!A 19.
-JT
ITI
cu.
•-z od Bl Rim. . - 40 mi(
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, uhea Mon.ecchi 6/11 - tel. štev. 92-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duci degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Prispevajte za gradnjo Ljudskega doma v Trstu !
aklij ({BNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 11 (284)
TRST - SOBOTA, 13. MARCA 1954
CENA 20 UR
tl.
DNEVI:!
■aznik žj ihagenu.1 rolicija I i ranila!
TOU "AOflLIZOm
lovski tisk, bodisi pri nas, borbo za uveljavitev mirovne n1' tudi v Jugoslaviji, je ! pogodbe ter izražamo vso hvar Uušal prikriti zadnje izja- j ležnost ZSSR za njeno dra-■i jih je dal Tito dopisniku goceno podporo. Kljub vsem krnskega lista «Times» v nakanam. Tito in njegovi go-f s tržaškim vprašanjem, spodarji ne bodo mogli uresni-
rači odiitisk poskuša prav v teh Vsevedi zavijati usmeritev beo-vlohnoi116 vlade okrog tega vpra-z ženop.
alo zarito je reke] dopisniku «Ti-an v l ,	;
«». da je v glavnem pri-
ttijska l^en sPrejeti anglo-ameri-eljah - Inoto z dne 8. oktobra «s zares- j61 popravkom». Pri tem je
T Mcazumeti' da ne gre za
: «Normi16 spremembe. S tem je lavar jugoslovanske vlade l Choptušal prikazati «realizem» rieg1ap)°ve Politike. Toda v res-ìost in .Sre za nekaj drugega. Ob-«NormČe groženj, obdobje zahtev, Angio-američani umaknejo a°dva^Ki 2 dne oktobra je že za 1 Sola r- P° barantanju, in o tem der — Danes govori že javno, se ato večtaja h kupčiji, o kateri se
. J° pogajajo že dalj časa na pinovi jLj,, vedez Qu-
hi: Fan'eograd soglaša s tem, da lači oddade Trst Italiji, da se raz-lm on Svobodno ozemlje, in ta-all ^.Popolnoma upropasti naše pravljic i9, bodisi na političnem, gona - 21h '■
Tisovi
anski k
barskem ali socialnem po Beograd soglaša s tem, da >o želja116 sP°štuje mirovna pogod-lspiegeli^a se ne ustanovi Svobodne . 4 - 20Mje.
“;<> smo vije]] 0b priliki ber-: Končke konference, ko je Molo-Zahteval uveljavitev mi-'ne pogodbe z Italijo, s če-fk r bi Trst ne mogel še na-°stati militarizirano pope. Tedaj se je Titov «rea-’oloa hi11111 izrazil v osporavanju a dei r °tovljevih zahtev. Tedaj je ilm. Oslovanska vlada soglašala cAmeriletn pogledu s stališčem Ri-1fUman j Condona in Washingtona. :a: se Tako se je še enkrat izkaza-. Da politika beograjske vla-rc!snC3l^a nid skupnega z intere-sal filn^u§oslovanskih narodov in ponovi, sljami našega prebivalstva. ‘7Non* ^ivalci Trsta in ostalega Universa se zavedamo pogubo-hega položaja, v katerem se tensika lajamo. Zavedamo se, da je ^onna g0- izb0[j \z tega položaja prediti2 uvedbo mirovne pogodbe i nedelj z dejansko ustanovitvijo 3 16, 10. kar pomeni združitev o-1 con.
ustanovitev STO Bi ne
nar a za Tita «realistična»! Tito 16. in ■ Pripravljen sprejeti, z ne-,	,erimi P°Pravki. noto od 8.
■rro're ,^ra ’n to prav v trenutku. ! Preživlja naše področje p zaradi zloglasne note te-v ih do sedaj še nepoznano ananoiii20' Lahko si torej predsta-i 17J10'am°’ kaj bi pomenila za na-I Prebivalstvo izvedba anglo-.9.30: igriške note z «izboljšanji» men ° Intera namiguje Tito. To bi °vv resnici razkosanje naj-
.	----- --------- gospo-
I slta propast mesta in vsega Ve0skega podeželja. V okvi-PoPravkov note od 8. okto-Darnerava namreč Tito od-§ati slovenske vasi od me
, se hoče izkazati vred-io zarya «ameriške pomoči», ki ObtoŽjg1 za militarizacijo Jugosla-a v DL.' Zaradi tega hoče biti mi ih ralističen» in mešetari z im-u- ,'Dlisti na našo škodo, pož-;?ai°č se na voljo našega rJa . lvalstva. Kaj pravi k te-1 62 "òsf tu’;caišnje titovsko glasilo, le še pred kratkim pisalo, <e treba upoštevati pred-
WinallH Voljo tukajšnjega prebi-jpcmaiVstva, Kdo b. se v Trstu stri_
20.30 ' 1 z ustanovitvijo takozva-
la	«svobodnega
moralnega samo na cono a ;n tov.
ozemlja»,
-.i, - -nega samo na (
S: tirez vsakih jamstev, ki jih
te,
čiti svojih zločinskih načrtov proti našemu prebivalstvu. V Berlinu so se predstavniki Za-pada poslovili od predstavnika Sovjetske zveze z obvezo, da se bodo zopet srečali in sicer v Ženevi, kjer bodo zopet načeli razgovore. Na to konferenco gleda nemški narod, gledajo Avstrijci, ker pričakujejo, da bodo prišli njihovi problemi zopet v diškusijo in da bodo rešeni v interesu miru. Na to konferenco gledamo z zaupanjem tudi Tržačani.
Moramo pa biti enotni in skupno zahtevati naj se upoštevajo naše težnje, zahtevati naj prenehajo vendar mešetariti z nami, kot s tržnim blagom. Naj se končno uveljavi mirovna pogodba in ustanovi Svobodno tržaško ozemlje. To je v interesu v.-eh, Slovencev in Italijanov, sosednih narodov in miru v svetu. Druge rešitve ni. Tem manj pa morejo rešiti naše vprašanje zadnji Titovi «realistični» predlogi, katerih si ne upajo podpirati niti njegovi plačani agenti. MARIO KOLENC
PRORAČUN IN DRUŽBENI NAČRT PRED JUGOSLOVANSKO ZBORNICO
REŽIMSKI POGLAUARJIPRIZHAUAJO
polomilo oa nnspoflarsHem področju
Novi ukrepi bodo še bolj upropastili kmetijstvo - Nakazila kreditov za kulake - Povečali bodo izvoz su ovin - Delavcem so odvzeli pravico do popustov v letoviščih
Jugoslovanska zbornica raz- vodnih sil, zlasti v kmetijstvu, do v bodoče še povečali izvoz.
pravlja te dni o jugoslovanskem državnem proračunu za tekoče finančno leto in o družbenem načrtu. Svetozar Vuk-manovič, ki je poročal o proračunu je spočetka našteval, kaj vse so v teku zadnjih let dosegli v Jugoslaviji. Hvalil je vzpon industrije v tej povojni dobi. Da bi bile številke, ki jih :e našteval, še bolj prepričljive, je seveda pristavil «da sedanji podatki v resnici ne izražajo pravega stanja industrijskega razvoja, to pa zato, ker se največji industrijski o-bjekti še’.e končujejo in ker zmogljivost predelovalne industrije ni bila do sedaj v zadostni meri izkoriščena»-. Toda kaj kmalu je moral priznati, da zaradi nerazvitih proiz-
VSEAMERIŠKA KONFERENCA V KARAKASU
Guatemala zavrnila ameriško vmešavanje
Združene države Amerike iz- riškim državam, da bi preu-
ieri ■
^Qvideva mirovna pogodba?
^ ed vso javnostjo razgalja-Mn°y° izdajstvo beograjske nrhi nr-,.ln istočasno še enkrat Ul Ul ^lijemo naše polno zaupa-tranii . Sovjetski zvezi. Iz tajnih e. JU?.rj6tarieni med Zapadem in delo'408rad°m se lahko izcimi e-jje rOgu e taka rešitev, ki bi iz lteres^ vidikov še poslabšala da-odvis,,|. -e stanje. Zaradi tega najemo in pospešujemo našo
vajajo vedno večji pritisk na države Južne Amerike. Posebno ostro kampanjo vodijo proti republiki Guatemali, katero so obsodili, da je pod komunističnim vplivom. To je še posebno potrdil zunanji minister ZDA, Dulles, na vseameriški konferenci v Karakasu. S pomočjo najraekcionarnejših predstavnikov raznih južnoameriških državic je skušal doseči vse pravice za neposredno vmešavanje v notranje zadeve guatemalske republike
Temu se je seveda odločno uprl guatemalski zunanji minister Toriello. Ta je ožigosal zlasti dejstvo, da se Dulles skuša vmešavati v notranje zadeve njegove države, pri čemer se poslužuje gesel o borbi proti komunizmu. Pri tem gre zlasti za to. da bi dosegel prosto pot k monopolizaciji poli-čnega in gospodarskega življenja republike. Toriello je zatrdil, da se bo Guatemala odločno uprla «internacionalizaciji maccarthyzma» ter vsakemu sklepu, ki bi s pretvezo komunizma nasprotoval temeljnim načelom demokracije.
Dodal je še, da njegova vlada ni komunistična, toda napadajo jo oni, ki kriče o komunizmu vsakikrat ko katera izmed republik Južne Amerike poskuša uveljaviti svojo neodvisnost in uvesti v državi socialne in napredne reforme.
