Posamezna številka Din 1.—. V LJUBLJANI, torek, dne 7- septembra 1926. LETO III. Poštnina platana v ŠTEV. 200. fcss5sgsao»wesftj«si gotovini. k&a}a vmk dan opoldne, izvzesaši nedelje in praznike. naTofeina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—j inozemstvo Din 80'—. tteivisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 15. TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se n® vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradii štev. 18,838. „llplivi“ Pri nas so zaenkrat vsi boljši in slabši programi samo teoretične vrednosti, dokler daje smernice političnemu življenju edino moč. In to ne morda politična moč, ampak efektivna moč. In kje leži ta danes pri nas, ni težko uvideti. Velika hiba je že to, da je pri nas zakonodaja in uprava v tako ozkih zvezah, da tako posega ena v drugo, da je le težko reči, kje se ena začne in druga konča. In konec je sledeči: če se spremeni zakonodajno, telo, se spremeni z njim cel upravni aparat, ^prava, (ki mora biti stalna in imeti kontinuiteto, pride v labilno stanje. To gotovo ni dobro, pomagati se pa temu ne da, kajti če bi ostala uprava, ki se je sestavita na podlagi *t|ankarskih političnih vidikov, stalna, ne .11 Mio zlo manjše, če> ne še večje. To vse )ma Za posledico, da poganja pri nas ko-upcija kot spomladi trava po dežju, kaj-1 Vee kot marsikdo hoče izkoristiti svoj trenotni Položaj bolj sebi kot državi v kc- n-'f. Od tod vse preiskovalne komisije, interpelacije, preiskave z edinim uspehom, da sedanje afere narede kmalu prostor bodočim in tako dalje brez konca. Pomoči pa ne bo do tistega trenotka, da bo vsa upravna zmešnjava in mizeri-ia končno vendar s silo prignala odločilne faktorje do uvidevnosti, da so potrebni za uspešno upravo ljudje, ki so poklicani na svoja mesta ne vsled strankarske pripadnosti ampak vsled lastne zmotnosti in ki, vedo, da je njih naloga nepristransko delovanje za vse in ne za kako politično stranko. Kakor rečeno: ti ozki stiki med politiko in upravo so pri nas krivi marsiče-niu, najhujše pa tc vendar ni. Je namreč nekaj drugega, kar bi znalo uplivati sea&onia še hujše. V enem delu našega Upravnega aparata se namreč trdovratno vzdržuje prepričanje, da je vsa politika in uprava koncem koncev samo za to tukaj, da ima od tega par ljudi kruh in zabavo da je vse samo slepilo za zunanii svet, v bistvu pa da so oni vse, da so os okoli katere se vrti vse državno življenje’ m to vsled tega, ker imajo efektivno moč v rokah. I roti takim idilično-naivnim sanjam gotovih krogov ne bi bilo ničesar ugovarjati. če bi bile to samo — sanje. Ža-libog pa se vsak dan bolj prepričamo, da je to bridka realnost. Ta realnost pa je bolj nevarna, kot pa je korupcija Škodljiva. Kajti državljani se danes prav do-,, to zavedajo, da so država oni, da izlia-laJ° vse funkcije od njih in da si ne sme bihče lastiti več pravic kot mu jih je bilo hanih. Kontrole nad državo in državljani ne sm® izvajati nihče, ki ni po zakonu v to_ pokHCfm In o kakšnem zakonu, ki bi trolo, ne gotovi kliki tako kon- so, vsi državljan? &.ar' Pred zakononi pregrešijo proti zakm,o’ dcklei' Pa se ne vice ločiti jih v dobre in sia?J“hee pra' .. jn temu primerno postopati z njimi. Kajti v ta kem »slabem državljanu bi lahko vzgn! lo prepričanje, da mu pač ni treba nositi tudi bremen zakona, če ni deležen- tudi njega dobrot. In ravno tisti krogi, ki mi-.slijo, da je začetek in konec vsega državnega življenja in državne modrosti moč, naj pri priliki premislijo, da sloni vsaka moč, tako tudi njihova, na državljanih, in sicer na vseh, ne amo na tistih, ki jim nni generozno poklanjajo red »dober«. ........... Arbiter. KRALJ OZDRAVEL. Beograd, 7. septembra. Sinoči je bil izdan zadnji bulletin o kraljevem zdravju, ki se glasi: Temperatura normalna, otok je skoro zginil, splošno stanje prav dobro. Otvoritev zasedanja Zveze narodov! DR. NINČIČ IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA ZBOROVANJA. Ženeva, 7. septembra. (Izvirno.) Včeraj dopoldne je bilo slovesno otvorjeno VII. zasedanje Zveze narodov. Z velikim govorom je otvoril zasedanje dr. Beli e š, ki je najprej podal kratek pregled ■ o delovanju Zveze v preteklem letu. Pri tem je zlasti poudarjal sanacijo Avstrije in'vstop Nemčije 'v Zvezo narodov. Vsled vstopa Nemčije v Zvezo narodov je sedanje zasedanje Zveze eno najpomembnejših in dovolj vzroka bi bilo govoriti o zmagi misli Zveze narodov. Zato je upravičen optimizem, pa čeprav je zadela na drugi strani Zvezo težka izguba, da sta dve dižavi izstopili iz njenih vrst. Toda delo, ki ga vrši Zveza narodov, je tako potrebno in obenem tako vestno, da je upravičeno upanje, da bodo vse države našle nazaj pot v Zvezo narodov. Nato je govoril drl Beneš še o ostalem delu, ki ga je izvršila Zveza narodov ter se tudi dotaknil nad vse koristnih dogovorov, ki so bili sklenjeni med posameznimi državami ter zlasti 'med državami, ki so podpisale locarnski sporazum. Z njim je bil mir zopet močno utrjen. Govor dr. Beneša je bil sprejet s splošnim in velikim odobravanjem. Nato so se na predlog švicarskega delegata M otte določili vorifikatorji mandatov. Po njih izvolitvi je bilo sklenjeno, da se zasedanje prekine in nadaljuje ob petih popoldne in da se tedaj tudi izvoli predsednika zasedanja. Verifikatorji mandatov so nato ugotovili, da so se zasedanja Zveze narodov udeležile vse države razven 7 ameriških. Popoldansko zborovanje je zopet otvoril dr. Beneš in prešlo se je takoj k izvolitvi predsednika. Glasovalo se je tajno. Oddanih je bilo 48 glasov, od katerih je dobjl dr. Ninčic 42. Njegova izvolitev je bila z odobravanjem sprejeta. Dr. Beneš je nato pedal simpatično življensko sliko o dr. Ninčiču, nakar prevzame ta med živahnim ploskanjem predsedstvo. V daljšem govoru se zahvali dr. N i n -č i č za izvolitev in nato naglasi veliko pomembnost “sedanjega zasedanja, ker vstopi na tem zasedanju Nemčija v Zveze narodov. Iskreno pozdravlja Zveza narodov novega gosta v prepričanju, da bodo tudi naredi, ki stoje še ob strani, sledili sedaj nemškemu zgledu. Ob koncu dr. Ninčičevega govora se je pritožil švedski delegat Nansen, da vsled slabe akustike dvorane ne sliši niti govornika in niti prevajalca. Nekateri so hoteli takoj komentirati Nansencv nastop kot političen incident, za kar pa ni prav nobene podlage, ker je stvar čisto brez političnega ozadja. Nato-je bil določen dnevni red za prihodnje plenarne zasedanje, ki bo naj-brže v sredo. Na tem zasedanju bo Nemčija cficielno sprejeta v Zvezo narodov. Obenem se bo tudi sklepalo o razširjenju Sveta Zveze narodov. Komisija o bolgarskem posojilu bo sklepala jutri. Pričakuje se, da bodo naše zahteve ugodno rešene. Včeraj se je sestal dr. Ninčič z romunskim in grškim zunanjim ministrom, da vse tri države skupno nastopijo glede bolgarskega posojila. Včeraj se je vršil tudi sestanek novinarjev Male antante m je bilo na njem sklenjene interesno sodelovanje s poljskim nov i narstvo m. VII. redno zasedanje Zveze narodov se je začelo za našo državo v najboljšem znamenju. M. L. Radičeva konferenca s Coolidgem. Ženeva, 7. septembra. Včeraj opoldne je Štefan Radič konferiral nad eno uro z Arehibaldom Coolidgem, direktorjem urada »Foreign Affair«, ki igra enako vlago kakor jo je med svetovno vojno igral Kouse poleg Wilsona. Ccolidge je profesor Hanvardske univerze. Njegovo bivanje v Ženevi se smatra kot prihod poluradne osebe iz Zedinjenih držav. V razgovoru /. Radičem je Ccolidge pokazal značilno zanimanje za vsa naša vprašanja. Posebno se je zanimal za stanje v -i?.ipiooop oopjupodsoS irz m ifriiopoj[Bp\[ 1 izacijo. Radič