača Karama-zo-vi. Roman u 4 djela. Grandioznc i giasovito djelo slavnoz pisca pisano demonskem snagom pnkazivanja. (60—). Dostojevski F. M Idiot 2 sveske. Roman beskrajne dobrete. požrtvovanja i čoviještva, oličeno u glavnom junaku knezu Miškinu. tobožnjem idiotu, u istinu ali protagonisti velike ruske duše (60.—) D u m a s A. s t. Dvorski ludjak. (Gcspo-dja de Monsoreau). Roman 3 sveske. (662 str.). Vanredno napeta lektlra. (90.—). Dvornikovič V'ad StudMe za psiho-logiju pesimizma II. Hrist. Budha Sclio-penhauer (TO.—). D j o r d j e v i č Vlada n. Car Dušan Istorijski roman u 3 Knjige (Cirilicom) Uz prikaz vladanja carj Dušana Silnog i nie-govog doba osvetljene su u tom velikom romanu I politirke ' kulturne prilike na Balkanu u 14. veku. (50.—). Nazor Vi? dimi r Priče iz djetinj-stva. Prekrasne crtice protkane poezijom prirode. mora i primorja. Vrlo mile stranice najranijih utisaka i doživHaja največeg ži-vučeg našeg pjesnika (48.—). Prohaska dr. Drag. Fjodor Mihaj-Icvič Dostojevski Študija o sveslavenskom čovjeku. Sa 4 portreta Vrlo vrijedna i za-nlmljiva kniiga. (40 —) Prus. Faraon. Monumentalni historijski roman iz stare eg;patske povijesti 12. viie-ka prije Krista. Tko hočo da upozna stari egipatski svijet I njegovu kulturu, napose sada u vrijeme prevažnih i divotnlh arheo- loških otkriča, treba da pročita ovo znamenito djelo. (70.—). Zola E m Lurd Roman o lurdskim ču-desima. (Prvi dio velike trilogije Lurd-Rim-Paris) (40.—). Zola E m Rim. Sugestivan I vrlo inte-resantan opis papinskog Rima. (Drugi dio trilogije.) (40—). Zola E m. Slom. (La Debacle). Majstcr-ski prikaz njem. - franc. rata, — plameni prosvjed protiv rata uopče. (40.—). Istodobno ustanovljujemo sajamske cijene prolazno od 1. X. do 31. XII. 1928» i sfijedečim našim izdanjima: Sabrana diela F. M. Dostojev«koga u priievodu Ise Velikanovičas Prva serija u tri knjige, e le -rantno uvezane. u kartonu Sa-držaj: Bijedni ljudi. Dvoinik: Gospodin Pro-harčin; Roman u devet pisarna: Domačica: Polzunkcv: Slabo srce; Tudja žena \ muž Druga serija u tri knjige, ele-pod krevetom: Pošteni tat: Božično drvce i svadba: Biiele noči: Njetočka Nezvanova; Mali junak; O evropskim zgodama IS54. godine. (120.—). gantno uvezane- u kkartonu. Sa-držaj: Ujakov san; Selo Stepančikovo; Za-pisci lz mrtvog doma: Nemila zgoda; Zimske primietbe o Ijetnim dojmovlma; Zapisci tz podzemlja; Krokodil; Igraj. (160.—). Treča serija u tri knjige, elegantno uvezane, u kartonu. Sadr-žaj: Ponizeni i uvrijedjeni: Vječnj muž: Kritični članci o ruskoj literaturi; Dnevnik piščev za godinu 1873. (140.—). Cijena svakoj seriji od 1. X. do 31. XII. 1928. samo Din 80.—. Premog Dr. Milan: Slavenska Renesansa 17S0.-1548 (484 strana) (100.-) Din 40.-. Vrlo vrijedno djelo o Slaven-skom preporodu, velike i u svojim posljedicama dalekosežne pojave novovijeke evropske historije. (Dosadanje cijene označene su u zagradi). Otprema se vrši pouzečem ili uz unapred poslani novac. Pošta n ski trošak računamo samo prema iaktičnom izdatku. Po iz-minuču naznačenog roka ove vanredne prodaje knjiga, izlazi u siječnju god. 1929. naš glavni katalog. Jugoslavensko Nakladno d. d. Marovska ulica 28 ZAGREB ff OBNOVA" Telefon 6646 i 6647 ceneno Češko perje j 1 kg sivesra opuldeneea perja 79 Din, na pol-belo 90 Dm. belo 100 Din. boljše 125 Dio in 150 Din, mehko kot puh 200 io 225 Din, boljša vrsta 275 Dki. Pošiljal ve carine prosto, proti povzetju, od 300 Dim naprej, poštnin« prosto. Vzorec zastonj. Btezo se tudi zamenja io neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez, št. 1 v Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošuke rabijo ■ Ceškoslavaške v Jugoslavijo približno 10 dni. 11983 Važno! ~ Važno! za ndustrijo lesnih izdelkov. Lucoard-Kaitlelm (hladno mizarsko lepilo) Pat ent D.«. Patent D. R. Generalno zastopstvo za Balkan P- G AŠ P AR A C, Zagreb, DreSkovIčeva u', 13. fel. 28 — SO. Za Sloven jo: J. ROŽIČ, Ljualjsna, ».ette Murnov« 14. KOLMANOVO PLAVILO JE najboljše I PO KOMADU SAMO EN DINAR ZAKAJ BI KUPOVALI DRUGO ? d. m. c. znamvanec, Perl - prejica, kvačkanec ter Alouiinč 188 v raznih barvah in najceneje kupite le pri tvrdki OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred škofijo 15 Na debelo! Velika zaloga. Na drobno! fvsrnrca oarMoi in lap PRODAJA: hrastove in bukove p«r-kete in obod ne latve, rezani materijal iz hrastovine in par-jene bukovine, gabrorine itd. — Oddelek- T-Kupuje vse vrste hrastovih frizov, hrastovih klad ia kratkih jeia-▼ih desk. Brzojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144 Poštni pretinac: 4(J. 193 s svojimi 185 cro dolgimi, div> nuni lasmi, sem te dubila z uporabo pomade, ki sem jo samo iznašla. Ona je priznana kot edino sredstvo proti izpa* danju, v pomoč razvitka go. sti las in za okrepitev las. Pomore gospem. gospodom m deci za rast gostih in jakib las in daje že po kratki upo* rabi priroden sijaj in obvaru< je prerane osivelosti do viso* ke starosti CILAG*POMADA odpravi prbijaj v teku 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilne snovi za lase kot ČILA G • POMADA, ki je po po vsej pravici dobila svetovni sloves, kei dosezajo gospodje in gospe že po uporabi prve 6tekle« niče najboljši uspeh, ker prestane izpadanje las docela že po par dneh, ter se pokazuje nov porast Ta uspeh prikazuje moj 501etni jubilej in milijoni zahvalnih pisem ki sem jib prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku cilag»po. pomade 60 Din, a dvojnatemu 90 dinarjev. — K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenica Speciab Shampoo (za 30 pranj glave) 25 — dinarjev, poštnina posebej — Raz» pošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tvornice za SHS. Našlo* vite svoje naročilo točno na: *AURORA». Sekt. 47, Novi Sad, Željeznička 38. Prodajalce tn zastopnike sprejme* mo za vsa mesta r-.^r »1 r. t miB r\r- =» «JUTR<5» S. 242 = 18 Ne3elja R. X. 1928 Jfas&čtlo. in. ur* dopisi Uc&c*. K. avaLA, oglasov, i>aAalu /va* OgUuuM ocLUUk JtTTFLA.LjuHfana, PrtltnurirCL ul 4 Gdunrru. raMui, part/iA. irajul/iu*. L/uM/*t*a,,Ji rt£4 2 Jkiii^ - ot/ Itui Sprt^otuuy4. tnalih, oglasov za, priy kodnjo /tuniko JUTRA M zzMjucL dan, pr+d usadom. Ušla< ob r/ Pozsufi sprijih, oglas*, bodo pru-obcisu* u naslednjo Rtutlku usta, TaLafort sUutika 2492 JLah. ooIom., kt siuJbfO v posrt^Lotml/u, ut,iocqal/u tM abčinstoa.. utcJta btsuLa. 50 var~. UafULanjJi ziu&k Din, PrvUfjbuia. za Sifrtr tuiUv*, dopisovanja, in, ogLasi, trgovskima, ah. rtklajnju^ Din in več Inevno zaslužiti Sno resni reflektanti, k) imajo volje za vst tajno delo in razpolagajo t malo kavcijo naj se javijo na naslov V Kovač. Sv Petra nasip 17 147 Akvlziterja sprejmemo takoj Zaslužek velik, event. plača Cenj. ponudhe na poštni predal št 288. 