V zadnjih šestih letih so se zelo poslabšale gospodarske razmere južnoameriških republik. Monopol ZDA na južnoameriških tržiščih in kontrola nad surovinami teh dežel sta zlasti v zadnjih šestih letih povročila, da so te države postale v še večji meri podrejene severnoameriškemu gospodarstvu. Danes, ko je severnoameriško gospodarstvo pričelo nazadovati, so se zmanjšale tudi potrebe po surovinah. Ker je Južna Amerika tako tesno podrejena ZDA, je kriza v še večji meri zajela njeno gospodarstvo. Zmanjšanje izvoza surovin je povzročilo povečanje primanjkljaja v bilancah. Toda ZDA ne dovolijo južnoame-
smerile svojo trgovino in jo navezale na druge države v svetu. Prav zaradi tega prihaja do vedno večjega odpora proti nadoblasti ZiDA. Prav zaradi tega se vedno bolj širi gibanje za politično in gospodarsko neodvisnost teh dežel
Guatemala se je otresla slamnatih mož. ki so jih poslale ZDA. Guatemalsko ljudstvo je izvolilo vlado, ki vodi neodvisno politiko. Prav zato pa je diplomacija ZDA naperila vse sile proti njej. Toda pri tem ne bo šlo tako gladko. Južnoameriška javnost spremlja z velikimi simpatijami borbo, ki jo vodi za svojo neodvisnost Guatemalska republika. Po raznih deželah Južne Amerike se ustanavljajo odbori in organizacije za prijateljske stike z Guatemaio.
se marsikaj ni dalo uresničiti in je torej ostalo le pri sklepu V svojem ekspozeju je Vuk-manovič nadalje priznal, da
Toda kaj bodo izvažali? Se bolj bodo pospešili ropanje v rudnikih in izsekavanje gozdov. Drugega ne morejo izva-
obstaja velikanska razlika med , žati. I
industrijo in kmetijstvom. Za kmetijstvo, ki zaposluje v Jugoslaviji 61,3% delovnega prese
Da postaja titovski režim vedno bolj protiljudski in pro-tidelavski nam d ikazuje tudi
bivalstva, se v vsej povojni j dejstvo, da so v zvezni skup-dobi nihče ni zanimal. Toda I ščini sprejeli sklep, ki ukinja ludi na industrijskem področju popust delavcem na počitnicah ni yse tako, kot bi moralo v turističnih hotelih. To razli-biti. Postavljeni cilj je še zelo I k0 so d0 sedaj krili iz javnih oddaljen.	sredstev. Tu seveda ne govo-
Važno je, da se dalje usta- ‘ rimo o tem. koliko ljudi je u-vimo pri vprašanjih, ki se ti- j živalo to ugodnost. Govori se čejo kmetijstva. Dobro vemo v namreč o 10 odst. delavcev. Iz kakšnem stanju se to nahaja, uradnih poročil pa je razvidno, Da se o vsem tem prepričamo j da je do sedai bilo deležno teh
. ugodnosti le 2,5 odst delavcev. Te številke povedo, da si ve-
je dovolj, ako pogledamo na bližnje kraje, ki se nahajajo onstran meje. Zato torej ne potrebujemo Vukmanovičevih številk, katere prav gotovo ne povedo resnice; kajti če bi to storile, bi morale biti še poraznejše.
Letošnji družbeni plan predvideva razne ukrepe, ki naj bi «zboljšali kmetijstvo». Med drugim določa nakazila kratkotrajnih kreditov za nakup reprodukcijskega materiala, umetnih gnojil, semen itd. Toda kdo lahko dobi te kredite? Mali proizvajalci prav gotovo ne, ker plan teži za tem. da dvigne širšo kmetijsko proizvodnjo. Zato pridejo v tem pogledu v poštev le veleposestva. Tako bo prav s pomočjo teh u-krepov zazijal še večji prepad med malimi kmetijami — in te so v velikanski večini po vsej Jugoslaviji — in med kulaški-mi posestvi. Zato imamo povsem prav, ako trdimo, da sedanji režim ne le obnavlja ku-laštvo, temveč ga tudi podpira na račun izmozganega revnega kmeta Družbeni plan predvideva. da bodo vzeli 15 milijard din iz splošnih javnih sredstev za kreditiranje. To pomeni, da bodo po drugi strani izmozgavali ludi industrijske in umske delavce, zato, da bodo iahko podprli kulaštvo.
Zbornica je obravnavala tudi vprašanje uravnovešenja bilanc. Sklenjeno je bilo, da bo-
likanska večina jugoslovanskih
delavcev ne more privoščiti primernega letnega oddiha v turističnih krajih. Sedanja režimska gospoda pa hoče. da bi še poslednji ne imeli dostopa poti spletkarjenja, podrejajoč in-
RESOLUCIJÀ ODBORA ZA SPORAZUM MED KP STO IN TRŽAŠKO FEDERACIJO PSI
Enotno zahtevajmo učinkovite ukrepe za preprečitev propadanja našega mesta
Udbor za sporazum med Komunistično partijo STU in tržaško federacijo Italijanske socialistične stranke, ki se je sestal, da preuči krajevno Stanje v zvezi z nedavnimi dogodki in razvoji vprašanja STO na mednarodnem polju, sm'atra za potrebno opozoriti na nevarnost tendence «zahodnih.» pisarn ter rimske in beograjske vlade, da nadaljujejo po
v letovišča. Ta bodo odslej na razpolago izključno le režimski gospodi in bogatim turistom iz tujine
Zadnja vesi o tržaškem vprašanju
V četrtek je Vladimir Popovič, jugoslovanski poslanik v Washingtonu na neki tiskovni konierenci med drugim izjavil, da Jugoslavija ne zahteva drugega nego nekaj slovenskih vasi v coni A, ki itak nimajo nobenega pomena za Italijo. Dejal je tudi, da pogajanja za razdelitev STO ugodno napredujejo.
terese našega prebivalstva napadalnim ciljem in načrtom imperialističnih skupin, zlasti ameriških. To potrjuje splošen in izmikajoč ton zadnjih izjav Scelbe v senatu ter dejstvo, da je tržaško vprašanje za vlado Scelba-Saragat povezano z vprašanjem ratifikacije zloglasne pogodbe evropske obrambne skupnosti.
Tržaško vprašanje bi moralo v resnici služiti kot sredstvo, da se vpliva na javno mnenje in opraviči pristanek na CED, kar bi pomenilo za Italijo izgubo narodne neodvisnosti, spremembo njenih mest in njenih pristanišč
in poveljstva vedrile in oblačile, kot se godi v Trstu, ki je dejansko že postal baza CED, kjer se členi te pogubne pogodbe praktično izvajajo. Ratifikacija pogodbe CED bi še poslabšala stanje Trsta, kot vojaške baze, zaostrila bi zaskrbljujočo gospodarsko krizo in oddaljila miroljubno rešitev našega žalostnega vprašanja.
Zato Odbor za sporazum med o-bema partijama izraža Komunistični partiji Italije, Italijanski socialistični stranki in vsem demokratičnim silam Italije bratsko solidarnost in vso podporo tržaških komunistov in socialistov, v borbi proti vladi ministra policaja, proti vladi CEDA, vladi izdajstva in vojne proti italijanskemu delovnemu ljudstvu ter poziva tržaške demokrate, iskrene ljubitelje miru in vse one, ki so trpeli ' zaradi preganjanja na-cilašistov, naj izrazijo svoj odpor proti zloglasni pogodbi tako-zvane «evropske obrambne skupnosti», ki predstavlja zaklon za
v vojaške baze, kjer bi tuje tete ponovno nemško oborožitev ter
NASTOP NOVE ITALIJANSKE VLADE V OZRAČJU K0RUPCIJ
Scelba je prebrodil na površje
z osmimi glasovi sredinske večine
Burni potek zaključne seje o razpravljanju glede zaupnice v parlamentu Leva opozicija odločno obsoja vključevanje Italije v ČED - Govor tov.
Di Vittorija o sindikalnih vprašanjih - De Gasperi in evropska vojska
RIM — V sredo ponoči se je zaključilo razpravljanje o zaupnici Scelbovi vladi, nakar je sledilo glasovanje, ki je dalo sledeči rezultat: Za zaupnico je glasovalo 300 poslancev demokristjanske in drugih sredinskih strank, proti njej pa 283 poslancev; en poslanec se je vzdržal glasovanja. Zato, da je bila zaupnica sprejeta je bilo potrebno 2vv glasov: Torej Scelba je zmagal z 8 glasovi. V Senatu je Scelba dobil 6 glasov večine.
V rimskem parlamentu so se ves Teden nadaljevale razprave o zaupnici Scelbovi vladi. Predstavniki leve opozicije so ves teden razkrinkavali Scel-bo, njegov program, kakor tudi snubljene DC zdaj z monarhisti, zdaj z misini, zdaj z ju-žnotirolsko Voikspartei. Slednjim je Scelba obljubil večjo avtonomijo v njihovih separatističnih akcijah.
Omembe vreden je zlasti govor, ki ga je imel v sredo komunistični poslanec Cullo. V njem je razkrinkal Scelbo in njegove obljube. Kot je znano je Scelba obljubil, da bo uvedel vrsto reform, katere je, ko je bil notranji minister v De Gasperijevi vladi, skozin-skozi sabotiral. Poslanec tov. Montagnana je napadel DC zaradi politike likvidiranja in-
0D PODPORI AMERIKANCEV SE OPOGUMLJAJO NEMŠKI MILITARISTI
Ponovna oborožitev Zapadne Nemčije predstavlja nevarnost za vso Evropo
Nemška armada, ki bo sestavni del evropske vojske, bo imela 60 divizij, 22.000 oficirjev in 80.000 podoficirjev - Obnavljanje bivših nacističnih kopnih in pomorskih utrdb - Protesti proti oboroževanju in ponovni uvedbi obvezne vojaške službe v Nemčiji
CED je še vedno na dnevnem redu pri vseh razpravah, ki se nanašajo na usodo Evrope in njene varnosti. To tem bolj, ker ameriški imperialisti prav s pomočjo CED obnavljajo nemško vojsko in dajejo potuho nemškemu militarizmu, ki •je povzročil že toliko gorja in razdejanja.