mu je dejal, da zaradi spopadov na meji ne 'more priti do vojne med Bolgarijo in Jugoslavijo. Makedonsko vprašanje se bo rešilo z občinskimi samoupravami in s šolami. Decentralizacija pa pride na temelju izkušenj in se bo najbolj uveljavila na gospodarskem in na prosvetnem polju. RADIKALNI POSLANEC FRANISEVIČ O SVOJI IZKLJUČITVI. Beograd, 7. septembra. Radikalni po-s anec Vasa Franiševič, J^i je bil izklju- C,n’ S?..J.e ® tej izključitvi tako-le izjavil: Iz .ad,kalne Etranke so me vrgli Jgam() /ato, da b. napravili v javnosti zame neugoden vtis. I oda mene nihče ne more vreči iz stranke brez sklepa glavnega odbora. Vzrok vsega tega je bil ta, da so se pri zadnjih občinskih volitvah v več krajih postavile tajne kandidature, s katerimi se je falzificirala volja radikalnih volilcev. Tako je bil v Zaječaru kandidiran za predsednika občine Bora Savič. Temu sem se jaz. .protivil, ker za to kandidaturo niso vedeli niti člani odbora, toliko manj pa še zaječarski radikali. Ko sem prišel v Zaječar, sem bil postavljen . pred izvršeno dejstvo, ker je bila kandi-j dalna lista že pri sedišču potrjena, da je >ila tako onemogočena moja akcija, da h stvar popravil. Jaz sem bil lojalen j ladikal ter nisem prirejal zborovanj, niti i nisem nastopil s posebno listo. Sploh ni-I sem Prav nič nastopal preti tej listi, ra-i zen to, da sem podpisal meščansko listo, v kateri so bili radikali, ki so. se ločili od službene liste. Njim se je posrečilo, da sodali listo v pravem času na sodišče potrdit. Demokratov nisem podpiral in bi jih tudi ne hotel podpirati. Meščansko listo pa sem podpiral v znak protesta. Glede Bere Saviča sem zbral mnogo podatkov, ki jih bom predložil radikalnemu klubu. — Jaz sem član radikalne stranke in ne priznavam sklepa krajevnega cdbora, ki ga ni potrdil glavni odbor. Mene morajo v tej stvari zaslišati. AHMED ZOGU ODLIKOVAN. Beograd, 7, septembra. Iz Tirane javljajo, da je 5. t. m. naš poslanik g. Jeftič izrdčil predsedniku albanske republike Ahmed begu Zogu Karagjorgje\ 'o zve-zdo I. stopnje brez mečev. Hkrati mu je izroči svoja poverilna pisma. Ahmed-beg Zogu se je zahvalil za odlikovanje. OBSEDNO STANJE JE PROGLAŠENO V ŠPANIJI. Beograd, 7. septembra. Naša vlada je prejala polslužbeno obvestilo, da! je v Španiji proglašeno obsedno stanje in da so bili aretirani artilerijska častniki. Častnikom je prepovedano nositi orožje ter jim je odvzeta plača. V deželi vre. Pašičeva poslanica. Beograd, 7. septembra. Sporočila Nikole Pasica, ki jih je poslal po Mjlutinu Drago vidu in po Milošu Bobiču radikalom, so napravila različen vtis. Po svoji prirojeni politični previdnosti je Pašič naglasil nekatere stvari, s katerimi se on strinja in s katerimi se ne strinja. Pred vsem je Pašič zato, da mora v radikalni, stranki biti disciplina. Vsakogar mora doleteti zaslužena kazen, kdor je v svojim delom škodoval stranki. Zalo se Pašič ne strinja s tem, da bi se šlo preko takih vprašanj. Zlasti Pašič ne more odobravati, da se preko vodstva stranke napravi kaj podobnega, kakor je bila izključitev Bobiča in tovarišev iz stranke, kjer se je angažiral glavni odbor, ki je pogazil statut in je na hitro roko nekaj sklenil. Pasje je v tem smislu dal že neke izjave poslancema Milošu Ivkoviču in Niki Novakoviču, ko sta bila pri njem in ga prosila, da jima da pismo, s katerim bi naznanil, da osvaja kandidaturo Gjoke Karajovanovdča. Pašič je njuno zahtevo odklonil in pisal direktno Aoi Stanojeviču. Kadar se ve za to postopanje in za nova Pašičeva sporočila, potem se jasno vidi, da se Pašič v prvi vrsti ne strinja z znanim postopanjem Bože Maksimoviča. Drugič Pašič jasno razglaša, da ima odločilno besedo v radikalni stranki on, ne pa kaki njegovi namestniki ali razni aspiranti na vodilna mesta v stranki. Dalje se Pašič ne strinja s tem in to tudi naglasa, da neki radikali, ki so zdaj v vladi, niso lojalno postopali in tudi ne postopajo lojalno z njim. Ti ministri razumevajo vso stvar tako, dh so oni stranka in da .-.smejo oni v stranki ukazovati, kako in kaj naj bo. Pašič je mnenja, da je prav ta način postopanja ministrov zakrivil v stranki spore in spopade, ki so se vršili o priliki občinskih volitev. Posebno pogubno je v tem praven deloval Boža Maksimovič. Tretjič ni točna vest, ki je bila razširjena v javnosti, kakor da bi Pašič ne bil zadovoljen z delom dr. Ninčiča v strankarskem pogledu. Kar se tiče zunanje politike, je Pašičevo stališče, že od prej znano. Četrtič in to je najvažneje — Pašič ni zadovoljen z delom vlade. Nekateri ministri niso dali nič od sebe, drugi so svoje posle še bolj zasovražili ljudem, tretji pa so vse zmešali in napravili kaos v notranji politiki države. Jako važne so v tem pogledu Pašičeve izjave o čuvanju parlamentarizma. Z drugimi besedami: sedanja vlada kot vlada, sestavljena iz. oseb, ki nimajo poiltične avtoritete, daje splošno sliko današnje situacije. To je vlada brez zadostne avtoritete. Na petem mestu pride: povratek izključenih članov v radikalno stranko: to vprašanje se bo reševalo tako, kakor bodo interesi stranke zahtevali. CENTRUM PROTI PAŠIČEVCEM. Beograd, 7. septembra. Včeraj v Beogradu ui bilo absolutno nobenega življenja. Komentirala so se samo sporočila Nikole Pašiča, ki jih je poslal p.) Bobiču in Dragoviču. Radikali iz centruma bi Pašičevim sporočilom radi pripisovali čim manjšo važnost. Oni naglašajo, da v njihovih vrstah ni nikogar, ki bi bil proti Pašiču. Oni so samo proti Pašičevi okolici, ki izrablja Pašičevo avtoriteto v osebne namčne. Glede na to misli centrom, da ni nobenega razloga, da bi se proti komurkoli v radikalni stranki kaj ukrenilo in da kaka taka akcija ni niti umestna niti potrebna. Kdo je SDS? Današnje »Jutro« je objavilo rekordno podel napad na g. Jelačina. Nad dve koloni dolg je ta napad in vse te dve koloni nista driigo ko ena sama kleveta in ena sama podlost. Višek vseh teh podlosti pa je denuncijacija, da je g. Jelačin ml. napovedal davkariji prenizko svoje dohodke. Žalili bi g. Jelačina, če bi dokazovali vso ogromno lažnivost te dennn-ciacije, zato jo samo pribijamo. Obenem moramo pa pribiti tudi to, da se pokrije z večno sramoto vsak trgovec, ki bi še šel za one ljudi, ki so padli na nivo davčnih denuncian-fov. Tudi mi bi nad vse lahko odgovorili z osebnimi razkritji o vodilnih možeh SDS, toda tudi največja podlost nas ne bo zapeljala, da bi v podlosti tekmovali s SDS. Tu ji priznavamo prvenstvo na vsej črti! Zato le par konstatacij o delu SDS, oziroma o delu onih ljudi, ki so danes merodajni za vse delovanje SDS. In omejimo se celo tako zelo, da bomo po- dali le par konstatacij iz dela SDS v slovenskih denarnih zavodih. Evo škodo, ki so jo povzročili esdeesarji! 1. Agro-Merkur je bil uničen in zapravljeni zlati tisočaki, ker se je tako brezvestno^ gospodarilo, da so bili krivci obsojeni v ječo. 2. Kočevska posojilnica bi morala biti narodna trdnjava v Kočevju, bila pa je nam v sramoto, ker je po krivdi esdeesarjev bankrotirala. 3. Slovenska banka je nadaljen dokaz, kako gospodarijo esdeesarji. ' . 4. Pri »Slavonski banki« so povročili najmanj 60milijonsko izgubo. 5. Zagrebška banka »Balkan« je skrahirala, vodili so jo esdeesarji. 6. Jadransko banko so uničili esdeesarji. 7. Isto usodo so pripravljali tudi Ljubljanski kreditni banki, ki so jo hoteli izročiti tujcem, a to je g. Ivan Jelačin ml. preprečil. In takim ljudem bi izročili Zbornico? davek na vozila uporabljati izključno le za vzdrževanje in zidanja cesta v oblastvih, v katerih se je ta davek pobral. Ako bi vsi ti denarni prispevki še ne zadoščali in bi posamezni okrajni cestni odbori bili vsled tega primorani določiti še posebno kaldermino, se naj s finančnim zakonom določi, da jo morajo pobirati železniške oblasti, ter jo vsakega prvega v mesecu oddati naravnost prizadetemu okrajnemu cestnemu odboru. 