34939 Trg. pomočnik izučen špecerijske in ma-nufakturne stroke, prost vojaščine. — Nastop latiko takojšen. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv*. 84963 Gospodična s šestletno pisarn, prakso ter izvežbana v vseh ročnih delih, išče kakršnekoli zaposlitve. — Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* po »Pridna in marljiva*. 33438 Natakarica s telo lepimi spričevali^ želj službo v boljši gostilni. VajeDa je tudi šivanja Nastopi lahko takoj. Pe nudbe na oglasni oddelek »Jutra* poana. Mestni tr? 5>4'TTT Irvrštije tudi raznovrstne konsuma. na oglasni od- kroje no meri. 34750 delek »Jutra*. 84755 Potnika (co) ali zastopnika (co) za Slovenijo, ki se razume tudi na tehnične predmete — sprejmem proti proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »St. 713*. 34561 Trg. pomočnik prva moč, manufakturist, dobi službo. Ponndbe na tvrdko F r. Prijatelj. Tr. lišfe. 84799 Trg. pomočnika galanterijske stroke sprejmem. Le agilni is s lepim nastopom, živahni ter spretni prodajalci naj pošljejo ponudbe e sliko pod šifro •Prvovrsten* na podrufnico «Jutra* ▼ Mariboru. 34798 Zanesljivo dekle ki razume dobro meščansko kuho ter drugo kuhinjsko delo, ▼ starosti od 90—85 let, sprejmem ▼ boljšo hilo takoj. Predpo-roj je snsin<*«t. poštenost tn zmožno«t. Naslov v c?l. Učenca pridnega in poštenesra. e primerno šolsko izobrazbo ki ima vesolie za trgovino z meš blagom, sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Saša Kovač. Ljub. ljan.3 VII, Celovška e 85. 34566 Pozor, veletrgovcl in tovarnarji! Potnik s lastnim avtom, dobro uveden, ki potuje po celi Sloveniji, Štajerski in Prekmurju. »prejme ie večja zastopstva. Ponudbe pod šifro »Auto potnik« aa oglasni oddelek »Jutra* 84555 Trg. potnika ki bi poleg »tvojih stvari prevzel solidne čevljarske izdelke, sprejmem Dobra previsi ja Naslov ▼ ogla«, oddelku »Jutra*. 84905 oddelku »Jutra*. 85010 1 it. 14. Tekača Za pisarno, mladega. poŠte, nega, iščemo takoj. — Osebno w je predstaviti t pisarni: Anglo Jugoslaven. »ko petrolejske d d — Ljubi jana, Miklošičeva e.' Metoda Berlitz Pouk francoščine. nemšiM ne. angleščine. ItaliianšS ne Itd po orofesoriih do-tičnih dežel Vsak profesor poučuje edinole v rvoil materinščini Prijave »smo na Kralja Petra trgu «'! 501 Angleščino poučuje Miss Farie-. Dvo-a_ Vora ulica št 3/III — hi*a T5nnies-Obnova. 34988 Nemško stenografijo fEinheitssvrtem) perfektno Vas ob enouraem dnevnem pouku v 1 mesecu naučim, ako znate slovensko in obvladate nemščino Na«lov v oglasnem oddelku »Jntr.av 35035 Francoski, angleški fn ruski poučujem po usodni cen!. 84742 Stari trg 3/n, desno. 35038 vsake kuhe in gospodinjstva. želi službo v trgov ski ali privatni hiši Nastopi takoj Dopise na po družnico »Jutra* v Celju pod »Kuharica 400». 34508 Dekle ki zna slovansko nemško, srbohrvatsko in razna ročna vezenja, z malo maturo, išče službe Gre več mesecev brezplačno Dopise pod »Kakršnakoli služha« na podružnico »Jutra* v Celju. 84507 Gospodična poštena in pridna želi službo blagajničarke ali strojepiske Ponudbe na oglas cddelek »Jutra* pod Iifro »Poštena 717*. 84796 Kovaški pomočnik zmožen kolarstva, podkov-stva in vseh v to stroko spadajočih del, išče za;«o-slenja, tudj na deželi Naslov: Ljubljana. Kongresni trg žt. 16, pritličje, levo. 35077 Pošten mladenič lepega vedenja in zunanjosti, želj dobiti kjerkoli službo natalcarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mladenič* 84980 Gostilničarja hči išče službo natakarice-gospodinje. najraje kje r bližini Kranja ali Trbovelj Event. sprejme tudi službo kuharice pri orožnikih ali financarjih. Zmožna je vse ga dela. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva poštenost. 34991 Starejši mlinar ki je zmožen voditi kmet-ski in umetni mlin ter sam popravlja, išče službe. Ponudbe poslati na knjigarno »Panonija*, Ljutomer. 84998 Šivilja želi službo pomočnice. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 35006 Trg. pomočnik konfekcijske trgovine, želi spremeniti službo. Gre tudi v modno, manufaktnrno ali trgovino z mešan, blagom v mesto ali aa deželo Ponudbe na osrlas. oddelefc Jutra* pod šifro »Pošten in zanesljiv*. 35052 Gospodična želi premeniti mesto prodajalke ali blagajničarke. Odda tudj obrtni ' list za trg. mešane stroke — ali stopi v kakšno manjše pod-,etje kot družabnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Kom-panjonka*. 35032 Sedlar, pomočnik išč« službo za takoj. Naslov da Kristina Pieieren, Vodmat 290 pri Ljubljani. 35048 Šofer trezen in pošten, vajen tudi drugega dela, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35033 Postrežnica išče mesta za trikrat na teden Marija Zidar, Hrenova ulica it. 8. S5C36 Dekle zanesljivo in pridno, vajeno gospodinjstva ter kulie, išče stalnega mesta pri kaki boljši rodbini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kuharica November*. 35062 Službo skladiščnika ali kaj »ličnega iščem. — Nsčlv v oglasnem oddelku »Jutra*. 85054 Več otroških vozičkov ln dvokoles rabljenih, r dobrem stanju, »elo poceni proda F. BatjeL, Ljubljana, Karlov-«k» oeeta It 4. »760 Puhasto perje rupotUjaa pu p o t * * t i o najmanj 6 kg po Din 88 k? - Izkoristite priliko, doklm traja talen L Brezovi« Zagreb. Luna 82. kemična čistilnica perja. 188 Natakar let star. ki govori veB jezikov, iSče nameščenja Gre tudi privatno (Zimmer-kel'ner) alj slično kamorkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten 6*. 85106 Radio-aparat tricevni, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84941 Zeiss daljnogled 15 X povečav«., fin, zamenjam za dober tricevni radio-aparat z zvočnikom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34968 2 radio-aparata enocevnega in t.rocevnega roceni proda Ivan K iS, Zagreb. Trnjanska št. 42 Po želji postavim v hiše. 34808 Ugodno naprodaj: stenska ura. 3 starinske slike, 2 vinska soda po 65 1, novi ženski gorski čevlji, štev. 38, moški nizki čevlji, št 44 in več otroških sandal, gramofon, več kletk, moška srebrna ura, ženska jeklena ura, velik kovčog, ženski zimski plašč Naslov: Miklič, Lepa pot 3 nasproti tobačne tovarn ne. 34856 Drv» rakove ta arwwv» odpadk* •4 varkHvv dostavlja m eacu a • do« u»r&» V tiftMraetU f Ltab juu — aa gor«nj«kUB ko »dvorom ar Vrvarske Izdelke oaJboljSe Kvalitet* Kupit- a« jcejie: eeneie » Mjvetfl f jugo*uvijt Tovarn« motvoz« Ta vrvarna. 4. d-i»o*nplje otr* LtaMjaal -Komisijska talora Fraar Kaline. Ljubljana. 0omx/ «v»t»ka Mt> 7 - Olj-.