26. februarja t. 1. so v bonn-skem Bundestagu sprejeli zakon o spremembi ustave zapad-nonemške republike. S tem so obnovili zloglasno Wermacht in uvedli obvezno vojaško službo. Vse to se je zgodilo seveda s privoljenjem Amerikan-
oni pravo pobudo.
Danes se že govori, da bo Za-padna Nemčija dala 60 divizij na razpolago CED, kar predstavlja prav za prav večino v sklopu takoimenovane evropske vojske. V ta namen že danes vežbajo na desettiso-če bivših oficirjev in podoficirjev Wermachta. Po poročilih nemškega radia, bo imela bodoča nemška vojska najmanj 22.000 oficirjev in 80.000 podoficirjev.
Vzporedno, z obnavljanjem vojske, delajo po vsej Zapadni Nemčiji številne naprave, ki spreminjajo deželo v eno sa-
cev, odnosno za to so dali pravmo veliko vojaško oporišče, s
^ali so jim Prešernovo odlikovanje.
o nol^lSltm- da ni P°štenega Sl0veb-
< s°ki Sa ne bi Pri srcU zaskelel°
■ A sfcoraj vsakodnevnih nevšeč-ki Prihajajo iz Jugo-
itsfVa Or/6’ fcjer Se Ue Sam° m g0'
arskem, socialnem in politič-ima4r marveč tudi na kulturnem ‘ da K* uvaja amerikanski macho in ‘Pi ^Zem- Ena takih vesti je bila talinofno/’ ^ 50 focali s Prete. %	agrad° nič mani> k°t
avo ^ci JaSistična kolaboracionista, aa	Antona Lajovica in
titoVS® o A-dr' Luk° Kelemino, ki
času
osvobodilne borbe, ko
rejo več posluževati podobnih zavijanj. Čedalje bolj so prisilje. ni stopiti v odkrito borbo z ju-gos ovanskim ljudstvom, misleč
obenem, da so
ga toliko prevzgo-
,	•	-V/OL/V/V
— .11 $VQ^Sl°vanski tiarod krvavel
iskf ^ovaia’ nalrede.k in kulturo, tdje % ala 2 okupatorjem.
nejo s0 50 p° Resoluciji IU časi amo N, ( \t0Vci Prišepetavali Ijud-ia iz/» ŽapQS da ie obrat od Vzhoda ibno 1 bj ad le Titovo manevriranje, lžno5*3^ ;u revartt Amerikance za ;e k0<ilUrjg goslovanskih 50 milijonov o jedačiti-’Hki Uh Amerika noče ho nodalje so trdili da je to le %nJe 0 taktiziranje v pogledu *fau[Jai.poiitike, a istočasno žagi) estob,' da_ d°do neomajni v
»k ila: \»
liane»
0J d0 sz.
....	,	o— ..'..IVU JJ'
jih, da si to lahko že tudi drznejo. Zato je Tito «dovolil» Dji-lasu, naj piše članke za odpravo partije, v diktirano «modernizirano» literaturo uvajajo nemoralni kozmopolitizem, kinematografi prikazujejo abnomalne, reakcionarne in plehke filmske a-merikanade, gledališča (kot poročajo sami jugoslovanski režimski listi) uprizarjajo SO odst. repertoarja dekadentne kozmopolitske vsebine ter uprizarjajo ceio taka dela, kot je Kulundžičevo «Človek je dober», ki hvali bivše SS-ovce kot dobre ljudi, z namenom zabrisati njihove krvave zločine nad jugoslovanskim in drugimi evropskimi narodi itd. Vse to seveda le zato, da bi prevarili ter zavedli jugoslovansko ljudstvo na stranpot nemorale in korupcije,
Toda jugoslovanskega ljudstva
je ostalo zvesto idealom skupnosti slovanskih in drugih naprednih narodov, za katere so se borili naši najboljši ter premnogi dali svoja življenja. To je dokazalo ob manifestacijah po 8. oktobru v Beogradu in drugih jugoslovanskih mestih, dokazalo J e ob Djilasovem «prestopku», to dokazuje ob raznih plehkih filmskih in gledaliških prireditvah, ki jih bojkotira, to je dokazalo tudi ob zadnpi dodelitvi Prešernove nagrade, s katero sta bila nagrajena vsak p0 200.000 dinarjev bivša fašistična kolaboracionista Lajovic in Kelemina.
Slovensko ljudstvo se globoko zaveda, da se mora Prešernova nagrada dodeljevati umetnikom i.n znanstvenikom ne le v duhu velike Prešernove umetnosti, marveč tudi v duhu Prešernovih idej, ki oznanjajo enakost, bratstvo in svobodo. Dodeliti pa tako nagrado človekoma, ki sta se v najkočljivejšem preizkusnem trenutku izneverila lastnemu narodu, je skrajno brezobzirno od
ne morejo več prevariti ter z za- f strani tistih, ki o tem odločajo, seveda se titovci ne mo-doštenjem lahko ugotovimo, da To je profanacija narodne časti
in morale.
zato jugostovansko ljudstvo odločno odklanja take in enake poskuse nemoralnega zavajanja, Režimska gospoda se seveda vsakokrat zateče k zanikanju svoje krivde, ki jo zvali na podrejene organe. Tako se je zatekla tudi ob tem zadnjem dogodku s Prešernovo nagrado, čeprav vsi vedo, da pri komisiji za dodeljevanje nagrad sodelujejo celo najvidnejši režimski eksponenti.
Naš narod se ne pusti več varati. Posebno delavstvo se je odločno uprlo dodelitvi Prešernovih nagrad fašističnima kolabora. cionistoma. iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo klici, da ne smejo biti nagrajeni tisti, ki so sodelovali ter s,e pajdašili s fašisti, medtem ko je slovenski narod krvavel, v obrambo človečanskega ponosa in slovenske narodne časti, se tem zahtevam pridružujemo tudi mi, tržaški Slovenci ter zahtevamo, naj odvzamejo Prešernovo nagrado fašističnima kolaboracionistoma, ki je nista vredna!
JUSTO KOŠUTA
katerega bi bilo mogoče ob vsakem času sprožiti silen na pad proti deželam ljudske demokracije in proti SZ. Ze danes je v Zapadni Nemčiji več sto letališč, katera lahko služijo za več tisoč letal najrazličnejših vrst. Obnavljajo tudi bivše nacistične pomorske u-trdbe, kot so n.pr. Kiel, Lubek. Flensburg, Brernerhawen m Cuxhaven. Poleg tega so po vsej deželi raztresene baze za tanke in za topništvo
Obnavljanje nemškega militarizma upravičeno vznemirja svetovno javnost. Vsi evropski narodi se boje nove vojne.
Pretekli teden 'je 22 uglednih francoskih političnih voditeljev objavilo odprto pismo, v katerem obsojajo nemško oboro ževanje. V svojem pismu vabijo Francoze naj se udeleže v čim večjem številu protesta, ki bo 13. marca na Elizejskih poljanah v Parizu.
Demokratična mladina bo 24. in 25. aprila t.l. manifestirala proti ponovni oborožitvi Nemčije. Ob tej priliki bo v Berlinu konferenca, katere se bodo udeležili predstavniki raznih evropskih dežel. To bo obenem tudi manifestacija proti evropski vojski.
Po vsej Nemški demokratični republiki so v teku protestna zborovanja, na katerih se obsoja sklepe, ki so bili sprejeti v Bonnu. Zastopniki vseh slojev izražajo svojo voljo, da se bodo borili proti lem pogu-bonosnim načrtom.
Angleška komunistična partija je objavila odprto pismo, v katerem poziva delovno ljudstvo, laburiste in sindikate, naj se upro ponovni oborožitvi Nemčije. S tem. da bi pustili, da se oborožujejo tisti, ki so v zadnjih desetletjih sprožili dve vojni proti angleškemu ljudstvu, bi zagrešili neodpustljivo kriminalno dej'anje.
da veliko nezadovoljstvo v zvezi s ponovnim oboroževanjem in z uvedbo obvezne vojaške službe O tem piše dormundski buržoazni časopis «VVestdeul-sches Tageblatt» med drugim sledeče:
«Utegne priti do tega. da bo nekega dne na milijone Nemcev drago plačalo sklepe, ki so bili sprejeti v Bonnu. 15.
marca 1935 je demagog Goeb-bels sporočil svetu vest o ponovni uvedbi obvezne vojaške službe v Nemčiji ter da je Hitler ustanovil 15 divizij. Vse to je seveda opravičeval z miroljubnimi nameni. Kaj se je zgodilo potem, je vsem znano. Kako morejo Nemci, ki poznajo zgodovino zadnjih let, verjeti, da bi tokrat Nemčija imela drugačen uspeh od politike sile? Politika sile ne more služiti stvari miru v svetu!»
dutsrije IRI. Poslanec tov. Li Causi je silno kritiziral demo-kristjanski režim zaradi korupcije. Omenil je tudi zastrupitve v kaznilnicah, zlasti primer Pisciotte. Poslanec tov. Lombardi pa je govoril predvsem o CED ter poudaril, da celo nemški socialdemokrati nasprotujejo evropski vojski in ponovni oborožitvi Nemčije, dočim se Saragat za to navdušuje.