2. Ako pa je podržavljenje bivših deželnih in okrajnih cest v Sloveniji nemogoče doseči, potem naj se vse bivše deželne, okrajne in samoupravne ceste v vsej državni izločijo iz državne uprave, ter se naj njih uprava izroči v Ustavu predvidenim samoupravnim korporacijam, katerim se morajo dati na razpolaganje vsa tista denarna sredstva, ki so označena jv prvi točki te resolucije. Načelstvo Slovenske kmečke stranke nalaga svojim parlamentarnim zastopnikom v posebno dolžnost, da v označeni smeri zastavijo ves svoj politični upliv, ter store vse kar je v njih moči, da se končno pristopi k reševanju danes tako zelo zapostavljenega cestnega vprašanja. Glede našega železniškega omrežja ponovno naglašamo življensko potrebo zveze Slovenije z morjem. Naše reke teko na jug, a železnice proti severu in zapadu, kar je posledica sistemov bivšega železniškega omrežja v Av-slro-ogrskem gospodarskem in političnem za-okrožju. Današnje prilike v gospodarstvu Slovenije in v novi državi v obče, kriče po potrebi, da dobi Slovenijo vqo železniških zvez z jugom, zlasti pa, da se č-hnprej započne z zgradbo že uzakonjenih noVUi, primeroma zelo kratkih, zato tudi ne predragih železniških zgradb Rogatec — Krapina in Sevnica — Št. Janž. Glede tali dveh železniških prog nalaga načelstvo »Slovenske kmetske stranke svojini parlamentarnim zastopnikom, da pri bodočih glasovanjih o kreditih za nove železniške zgradbe napravijo junktim, a vlado neprestano opozarjajo na veliki gospodarski in obči državni pomen teh prometnih zvez. Obrtniki nai plačajo esdeeserjem votivne stroške. Dr. Kramar — fašist G. Ivan Rebek in g. Drago Žabkar sta poslala že dne 24. VII. v imenu nekega akcijskega komiteja na Zvezo gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino pismo, v katerem pravita med drugim: »Izvedba volitev (v Zbornico) bo stala precej denarja, vsi stroški so preračunje-ni (pravilno proračunjeni, op. uredn.) na 63.000 Din. Na vsako zvezo odpade tedaj znesek 12.700 Din. —- Uvidimo, da je po današnjem stanju nemogoče od njih zahtevati tako visoke zneske. »Zveza obrtnih društev za Slovenijo« v Celju bo prispevala sama 20.000 Din. Ostale zveze naj po možnosti nakažejo takoj po priloženih položnicah primerne zneske. Šele, če bi se pokazala potreba, se bo najelo posojilo, za katerega kritje bi se priredila »efektna loterija«, (ki pa zaenkrat še visi v zraku, op. ured.) ... Tako torej! SDS je postavila kandidate, obrtniki pa naj plačujejo volivne stroški?! Silno priprosto si predstavljajo gospodje vso stvar. K sreči pa so obrtniki malo drugačnega mnenja in nikakor niso voljni plačevati volivne stroške SDS. Je pa tudi stvar pregorostasna! Članstvo v obrtnih zvezah je v ogromni večini proti-esdeesarsko, kljub temu pa si upa Zveza obrtnih zadrug zahtevati prispevke za volivne namene SDS. Na to drzno zahtevo je en sam odgovor: članstvo obrtnih organizacij mora čim hitreje sklicati občne zJ>ore in z energičnim nastopom doseči, da pridejo v odbore samo možje, katerih imena jamčijo, da bodo obrtne organizacije vodile samo stanovsko niti najmanje pa strankarsko politiko. Že celo pa ne politike skrahirane esdeesarske partije. Doj za Zbornico. Polomija se veča. Današnji »Slovenec- objavlja sledečo izjavo: . Podpisani odstopam od kandidature kot namestnik na samostojnodemokratski »Stanovski kandidatni listi združenih trgovskih gre-inijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti«, objavljeni v »Jutru« z dne 4. septembra 1920. Ivan Kos, trgovec, član načelstva gremija trgovcev v Slov. Bistrici. Že kandidati odstopajo, volivci pa so itak že odstopili. Krasno polomijo doživi SDS dne 22. septembra ! ■ Kar nadaljujte z reklamo. Izreden rekord je doživel g. Jelačin ml. Nobeno ime se v Sloveniji danes tako ne imenuje, ko njegovo.‘Samo na eni strani »Jutra« (z dne 5. IX. na strani 2) je imenovan nič manj ko 24-krat. Če ima list »Jutro res 20.000 izvodov naklade, je bilo ime g' Jelačina 480.000 krat natisnjeno. Gotovo lep rekord, ki. je obenem z.a g. Jelačina nad vse časten. Vsaj je znano, da lete strele 16* na visoke vrhove, os epa glodajo le dober sad. Ali kaj bo šele potem, ko bo g. Jelačin zmagal. Tedaj bo pa Jutro' treba kar preimenovati v list »Jelačin- . Sestanek v Kranju. Včeraj opoldne se je vršil v Kranju v »Ljudskem domu krasno uspel sestanek trgovcev in obrtnikov, ki so pozorno sledi h izvajanjem g. predsednika Ogrina. (>. Jelačin je v svojem temperamentnem govoru ocrla! vse škodljivo delovanje SDS stranke na slo-vensko gospodarstvo. Naloga Zbornice bo, da takoj preide na stvarno delo v korist slovenskega gospodarstva. G. Ogrin je navedel vse naloge Zbornice glede intervencij na polju socialnih dajatev, obrtnih kreditov, davčne politike, -zveze Slo-veni je z morjem itd. Pozivom obeh govornikov k agitaciji za popolno zmago Združene stanovske kandidatne liste so vsi zborovalci navdušeno pritrje-vali. Sestanek v Kranju je dokazal, da se rusi tudi ta zadnja trdnjava SDS. Sestanki v ribniški dolini. V nedeljo se je vršilo v ribniški dolini kar šest sestankov' volilcev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Najlepši sestanek je bil v Ribnici. Na- vseh teh sestankih so^nasi govorniki navduševali volilce za Združeno sta.- novsko kandidatno listo. Izjave esdeesarskih agitatorjev v tem okraju pričajo o njihovem popolnem obupu in desorientaeiji. Vsa bučna agitacija SDS ji ne bo prav nič pomagala. Poleg sestankov, o katerih smo poročali že včeraj, so se vršili sestanki tudi v Žireh ter v mnogih krajih Slovenije. Delo za gospodarsko fronto Slovenije sijajno napreduje. Reci, da ti ne poreče. Kakor, da bi imeli še stari tiskovni zakon, v tako odurnem tonu je napadel esdeesarski tisk g. Jelačina. Tako ogabni so bili ti napadi da so se zgražali zaradi teh napadov tudi pristaši SDS. Sedaj pa pride dičhi mladinski popoldnev-nik in piše da se uprizarja gonja proti kandidatom in možem esdeesarske liste. Naj bi bil mladinski poj>oldnevnik tako dober in povedal vsaj en slučaj take gonje! Ali pa morda misli zastareli Slov. Narod«, da bo 7Vo ogabnost njegovih napadov manjša, če se z izmišljenimi očitki spravi nad druge? No, pa kaj hočemo, predpotopni trik z onim »Primite tatu* spada pač v zastareli »Slov. Narod«. Vsi oni, ki so prejeli glasovnice od Zbornice, naj jih takoj izpolnijo z našo kandidatno listo. Oni pa, ki glasovnice ali naše kandidatne liste niso prejeti, naj se potrudi jo na bližnjo pošto, kajti mogoče je, da je glasovnica morala ostati tam iz gotovih vzrokov ali pa tudi vsled tega. ker jo volilec premenjal svoje bivališče. Kdor je v volilnem imeniku, pa ni prejel glasovnice, naj se lakoj obrne na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo z zahtevo, da se mu glasov-nica .izroči. Kdor nima naše. tiskane kamii-datne liste, naj se obrne na volilno pisarno, Ljubljana, Kolodvorska ul. S. Opozarjamo vse naše trgovce in obrtnike, ki so prejeli našo kandidatno listo in okrožnico s podpisom gg- Jelačiha in Ogrina, da te varno spravijo, ker poskušajo esdeesarski agitatorji,te glasovnice volilcem odvzeti ali pa jih zamenjati z napačnimi. Vsakega takega agitatorja napodite! Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da posveti te dni vse svoje moči agitaciji za Združeno stanovsko kandidatno listo! Vsakega volilca je potrebno poučiti o volivneni aktu in »a pridobiti za našo listo! Apeliramo na vse somišljenike SLS, SKS in NRS ter na vse neopredeljene, da posežejo aktivno v votivno borbo in tako omogočijo popoln poraz teroristične SDS! x Iz Prage: Dr. Kramar se je vrnil s počitnic, ki jih je" porabil v Italiji, kjer je proučeval fašistovske metode o l;arniflanju domačih strank. Iz izjav, ki jih je podal takoj ob po-vratku, je videti, da mu je imponiralo vse . do ricinovega olja, kar pripomore tudi manjšini do nadvlade. In tako se. je polakomil stari Kramar do vlade po Mussolinijevem vzgledu. Z bičem in ricinusom priti do vlade na Češkoslovaškem, to je danes ideal dr. Kra-mara tega velikega panslava! Dr. Kramaru pa imponira Mussolini tudi v zatiranju GOO.OCO Slovencev in Hrvatov. —_ Fašizem ne priznava narodnih manjšin v — nacijonalni državi! Zato je tudi dr. Kramar ponovil že davno deplasirano krilatico o nacijonalni državi Češkoslovaški, v kateri živi tudi čez 4 milijone Nemcev in Madjarov in obsodil je v pekel Masaryka in Beneša, ker hočeta skleniti z manjšinami pameten mir. — Zato morata Beneš in Masarylt v pokoj...! Z brezmejnim cinizmom govori dr. K. in vsak dan njegovi »N. I>. o smešni legendi — nenadomestljivosti Masaryka in Beneša! To so žalostni pojavi v življenju tega nekdaj visoko čislanega narodnega borca. Za Češkoslovaško je bila nepopisna sreča da sta jo ustvarjala, ustvarila in do danes vodila ravno M. in B. — Njiju je zasluga, da zavzema češkoslovaška republika tako odlično me- sto v evropski politiki. Kdor pride za njima, bo še dolgo deležen dobrot njiju dedščine! Nas zanima Kramafev fašizem s stališča narodnih manjšin! — Torej po to je šel Kramar v Italijo, da se je ondi učil na vzgledih zatiranja Slovencev in Hrvatov... kako bi mogel doma zatirati narodne manjšine! Pričakovali smo, da se mu bo'studilo, kar je videl v Italiji, da se mu v dno duše zasmilijo naši trpini, da tega starega demokrata pretresajo zločini na najprimitivnejših zahtevah demokracije, — a nič vsega tega: niti besedice obsodbe, ne pomilovanja, ne zahteve, da z Italijo prijateljstvo ni mogoče, pač pa -ploskanje fašizmu, občudovanje Mussolinija ... Imamo Češkoslovaško - jugoslovenske lige. Vprašamo: Kaj delajo te lige, da se celo vodja čeških narodnih demokratov tako absolutno deklarira za Mussolinija in proti našim narodnim manjšinam. To vprašanje stav-ljamo s tem večjo pravico, ker je vsaj prt nas liga skoraj čisto v rokah onih, ki so v najboljših odnošajih s češkimi narodnimi demokrati. Pa -tudi sicer. Če izvzamemo Klofačevo stranko, so skoraj vse češke stranke silno ita-lofilsko orientirane. Ali je res vsaka propaganda za naše manjšine med Čehi nemogoča in ali bomo res vedno ostali samo pri frazi o bratstvu in sličnem, česar je že vse do grla sito? Primorsko. O prepovedi prireditve mladih v Idriji. Ne radi prireditve mladih, radi preznačit-nih izjav policijskega komisarja v Idriji moramo o tem poročati. Moramo, ker so sramotne njegove besede padle na naslov vseh Slovencev, ne le onstran, ampak tudi tostran meje. Rekel je, da načelno in pod nobenim pogojem ne dovoli slov. prireditve, čeravno jih je ministrstvo dovolilo in je celo ukinilo zapoved, da mora biti otvoritvena točka italijanska. Izjavil je, da »že hočemo poitalijančiti slovenski rod, mu moramo vzeti njegov jezik povsod, tudi v gledišču. Rekel je, da je to dolžnost vsakega Italijana, da v tem smislu dela. . Igrajte italijanski in mi vam damo dovoljenje. So to izjave javnega funkcijonarja, je io beseda, ki govori v smislu znanega profesorja Cavalotija, generala Koncilija itd. in ki kažejo, da bodo oblastva preprečevala i nadalje tudi to, kar je Primorcem ostalo: nastopanje na pozornici. Toda vzlic temu: Zvečer je bilo prepolno ljudi pred glediščem, kateri vsi so obsojali z grenko besedo v srcu vladno prepoved. Ni klonilo naše ljudstvo, ni se udalo, obratno, zavest mučeništva, je zrastla še za eno stopnjo. Ljudje so znova občutili, da so sužnji. O nedovoljevanju plesov. Znano je da je goriški podprefekt zastopal stališče, da se ne izdajejo dovoljenja za plese. Da je to čisto navadna lepa maska na grdeni namenu nam dokazuje sledeče: 1. v naših vaseh na Primorskem plešejo navadno na brjerjih, zunaj na prostem. Dovoljenje za te plese izdaja župan in nima torej podprefekt nobene besede zraven. Župan dela na svojo roko in jdes dovoli vzlic posebnemu stališču g. podprefekta. 2. Istočasno je bila razposlana tajna okrožnica, ki prosi, da naj se plesi pospešujejo in ovirajo kulturne prireditve,,kot so tam v navadi. S tem hočejo doseči eno samo: utopiti naše ljudi v plesu in vinu, da pozabijo nase in na svojo čast, na drugi strani pa pokazati lepo lice in celo zastopali stališče. Dvoreznost je jasna. Naši ljudje so jo spoznali. mogla potoni javne licitacije priti še do nižje cene. Prometni minister hoče na vsak način pristediti pri železnici in misli, da bi mogel pri premogu letno prihraniti 200 milijonov dinarjev. Tudi finančni minister krepko podpira prometnega ministra in mislimo. ,Vj/ je tudi vsa poštena javnost za tak način šte4 denja. V slučaju, da lastniki premogokopov ne bi hoteli popustiti, potem bi si pomagala država s premogom iz lastnik premogokopov, katerih ima 15. — Mislimo, da prihaja vse vprašanje na zdrav tir, če ne bodo seveda razni posredniki močnejši ko vsi še tako tehtni argumenti in če je nastal sedanji konflikt le zaradi teh argumentov. Brez vsakega dvoma pa je to, da se čisto brez potrebe vlači rudarje v debato. Špekulacija z rudarsko bedo ne sme biti argument za visoko ceno premoga pač pa bi morala vlada pritisniti, da tudi tujezemski kapitalisti in lastniki naših premogokopov plačajo svoj del. Delavce kar brez vsega odpuščati, tujini akcionarjem pa plačevati vedno enake cene, je nezdruzlji' in če vlada to trpi. potem prizna o sebi. mi je slaba vlada. Zahteva Slovenske Kmetske Stranke. 'Sn včerajšnji seji načelstva SKS je bila »te ste KOI piumciuu . ■ 1 ^ naj služijo kmečkemu prebivalstvu pravt:ako dobro kot vsakemu .Irugemu producenUi al trgovcu. Večina cest v Sloveniji (ca 4600> km) je bila pred državnim preokretom v i. 191» ' oskrbi deželnih zborov, ki so pobirali za nji vzdrževanje tudi posebne avtonomne oorm-de. Te ceste so danes brez pravega gospodai-ja in skrbnika, ker še vedno nimamo ožjvo-tvorienih v Ustavu predvidenih okrožnih skupščin. Tisti, ki so leta 1918 in 1919 začeli prostovoljno izvajati upravno centralizacijo — med njimi je bila pri tem poslu najbolj goreča SLS, kar ugotavljamo na temelju zgodovinsko dognanih dejstev! - so pač podržavili nekdanje deželne, avtonomne doklade, to je denarne prispevke ljudstva za vzdrza-vanje in zidanje cest, n bo pa do_ danes storili prav ničesar, da bi se te podržavljene deželne doklade porabljale zopet v svoje prvot- ne namene, dasi so imeli zajo ponovnokrat 11'»Načelstvo »Slovenske kmetske stranke se zaveda, da je to vprašanje danes povsem zavoženo' in da bo treba velikih naporov in mnogo samozatajevanja ter vztrajnosti, da se privede to gospodarsko-kulturno vprašanje do prave rešitve. -V tem pogledu je današnji položaj nevzdržljiv. Zavedajoč se tega, poslavljamo v svoj delovni politični program sle- deče zahteve* 1 Bivše deželne in okrajne ceste v Sloveniji je istotako podržaviti, kakor se je to zgodilo z bivšimi samoupravnimi cestami pp drugih oblastvih države. Ta naša zahteva odgovarja načelu enakopravnosti in enakovrednosti vseli državljanov in ppkrajin. Za vzdi-ža vanje teh cesta je porabiti bi vse avtonomne doklade, ki .jih plačuje prebivalstvo ljubljanske in mariborske oblasti še vedno danes v obliki državnih pribitkov. Poleg 'tega zahtevamo