•nkarjeva 7 a llaribo« Korošk« 8 Ml Dve peči stoječo lončeno in ielezno (gašperček) prodam Po-izve se n& Dunajski cesti št. 511. 84935 Vinske sode dobro ohranjene, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84861 Jablane ln hruške pritlične, dveletne sadike oddam v poljubni množini, dokler traja zaloga — za jesensko saditev. Maretič, Ljubljana, Gerbičeva ul 7. 35023 Pisalni stroj Remrngton, skoro nov, t lično mizico vred proda Privšek, Dunajska cesta 7 35096 Chevrolet avto ttpa 1927 samoupravljat, vožea 11.500 km. telo de bro ohranjen, ugodno pro dam Naslov v oglajn-m oddelku »Jutra*. 84679 LJutomerška vina najboljša, kakor tudi sli rovko proaa po telo mik oeni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172 Krompirjevo moko prima, nudi Makso Hein-rich, kolonijalna trgovina. Cakovec. 35123 Drobnega krompirja za krmo. imam večjo množino naprodaj Naslo-p pove oglasni oddelek »Jutra*. 85011 Bukov žir divji kostanj, storže, gobe in druge gozdne pridelke kupi Frnctu*. Ljubljana Krekov trg 10. 34568 Avtomobile, motorie stružnice itd., rabljene, ku i F B * t j e 1. Ljubljana arlovska cesta . štev 4 29759 Lončeno peč skoraj novo. prodam Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84867 Kontrolno blagajno s Štirimi predali prodam ta 3000 Din Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Blagajna 3000*. 85002 Perje kokoiinje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. Vajda, Cakovec. Medji murje. Telefon 59. 8. 60 Deklica stara 16 let. se želi izučiti Za frizerko Naslov v o<*I oddelku »Jutra*. 35092 Gozdni in lovski čuvaj naš državljan. vojaščine prost, samski t mnogoletno odlično prakso v prvovrstnih gozdnih in lov«kih revirjih, išče ugodne nove namestitve — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv lovec«. 84862 Bivši sreski ekonom, uradnik želi primerne službe. Zmožen je slovenščine, nemščine v govoru in pisavi. Govori tudi dobro srbohrv. Nastopi takoj! Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35107 Trgovski pomočnik mlad, dober prodajalec, sedaj v večji trgovini mešanega blaga, želi premeniti dosedanjo službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva moč* 35122 Absolvent trg. akademije, vojaščine prost, išče primerne zaposlitve za takoj. Ponudbe na og'a"ni oddelek »Jutra* pod »Absolvent*. 85050 Stelaže pripravne pesehno za lele«. nino. dobro ohranjene, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84723 Ure budilke samo po 60 Din. s triletno ;arancijo razpošilja !v»n " a k i S Ljubljana. Pred škofijo 15 84351 19-letno dekle vajeno šivanja, bi Sli h kaki šivilji kot pomočnica ali kai sličneea. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35012 Sode In kadi vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič. sodar v Ljubljani — Trnovo — Popravila se itvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenah 83702 Inventurna prodaja otroških vozičkov in dvokoles raznih modelov je po jako nizki oeaM pri »Tribuna* F B U, tovarna dvokolec ln otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovska cest* St A. 29758 Vrata za garažo S.20 X 3.20 m. stiskalnico (prešo) za mrvo. veliko de. cimalno tehtnico. 1 vagon rdeče barve, obdelan mar. mor za grobnico in prosto-slede zs Antracit, premog proda J Cvek, Kamnik 34900 Trboveljski premog lepa in suha bukova .drva ter vrhniško opeko vsake vrste prodaja Jakob Goli, Trnovska u.ica 1. Naročila se sprejemajo tudi na Trnovskem pristanu štev. 22. 27711 Železen štedilnik dobro ohranjen, prodam. Istotam naprodaj tudi dober pletilni stroj N-aslo-r v oglasnem oddelku »Jutra*. 85014 Pisarniška stena velika, steklena, lepa in pisalna miza poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35039 Štedilnik mizo v dobrem stanju prodam r Ulici na Grad St. 5/1. 85049 Dva pralna čebra in 3 karnise it medenine proda dr. De Franceschi, Subičeva ulica 3/U. 35053 Lovske puške prvovrstne in antik. t zlatom in srebrom vložene ter lovske trofeje prodam — Informacije daje PrivSek, Dunajska ce>sta 7. 35104 2 sesalkl za vino v dobrem stanju in gumijeve cevi proda Privšek. Dunajska cesta 7. 35097 Detektor aparat nov, t dvema slušalkama, radi nakupa cevnega izpod cene prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35055 Potniški avte svetovne znamke, razkošno opremljen — vendar prost davka, dvoeedežen (po po-trebj tudi štirisedežen). v brezhibnem stanju naprodaj aa 25 000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj nlač-ljiv». 35064 Motor B. S. A. 350 ccm«. skoro nov. zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. ŠOTO Moško k< lo dobro ohranjeno, k n p t m. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra* pod »Moško ko'o* 35051 Poiiištvo Več miz ln pudelnov naprodaj — Na ogled pri tvrdki H. Kenda. Ljublj: na. Mestni trg 17 34170 Pisalne mize kupimo Ponudbe pod Šifro »Miza* na oglasni oddelek »Jutra*. Lončena peč poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra*. 34979 Otroško posteljco medeno, še dobro ohranjeno, kupiim. Nasfov v oclas. oddelku »Jutra*. 34852 Jedilnico 10 komadov, 2 marmorja, zelo dobro ohranjeno, prodam za 5500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35047 Salon eleganten, skoraj nov, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Salon*. 35013 Orehov tdravih nudi dokler traja zaloga v manjših in večjih količinah po najnižjih dnevnih eenah Zahtevajte ponudbe od tvrdke Viliro Kohn I brat Glina, telefon St. 5. Brzojavj »Kon* 34567 Andree-jev Atlant velika, splošna izdaja iz 1. 1896, krasno vezan, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35085 Kupim Stojalo za petrolej mer«, steiažo s predali in pult kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nizka cena*. 34928 Gospod ki je zmožen pogoditi Din 15.000, proti jh>polni garanciji, dobi takoj stalno službo knjigovodje v Ljubljani. Ponudbe na ogla.-nl oddelek »Jutra* pod Šifro »Takojšen nastop*. 35072 Enonadstropno hišo lepo, z obrtnim lokalom, v prijaznem mestu Dolenj. ske prav ugodno prodam. Ponudbe na oglasni od de-Ink »Jutra* pod »Štov 34« 34940 Pritlično hišo s tremi stanovanji in le-pim vrtom, [toleg trnovske cerkve prodam. Informacije daje Privšek, Dunajska c. št. 7. 35103 Lepo posestvo hišo t gosp. poslopjem ia vsemi potrebščinami, v lepem kraju pri Ljubljani zelo ugodno prodam ali dam v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34815 Gostilno z večjo stanovanjsko hiše, v prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem — vsled bolezni takoj poceci prodam z vsem gostilniškic in gospodarskim inventar, f jem. Poleg 2 zelniška vrti in 2 parceli gozda Cena! 210 000 Din. Najvišji po-| nudnik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodns prilika 500*. 