Posebno burna je bila zadnja seja, na kateri je parlament zaključil- razpravljanje glede, zaupnice Scelbi. Na tej seji sta tov. Pajetta in Nenni silno razgalila škandale in korupcije vladajočih krogov. Pajetta je med drugim omenil zastruplje-nja v kaznilnici Ucciardone. škandal, ki se odigrava okrog sedanjega . procesa proti, eliti rimske gospode zaradi primera markiza Montagna in dr. Zaradi, tega je„zayršalo v parlamentu .in je prišlo, skoraj „ do pretepa Tov. Nenni pa je govoril predvsem o CED, o o-brambi demokracije, o potrebi sodelovanja delavskih strank pri vodstvu države, o zbližanju med Italijo, SZ in Kitajsko.
V nedeljo je govoril De Gasperi na nekem zborovanju demokristjanskih voditeljev v Rimu. V svojem govoru se je zavzemal zlasti za evropsko vojsko. Dejal je, da je evropska vojska, edino jamstvo za italijansko demokracijo ter da je treba zato storiti vse. da bo parlament čimprej ratificiral pogodbo o tej vojski
Tudi generalni sekretar OGIL, tov Di Vittorio je govoril v nedeljo v Rimu. Njegov govor je bil sindikalnega značaja. Poudaril je važnost sedanje borbe na sindikalnem
odveč še posebej poudarjati.
Afera v zvezi z velikim procesom Montesi-Montagna, v katero so zapleteni številni de-mokristjanski prvaki, med ka terimi je tudi sin ministra Pic-cionija, zajema vedno širši odmev v Italiji. O procesu pišejo na dolgo in široko vsi časopisi.
O njem se je govorilo tudi v poslanski zbornici, kjer je prišlo skoraj do pretepa. Vedno ] beograjske večji so izgledi, da v tem primeru ne gre zgolj za kriminalni zločin peščice italijanske gospode, temveč .da je vsa zadeva prepleskana s politično barvo. V četrtek je odstopil s
grožnjo za mir. Potrebno je tudi podčrtati, da stališče Scelbe po vprašanju STO in stališče Tita, ki je pred kratkim izjavil, da se strinja z ustanovitvijo nekakega psevdo Svobodnega ozemlja, omejenega na cono A, dočim bi cona B ostala Jugoslaviji, ima za učinek podaljšanje in poslabašanje sedanjega že itak neznosnega stanja v obeh conah STO.
S tem v zvezi je Odbor za sporazum med komunisti in socialisti podčrtal vso globino in obzirnost gospodarske krize, ki ji ni primera in ki prizadeva vse sektorje in vse proizvajalne kategorije.
Ladjedelnice, eno od pljuč našega gospodarstva, trpe na resnem pomanjkanju dela, pomorski in kopneni promet se strahovito krči: x , kar ima za posledico, da so mala in srednja industrija, obrt in trgovina zašle u. Stadij polmrtvila: stanje brezposelnih, posebno pa mladine brez zaposlitve, je nadvse tragično; stn vanjska kriza je že postala akutna zaradi neprikladnosti številnih napol porušenih ali razpadajočih se hiš in sodnih izgonov, ki so bili izvedeni ali so v izvedbi; preko 3.000 oseb je po 8. oktobru zapustilo cono B, pod silo teroristične akcije titovskih fašistov in se' zateklo v Trst, kjer ne uživa dostojne pomoči s strani italijanske vlade, dočim se predvideva izselitev nadaljnjih desettisoi 1-stranov;
Spričo te tako tragične situacije. s perspektivo , e hujšega poslabšanja, je potrebno razgalili pred javnostjo pomanjkanje ali popolno nezadostnost resnosti trenutka primernih ukrepov s strani vladnih oblasti, kljub obljubam ZVU in italijanskih funkcionarjev zadevnih odsekov. To zadržanje prikazuje vso brezbrižnost in neobčutljivost za gospodarske pogoje, ki vzbujajo naraščajoče ogorčenje, nezadovoljstvo in zagrenjenost v tako kruto prizadetem prebivalstvu, kateremu se delijo le varljiva tešila.
U^'bor za sporazum med komunisti in socialisti poudarja z druge strani, da zadržanju vladnih oblasti ter zadržanju rimske in vlade do vprašanja teritorialne ureditve, odgovarja tendenca nekaterih strank, zlasti še Krščanske demokracije, da se spričo spletk tajne diplomacije o-botavljajo in izmikajo namesto da bi odločno postavile zahtevo, da
svojega položaja glavni poli-, se izide iz «statusa quo», ki po-cijski poveljnik Pavone. 1 (Nadaljevanje na IV. strani)
OD TEDNA
PETEK, 5. marca: — PALER- tovarn je poslalo svoje direktorje -rj	■- fn tehnike v Moskvo, kjer se bo-
MO: Zdravniška komisija, ki je izvršila avtopsijo trupla sicilskega bandita Angela Russa, je ugotovila, da je nastopila smrt zaradi zastrupljenja. Kot je znano so v kaznilnici Ucciardone, kjer je umrl bandit Russo pred nedavnim zastrupili s strihninom tudi prvaka sicilskih banditov in o-žjega sodelavca bandita Giuliana — VIDEM: Pred videmskim sodiščem bi se bil moral pričeti danes proces proti pokrajinskemu tajniku Partizanov miru in neke mu tiskarskemu delavcu. Zatože na sta, da sta vršila kampanjo prati CED. Na zahtevo branilcev so proces od godili SOBOTA, 6. marca : — WASHINGTON: Stevenson je očital predsedniku. ZDA Eisenhovverju, da je le medlo kritiziral Mc Car-thyja in njegova delovanje. Dejal je, da je prepričan, da si pred-
j '-T «m J x- y i i ivnilj v* a oi i v, v*
sednik domišlja, da je maccar-..	, v. ,	j ohyzem najboljša formula za po-
polju ter ožigosal razdiralne liti&ni uspeh republikancev, ki manevre žoltega sindikalista 1 so sedaj na vladi.
Romite. Znano je namreč, da | NEDELJA, 7. marca: — RIM: je ta napovedal sporazum s Skupina poslancev, članov CGIL
Coni industrio, na podlagi kale-	.Pti*1.,.8" aPrca'
.	,	.	?.. rodnega zenskega dne, predložila
rega naj bi delavci prejeli po- v zbornici zakonski osnutek o za-višek v znesku 500 lir na me- ščiti delavk na domu. MOSKVA: sec. Da bi bil tak povišek po- Tov:, Hruščov in Svernik sta ot-,	, ,	varila volilno kampanjo v SZ —
nizevalen za delavce, bi bilo LONDON: Pet velikih angleških
Zasedanje CK KP Francije
PARIZ — Na zasedanju CK KP Francije so bile izrečene ostre kritike proti dosedanjemu organizacijskemu sekretarju KPF, ki ni usmerjal organizacijskega dela v skladu s politično , linijo, ki jo je sprejel zadnji kongres KPF. Le-couer, dosedanji sekretar, ni sprejel tovariške kritike, zato ga je CK razrešil funkcije. Novi org sekretar je tov. Marcel Servin.
Na istem zasedanju CK je imel tov. Doclos obsežen referat, v katerem se je dotaknil tudi občih političnih vprašanj. Analiziral je zlasti vprašanje CED in vprašanje vojne v.ln-dokini. Tov. Duclos je pozval francosko vlado, naj takoj preneha sovražnosti v Indokini. Francosko ljudstvo''je sito pu-
Aretacije v Portoriku
Gonja maccarlhystov in FBI proti patriotom in komunistom
Po atentatu, ki so ga izvršili portoriški nacionalisti v wa-shingtonski poslanski zbornici so maccarthisti skupno z zioT glasno policijo FBI sprožili veliko gonjo proti portoriškemu ljudstvu, ki terja svoje pravice. Aretirali so številne voditelje raznih političnih stfank v Portoriku ter številne rodoljube. Med aretiranimi je tudi deset voditeJjev pred nedavnim ustanovljene Komunistične partije Portorika. Maccarthisti poskušajo izrabiti to priliko tudi za sproženje novih provokacij proti Komunistični partiji in raznim demokratičnim organizacijam ZDA.
List «La Prensa», ki izhaja v New Yorku poroča o veliki stavki v južnem predelu Portorika, kjer so veliki nasadi sladkornega trsa. Delavci, ki so zaposleni v teh nasadih, zahte-
Govor tov. Molotova
, MOSKVA — V četrtek je imel v Moskvi velik volilni govor zunanji minister, tov. Molotov. V njem se je dotaknil vseh glavnih svetovnih političnih vprašanj. Podčrtal je zlasti dejstvo, da je politika sile, ki jo vodijo imperialisti, pogubo-nosna in da zaradi tega ta politika izgublja na svojem prestižu. V Leningradu pa je govoril tov. Vorosiloy.
stolovske vojne, katere posle- vajo povišanje plač in skleni-
Tudi v Zapadni Nemčiji via-1 dice občuti na lastnih plečih. ' tev kolektivnih pogodb
Akcije vietnamske vojske
V, Vienamu je pretekli teden osvobodilna vojska izvedla vrsto zelo drznih akcij. Napadla je tudi več letališč ter uničila
mnogo letal ki so komaj do-
,n„i„ • a ____-in	i-i oviran su ma se vzarzan glasova
?	,1Z Amenke. Po uspelih nja _ PARIZ: Konferenca zuna
akcijah so razkačene franco- njih ministrov držav zaipadnega ske kolonialne oblasti uvedle bloka- ki bi se morala pričeti 30.
vrrio drastičnih odredb	marca v Bruslju, je bila odgode-
vr to arasticnin odredb.	na za nedoločen čas.
do pogajali za sklenitev nadaljnih pogodb o prodaji angleških industrijskih proizvodov SZ — DUNAJ: Snežni plazovi so zahtevali nadaljnjih 7 smrtnih žrtev na Tirolskem in Gornjem Štajerskem.