spremembo tar. postavke ' 100 taksnega zakona v tem smislu, da se sme Politične vesti. — Seja načelstva Slovenske kmetske stranke. Včeraj se je vršila zelo dobro obiskana seja načelstva SKS. Seje se je udeležil tudi poljedelski minister Ivan Pucelj, ki je podal y.elo podrobno poročilo o političnem položaju. Povedal je tudi mnogo zanimivih stvari o stanju našega gospodarstva, o težavah pri izvedbi štednje ter o vseh ostalih aktuelnm vprašanjih. Zborovalci, med katerimi je bil tudi en duhovnik, so pazno in z zanimanjem sledili interesantnim izvajanjem ter po kratki debati izrekli ministru Puclju in vodstvu stranke soglasno svoje popolno zaupanje. _ pogajanja med vlado in premogokopi brezuspešna. V Beogradu so intervenirali zastopniki premogokopov, da bi vlada svoj sklep preklicala. Njih intervencija je bila popolnoma brezuspešna, ker je vlada prepričana, da plačuje država premog predrago, kapniki premogokopov so sicer vladi ponudi ,. znižajo cene premogu za 10 odstotk , - vladi to ne zadostuje in je prepričana, da NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLANI. " Repertoar dramskega gledališča: B. Opora: Uugolin Sattner: Tajda (Kompostelski romarji), opera v treh dejanjih. Risto Savin: Matija Gubec, narodna opera v petih dejanjih. Petar Konjovič: Miloševa ženitev, romantična opera v treh dejanjih. Bedrich Sme-tana: Libuša, opera v treh dejanjih. Sergij Prokofjev: Ljubezen pri treh oranžah, opera v treh dejanjih. Ludvik vam Beethoven: Fi-delio opera v treh dejanjih. W. 'A. Mozart: Cosi Jan tutte (Vse so enake), komična opera v dveh dejanjih. Rihard Wagner: Valkira, .opera v treh dejanjih. Rihard Strauss: Saloma, opera v enem dejanju. G. Verdi: tlet; v maskah, opera v treh dejanjih, Otello, opera v štirih dejanjih. Halevy: Židinja, opera v štirih dejanjih. Iz prejšnjih sezon se bodo ponovila sledeča dela: Mozart: Don Juan, opera v dveh dejanjih, Figarova svatba, opera v štirih deja-njih Wagner: Ve> JL nega blaga asa zimsko sezijo. Obiščite razstavo, ker bo So v Vašo Sc arist I Dnevne vesti. Po • vprašanje. , , ž-u4\ t strokovnjakov je plačevala dr-nreL v ^°° milijonov dinarjev preveč za hi m i dl'ngimi besedami se pravi to da 7 movanje in prodajale vseh inozemskih obveznic je poirebno speci-jalno odobrenje ministrstva financ in gen. direkcije državnih dugova. Občinstvo se zato svari pred sklepanjem pogodb, ki bi jim bile Predmel take obveznice (srečke), da se izog-11? nf *e ’^gubi vplačil, temveč tudi občut-m kaznim, ki bi morale slediti. • T Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt 11 industrijo v Mariboru v sredo dne 8. septembra t. 1. vsled praznika odpade. Prihodnji uradni dan zbornice bo v isredo dne 15. septembra v gremijalnih prostorih (Jurčičeva ulica 8, II. nadstropje). Iz veterinarske službe. Dr. Franjo Jerina^ veterinar pri srezketn poglavarju v Varaždinu je premeščen v Kastav, veterina! Franjo G olja i' pa je premeščen iz Kastva k veterinarskem oddelku kmetijskega ministrstva. 4 — Iz državne službe. Za šefa oddelka'v ljubljanski tobačni tovarni je imenovan Fran Aleš, doslej šef oddelka v tobačni tovarni v Banjaluki. — Absolventom strojne in elektrotehnične dclovodske šole. V nedeljo 12. septembra j . - j obnaja naša organizacija 151etnico obstoja strojne delovodske šole v Ljubljani s prireditvijo ekskurzije 'v Hrastniku. Odhod ijjubljana gl. kolodvor 7.43, prihod v Hrast-111 iv 8.C9, odhod Zidani most 8.25, prihod Hrastnik 8.36. Dopoldne se vrši ogled rudnika v Hrastniku, katerega nam je centralno ravnateljstvo Trboveljske premogok. družbe blagohotno dovolilo. Popoldne je družabna prireditev vseh absolventov strojne in elektrotehnične delovodske šole. Pri kr. ministrstvu saobračaja smo zaprosili dne 2. avgusta t. 1. za podelitev četrtinske vožnje izrečno od rednega bivališča absolventa in nazaj, a dobili smo dovoljenje polovične vožnje za skupino iz Ljubljane. Pričakujemo pa še rešitve naknadno vložene druge prošnje za vozna olajšavo posameznih absolventov, katero priobčimo, čim bo znana. — Vsled obširnega sporeda naše prireditve pričakujemo zanesljivo udeležba vsakega obsolventa delovodske šole, akoravno morda ni prejel posebnega vabila, zlasti pa predvojne tovariše in tiste, ki obhajajo istočasno petletnico, absolviranja strojne ali elektrotehnične delovodske šole. — Organizacija absolventov strojno delavske sole v Ljubljani. — Dunajski 11. veletrg je bil otvorjen v petek in bo trajal do prihodnje nedelje. Zavzema pa troje velikanskih stavb: Rotunda, novi dvor in bivše cesarske konjušnice, kjer so postavljen} tudi še trije veliki paviljoni. Veleindustrija je v Rotundi; poleg nje na zapadni strani je še okoli 100 paviljonov, velikih in malih. — Tu je kaj videti! — V novem dvoru je letos novost: francoska razstava »elegance«. Kar Pariz premore najbolj luksuznega, to je tu razstavljeno. — V konjušnicah pa je tfslala srednja in nižja obrt • iara*«1 °Žf’ paph'ja’ lesa. parfumerija, igrače keramika, umetna industrija, glasbe- Ipkt iffl lW’tT Po«*no velik odde- •Stritav ■ '° je danes ™ponujoča «. c. i >\,i lndu&tiija, zares na visoki stopnji, takei da velike množine kupuje celo Anglija -Nase-amaterje bi ta razstava zelo lani- . gr ___ — Radiovagoui že vozijo od 1. t m. na treh progah, med temi Dunaj—Gradec. Iz Gradca odhaja ta vlak ob 17.20. — Za mnoge potnike iz Jugoslavije bo to ugodna prilika, da se seznanijo z radiom. Treba še upoštevati, da je radio v brzovlaku vse nekaj drugega nego kjerkoli drugod. Veliko večje so tu težave, ki jih je pa naš rojak Sliškovič premagal. — Zato bo njegove rojake ta naprava veliko bolj zanimala. — Zal šiling na uro (8 dinarjev) bodo koniodno sedeli v 11. razredu in poslu-sali različne evropske postaje, kar je poleg zabave tudi jako zanimivo. — Opozarjamo da si naši potniki zagotove mesto bodisi takoj prvo uro, ko je popoldanski koncert, ali še bolje nekako od 20.30 do 21.30, ko bodo poleg večernega dunajskega koncerta poslušali itudi razne evropske postaje (Brno, Breslava, Lip-sko, Frankfurt, Monakovo, Rim, Budimpešta itd.). _g_ — Visokošolski kurzi na Dunaju. — Kakor že več let zapored tako bodo tudi letos 6. t. m. slavnostno otvorjeni visokošolski kurzi in dunajskem vseučilišču. Trajali bodo ves č-ts jesenskega velesejma in še dalje do 25 t m hi Pre(laVatelii nemžki> francoski' m angleški učenjaki; tudi par Rusov in e„ r Klle, njimL ~ k sP°reda ie razvidno, da bodp predavatelji obdelovali nai-vec najrazličnejša vprašanja aktualne važno-st!. kakor tudi čisto znanstvena in umetniška. 