3450 Registrir. blagajno »Naticnal*. dobr0 ohranjeno. kupim. — Ponudbe pod »National* ia oglasni oddelek »Jutra*. 34746 Hermelin štoio pristno, kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34731 Telefonski aparat modern. namizni, kupi (1r Jemec, Tržaška cesta št 8 33211 Vsakovrstno zlato KUpnj* po najvišjih een»r Cerne — iuvelir i tnM|an» Woltova ulica } 38 Mostno tehtnico (Brttckcnu-age) do 5000 kg, novo ali malo rablieno kupim V poštev pridejo le ponudniki ki lahko tehtnico takoj dobavijo. Oferte na og'a°ni oddelek »Jutra* pod »Mostna tehtnica«. 34888 Okna za tople gretje, tudi ubita stekla, kupim Ponudbe na o(rla=ni oddelek »Jutra« po 1 »Okna«. 35082 Uro stoječo, ta jedilnico, skoraj novo. prodnim. Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra« nod 'Ura*. 35019 S73 Damski plašč črn, kožuhovinast, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34850 (i I h. Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba. Med tem je sedela spodaj vsa rodbina ca mizo in mirno zajemala kašo. Tedajci pa, križ božji, so se privaiili iz peči oblaki ?r-nepa dima in saj ter ▼ nekaj trenutkih napolnil vso hišo. »Gori! gorile so zavreščali ubogi ljudje in vsi prestrašeni udrli skozi vrata. 57. Gasilci, zmerom pripravljeni, kakor je njih dolžnost, so bili kmalu na mestu. Bistroumni načelnik je kmalu zapazil vzrok nezgode. »Na streho poglejte!« je vzkliknil. »Tudi to je delo tiste preklete opice. Le poglejte jo. mrcino, kak« brezskrbna epi za dimnikom!« Moško suknjo črno, dobro ohranjeno tn nekaj skoro novih klobukov prodam na Sv Petra cesti 41. 84733 Stare uteži po 20 kg kuni v večjih množinah Lovro Rozman, specijalna delavnica tehtnic, Ljubljana, Pred Pnila. mi št. 5. 35069 Bukovih drv suhih, kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo na;nižje cene na poštni predal 292, Ljubljana 35058 Stanovanjsko hišico majhno, z električno rai-svetljavo. 10 minut od po. staje, po zelo nizki cen: prodam pri D. M. v Pob'-; — Slape 13. 34K'; Enodružinsko vilo na periferiji Liuhljane. 4 sobe. kuhinja, pritikline ic lep vrt. o d d a m s 1 decembrom v najem soli In1 družini po ugodni ceni — NTi«lov v oglasnem oddeti-: »Jutra*. 849,"; Enonadstropno novo. na lepem prosto": fkri?;šču'). z večjim vrtoir v hiši elektrika in vt>'i- ■ vod, pripravno za trgov-no ali obrt. prodam p, I usrodnimi posoji. V de«et letih se izplača sam^ N tančneje v trafiki »?ntni dolini, cesta H. * .tSPS Perslanskf plašč skoraj nov ugodno napro. daj. — Na ogled v ateljeju Hity, d. t o. t., Vegova 8. 84732 Kožuhast plašč ni Jave barve, poceni na prodaj Naslov t ogl «d delku »Jutra*. 84976 Damske ski, čevlje in hlače, popolnoma novo, po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83005 Salonska obleka nova In navadna črna oh. leka. ta več-o o*ebo. naprodaj na Dunajski cesti St. 36, v veži, levo. 85061 Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V Scagnetti v Ljubljani. 34982 Pridelki Krompir lep la tdrav razpošiljam v vagonskih množinah proti takojšnjemu naročilu — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra* pod »Krompir* 8418« Krompirja roza In belega potrebujem večjo količino Poslati je najnižjo ceno ta vagenske kolčine. Isto ta beli in rumeni fižol. — Ponudbe na: Proka Rapaič, Stara Pazo-va, Srem. 83540 1000 m* tramov od S/3 do 5/6 ter vsako množino desk 30 mm pod-mera. kupim. Ponudbe z navedbo cene na poštnj predal 292, Ljubljana 35057 Družabnika kapitalom, za prodajo premoga, iščem. Podedujem konje in drugo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod Sifr0 »Premog*. 350S1 Kot družabnik želim pristopiti k podjetju, kjer bi lahko sodeloval — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Izvrstna mod 11.000*. 34990 Več stotisoč Din investiram v rentabilno jiodjetje. Točne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Kome.reijali»t». 85046 Uradnico (praktikantinjo). ki bi vložila » aktivno, viseko ren tabilno podjetje večji ka. pital proti telo dobremu obrestovtnju. »prejmemo takoj Eventualno hrana te stanovanje v bili — Tudi sprejem kot družabnica mo-gc8 — Cenjene ponudbe t navedbo višine kacitala na K*1««n» oddelek »Jutra* nod »Strojepiska*. 84944 Gostilno velepromeitno — prvoTTst-■ komfort. 1fi sob z 80 ab nenti, velik promet, star vanje itd. — radi bolez^ prodam v centru L juhi ia -Informacije daje Privte Dunajska cesta 7. 351 H Re?Utetna pisarna Ljubljana. Kolodvorska proda« hi£e, vile, gostilne, trgovske hiše, hišo s kavarn posestva, moderno žago, Ljubljani. Mariboru itd. vile na Bledu. 3507J Vili podobno hišo s 5 sobami, kopalnico i", velikim vrtom, takoj prr-sto, najelegantne"je oprem Ijeno. parket itd., v Tr. novskem okraju proita Privšek, Dunajska cesta št. 7. 35101 Kupim hišo eno. ali dvodružin^ko — najraje v Trnovem Krake, vem Sp Šiški ali Vodms-tu. v ceni do 250.000 Dir. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Ljubljansko predmestje*. 8482* Posest" H Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta Stev. i proda: HIŠO, dvonadstropno, dobro ohranjeno, 18 prosto, rov, elektrika, vodovo-i. 800 m« vrta, ^ ure od centra, Din 150.000; HISO, novozidano, 4 sobe, kuhinja, 1400 m' vrta — Vič, 98.000 Din; HIŠO, enonadstr., 8 stanovanj z 2 in 1 sobo. ku-hinjo, pritiklinami. dvorišče. center Ljubljane — 150.000 Din; HIŠO, pritlično. 5 eno- in dvosobnih stanovanj, vrt, Sp. Šiška. Din 90 000; HISO, enonadstr., novozidano, 7 sob, pritikline, 1500 m' vrta. bhzu tramvaja, Din 200 000; VILO, enonadstropno, dva štirisobna komfortna is 1 dvosobno »tanovanje. vrt. tik tramvaja. 300 000 VILO, enonadstr , eno trisobno, komfortno. dve dvosobni stanovanji, vrt, gospodarsko poslopje — mestni del Rožne doline, Din 260.000; VILO, enonadstr., novori-dano. komfortno. 6 sob. 2 kuhinji, 1000 m* vrta. blizu Dunajske ceste — 275 000 Din: KMEČKO POSESTVO. 38 oralov, hiša. gospodarsko posloipje. nekaj inventarja, l uro od Laškega — 82.000 Din; Poleg tega večje Števil® vil, stanovanjskih, obrtnih objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka po-»estva, industrije, star-bišča v Ljubljani in » vseb predmestjih, v veliki izberi, po najueodnej- x:v ____v r ' " *-.< 1« iih cenah. 33113 Parcelo na Mfrju ali blizu Kolezije kupim. Ponudb« prosim na ogLicui oddolek »Jutra* pod Šifro •ViAji uradnik*. 34899 Gosposko posestvo i Sloveniji, blizu mesta ali žel Milice kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod »Posestvo 001» 35001 Hišo r eetri do 250.000 Din kupim v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe na ogl ".a oddelek »Jutra* pod iifro «Nujno». 