PONEDELJEK, S. marca: — NOVI DELHI: Indijski radio je poročal, da je prebivalstvo Pon-dicheryja protestiralo proti francoski okupaciji in zahtevalo združitev z indijsko domovino. Ta francoska posest meri skupno 291 kv km in ima okrog 225.000 preb, od Katerih jTC 60.000 živi v "mestu Pondichery — BONN: Nemški kancler Adenauer je odpotoval v Pariz na pogajanje o Posarju — DUNAJ: Število smrtnih žrtev zaradi plazov y Avstriji je naraslo na 16. Letos je .bela smrt zahtevala že 157 smrtnih žrtev v dej deželi.
TOREK, 9. marca: — HELSINKI: Finski osrednji volilni urad poroča, da so bile na nedeljskih volitvah poražene desničarske stranke. Napredovale so stranke ljudske demokracije in komunisti — FROSINONE: Voditelj demokristjanske sekcije v San Giov. Incarico je zaprosil za sprejem v Komunistično partijo Italije — GRADEC: V Gradcu je bil otvo-rjen urad za zvezo med Jugoslavijo in Avstrijo — TEHERAN: V perzijski prestolnici so se pričele volitve za 12 poslancev mesta. Nosilec liste, ki so jo predložili Mosadekovi pristaši in stranka Tudeh je bivši minister za zunanje zadeve Husein Fatemi
SREDA: 10. marca: — NEW YORK: Eisenhower je izjavil, da se ne strinja s predlogi za sestanek štirih velikih. S tem je prišel v navzkrižje z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom — PARIZ: Socialdemokratski prvak Moch le obsodil pritisk, ki ga izvajajo na Francijo glede CED — KARTUM: V sudanski prestolnici je bila otvoritev novega parlamenta. Vse cerimoni-je so se izvršile v ozračju obsednega stanja. Otvoritev bi bila morala biti že prvega marca, toda zaradi velikih neredev v prestolnici, so jo morali odnesti do danes — VIDEM: V Ugnano je priplul s čolnom 26-letni vodnik jugoslovanske milice Ivan Kuz-nar po rodu iz Banjšlce. Kot miličnik je služboval v Istri.
ČETRTEK, II. marca: NAJRO-BI: Angleško vojaško sodišče v Najrobiju je obsodilo polkovnika Griffiiihsa zaradi mučenja in pobijanja črncev plemena Ki-kuju. Obsodili so ga na pet let zapora. V zadnjih 48 urah so kolonialne sile pobile 48 pripadnikov Kikuju, 83 pa so jih zaprle. — RIM: Italijanski senat je odobril zakon, ki daje bivšim pripadnikom enot fašistične milice pravico do pokojnine. Komunisti in socialisti so se vzdržali glasova-
VAŽNA IZJAVA SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA, TOV MOLOTOVA
CED predstavlja poglavitno oviro
Mii « LB Vietnama
pri reševanju evropskih vprašanj
Politika sile, ki jo vodijo Američani, ne more služiti stvari miru
Sovjetski zunanji minister, tov. Molotov, je dal vrsto izjav o nedavni berlinski konferenci v zvezi z reševanjem nemškega vprašanja ter o drugih važnih svetovnih vprašanjih. Med drugim je podčrtal zlasti sledeče:
((Ameriški vodilni krogi mislijo, da so poklicani zato, da vodijo svet. Zaradi tega njihova zunanja politika temelji na politiki sile in pritiska. Stoječ na tem stališču so že 1949 leta ustanovili atlantski pakt, v katerega so vključili razne za-padnoevropske države, nekatere celo z velikim pritiskom. Ta pakt je zelo podoben nek-
5'
Slovenci s podeželja, dopisujte v svoj list!

danjemu paktu proti Kominterni, katerega so leta 1937 ustanovne nacistična Nemčija, fašistična Italija in militaristična Japonska, in je prav tako, kot omenjeni pakt naperjen proti Sovjetski zvezi. Danes imajo ameriški monopolistični krogi velikanske dobičke od tega pakta, delovne množice držav-članic pakta pa trpijo; kajti one nosijo glavno breme blaznega oboroževanja.
Toda ta politika sile je brezuspešna. To nam je zgovorno potrdila korejska vojna, ki se ni končala z vojaško zmago nadmočnih ZiDA. Tudi v Indo-kini spodletajo načrti kolonialistov, ki so podprti od ZDA. LR Kitajska pa je v zadnjih letih, kljub vsem mogočim oviram ZDA, napravila velikanske korake naprej. Tako lahko rečemo tudi o vseh deželah ljudske demokracije v Evropi.
Berlinska konferenca je pokazala, da je možno razpravljanje o vseh obstoječih vprašanjih. Pokazala je. da je mogoče konkretno reševanje teh vprašanj po mirni poti.
Berlinska konferenca ni rodila takih uspehov, kot jih je bilo pričakovati. Toda ni bila niti brezplodna. Pustila je odprta vrata za nadaljnja razpravljanja in pogajanja. Konkreten primer bo bodoča konferenca, ki bo v Ženevi, in katere se bo udeležila tudi LR Kitajska.
V Berlinu bi se bilo lahko mnogo več doseglo, seveda če bi bile vlade ZDA, Velike Britanije in Francije pokazale malo več dobre volje. Toda te vlade so se oddaljile od sporazumov, ki so jih svojčas podpisale. Poteptale so mnogo sklepov, med katere spada tudi sklep glede prepovedi obno-
vitve nemškega militarizma, ki predstavlja resno nevarnost za Evropo.
V sklopu evropske obrambne skupnosti so ustanovili tako imenovano evropsko vojsko, v katero so vključene vojske nekaterih zapadnoevropskih držav. Kljub temu, da te države predstavljajo vse skupaj 1/5 Evrope in kljub temu, da bo na čelu te vojske vedno po en ameriški general, se vendar ta vojska imenuje evropska vojska. V tej vojski bodo imele premoč nemške divizije. Zato da bodo lahko spravili skupaj 60 nemških divizij, so v Bonnu pred nedavnim sprejeli sklep o obvezni vojaški službi, v katero bodo poklicali vse moške v starosti 18 let. Na tak način, torej, oživljajo nemško vojsko. Na podlagi sporazumov o evropski obrambni skupnosti, bodo an-glo-arneriške čete ostale v za-P.adni Evropi še mnogo let. kar predstavlja pravo poniževanje za nemški narod.
"viade držav zapadnega bloka niso hotele na berlinski konferenci rešiti nemškega vprašanja; niso hotele sprejeli sporazuma glede združitve obeh delov Nemčije. Pri tem jim je bonnska vlada vsestransko stala ob strani. Bonnska vlada ni hotela privoliti v to, da bi se vsedla za zeleno mizo ter pričela -pogajanja s predstavniki vlade Demokratične
Nemčije. Ministri zapadnih velesil so odklonili predlog o sestavi začasne enotne nemške vlade, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov Vzhodne in Zapahne Nemčije. Ministri treh velesil niso hoteli razpravljati o razbremenitvi Nemčije obveznosti, ki jih ima zaradi okupaci e Te obveznosti, odnosno bremena predstavljajo 35 odst. proračuna Zapadne Nemčije. Pač pa so govorili o
«svobodi». Tudi 'Sovjetska zveza je za svobodo, toda ne za tako «svobodo», ki omogoča militaristom, da zopet dvigajo glav.e. Tudi Hitler je prišel na oblast s pomočjo takoimeno-vanih «svobodnih volitev». Pot na vlado so mu ugladili prav taki ljudje, kot je danes Adena uer Von Papen je pripadal tudi isti stranki kot danes Adenauer. Vsem pa je znano, da so za slamnatimi možmi, kot je
motorja jo bosta sukala okoli njene lastne osi in vrtela na vozičku tako, da bodo točno prikazani dan in noč ter spremembe letnih časov. Osvetljevanje zemlja po sončni svetlobi bo prikazano z električnimi žarnicami in žarometom. Gledalci si bodo lahko točno domišljali. da gledajo naš planet kot potniki na kakem zrakoplovu iz daljave 8000 kilometrov.
BAKU: pogled na enega izmed velikih trgov prestolnice Azerbajdžana
Ljudska oblast in delavska partija LR Vietnama posvečata veliko pažnjo zdravstvenemu problemu.
Leta 1948. je bilo v deželi 12/ bolnic, danes pa jih je že preko 3.900. Zgrajenih je bilo nadalje več zdravilišč za delavce. kmete, ranjene vojake, in oficirje ljudske armade. Veliko skrb posveča ljudska oblast blagostanju mater in o-Irok. V to svrho je bilo postavljenih veliko število domov za matere in otroških am-bulatorijev. Razen tega obstaja široko omrežje otroških vrtcev in jasli. Ljudska vlada si prizadeva za strokovno usposobitev sanitetnega osebja, ki izhaja iz delavskih in kmečkih vrst, V letih od 1949 do 1952 se je na posebnih tečajih usposobilo 27.000 sanitetnih delavcev. Vietnamski" kirurgi se v veliki meri poslužujejo sov-:etskih metod, posebno metode sovjetskega akacemika Pilatova, ki so jo uporabili že v 'rakih 8.000 primerih.
Predlogi lov. Molotova za m
Prot ruarj Ivezo Itrijo pjak. <
Dve stališči: na eni strani CED (Evropska obrambna skupnost), ki jo postaviti °V< imperialisti na drugi strani pa zadnji predlogi, ki jih je postavil na berlinski kof]ave
renči tov. Molotov za evropsko kolektivno varnost.
Ze samo iz nekaterih členov obeh pogodb o varnosti si vsakdo lahko objektivno mnenje, na kateri strani stoje pravi branilci miru v svetu.