1 rol. Glojkbarg iz Moskve bo predaval o narodnem gospodarstvu in socialni politiki v Zvezi soeijalistiških sovjetskih republik. Prof. fc-rmanski pa o temeljnih načelih in metodah -znanstvene organizacije dela. — Poleg predavanj bodo tudi razgledovanja dunajskih mu-/ejeV galerij, zbirk pod vodstvom in pojasnili strokovnjakov. —g— TI1~ .?e.m1*d , inienjerji urejajo tovarne y IJkrajini. Predsednik gospodarskega sveta v •Ukrajini, je poveril nemške gospodarske kroge,, da urede številne tovarne in električne instalacije v Ukrajini. — Števil« organiziranih fašistov. Po italijanskih službenih poročilih znaša celokupno ke6 »o? organiziranih Članov fašistovske stran- vilo 'člani' Jev.eea marca L '■ je znašalo šte-članov. fašistovske stranke šele 600.000 okrog 7.30Žj?el*pTdeii "es.reži- vžeraj zjutraj Logatec z lokomotiv« Postajama Verd in Mih atec z lokomotive j ia Klemenčič. Pri p;i(|cu laka kurjač močne poškodbe na g^avi^rlle^lega odrezala kolesa lokomotive obe nogi. _ govnega delavca iz Brezovice Jerneja Kušarja je povozil v bližini P rešet j a vlak. Kolesa so mu odtrgala levo roko v zapestju. Razen tega je zadobil težke poškodbe na glavi. Na kak način je prišel Kušar pod vlak doslej ni znano, ker se je takoj po prevozu v bolnico vsled prevelike krvavjjve onesvestil ter ga niso mogli zaslišati, dočim železniški čuvaj, ki ga je našel na progi, pri nesreči navzoč. - Trebušni tifus v Skoplju. Pred nekaj dnevi se jč pojavil v Skoplju trebušni tifus. Oblasti so na delu, da onieje širjenje nevarne bolezni. — Smrt kokainista. Te dni je postalo plačil-, neniu natakarju »Narodne kavarne« v Zagrebu Slavku Drevenkarju nenadoma slabo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Zdravniki domnevajo, da je umrl na zastrupljenju s kokainom. Dr-venkar je bil namreč strasten kokainist ier je zavžival v zadnjem času vedno večje doze »belega strupa.. Ker je »Narodna kavama« te dni prenehala, ni izključeno, da je izvršil Drevenkar iz obupa samomor. Erupcija vulkana v Malajskem Arhipelagu. Te dni je začel bruhati na otoku Bali v Malajskem Arhipelagu vulkan Batura. Odprlo se je okrog 20 novih kraterjev. Bilo je mnogo ljudskih žrtev. Materjjelna škoda je velikanska. — Strašna rudarska katastrofa v Ameriki V rudniku Oklahoma je nastala strahovita eksplozija, ki je zrušila vse rudniške rove in hodnike. Zasutih je bilo nad 200 rudarjev. Smrtna obsodba v Šibeniku. Te dni je ?f,a,pro|lasena v bibeniku druga smrtna ob odba. Na smrt je bil obsojen kmet Antun * aiM Je umoril in oropal svojega iz Amerike se vrnivšega svaka. — Aretacija vlomilcev. Novosadska policija je aretirala te dni vlomilce, ki so izvršili pred par.dnevi drzni vlom v trgovino H. Er-dosz, pri katerem so odnesli kot smo poročali plen 84.000 Din gotovine in hranilno knjižico glasečo se na 60.000 Din. Pri vsakem izmed teh lopovov je našla policija znesek 27.000 dinarjev. — Radi suma špionaže je bil aretiran te dni v Subotici 34-letni zobotehnilc Georg So-m°gy> ki je prišel opetovano v Jugoslavijo brez potnega lista. Nedavno se je mudil v Beogradu, kjer je obiskal vsa ministrstva ter skušal stopiti v stik z raznimi ministrskimi t- * rise * Te l,ri, agiMiini zadrugi v Se,iti. -/o i. !° 1^VI<^lr^no poslovanje agrarne " luge v Senti. Revizija je ugotovila več \ etikih nerednosti. Več prejemkov ni bilo vknjizenih, razven tega je bilo 82 oralov zem-J6j/'amenjene za dobrovoljce, parceliranih. Kadi tega je oblast načelstvo zadruge suspendirala, uradne prostore zapečatila ter uvedla Jiaz&jitjko preiskavo. Misteriozen vlom v Jionvodsko iHuilgfr-stvo v Budapešti. V honvedsko ministrstvo v Hudapesti je bil izvršen te dni misteriozen vlom. V drugem nadstropju poslopja je bilo vlomljeno v vse .pisarne; vlomilci so odprli u-.eniizni.ee ter premetali vse stvari ki so se bajale v teh lokalih. Trenutno javnosti še ni znano ce gre za tatvino vojaških listin ali za navaden vlom. — Aretirani zagrebški komunisti predani sodišču. Kot smo pred kratkim poročali, je bilo aretiranih v Zagrebu več komunistov. Sedaj so znane podrobnosti. Aretirani so bili pisatelj in urednik »Borbe Kamilo Hrovatin, tivni raV ja,eli (ielavske konsunme in produk- * dar “ge »Kapred« Dragomir Skorič, lisH Koroset' in upravnik delavskega K ran ir- »0rgamz°vani Radnik« Vjekoslav gali SvofietU'amU 80 ob(i°iženi, da so poma-So t* potvarjevalcu čekov Vojku škodo nošfn Jivrslty milijonske prevare na 1 šali omnfi*?.-'hraniInlce- Razven tega so sku-| b« UJef Za nji- ,i„n. •!"" Je dal Mikoljic od jingoliu- | kolff lti [e bil “d” T? ji Mi- 1 ječe ter sedi seda ' i’ Ua 8 le! sam priznal. Afe4 «if, ^,trovicl’ ,e,dni zanimanje. zbu-|a v ^agrebu veliko na obtožni klopi^o SnnSur 1”'!Mlse(ll,ik hovnega sodišča, sestavlipi!!!, n?lveskega vr- lamenta in kasačiiskere-, .„ H!s 'Z an0vV. Par‘ 1 oktobri f i J ega B°disča, se vrši dne '■ '• proces proti bivšemu ministrskemu predsedniku Borgeju in nekaterim bivšim ministrom. Obtožencem se očita £ "o dvignili leta 19 3 brez dovoljenja parlamenta pri > trgovski banki v Oslu, ki je let-i 1924 skrahirala, posojilo 25 milijonov norveških kron. — Prodaja tovornega avtomobila. Direkcija plena v Beogradu je odredila ponovno prodajo tovornega štiricilinderskega 35 HP avtomobila znamke' »Raba; s popolno karose-ri;j° v poštev prihajajočim orodjem, ker so bile prvotno podane nesprejemljive ponudbe. Zadevni avtomobil bi se pod ceno 11.400 Din n hn0hhkonng?‘ i0ddali- interesenti si avto-" Iv tlij ? med ln'adnimi urahii pn ravnateljstvu jetmsnice v ljubljanski iu-sticni palači. Kolekovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 18. sep- tem^r /MacIVi- mestn^m gospodarskem uradu (Mestni trg st. ‘27/1.) LJublJama. 1 Fi os lava prestolonaslednikovega rojst- venega dneva. Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani svečano proslavljen rojstni dan prestolonaslednika Petra. Ob 9. dopoldne je bila svečana služba božja v pravoslavni kapeli v vojvode Mišiča vojašnici. Cerkveni obred je opravil prota Jankovič. Ob 10. je bila svečana služba božja v stolnici. Cerkveni obred je opravil škof Anton Bonaventura Jeglič." Obema mašama so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških' oblasti. Pozneje je bila velika vojaška parada. Na Bleivveisovi ceeti so vojaške čete defilirale pred zastopnikom ■komandanta dravske divizije generalom 2iv-kovicem. Z državnih, komunalnih in številnih privatnih poelopij so vihrale narodne zastave, ki so bile deloma že razobešene v soboto, ob priliki otvoritve Pokrajinske ra/r stave ter ostanejo razobešene tudi nadalje v pozdrav kongresa hišnih posestnikov, ki se prične, kot smo poročali, danes. d ^ Radio-koncerti v Ljubljani. Ljubljanski Radioklub prireja v času pokrajinske" razstave s pomočjo poskusne oddajne postaje poštne direkcije dnevno med 3. in 4. uro koncerte. Igra znam Jazz-band-kvintet g. Negodefa. Sodelujejo gospodje: Negode, Kit, Dietz, Rozman in Leksander. Amaterje, predvsem zunanje, Prosimo, da nam sporočijo, kako sprejemajo. Val 540. — Radioklub. I— Stanovanja za pravniški kron^res Z-i nastanitev prijavljenih udeleŽencevBpravniškega kongresa manjka še vedno 230 prenočišč. Ponovno se obračamo pa ljubljansko občinstvo, predvsem pa na pravniške kroge, da nam nemudoma sporoče naslove razpoložljivih prenočišč, bodisi postelje, bodisi kanapeje, da jih moremo odkazati še ne nastanjenim udeležencem. Bilo bi vsekakor omalovaže-vanje kongresistov, ako jih bomo morali pusti i prenočevali v železniških vagonih na nikov)011' ~ ShUni °db°r za k°W prav" »Udruzenje jugoslovanskih narodnih že-ezmčarjev m brodarjev«, podružnica Ljubljana II., prnech na praznik dne 8. septembra t. 1. v korist podpornega sklada revnih želez-ničarskih vdov ,n s.rot v vseh prostorih ho-ela »Miklič- nasprot, glavnega kolodvora v Ljubljani veliko veselico s plesom, godbo in petjem. Pričetek ob 16. uri. Z ozirom na blatr namen prireditve m v ocigled dejstva, da bo : za zabavni del veselice skrbelo splošno pri-j znano narodno železničarsko društvo »sloga< j se pričakuje cenjenega in obilnega obiska’ i Žal ne bo nikomur. .(,1~ Zf“bila se j<; v nedeljo popoldan med 18. in 1,). uro mala srebrna damska ura s' ključkom na rumenem traku od gostilne Cotič na Kette-Murnovi ulici po Sasarykovi cesti do prelaza na Dunajski cesti.. Ura je sta-i inska in drag spomin. Odda naj se pri tuk policijskem uradu. DRUGI KONGRES PRAVNIKOV K RA f JI? VINE SRBOV, H RV ATO V IN SLOVENCEV V LJUBLJANI. • Kongres pravnikov se bo vršil po naslednjem programu: I. dne v četrtek, 9. septembra 192(5. Ob 10X>. uri: Svečana otvoritev kongresa v veliki dvo-ram hotela »Union«. , a> Pozdrav predsednika Kongresa g. dr. Danila Majarona, predsednika društva »Prav-inkar ln odvetniške zbornice v Ljubljani. pr“vnikovSter pravde otvori drug‘ Kongres Ob 11. uri: Čitanje referatov. 