85074 Trgovski lokal oddam takoj ali z novim letom v prometnem indu-(trijekem kraju na Gorenj-akean. Nariov pove oglasni oddalek »Jutra*. 34801 Lokal za trgovino odda Vokač, Krekov trg it. 10/IL 84663 r ■ 1 Delavnico rrefclo in prostorno, v bližini remize vzamem v najem. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Delavnica*. 34648 3 lepe pisar, sobe T l. nadatroHU odda tkanj ali posamiS i novem- Dr03d Pokojninski zavod » Ljubljani, Gledališka ulics it. 8. 178 i ■ ' Delavnico aH veliko in svetlo dišSe, ev tudi avt0 garažo oddam ▼ Medvedovi ulici it. 32. 84923 Trgovski lokal primeren za delikatesno trgovino, * novim inventarjem, v večjem mestu takoj prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sijajna eksistenca*. 34987 V Novem mestu ali večjem kraju na Dolenjskem HSem lokal za trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Prometna točka*. 35015 Pisarniške prostore oddam v najem v visokem pritličju v hiši v Dalmatinovi ulici štev. 3 s 1. novembrom 1958. oziroma 6 1. februarjem 1929. Nadaljne Informacije daje stavbna pisarna Smielowski, Rim-eka cesta 2. 35045 Trgovski lokal v aredi Ljubljane, 2 prostora, pripraven za trgovino ali obrt, oddam s 1 novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 35027 Vinsko ki ^ veliko, pripravno tudi za kako drugo obrt, zraven tudi veliko gobo, g posebnim vhodom takoj oddam. Janez Novak, Celovška c. it. 96. 34967 Špecerij. trgovino novo, na najprometnejši točki Ljubljane VII, po nizki ceni oddam v najem. — Pripravno tudi za kako drugo vrsto trgovine. Najemnik dobi lahko tudi stanovanje v isti hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Špecerijska trgovina 99*. 84920 Trgovino na deželi etaro, dobro vpeljano — vsled družinskih razmer oddan. Potreben kapital Din 30.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 272*. 34670 Gostilno * sobami za tujce, v prometnem kraju Slovenije, brzovlak postaje, oddam na račun in kuhinjo v lastno režijo. — V poštev pridejo strokovno naobražene gospodične ali vdeve, brez družine, zmožne slovenskega in nemškega jezika. — Potrebno je 6000 Din kavcije. Ponudbe z navedbo starosti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna na račun*. 34525 Trgovino popolnoma renovirano, dobro idočo. blizu cerkve v trg« Braslovče oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem Več ustmeno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34797 Dalmatine!! Gostilno oddam na prometnem. kraju v najem. Stanovanje v hiši. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra*. 35044 Brivsko obrt ▼ večjem kraju Slovenije vzamem v najem, ozir odkupim Detajlirane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brivec*. 35024 Hlev za 4 konje tn lupo za mrvo oddam poleg glavnega kolodvora. Privlek, Dunajska cesta 7. 35098 Hanevanja Sostanovalca ■projmem v lepo opremljeno sobo za goepoda. Vrbov-Seva ulica 11, pritličje — desno. 34937 Stanovanje t sob- kuhinje ln pritiklin oddam takoj Na6lo-v pove oglasni o>!cMek »Jutra*. 84956 Sostanovalko z r»o oskrbo sprejmem.' — Naslov v oglasnem oudtlku »Jutra*. 34936- Stanovanje 9 sob in pritiklin, po mogočnosti s vrtom, iščem ■ 1. novembrom ali pozneje. Ponudbe na oglafi. oddelek »Jutra* pod »Stanovanje*. 34742 Večje stanovanje v novi hiši, 3 velike sobe, predsoba, kuhinja in klet, je na razpolago s 1. decembrom. Popolnoma suho, zračno, solnčna lega. Elektrika in vodovod. T)obro situirana — zUaU vpokojenec dobj težko kaj priiri-iaejSefn r Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34896 Stanovanje s vpeljano trgovino takoj oddam tistemu, ki plača najemnino za 5 let naprej. Pojasnila v Mariboru, Stri. tarjeva ulica 25. 34996 400 Din nagrade dobi tisti, ld preskrbi stanovanj« ecbe m kuhinje zakonu, paru bre* otrok Sprejme tudi mesto hišnika Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Samostojen obrtnik*. 34786 Stanovanje i 1 ali 8 sobama, elektr razsvetljavo, sredi Ljub. ljane i i 8 • m • L novem hrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Mirno stanovanje*. 84767 1 sobno stanovanje s kuhinjo ia pritiklinami išče stranka bre* otrok Ponudbe pod »November-67* na ogL odd. »Jutra* 84489 Stanovanje 2 sob in kopalnice, z vsem komfortom, oddam na Mir-ju s 1. novembrom mirni stranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »1500—1400». 85078 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje, shrambe to pritiklin oddam a 1. novembrom, oziroma 1. dec. mirni stranki. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pod Rožnikom 550* na oglasni oddelek »Jutra* do 17 t. m. 35060-a Več stanovanj s S, odnosno 8 ia 1 sobo takoj, oziroma s novembrom oddam pred artiljerij-sko vojašnico. — Pri v pek, Duajska cesta 7. 35099 Dijaka srednjih šol, sprejmem v sredini mesta na vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35084 2 gdč. (dijakinji) sprejmem na stanovanje ln hrano na Resljevi cesti 1/1 levo. 35060 Dijaka . na stanovanje ln hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 85105 MJk Sobo in kuhinjo oddam takoj v Zg. šiškj št. 152. 34966 Opremljeno sobo z elektr razsvetljavo iščem s 1. novembrom v bližini tehnike, za 2 visokošolea (tehnika) Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Tehnik*. 34828 Dve lepi sobi opremljeni, skupni, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34824 Opremljeno sobo s posebnim vhodom to električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34851 Prazno sobo večjo (tudi dve), s elektr razsvetljavo ln posebnim vhodem išč«m s 1 novem, brom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Mirna soba*. 84768 Prazno sobo v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84754 Sobo z malo kuhinjo ali samo separirano sobo išče starejša uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Uradnic« 85*. 84745 Akademika Iščeta v centru mesta sobo c elektr. razsvetljavo in separatnim vhodom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strojnika* 84737 Zračno sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 84978 Sobo s po«ebnim vhodom ta električno razsvetljavo, za 1 ali 2 osebi oddam takoj v Gerbičevi ulici 9 (Koleziia) 34962 Prazno sobo oddam v sredini meefa boljšemu goopodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. «5091 Zračno sobo »■ Električno razsvetljavo ai pocbuiiuii vbodom, v I. nadetr oddam takoj solidnemu gospodu v bližini gL kolodvora. Naslov v o;;las. oddelku »Jutra*. 34907 Sobo v bližini Tabora ali sv. Petra išče gospodična Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po<] iifro »Mirna stanovalka*. 