Evropska obrambna skupnosl
Poljska industrija
V Zarflbrovvu, v pokrajini Bialistok na Poljskem so pred enim letom .Pr ičeli graditi velikansko kombinirano tekstilno tovarno. Gradnja tovarne spala v šestletni plan in bo največja tovrstna tovarna v državi. Načrte zanjo so izdelali sovjetski inženirji. Sovjetska zveza bo tovarno tudi opremila z modernimi stroji. V bližini tovarne gradijo večje delavsko nase'je. Do sedaj so dogradili štiri večnadstropne stanovanjske hiše za delavske družine, v načrtu na je gradnja hotelov za delavce brez družin.
Člen 1. - S pričujočo pogodbo velike sile pogodbenice (Nemčija, Francija. Luksemburg. :Nizozemska, Belgija, Italija - op. ur.) ustanavljajo Evropsko obrambno skupnost nadnacionalnega značaja, v kateri so vključene skupne institucije, skupne oborožene sile in skupni proračun.
Člen 2. - paragr. 3 — Vsak oborožen napad, naperjen proti kateri koli izmed držav članic v Evropi in proti evropskim obrambnim silam, bo smatran kot neposreden napad proti vsem državam članicam.
Države članice in evropske obrambne sile bodo dale napadeni državi ali napadenim silam pomoč in podporo z vsemi sredstvi v njihovi oblasti, vojaškimi in drugimi.
Člen 9. - Oborožene sile evropske skupnosti, v naslednjem nazvane kot «Evropske obrambne sile» so sestavljene iz kontingentov, ki jih stavijo na razpolago evropski skupnosti države članice za njihovo združitev pod pogoji, ki jih predvideva pričujoča pogodba! Nobena država članica ne bo rekrutirala in ne bo vzdrževala nacionalnih oboroženih sil, razen tistih, ki jih deva naslednji člen 10.
Člen 18. :— Evropske obrambne sile prejemajo tehnične direktive od primernih organov NATO v okviru vojaške kompetence slednlih.
Idnose
.jama. ušiv-,
in varnosti v Evropjp^T Ijegov
Za kolektivno varnosl v Evrobà
2. -
da se
i bšnji
1. - K pogodbi lahko pristopijo vse dri R”SČ Evrope, neglede na njihov socialni rC*3!85* ki se strinjajo s cilji in sprejemajo obti^ ,r predvidene v pogodbi.	Foro št
Države pogodbenice se obvezuj^^Jj
bodo vzdržale katerega koli nwoven
bojnega napada: da se ne bodo v s\L ■„
mednarodnih odnosih posluževale groženk. nj
uporabe sile in da bodo v skladu z liljj "
OZN reševale mirnim potom vse sporq5^ -,
bi lahko me l njimi nastali...	u
le ure
3. Države pogodbenice se bodo posiijo c vale vsakokrat, čim bi se na cpozorilosanj, 1 izmed teh pojavila nevarnost oborožeiensk' napada v Evropi proti eni ali več držaljenju pogodbenicam...	itroko
7. — Države pogodbenice se obvezujejffvetni se ne bodo pridružile nobeni koaliciji aizzaci vezništvu. katerih nameni so v protislovje z nameni pogodbe g’ede kolektivne variplovt v Evropi.	pirogo
9. - Priznavajoč posebno odgovornostih 1 jo imajo države, stalne članice Varnosti;} ^at
predvi- I sveta OZN za vzdrževanje mednarodne ^ldno ' nosti in miru, bodo države pogodbenicei}} j vabile vladi Združenih »drža v Amerikei Ljudske republike Kitajske naj poobla(J ani8 svoje predstavnike, kot opazovalce v nizaciji ustanovljeni na podlagi pogodbe!
SAMI PRIZNAVAJO...
PRETIRANE TAKSE ZA ŠOFERJE
Te dni je .bilo razpisano podaljšanje vozniških dovoljenj za voznike amaterje motornih vozil za leto 1954. Za to podaljšanje mord vsak voznik letos plačati nič manij kakor 280 din za prošnjo in 700 din za zdravniško Spričevalo. Skupaj 980 din. Vozniki a-materji so s tem izdatkom precej prizadeti, ker je med njimi veliko študentov, delavcev in uslužbencev, ki si ta izdatek ne bodo mogli privoščiti, samo zato, da imajo zavest, da so šoferji in da imajo podaljšano vozniško dovoljenje. Pomislimo samo na to, da živi študent z 2000 do 3000 din na mesec.
(«Slovenski poročevalec»
2. 2. 1954)
za aparate in instrumente. Čakalnic in sob za obiske bolnišnica nima, zà laboratorij služi le majhna soba, ki je hkrati soba primarija in drugih zdravnikov.
(«Ljubljanski dnevnik»
2. 2. 1954)
9 POSTELJ - 700 PORODOV V 1 LETU
Bolnišnica v Brežicah je v središču zdravstvenega okoliša, ki šteje 120.000 prebivalcev, a danes razpolaga samo z 206 posteljami, kar je odločno premalo. Najtežje pa je s porodniškim oddelkom, saj ima samo 9 postelj, v letu 1953 pa je bilo v porodnišnici nad 700 porodov. Težave so tudi z o-peracijskimi prostori, ki nimajo niti nujnih stranskih prostorov
Na Poljskem rastejo nove tovarne
V LJUBLJANI 9.852 PROŠENJ ZA STANOVANJA
Po podatkih popisa stanovanj se j<e v razdobju 1946-49 pridobilo v Ljubljani povp, ečno letno 212 stanovanj. Tempo graditve stanovanj v navedenem povojnem času je zaostajal za 3,5 krat za tempom graditve stanovanj v predvojnem času. Dejstvo, da je v Ljubljani za 40.356 gospodinjstev samo 31.075 stanovanj na razpolago in da je na stanovanjskem u-radu 9.852 prošenj dokazuje, da je v Ljubljani sorazmerno nizek stanovanjski standard.
(«Ljubljanski dnevni k»'
3.	2. 1954)
GOLJUFIJE V MARIBORU
V podružnici «Fotolika» v Mariboru so goljufali in ponareje vali na venko. Po poročilu revizijske komisije je v podružnici za okrog 3uu.uu0 o.in primanjkljaja, navzlic vsem manipulacijam, Ki so jin počeli. Koliko pa je se razen tega škode bo najbrž težko ugotoviti.
Cena 6 slikam je bila določena 300 din, ljudje pa so zanje plačevali 40U, 500 j,n 600 din. V podjetju «Papir» v Mariboru so kar naenkrat kuipili za 200.000 din papirja, o tem pa ni bilo v knjigah podružnice nikjer sledu.
(«Ljubljanski dnevnik»
4.	2. 1954) NARAŠČANJE
NALEZLJIVIH BOLEZNI
Pismo sekcijam
1. - Vse sekcije opozarjamo na važnost, da organizirajo, kjer tega niso še storile, komemoracijo prve obletnice smrti tov. Stalina. Agitprop bo preskrbel govornika.
2. - Proslave S. marca so povsod dobro uspele, zenska organizacija je pokazala, da ima tudi na podeželju povsod iniciativo. Vsak sekcijski in celični komite naj resno preuči vprašanje pomoči, ki jo lahko dajo tovariši pri delu žena. Razen tega naj se pritegne žene v večjem številu v sekcijske in celične komiteje.
3. - Sekcije naj dobro pripravijo sekcijski plenum. Pri določevanju datuma za plenum je treba vzeti v poštev dan, ki bo najbolj primeren za vse tovariše tako, da bo udeležba čim večja. O plenumu je treba diskutirati tudi v celicah. Vsem tovarišem je treba pravočasno razposlati vabila, na katerih naj bo tudi dnevni red plenuma. Potrebno je tudi, da se pred plenumom obišče posamezne tovariše ter jih upozna z
njegovo važnostjo. Poročilo, ki ga sestavi sekcijski komite naj bo kratko, jedrnato in prilagojeno razmeram okraja. Intervencije na plemunu naj ne bodo predolge, marveč kratke in konkretne. Zaključki plenuma morajo služiti kot podlaga političnega programa sekcije.
4.	- Začenja se kampanja za nabiranje prispevkov za prvomajske proslave. Sekcije in celice naj pregledajo, kako so vodile kampanjo lansko leto. Pri tem je treba paziti, da se ne zaide zopet v iste napake in pomanjkljivosti. S to akcijo moramo približati čim večje število demokratov, ki bodo prispevali za dober uspeh prvomajskih proslav.
5.	- V sredo 17. t. m. ob 20. uri bo sestanek sekretarjev celic zgoniške sekcije.
6.	- V četrtek ob 20. uri bo v Dolini aktiv komunistov dolinske občine.
7.	- Odgovorni za administracijo naj uredijo s centrom vse še neporavnane račune, kot brošure, članarino itd.
V Ljubljani se je oktobra, no-vembia in decembra močno razpasla skriatinka. Razsajale pa so precej tudi ošpice 'in norice. Zaradi, škriatinke so zaprli šolo na Vrtači, Ledini in v Mostah. Sedaj pa se je pojavil v šoli Frana Levstika v Ljubljani — mumps. V prvih in tretjih razredih je izostalo zaradi te bolezni okrog 80 otrok. Ko se ugotavlja znatno bilanco nalezljivih bolezni med osnovnošolsko miadino, se nujno trči ob problem učnih proštov na ljubljanskih šolah. Tekoče šolsko leto so se v prvo šolsko leto vpisali otroci 1946. letnika in so šole zasedene daleč preko svoje kapacitete. Iz tega razloga se ne da razredov dobro prezračiti in primerno ogreti. Povprečno čiščenje in slabo zračenje vpliva na zdravje otrok iter pospešuje širjenje raznih nalezljivih bolezni. Sprašujemo se, če je že sedaj tako, kaj bo v jeseni, ko bo naval na šole še večji z ozirom na velik dvig rojstev 1947. leta.