1. Izenačenje bračnih prav v kraljevini. — Referent: dr. Rado Kušej, vseuč. profesor (Ljubljana). Koreferenti: Aleksander Andri-jevič, sodnik apelacijskega sodišča (Skoplje)-dr. Bertold Eisner, senatni predsednik vrhovnega sodišča (Sarajevo); dr. Edo Lovrič vse-uciliški profesor (Zagreb). 2. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. — Referent: dr. Kosta Kumanudi, minister n. r., predsednik občine, nar. poslanik, vseuč. profensor. Koreferenta: dr. Vi-dan Rlagojevič, advokat (Beograd), dr. Ladislav Polij, nar. poslanik in vseuč. profesor v p. (Zagreb). 3. Vprašanje valorizacije. — Referent: dr. Edvard Pajnič, svetnik viš. dež. sodišča (Ljubljana). Koreferenta: dr. Velizar Bajkič, vseuč profesor (Beograd), dr. Josip Mudrovčič, svetnik stola sedmorice v p. (Zagreb). 4. Vprašanja državljanstva. — Referent-dr Ladislav Polič, nar. poslanik in vseuč profesor (Zagreb). Koreferenta: dr. Ivan Subotič sekretar kr. poslanstva v Londonu, dr. • Fran \ odopivec, veliki župan v p. (Ljubljana) 5. Reorganizacija upravnega sodstva. - Re- Sagadin, državni svetnik (Beograd). Koreferenta: Jovan Stefanovič, sodnik upravnega sodišča (Zagreb), dr. Hen-Steska, član upravnega sodišča (Celje). 6. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. — Referent: dr. Josip šilovič, vseuif. piofesor v p. (Zagreb). Koreferenta: dr. Metod Dolenc, vseuč. profesor (Ljubljana); dr. Josip Vesel, odvet. koncipijent (Sarajevo). 7. Vprašanja notarijata. — Referent: dr. Ivan Grašič, notar (Kranjska gora). Korefe-rent: Djordje Jane, sodnik apelacijskega sodišča v p. (Skoplje). Opoldne se bo pitanje referatov prekinilo m nadaljevalo ob 15. uri popoldne. Ob 21. uri: Pozdravni večer na čast udeležnikom kongresa v I. nadstropju zgradbe »Kazina*. — Priredi mestna občina Ljubljana. Kupujmo in podpirajmo domači izdelek, izvrstne KOLINSKO CIKORIJO Šport. Amerikansko javno mnenje o Vierkottcr- ju. Ves amerikanski tisk presoja dobrohotno preplavan>je Kanala po Vierkoiterju. >Vier-kotter je prišel, videl in zmagah, piše »Vew York Times . (Noben list ne izraža nezadovoljstva nad tem, ker je bil amerikanski rekord potolčen. Nasprotno so vsi zadovoljni, da si je zopet moški spol priboril rekord. Tako piše Public Ledgerc, da gotovo ni nobenega pravega moža v U. S. A., Tei bi obžaloval to dejstvo, ker je čustvo spolne skupnosti močnejše kakor nacijonalno čustvo. Rderlova sama pa še vedno misli, da je kos Vierkotierju, ker ga je pozvala nn plavalno tekmo okolu manehettanskega otoka, katera proga je dolga 66 km. Nemški izgledi za Amsterdam. Glavni trainer amerikanskih športnikov za olimpijske igre, La\vson Robertson, ki se je ravnokar povrnil iz Evrope, je zadavljen nad nemškim športom ter izjavlja, da je postala Nemčija najnevarnejši tekmec za Ameriko vsled svojega fenomenalnega napredovanja. Robertson je mnenja, da so izgle.di za olimpijske igre v Amsterdamu zelo dobri in računa s tem, da bodo Nemci 1. 1928 zasedli sko-ro gotovo drugo mesto za Ameriko. Mednarodni ženski kongres je končal svoje zasedanje. Sprejem Nemčije v savez je bil v Gotenborgu brez ugovora sprejet. Določilo se je, da se bodo vršile prihodnje mednarodne ženske igre v Češkoslovaški. Program za le igre, ki se bodo imenovale -svetovne ženske tekme«, pa se bo določi! šele leta 1928 v Monakovem. Spremenili so tudi nekatere točke, ki se tičejo tekmovalnih bojev in sicer: Pri tekmi se bodo proge vedno označile v metrih in ne več v vardih. Teža krogle bo znašala 4 kg, kopja pa 600 gramov. V rekordnih listih se bodeta ta dva načina meta vodila kot met z boljšo roko in obojeročno. Proge med 200 in 800 m ne pridejo več v poštev. -Vov damski svetovni rekord. V Toronto je I zboljšala Roza Grosse svoj lastni svetovni j rekord na 100 y od 11.4 sek na 11.1 sek. j Tudi Wa!ter LauEfer, slavni amerikanski plavač, je postavil nov svetovni rekord v ; hrbtnem plavanju nn 100 m, ki jih je prepla- j val v 1 min. 12*/s sek. Stari rekord je znašal t min. 12-’/.-. sek. Postavil ga je I. 1924 pri olimpijskih igrah v Parizu havajski plavač Warren Kealoha. Seiliie, evropski bokserski mojster v bau-tamteži (53.5 kg) je v Bruslju po točkah -premagal Francoza Kid Francis. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 6. septembra 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 194, zaklj. 194. Blago: Deske — smreka, jelka, od 24, 28, 33, 38 mm, 4 m, monte, media najmanj 23 eni, fco vag. meja, 1 vag., den. 500, bi. 510, zaklj. 500. Remeljni, 4 m, 70/70, 80/80, monte, fco vag. meja, 1 vag., den. 5C0, bi. 520, zaklj. 500. BORZE. Zagreb. Borza včeraj ni poslovala. Curih, 6. septembra. Beograd 9.1275, Ne\v-york 517.385, London 25.12 in 15 šestnajslink, Pariz 15.25, Berlin 123.15, Milan 19.25, Praga 15.33, Dunaj 73.0625, Bukarešta 2.55, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007255. Pokrajinske razstava »Ljubljana v ieseni“. VINSKA RAZSTAVA NA SEJMU. Že zunanja pestra slika s celo baterijo lično opremljenih steklenic povleče vsakega obiskovalca te razstave nase. Ko pa prično ku-šati različna vina, ki eno drugo nadkriljujejo, se pa prične živahno debatiranje, ki privede do najboljšega razpoloženja. V resnici, navaden pivec ne ve, kateremu bi dal prednost, kajti zastopana so vina, od dolenjskega cvička do najfinejših belih vrst, kot traminec, silvanec, burgundec, mozler (šipon), rizling laški- in renski, moškatelec, murski biser, her-cegovščak i. dr. iz najznr.menitejših vinskih goric ljubljanske in mariborske oblasti. Izredno fini in močni so traminci rulanci ter nekateri rizlingi, oranževka i. dr. Razstavljalci so lahko ponosni na svoje blago, osobilo oni, ki razpolagajo s starimi, dobro šolanimi vini. Vina se točijo na kupone v kozarcih po 3, 4 in 5 Din kozarec, pa tudi v celih steklenicah. Tvrdka Clotar Bouvier iz Gornje Radgone je razstavila poleg večje kolekcije svojih najboljših pridelkov tudi šampanjec, ki se isto-tako toči po kozarcih. Menimo torej, da ne zapusti noben sejmski obiskovalec sejma, ne da bi se pomudil in nekoliko oživil tudi v tem razstavnem oddelku. Med drugim so razstavili svoja vina: Državne vinarske šole v Mariboru in na Grmu, Prva južnoštajerska vinarska zadruga, Celje, Štajerska hranilnica Podlehnik, Clotar Bouvier, Gornja Radgona, Graščina Ulm, Kle-vevž, Graščina Brežice, Vinko Bon, Krško, A. Sušnik, Novo mesto. J. & R. Pfrimer, Maribor, i. dr. To la on©. ŽENO ODSTOPIL. Neki Albert Marehand v Parizu se je pred trenili meseci poročil. Koj, ko so minili »medeni tedni«, je izgubil mož za svojo ženo vsako zanimanje. Bil je je po preteku kratkega časa tako sit. da ni hotel videti niti njene slike več. ne da bi ga kar pretreslo od studa. Potožil je svoje gorje svojemu prijatelju Labev- ronu ter pristavil: »Če mi hočeš ženo prevzeti, ti dam še 20 frankov povrhu.« Labeyron je bil takoj pripravljen gospo Marehand prevzeti, denar pa je odklonil. Tudi gospa Marehand ni imela nič proti zamenjavi ter se je preselila nemudoma k Labey-ronu. Kmalu pa se je Marehand samotarenja naveličal. Zato je hotel pogodbo zopet anulirati. Toda Labeyron ni hotel o tem nič slišati,, dejal je: »Ti si mi jo dal in obdržal jo bom.