84809 Dva delavca sprejmem na stanovanj« v Frankopanski ulici št. 12. 35093 Opremljeno sobo s if-|«iratn!m vhodom takoj oddam boljšemu gospodu v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35079 Elegantno sobo z 2 posteljama, i i S e m v vili. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »November*. 84970 Opremljeno sobo prostorno, s električno ras-svetljavo to posebnim vhodom takoj oddam na Gasilski cesti gt. 3 (Sp. Šiška) 34981 Prazno sobo oddam na Hrvatskem trgu št. 4, pritličje, levo. 35008 Dva gospoda v Mariboru sprejmem na stanovanje v Jenkovi ulici 411. 34994 Opremljeno sobo s strogo eepariranim vbodom, elektr. razsvetljavo, parketirano, v Gledališki ulici oddam dobro situira-nemu gospodu. Vprašati na Poljanski oesti 18, pritličje 35075 Solnčno sobo v vili pri Tivoliju, Skrab-čeva ulica 13 oddam s 1. novembrom solidnemu gospodu zs 350 Din. 35094 Kot sostanovalca sprejmem solidnega gospoda s 1. novembrom ali 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35041 Lepo sobo opremljeno — s separatnim vhodom, event. souporabo kopalnico išče gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Udobno*. 35063 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični za 270 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutira*. 85056 . Lepo sobo separirano, » elektr. razsvetljavo, oddam 1—2 osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35034 Sobo oddam s 1. dvema gospodoma ali gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35030 Solidnega gospoda sprejmem takoj v čedno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35025 Opremljeno sobo s posebnim vhodom to električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35016 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35059 Sobo oddam s 1. novembrom. Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra*. 35086 Sobo s štedilnikom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35108 Opremljeno sobo elegantno, na Miklošičevi cesti oddam takoj. Informacije daj6 Privšek, Dunajska cesta 7. S5102 Opremljeno sobo lepo, v bližini kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35095 Prehrana Dobro hrano domačo, iščem v SiŠki. — Ponudbe na ogla®, oddelek »Jutra* pod »Dobra hrana* 34866 Akademika is dobre hiše, sprejmem v prvovrstno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34947 Gospodično sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Rimska c. št 23, levo. 35007 Infomuuij* Božjast ozdravite sigurno, ako pišite za navodilo takoj na podružnico »Jutra* v Celju pod iifro »Božja«t>. 34999 Rak ozdravljiv ln tudi druge bolezni — brei medicine. Popisu bolezni priložite sliko in znamke za odgovor, za tu-to inozemstvo. — Naslov Uredništvo »Domačije*, Maribor, Koroška 10, 84996 da mu pošljemo* naslove od malih oglasov ali da mu pošljemo kake informacije- nai v pismo priloži tna-nipulacijsko pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Dil2 Ako si hočete kal nabaviti, x119Jb Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevali v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na V UMI Šelenburgova ul. 7, L nadstr. katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah. Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. Gospodična z lastno trgovino, želi radi pomanjkanja znanja, se tem potom seznaniti z značaj-nim to agilnim trgovcem ali drž. uradnikom, v starosti ne pod 27 let — v svrho poznejše eventuelne ženitve. Le resne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Skupina harmonija*. 34984 Mlad mesarski obrtnik se Seli poročiti s gospodično, ki ima nekaj premQ-ženja, za povzdigo obrti. — Le reene ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Blago srce*. Tajnost častna zadeva. 35013 Pristni štajerski mošt (sromeljčan) se toči edino le v gostilni ; »Pri Jerici« Prešernova ulica 9. r*2l Bivši uradnik star 39 let, velik in dober ekonom, želi resnega znanja a premožno damo ali trgovko, posestnico. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soliden 39*. 35083 Mlad veseljak z dežele. Išče mlado veselja kinjo, radi pomanjkanja znanja. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe, 6e mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobrega srca*. 34943 RazposajenkJ sta se zbali d-olgib vefe-tov, zato si želita razvedrila od zabavnih gospodov. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Črnolaska in brinetka*. 34890 Rudarski paznik 36 let star, želi znanja v ivrho ženitve t gospodično aH vdovo brez otrok, od 25—30 let staro. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 36*. 34667 Samostojno gospodinjo simpatično, z nekaj gotovine, sprejme vdovec srednjih let, z odraslimi otroci. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Dom». 35090 »Simpatija« Dvignite pismo pod tem naslovom. Čakam na odgovor. 34989 Dvignite pismo Dalmacija, v oglas oddelku »Jutra*. 34993 Intelig. vdova Brednje starosti, izučena šivilja. s pohištvom in nekaj gotovine, se želi v evrho ženitve seznaniti z boljšim gospodom Vdovci imajo prednost. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 35*. 35000 Osamljen gospod starejši, dobro situiran, išče tem potom neodvisno in samostojno gospodinjo, staro nad 45 let. čedne zunanjosti, zdravo, varčno in odkritosrčno. Ganjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Po dogovoru 50*. 84992 Tarok Vabilo prejel v soboto. — Oprostite! Nadalje? Poklon J. K. 85076-a Pisma nI!? Nočeš? Objavila večkrat — čakala zaman Umevno! — Hvala Florjančekl intimna. 35020 Mlad gospod c dežele, išče radi pomanjkanja znanja mlado tova-rišico. Le reene ponudbe, če mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra* pod iifro »Rožmarin*. 34942 ti': Harmoniko prodam tako1}. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34857 Veliki boben kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34887 Razpošlljalnica gramofonov in plošč B K e n d a. Ljubljana. Mestni trg št. 17, Vam na zahtevo pošlje zelo zanimiv cenik 29742 VUoline gltaT«, citre. strune In potrebščine kupite najbolje pri M M u I i č u, paviljon za dramskim gledališčem. — Prepričajte se. 171 Klavir kupi Sokolsko društvo rt Zagorju ob Savi. Ponudbe na gornji naslov. 34885 Klavir prodam za 3500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34901 Gramofon s 50 ploščami, prikladen ta gostilno, poceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34922 Klavir kratek, dober, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prvovrstna znamka*. 35088 Planino ali kratek klavir kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjen*. 