(«Ljudska pravica-Borba»
4. 2. 1954)
bil n. pr. Von Papen stài! nemški magnatje. monopolisti, ki so imeli velikanske dobičke od oboroževanja in od vojne. Tudi danes stoje za Adenauerjem enaki magnatje, kateri si prav tako' kopičijo dobičke od blaznega oboroževanja.
Sovjetska zveza je naklonjena povsem drugačni politiki glede Nemčije. Ona hoče sklenitev mirovne pogodbe, združitev obeh delov Nemčije. ustanovitev začasne enotne vsenemške vlade in volitve v vsej Nemčiji. Povsem jasno pa je, da Sovjetska zveza odklanja Vse. kar bi vodilo do tega. da bi Nemčija ponovno predstavljala nevarnost za Evropo in da bi postala novo žarišče militarizma. Zato pa je rešitev nemškega vprašanja odvisna predvsem od tega ali bo obnovljen nemški militarizem, ali ne bo obnovljen.
Tudi za naše Ozemlje bi imel CED p igubonosne posledice. Z njegovo odobritWanjei v italijanskem parlamentu bi bilo tudi STO avtomatično vključeno v takozvvja p, «evropsko obrambno skupnost». Uresničitev predlogov tov. Molotova pa pomeni us'he pr najboljših pogojév za končno ustanovitev STO in s tem ukinitev vojaške britòr, ______________________________ Jgljstv
fH°var
rite v
KAPITALISTIČNA POLITIKA NACIONALNEGA ZATIRANJA
Največji zemeljski globus sveta
Kako bi videl gledalec našo zemljo, če bi se postavil v razdaljo 8000 kilometrov od nje? V dveh letih bodo lahko obiskovalci vrta Babsonovega kolegija za trgovske študije v Wellesleyu (Massachusetts) odgovorili na to vprašanje z lastnimi očmi.
V tem času bodo namreč končana dela na največji vrteči se zemeljski krogli na svetu; na globu u bodo prišle do izraza celine, države in vse pomembne značilnosti zemeljske površine.
Jeklena krogla Vpremeru 9 metrov, težka 21 ton. položena na šesttonski osi. ki bo drsela na posebnem vozičku po temelju iz samotne' opeke. ' bo predstavljala zemljo v merilu 15 km: 1 cm. Dva električna
Titov režim se usmerja na srbski velekapital
Metode po vzgledu starega režima - Srbski kapital ima privilegiran položaj „Konjug“ noče prodajati slovenski usnjarski industriji - Odkrito zapostavljanje radijske industrije v Sloveniji - Poskus likvidacije slovenske industrije filma
Jugoslavija, ki je večnarodna država, podlega danes, po vzpostavitvi kapitalizma in vključitvi v svetovni kapitalistični gospodarski sistem, volčjim zakonom kapitalističnega sistema tudi na področju narodnostnega vprašanja. Mnoga dejstva dokazujejo,
režim, iste metode zatiranja naro- | dobitve na področju nacionalne
dov, kot buržoazni režimi gih večnarodnth državah.
Izdajstvo jugoslovanskih oblastnikov je uničilo vse pridobitve, ki so si jih priborili Jugoslovan ski narodi za časa NOB in po osvoboditvi Jugoslavije s strani
da uporablja današnji beograjski Rdeče armade, med temi tudi pri-
V eni izmed številnih in dobro založenih trgovin živil v Bukarešti (LR Romunija)
V SLOVENIJI JE LE DESETINA SOL V PRIMERNEM STANJU
Pri izvršnem svetu LR Slovenije je bila formirana komisija za reformo splošno izobraževalnih šol, -ki je ugotovila, da je v Jugoslaviji najtežji položaj šole prav v republiki Sloveniji, kjer je le 10 odstotkov šol v primer-; nent stanju, medtem ko je zvezno j bovprečje 33,93 odstotka. Presenetljivi so podatki o tem, kje so sedaj učilnice. Mnoge so nad hlevi- in skednji, drug-e pa v razpadajočih barakah, taki so primeri v Mrzlem polju, v Spodnjem Lokavcu, v Dražgočah, Sv. Primožu, Gradecu, Tezhu, Venčese-1 ju, Kidričevem, Srednji Dobravi in drugje. Poleg tega v minogih krajih morajo v isti učilnici imeti dnevno po trije ali St ir i je razredi pouk. Taki iprlmer i so v Dobrni, Ajdovščini, Vinici lin Velenju. Mnoge šole so nameščene po barakah (takih je 25), v različnih poslovnih prostorih, gostilnah, trgovinah, po farovžih, mežnarijah, po mal ih kmečkih izbah in podobno. Vseh šol, ki niso v poslopjih zgrajenih za šolo je v Sloveniji 352. Se vedno imamo- 814 vlažnih učilnic, v 80 učilnicah pa mora ves dan goreti -luč.
(«Ljudska pravica-Borba»
4 , 2. 1954)
KAKO SO OPEHARILI SKUPINO ITALIJANSKIH EMIGRANTOV
Zagotovili so jim posestvo čakalo pa jih je razočaranje
V današnjem članku bomo navedli še par konkretnih primerov tragičnega životarjenja emigrantov v tujini. Brez dvoma imajo v tem pogledu največje izkušnje emigranti iz Italijanske republike. Italija je bila namreč skoro v vseh dobah
več let v Avstraliji: «Pri dvajsetih letih noče nihče umreti, toda ta sovražna zemlja tira v smrt tudi v cvetu mladosti. Zastrupljen /rak se dviga iz pustih step, gnezda kač .zastrupljevalk človeka, in umira se, hoče in mora se umreti
neusahljiv vir za organizato- Obtoževati mrtve je podla ža-
rje emigracije. Kot pred vojno v' fašizmu, tako so našli prekupčevalci z belimi sužnji v povojni dobi v demokristjan-ski vladi najboljše zaveznike za svoje umazane kupčije z brezposelno delovno silo, ki je na žalost ni nikoli primajko-valo;
Ob priliki lanskih upravnih volitev je par desetin brezposelnih mladincev iz Cremone nasedlo vladni propagandi in se vpisalo za emigracijo v Avstralijo. Najeti so bili brez vsake delovne pogodbe. Cim pa so prispeli v takozvano" «obljubljeno deželo», so jih takoj poslali v neke vrste taborišče, kjer so več mesecev životarili v brezr" ' ju. Neki Gašperine Rossi n, mogel več prenašati takih v.-igičnih razmer, predal se j, popolnoma obupu in se obesu na tramovju v baraki. Tragičnemu vzgledu je kaj kmalu sledil še neki drugi mladi sotrpin.
Značilen je komentar, ki ga je ob tragičnih dogodkih objavil v nekem tamkajšnjem listu italijanski duhovnik Marino Di Benedetto, kateri živi že
litev. Obtožujmo in obsojajmo žive. da ne bo nihče več umrl tako tragične smrti». Po tragičnih dogodkih je pribežal iz Avstralije v domovino izseljenec Renato -Schiavini iz Cremone, ki je v celoti potrdil o-bupne razmere tamkajšnjih e-migrantov.
V Bonevillu (Avstralija) so bile lansko leto velike demonstracije izseljencev, ki so že dolge mesece zaman čakali na obljubljeno de-o. Policija pa je nastopila proti nesrečnežem s pendreki, pretepala do krvi in jih veliko število aretirala. Prav v tistem času sta prispeli v Avstralijo dve nemški ladji z emigranti. Cim pa šo se na licu mesta prepričali, da ne obstajajo nikake možnosti človeka vrednega življenja, so se vsi nemški emigranti vrnili z istima ladjama v domovino.
Slični pogoji čakajo emigranta tudi v drugih prekomorskih deželah. Leta 1952 se je izselil iz province Latina v Italijanski republiki neki Eleu-terio Fusco in z njim pet sovaščanov. Podpisali so pogodbo za Brazilijo, kjer bi se nase-
lili kot koloni. Pogodba jim je jamčila hišo. moderno kmetijsko orodje in živino. Po nekaj letih obdelovanja bi mpralo postati posestvo njihova last. Doma so prodali vse borne premičnine in celo skromno krpo polja. Odpotovali so z družinami (6 žena in 12 otrok). Cim pa so prispeli v Brazilijo so jim povedali kruto resnico, to je, da ne bodo postali koloni, marveč samo navadni poljedelski delavci Za stanovanje so jim dali napol porušeno hišo, brez oken in vrat in z razbito streho. Delati so morali na plantažah kave od 6 do 17 ure, to je v najhujši vročini. Vsa živila so morali kupovati pri gospodarju, ki so mu bili ob koncu meseca dolžni 1.509 «kruizerov» (tamkajšnja valuta), dočim je znašala plača 2.000. Ko so pokazali gospodarju delovno pogodbo, je tudi on pokazal svojo, ki je bila docela različna. Italijanske vladne oblasti so emigrante nesramno osleparile. V dveh mesecih so se zadolžili za hrano pri gospodarju za preko 50 tisoč lir v ital. Valuti. Ker so bili pogoji nevzdržni, so se obrnili do italijanskega konzula, ki se pa sploh ni zmenil za prevarane rojake. Končno so prodali še. tisto borno premičnino, ki so jo prinesli s seboj, to je dvokolesa, nekaj zlata in celo rjuhe ter se vrnili v domovino.
politike. Istočasno z izdajstvom nacionalnih interesov naše domovine so litovski oblastniki po vzgledu Karadjordjevičev udarili tudi po narodnostni enotnosti naših . narodov, da bi onemogočili njihovo skupno borbo za neodvisnost Jugoslavije. Zahrbtno so u-kinili zakon o prepovedi netenja narodnostnega sovraštva, likvidirali so pravice narodnih manjšin, o skrbi za razvoj zaostalih republik ni ostalo niti sledu.