« Gospa Marchaud je bila s tem zadovoljna in ni je mikalo vrniti se k svojemu legitimnemu soprogu. Vsled tega je postal Marchaud na svojega prijatelja tako ljubosumen, da je izvršil nanj. rŽ vol verski atentat. Zgrešil ječi 1 j, bil na licu mesta aretiran in sedaj sedi v preiskovalnem zaporu. Labeyron pa skusa dokazati z. vso svojo zgovornostjo, da mu gre popolna zaščita zakona, češ da je pogodbo lojalno izpolnil ter renonsiral vrhutega na io, tla bi se na škodo svojega prijatelja obogatil. : Najdba ladje, potopljene leta 1692. — Pri bagrovanju za zgradbo nove luke pri Cher-bourgu so našli te dni potopljeno francosko vojno ladjo. Ladja je bila potopljena leta 1692 v bitki pri La Ilogue-i. Takrat so Pazili Angleži francosko vojno brodovje, ki je napadlo angleško obalo. Francosko vojno brodovje pod poveljstvom admirala Tourvilhr je iskal ozavetišča v eherbourški luki. Angleška vojna mornarica ga pa je zasledovala ter zažgala v luki vse francoske vojne ladje. Domneva se, da gre za vojno ladjo »Triom-phart . od katere so našli že preje več topov. Staro bojno ladjo nameravajo dvigniti. : V južni Rusiji napočila — pomlad. Po vesteh iz Odese je nastala v južni Rusiji? predvsem pa na Krimu in Kavkazu, po dolgi periodi deževja in slabega vremena pomlad. Drevesa cveto, polja in travniki so v bujnem pomladanskem zelenju, v zelenih logih prepevajo ptice v novem ženitovanjskem perju. Ribolov v črnem in Kaspijskem morju se izplača kot spomladi. Rudyard Kipi ing: 35 Knjiga o džungli. Riki-tiki je drhtel po*celeni životu od jeze in sovraštva, ko je to slišal. Kniatu zatem se je skozi žleb prikazala Nagova glava, kateri je sledilo pet čevljev dolgo telo. Dasi je bil Riki-tiki od sile razjarjen, se je močno ustrašil, ko je videl velikost velike naočarke. Nag se je zvil v zvitek, vzdignil glavo in si v temi ogledoval kopalnico; Riki-tiki je videl, kako so se nui oči svetile. >Ako ga tukaj ubijem, bo slišala Nagaina, ako pa sn spustim ž njim v boj na odprtih tleh, je cu na boljšem. Kaj mi je storiti?« je dejal Riki-tiki. Nag se je zibal sempatja, nato pa je Riki-tiki slišal, da je pil iz velikega vodnega vrča, ki so ga rabili, da so napolnili banjo. »To je dobro,« je rekla kača. :>Ko je veliki mož ubil Karaita, je imel palico. Nemara ima tisto palico še vedno, ampak ko se pride zjutraj semkaj kopat, gotovo ne bo imel palice seboj. Tukaj ga počakam, dokler ne pride. Nagaina ali me slišiš? Tukaj počakam v hladu do dne.« Od zunaj ni bilo nobenega odgovora in tako je Riki-tiki vedel, da je Nagaina odšla. Nag še je o vi! tMcoli vidnega vrča spodaj na dnu, Riki-tiki pa je stal na svojem mestu mirno in tiho kot mrtev, šele čez debro uro se je začel počasi in oprezno premikali proti vrču. Nag je spal in Riki-tiki si je ogledoval veliki hrbet ugibajoč, kje bi bilo najboljše, da bi ga zgrabil. -Ako mu pri prvem skoku ne zlomim hrbta,< je deial Riki, »se bo lahko še naprej boril; če pa se lJOri __ ej, Riki, kje si potem ti!« Pomotrival je debe- lost vratu ped kapo, a bila je prevelika zanj; če bi ga pa ugriznil bližje proti repu, bi Naga samo razjaril. »Za glavo ga moram,« je dejal naposled, za glavo nad kapo; in ko ga imam tam, ga ne smem več izpustiti.« Tedajci je skočil. Nagova glava je ležala nekoliko proč od vrča, pod vzbokom stene, in ko je Riki-tiki stisnil zobe, se je uprl s hrbtom ob vzbok rdečega lončenega vrča, da je pritisnil glavo ob tla. S tem je pridobil ravno trenutek časa, katerega je porabil, kar ga je najboljše mogel. Nato pa je kača opletala z njim sempatja kakor otresa pes podgano — sempatja po tleh, gor in dol in naokrog v velikih krogih. Toda oči so mtj^ile rdeče in držal je kačo, ko je njeno telo opletalo po tleh, prevrnilo veliko plasasto zajemalko za vodo, skledico za milo in krtačo za telo, ter butalo ob banje. Se močnejše je stisnil čeljusti, ker je bil prepričan, da bo kača toliko časa opletala in butala z njim, da ne bi poginil; svoji rodovini na čast pa je sklenil, da je boljše, če ga najdejo s trdo zaprtimi čeljustmi. Vrtelo se mu je že v glavi, bolelo ga je po celem životu, bolelo ga je, kakor da se na kosce razleti, če bi kača še malo časa tako z njim opletala, kar se mu je zazdelo, kakor da je tik za njim strela udarila; vroč puh ga je ošinil, da je omedlel, in rdeč ogenj mu je osmodil kožuh. Hrušč v kopalnici je bil zbudil veli-■kega moža, ki je prišel in sprožil obe cevi puške v Nago tik za kapo. Riki-tiki je z zaprtimi očmi močno stiskal zobe, kajti sedaj je bil dodobra prepričan, da je mrtev. Toda kač in a glava se ni ganila in veliki mež ga je dvignil in rekel: Zopet mongus, Aliče. Mala živalica je topot rešila življenje nam vsem.« Na te besede je prišla Tedyjeva mati bleda kot zid in videla ostanke Naga. Riki-tiki se je zvlekel v Tedyjevo sobo in je polovico ostale noči porabil za to, da se je narahlo otresal in da bi pri tem doznal, ali si je v resnici polomil kosti na nebrojne kose, kakor si je domišljal. Ko je napočilo jutro, je bil ves trd, sicer pa prav zadovoljen s tem, kar je bil naredil. Sedaj me čaka še Nagaina; ta bo hujši kot pet Nagov in pri vsem tem ne veni, kdaj se izvale mladiči, ki je govorila ■> njih. Moj Beg! Takoj moram na .pot, da obiščem Darzeeja. Ne da bi počakal na zajtrk je Riki-tiki odhitel k trnjevemu grmu, kjer je Darzee na ves glas prepeval pesem o zmagi. Glas o Nagc-vi smrti se je bil raznesel pc celem vrtu, kajti dekla, ki pometa, je vrgla njegovo telo n& smetišče. »Ej, ti pernato budalo!« je zavpil Riki-tiki j e •/.nav Ali je zdaj čas prepevati?« »Nag je mrtev — mrtev — mrtev!« je žgolel Darzee, Hrabri Riki-tiki ga je zgiabil za glavo in trdno držal. Veliki mož je prinesel palico, ki poka, in Nag se je razletel na dva kosa! Nikdar več nam ne bo jedel mladičev!« - « To je že vse res; ti, kje pa je Nagaina?« je vprašal Riki-tiki in se skrbno oziral okoli sebe. »Nagaina je šla k žlebu, ki drži iz kopalnice, in. je poklicala Naga,« je nadaljeval Darzee; »in Nag se je prikazal na koncu palice — dekla ga je nataknila na konec palice in ga vrgla na smetišče. Zato pa pojmo o velikem, rdečeokem Riki-tikiju! in Darzee ie na vse grlo pel dalje. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUBIEP* Josip Peteline, Ljubljana MA Eil OGLASI Vsaka beseda 50 para, Din i —. debelo tiskano Stekleno ■treino »peko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani KOKS - ČEBIN W«Hon 1/H. - T«l«f. 5i Na dobro domačo hrano &e »prejmejo abonenti. Stari trg St. 34/11., levo vrata žt. I. Knjigovodja-korespondent popolnoma s a m o s t o -j e n delavec, bilancist, z znanjem slov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10-letno prakso išče prinerno službo. Ponudbe na upravo lista pod »Nastop takoj«. MODROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoracij »ke patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapotnik Ljubljana, Krekov trg 7 Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111-pod »vinska trgovina«. Proda se p« ugodni ceni dal-nogled »Trider« tvrdke Zeise, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava lista. ,11,, m iffir—mi TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. TELEFON ŠTEV. 55* Se priporoča xa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najilnejSI In najokusnejši namizni kis Isr vinskega kisa. □ar ZAHTITAJTS PONUDBO! *WC Tehnično 1A higlJenICno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. ■L la, U. no>JslropJe, O ar I Zvonček Najboljši mladinski list je Izhaja vsak mesec v šolskem letu. Prva številka izide meseca septembra. — Celoletno stane Din 30 —, četrtletno Din 7'50. — Naročnino je treba plač«*1 vnaprej in sicer na upravo ,Zvon8k® ’ Ljubljana, Frančiškanska ulica Odda se suha k 1 e t pripravna za vB skladišče. *aS‘OV *e pouve; tiskarn, pterkur" I. nadstr. III Pridobivajte naročnike! lili fot* ja tal j te odfov«n»l sredBlk AU5KRANDEB MLEZKIKAR. - Z* tUbno >****< v Ljubija*! A.dr.J Be»er.