35087 Boksarco (modem pes) unportirano. prima rodovnik dreeirano. proda Drvenik. Ljutomer 34671 Psico nemško ovčarko, • rodov, nikom, dresirano, 2 leti staro ugodno proda Guštin. Moste-Ljubljana. 34965 Več parov golobov pavčkov, poceni oddam na Emonski cesti 10. 35017 Lovski pes angleški »eter, 4 mesece star, z rodovnikom naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35042 Nekaj kanarčkov pasme Harcer, dobrih pevcev, po nizki ceni naprodaj v Gajevi ulici št. 2/1. 95068 Psico volčje paSme 3 me*ece staro, odstopim brezplačno dobremu gospo darju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35065 Doberman pol lota etar. črn, z rodov, nrkom. naprodaj na Kodeljevem, vila Hren. 85022 Nemški reser 3 leta star. dobro dre»Iraa za lov, naprodaj. Pred nakupom s« ga lahko preizkusi. Kopač, Zg. Šiška 92 35021 Pes se Je izgubil 8 mesecev star Doberman, rujave barve, z znamko Lu-kovica 5, ki sliši na ime »Drug* Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v Kersnikovi ulici itev 7. «5067 r'Ti Usnjate suknjiče izdeluje po meri I^nac Fabjan, krojač v Višnji gori. 34865 Fotografični zavod Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 25 se priporoča. 213 Fotografiram poceni amaterjem povečavam • pouuAtom Slike sa legitimacije pogojno bre« plačno Staut. Ljubljana Gosposvet&ka cesta it 1/U 291 Specijalist za barvanje to striženje las ter ondulacijo Fran ohetti. Ljubljana, Dunaj ska cesta 30. 200 Krojaško delo (male kose) to preprosto perilo vzamem v delo na dom. Ponudbe na oglasni ■oddelek »Jutra* pod šifro »Krojaško delo in perilo*. 34983 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc W01fling, urar, Gosposvetska c. 12. 35048 Parna pekarna Jezeršek. Vodmat št. 58 naznanja cenjenim gospodinjam, da se peče domači kruh od 15. t. m. dalje ob 7. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne. 85026 Pletilni stroj št. 7 dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34795 2 lokomobili znamke VVolf, ena 30 HP, lruga 50 HP, obe prvovrstni, dobro ohranjeni — prodam Dopise pod značko »2 lokemobili 30 HP in 50 HP* na oglasni oddelek »Jutra*. 34758 Čevljarski stroj ploščat in ciliderski. poceni proda Sidar, Maribor, Pobreška cesta 9. 34700 Stroj za sumbnice (Knopflochmaschine) in stroj za barvanje fSpritzmaschi-ne) poceni proda Vokač. Krekov trg št. 10/U. 84662 Pletilni stroj 8/50 radi opustitve obrata prodam za 4200 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34275 Poinojarmenik v dobrem stanju ki ga js videti še v obratu, ugodno proda Alojzij Kane. Mengei. 34854 Bencin motor 8 HP, Stabilen, 2 cilindra, v obratu, radi elektrifikacije poceni jiroda Ivan Zobec. železo-kovioo livarna. Gameljne, pošta St. Vid nad Ljubljano. 85071 Darujte podpornemu druStvn slepiti v Ljubljani. Wolfova 12 18F Perje kokošje, purje, gosje naravno in s s1 rojem iščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDA čakoveo Medjimur e Telefon 50, 3, 60. Zimnice matrae«), posteljne cnreftt iolesns oostojc 'slolljive, >toman«. divane Is tapet tiik« isdelk* oud) oateenei- Rudolf Radovao tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega dom*.) rse drug« od dlvjačtn. Kupuj« m sanasljtTo dobn jiafta O £dravi& Ljublja aa Flori lan«k* alle* it 0 Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki Jtf. Mar Sv. Petra cesta 6 120/3 azite oa oble*' .«i M rento, relifci *hko prihranit« 6« Ji Hetit etitl tn oarvat T kemično oral nI cc ANTON BOC Lin bi lana. Selenburgova irt. 4 dvoril Se. t.jo« je eena aajmt, jt najboll »olidn« tu. 3UBCrf£BLtfUJLr « og' krasnih »giejic talogi b brsoiiTatoil strojev oajnoveji« Iznajdb* moder»> -nnike N* u »troj Uvat. -uuolnum* enostavno vsa u vratno olago oailtkt It •ipk* * stkeak tivom w •••te reaenine gnmb» te -urotintee Pouk * »esenjti ■r.tplačen - Prodaj* tod ta obroke Oeniki franke < I Mbuna» I B L Ljub ijana, Karlovska M*U 1 Radio - detektor - operats nudi najkulantneje IVAN BOGATAJ, Kongresni trg št. 19 poleg nunske cerkve. 12.165 a i vagonov mm a. L Si išče večje število 12151 za potniške in tovorne vozove MIZARJEV Kamgarn, Ifelour in double - za plašče in kostume - Elegantni in priprosti plašči in obleke za velike in male, zelo dobro blago, najnižja cena 1 — V trgovini MARIJA ROGELJ 12168 LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 M! Ne zmrzuj po zimi! Neusahljiv vir toplote imaš v kuhinji. v sosednji sobi, zvezan s šted Inikom ti reši to vprašanje. Vse Informacije: J. ŠIŠKA, KRANJ. Odprodain mestnih Kom, Koči], sani in pllnsKlU najllaiceu (generatorjev) Mestna občina ljubljanska namerava od-prodati 10 parov tov. konj, nekaj koč j, 2 kočnske sani in 3 plinske razvijalce (generatorje). Konji se lahko ogledajo in kupijo vsak dan od U — V2 «3 in cd 17 do 18 ure na mestni pristavi, Povšetova c. 8, ostali predmeti pa vsak čas pravtam. Kolikor se konj ne bo prodalo že na pristavi, bo zanje prostovo jna javna dražba na konjskem sejmišču dne 1 /. oktobra. 12169 Mestni magistrat v Ljubljani, dne 11. oktobra 1928 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 8 □ □ □ □ □ O O □ □ □ □ □ □ □ □ □ ŠOLA JEZIKOV METODA BERLITZ Kralja Petra trg 8 L Ponovno 111 mrečno opozarjamo na to, (Ja 60 naši profesorji za francoščino ROJENI FRANCOZI, za nemščino ROJENI NEMCI, za Italijanščino ROJENI ŠVICARSKI ITALUANI, za angleščino ROJENI ANGLEŽI, i. t. d. za srbohrvaščino, ruščino,...... Gojenec SLIŠI pri tekaiji FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA io odgovarja z izgovorom so naglasom FRANCOZA, NEMCA, ITALIJANA, ANGLEŽA. — Uči se strogo po načelih Berlitoave metode, t. j. brez vsakega napora, kaikoir se je kot o-tinotk uči materinega jezika. NOVI TEČAJI v vseh jezikih se pričnejo tekom tega tedna. — Kdor se zanje samima, naj se oglasi v tekočem tednu med 10.—12. predp. ter med 2. pop. In 8. zvečer na: Kralja Petra trgu 8/1.. Ljubljana. Baterije za žepne svetiljke na debelo in na drobno 12107 Drago Rosina. galanterijska trgovina Maribor Vetriniska ul.6. 2 PARKETE hrastove in bukove hrastov rezan les io parjeno bukovino prodaja najugodneje Ivan šiška tovarna parket ta parne iaze LJUBLJANA Metelkova ulica 4. Telefon štev. 2244. Kupuje vedno In vsako količino hrastovih hlodov. hrastovih desk 27 m/m in hrastove friee. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ Volneno, belo in pisano platno I s blačevino, delene, kambrike, druk, S srajce, kravate, žepne rute, svilene S rute, nogavice, dežnike itd. kupite ■ najceneje pri tvrdki ALOJZIJ DROFENiK, CELJE samo Glavni trs St. 9. Vsakovrstni OSTANKI za polovično ■ ■ ceno. 1R4 izdeluje: železne in medene žičnike, žične ograje in izdelane ograje 8 stebri in vratmj ter prevzame eventuelno tudi montažo. Vložke za ▼ postelje in Spiralne žice m vse vrste sličnih žic, dimne cevi in prešana kolena, podkovice za obuvala in ščitnike za podplate. Prevzamemo izdelavo v masah preSanih in Stancanih predmetov po risbah ali vzor* cih. Preprodajalcem postrežemo radi z naj« , nižjimi cenami. sffi« ! sredstvo proti kašlju, varstveno sredstvo proti gripi, užitno in hraniv0 sredstvo izvrstnega okusa. Samo v originalnih vrečicah se dobi v vseh boljših trgovinah in drogerijah. inštrumenti - gramofoni v^V^v Laslna Specijaloa popravijainki: * 1 * strune-plošče f ^fHil^ ) za godala na lok, za druge Zahtevajte prospekte UfiZJm/ orkestralne inštrumente za Pošiljate* po povzetju harmonike in PIHALA. F. P E R C, Maribor, Gosposka 34 Kdor pokaže to reklamo, dobi 10 '/„ popusta. Zvitke (role) t9 računske streie ček in Kontroine zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6, t. nadstr. TVlftor« tov Kralera Angleška lin fa za JUŽNO AMERIKO, Brazilijo, Uruguay, Argentino, Cni.e, Peru itd 22 > „ASTURIAS" in „ALCANTARA" največji angleški motorni lad.i na svetu. Podzastopnik: ANTE SUGJIC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica itev. 26. Na slajše spi se v posteljnini „WEKA" CENIK BREZPLAČNO t 2U E K A" MARIBOR 9 99 Svetujemo Varni, da si nabavite samo edino najboljše hi najlepše KOLO IN ŠIVALNI STROJ „GRITZNER" in „ADLER" in švicarski p!etilni stroj „DUBIED" istotam najboljši pisalni stroj ilj,-,,«,.« v kostrukcija in materijalu »UlUilIu samo pri Josip Peteline-u LJUBLJANA. Telefon 2913. Za obisk zasebnikov v manjših krajih sprejmemo za Slovenijo i2iit par proulzijshih potnikov Predmet nudi velike možnosti za zaslužek in je nepogrešljiv v krajih, kjer ni električne luči in se torej lahko prodaja. Pogoj znanje nemščine in slovenščine Kompetentom, ki imajo dobre reference in razpolagajo s kavcijo 1000 Din za kolekcijo, se da predujem za potovanje. Ponudbe na „Barzel", d. d. Subotica. NESTLE-JEVA OTROŠKA MOKA 144 DELA DECO KREPKO IN MOČNO PRISILITE VAŠEG TRGOVCA, DA DRŽI T ORIGINALNO " NA KO JE M ON DODUŠE MANJE ZARADJUJE ALI ČETE ZATO VI BITI ZADOVOLjNI VAŠIM KRUHOM I PECIVOM. „SPECTRUIM" d. d. inž. Kopista, Dubskj in Krstil, tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, se nahaja od 1. novembra na Celovški cesti 81, telefon št. 2313. Zagreb, Osijek, Središnjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izboSene plošče, vsteklevanje v med. — Fina. navadna gledala. 82 nnfTTTTTTnnrrTrirTnrTTrTrTrTnrir^ murni Miril m m m H fl B TI mrTF IVANKA STEGNAR modni salon Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 9 priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov. Najnovejši modeli. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila točno in ceno. II H H B H H H H H H tr-ll B H K B g M KJULina H Ul Jt ItJOnmULJUULIULJLJLJI Shak kakovosti dobre &azite pri kupovanja, da se ta znak nahaja na zavitku v pomarančasti aLi modri bam. * V^r ,in< ^'liimi vs—)ihiM!!UMM| IIHIIIJIU BENZIT-NADMILO ie utelešena čistilna moč! I...................IIIHI...................................................................................IIIIIIIHIIIIIIHIIIIlIllllltItllllllH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUliliiiiiiiiiiiiTiiT Pri pranju z Benzit nadmilom se blago niti naimanje ne pokvari, ker Benzit nadmilo nesnago razkroji. Tukaj je kuhanje in drgnjenje perila nepotrebno, ker nesnago Benzit-nadmilo iz tkanine razkroji. Nesnago razkrojiti se pravi, da celo najfinejše tkanine pri tem ne trpijo. Nesnago razkrojiti se pravi perilo, tako intenzivno, temeljito prati, da celo največja nesnaga brez truda izgine. Oi Benzit z dvojnim učinkom Tvornice Zlaforog, Maribor f p Kast brade pri damah tn vse nadležne dlaSce os t lin i. ka pod oazduho lo oa obrazu odstranite t a m I oa aalprfpro-stelit način t molim oreizkaše-rrim odstranjevalcem dlak — — Kompletni sam« Din 60 franka ako oošllete denar napreL K os m laboratorij W. ECKHARDT. Amrsburz. Deotscbland. RM»rn«pnre*r«tT 12 93 Lutzove peči ©peči „Monolit" Inž. GUZELJ, Ljubljana VO. Jernejeva cesta štev 5. Ravnotam Voithove male turbine in Conzovf lel. 3252. elektromotorji. 142 Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! Skladišče MEINEL & HEROLD Tovarn? glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorjjer MARIBOR št 101-A Violine od 95 Din d. Ročne harmonike od 85 Din. Tamburice od 98 Din d. Gramofoni od 345 Din dalje. Zahtevajte nai veliki katalog, katerega vam pošljemo brezplačno. jtajmoiernejši stroji za mešanje Schndf* TlZischcr betona. t Razne modele takoi dobavimo. Zastopstvo tvrdke Vdgele A. G. Mannheim intonjerji 2041 R.l. A. Gorja n Zagreb, Boikovlčava u itov. 2. Čudapolna nožna kopel! Risba kaže. kako razkrajajoče učinkujejo čudežne moči nožne soli sv. Roka na legla kurjih očes in na trdo kožo. kako prodra v dupline In izvlečeio trdine. BOLEČINE V NOGAH IZGINEJO ENKRAT ZA VSELEJ. 2e leta je nožna sol sv. Roka najbolj preizkuSen im popularen dodatek za nožno kopel, čigar proizvajalci načelno odklanja« lo uporabo Jedkih, razjedliivih kislin za odpravo kurlib očes. Različna sredstva zoper kurja očesa v obliki mazil, obližev, tinktur itd«, ki vsebujejo kisline, razjedajo pač zgornje dele kurjih očes. ker požgo kožo in meso, ne da bi zatrli korenine kurjih očes. Kurje oko kmalu zopet poraste, vrha tega pa ta procedura povzroči velike bolečine. Sv. Roka nožna sol ne vsebuje nobenih kislin 'n učinkuje le na narasti kurjega očesa. Poleg tega vpliva specijelna in čudežna kemična sestavina sv. Roka nožne soli dobrodejno In osvežujoče na živo, zdravo meso, ne da bi ga omehčala. Omehča le trde dele kurjega očesa, tako da se ea lahko odstrani z nožem. Sv. Roka nožna sol pa nJ samo najbolj idealno sredstvo zoper kurja očesa, temveč je tudi kozmetično vsesplošno sredstvo zoper vse bolečine v nogah Kopel v nožni soli sv. Roka odpravi najhitreje otiščanec, ožuljke. tvore, poleti oosebno zoperno ske-lenje nog dalje premočno potenje nog hi njih vonj. Kopel v nožni soli sv. Roka odvzame vsako utrujenost nog ter Jih nanovo prerodi. Ta dobrodelni učtnek na noge se razširi tudi na drugo telo ter celotni človešk! organizem kot osvežujoča kopel* Cena velikega paketa 16.— Din Dobi se vi vsak! lekarni. Sicer lo pa naročite pri DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. St. Roka nožna sol oopravl tudi zanemar* lene noge. Urejuj« Davocte Ravijeo. izdaj* za konzorcij cJutnu AdoU KiboiU«. Z« Nenadna tipkama d, d, kot ttrtiatfi tnac Jezctfe*. Z« del itedtovofSft AJoJzij Nov*. V« « tftobljaafc