Januarja 1953 leta je Titova vlada likvidirala demokratično ustavo iz leta 1946, ki ni bila več v skladu s kapitalistično stvarnostjo v Jugoslaviji in sprejela novo, reakcionarno ustavo, s katero so tudi formalno uničene vse pridobitve borbe naših narodov. Z novo ustavo je likvidiran Svet narodov, eden izmed enakopravnih domov Zvezne skupščine in zavržena pravica na samoopredelitev do odcepitve. Nova «ustava» je tudi uradno potrdila obstoječo nacionalno neenakopravnost.
Režim beograjskih oblastnikov je predsvem orodje v rekah zahodnih imperialistov, toda istočasno služi interesom domačega kapitala. Vendar njegov odnos na-pram posameznim nacionalnim buržoazijam ni enak. Režim sicer zastopa interese jugoslovanskih kapitalistov v celoti, teži pa obenem za tem, da si zagotovi podporo najmočnejše b uržoazije v deželi. Kot predvojni protiljudski oblastniki, tako se tudi beograjski režim usmerja predvsem na srbski velekapital.
Poglejmo samo nekaj značilnih dejstev, ki nam to potrjujejo. Predstavniki slovenskega industrijskega kapitala v zadnjih mesecih vedno bolj očitajo srbskemu kapitalu, da ima Po zaslugi režima privilegiran položaj, kar izkorišča za dušitev konkurenčnih podjetij v drugih republikah. Mnogo hrupa je bilo okrog «Ko-njuga», monopolističnega podjetja za nabavljanje in prodajo kož v Beogradu, ki je z odobritvijo oblasti odbilo lansko leto prodajo kož slovenski usnjarski industriji in jih prodajalo samo srbskim podjetjem.
Spopad je nastal tudi v vprašanju radijske industrije. Predstavniki slovenskih podjetij so izjavili. da so bile podjetjem za proizvodnjo radijskih aparatov v Srbiji odobrene devize za nakup sestavnih delov in surovin v inozemstvu, slovenskim podjetjem pa ne. Slovenska podjetja so morala kupovati devize «na črno», kar je imelo za posledico, da so bili njihovi aparati dražji od srbskih. Nastali poližaj je prisilil celo «delavski svet» podjetja «Telekomunikacije» v Ljubljani, da nastopi proti takšnim odnosom, ki jih v svojem pismu «Borbi» z dne 2. 12. 1953 označuje kot «odnose, ki niso nikakor več v skladu z načelno gospodarsko politiko».
Nasprotja so se zaostrila tudi v vprašanju filmske industrije. V drugi polovici lanskega leta so beograjski oblastniki z vsemi silami poskušali likvidirati filmsko industrijo posameznih republik, predvsem Slovenije in Hrvatskg
in jo združiti s srbskim filmskim podjetjem «Zvezda», t*redstavriikt slovenske Jilrnske industrije so označili to dejanje, kot poskus likvidacije pravice do samostojnega razvoja in kot udarec proti nacionalni kulturi. V drugi polovici leta 1953 se je zaostril spopad tudi na področju založniške dejavnosti. Zagrebški «Vjesnik« je. 7. 12. 1953 odkrito očital, da se srbske založbe nahajajo v privilegiranem položaju, ker so dobile lansko leto nad 260 milijonov subvencij, dočim so Hrvatski dodelili le 100 milijonov in še teh niso izplačali.
V ostalih republikah se položaj neprestano slabša. Z zloglasnim «družbenim planom» je režim zmanjšal proizvodnjo industrije v Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini mnogo bolj, kot v razvitih republikah, obenem pa jim je določil sorazmerno višje stopnje akumulacije. Po pisanju «Pobjede» z dne 27. 9. 1953 so industrijski predmeti široke potrošnje, ki prihajajo v Črno Goro, mnogo dražji kot znaša državno ANTUN SALAVARDIC (Iz lista «Za liudsko zmago»)
(Nadaljevanje na 3. sirarn)
Pisani suei
,.e do: Jun p h"očju tiveh Fali. ,
Nini
pika
------- ----------Trojni!
AMERIŠKA LETALSh j / OPORIŠČA V GRClMoma
Atenski list «Acropoli venpe o pripravah za gradnjo l;e v riških letalskih oporišč nam , čiji. Priprave se vršijo nSpi3an’
lagi vojaškega sporazumivalcu' Z,D A in Grčijo. V Atene itiiaku prišla predstavnika amein tak zračnih si! Turner in hlasar Ustanovila sta tehnično haerno sijn. ki je začela pripri iz načrti za gradnjo oporišč Cev, r
ner in Rylon sta si tudi Viti.
dala kraje, kjer b*>do— £
letališča. Pristanišče 'Vensk (Kreta) bo postalo vojašTBotvd morska baza oboroženfeano. NATO v Sredozemlju,f 20. ŽELEZNA RUDA |°biav NA KITAJSKEM .čno PEKING — Kitajska pNe je sporočila, da je bilo 'Sania žini Patuja. ob zgornji K V t ni reki (severna Kitajska'kazan krito ležišče železne ruč*°roš je eno izmed naj več jih ifl 'dovs bogatejših na svetu. A°nfe KRIZA V ZDA r°Ved NEW, YORK — An)8 Pret tisk piše o znakih povF:'6lien gospodarske krize v ZDAj[Jvoje «Economie Notes» piše $ drugim, da je industrijskaj^eHk; izvodnja v preleklem jvrŠite rju znatno padla. V pnVserin z lansko pomladjo je indJ; °itie ska proizvodnja nižja zal^las Od preteklega de embiy0 Ve< danes je že preko 380.000 jCev k sirijskih delavcev bilo f Ce ščenih z dela. Uradne st
ke poročajo, da je bilo lafjejstv tem času zaposlenih v ! , lajc
750.000 industrijskih del8 ?^°Ve: več, kot pa jih je danes. ,lugosi

ZA VSAKOGAR NEKA}
«Ali si še vedno jezna name?»
JE ŽE PLACALA
ŽENA pošlje možu, ki je na po-naslednjo brzojavko:
i ; : f „ i f a ;
to vanju,
«Hišni lastnik vztraja. PošIJf takoj denar za najemnino.»
Mož ji takoj brzojavno odgovori: «Cez nekaj dni pošljem nakazilo. Tisoč poljubov.»
Nemalo .pa se mož začudi, ko prejme čez par dni po posti ženino pismo v katerem mu pravu «Nikar ne skrbi za nakazilo. Dala sem; hišnemu lastniku del poljubov. Bil je zadovoljen.»
* * *
Hčerka: «Res je, mama. ,A je morda vznemiril ropot?” Mati: Ne, nikakor ropot pa prevelika tišina.»
/
KAJ JO JE VZNEMIRJALO
MATI pravi hčerki:	«Draga, močni oglasi, in pravi:	Zgj
“ ,p nocoj zelo, stile m,e vendar um,reti na1iin,’
SKOTSKA VARCNOS'
ŠKOT stopi v ribarnic1; vpraša:	«Prodajte mi, pr; .
eno sardino, toda da ne 0lv„ t lika.»	l a d
«Kaj samo eno?» — ga mgpj; deno vpraša prodajalec t®. Ista,,L «Da! Bo za mojo ženo. Zi. V1J rfik ji je namreč predpis*' f le, ( ski zrak.	Rtoč».
*	* *	še m
PRIPRAVIL JO JE Sporti «MAMICA, ali je res, da Manie ne velja nič?»	fzn„J ,
«Zelo malo, dragi sinček. , 8 c čemu me to sprašuješ?» .'ref>a «Ker sem zgubil stotak. kNač n ga dala, da kupim mleko.» vSav
*	* *	kch '
NEDELJSKI LOVCI Lhho1
«Kako to. da si moral sfL ‘ L prav v to staro deblo » — r-ša prijatelj nedeljskega ioFf^^krt «Mislil sem, da je divji iže D, Saj sem mu vendar točno |i„ , rogove».	:	u£
*	* *	^emi
NARAVNE SMRTI-, red OKROG bolnika, ki je j zadnjih zdihljajih se preriV, pica Zdravnikov, ki se traile „ ua bi ga iztrgali smrti. Vs3lhoia ve svoje, in vsak predla#9 telego zdravilo.	Jt
Končno se bolnik s posie^1' tlstič]
yvrr lori	---Zr,;
Zel
tvoj zaročenec pozno spremil
domov.»
BREZ BESED
s« Mimi Slouenci
i
j Proti koncu preteklega februarja je bivši šef urada za vezo med Jugoslavijo in Av-trijo v Celovcu. Mitja Voš-ajak. dal nekaj izjav dopisniku .fSlovenskega poročevalca». Te t'1'i' i<0Nave se nanašajo na sedanje idnose med omenjenima drža-jama. Med drugim je dopisnik ^Slovenskega poročevalca»
ko us tv
prašal Vošnjaka. kakšna je tjegova sodba o današnjem položaju Slovencev na Korp-t Curnj^em. Na to vprašanje je LVI U|'ošnjak odgovoril to-le:
, voe jJ «Vsekakor lahko trdimo, da alni disiasti na Koroškem kažejo rajo 0bfeč razumevanja za interese toroških Slovencev kot kdajkoli prej. Vendar pa s tem ne obvezuj,^ hotel re5ij (ja je zajamčena iQjl mjlovenski nacionalni maniši-1 x . S'IU njena polna enakopravnost. grozei»janes 0j,stoja pozitivna zakpri-u z 'tka uredba o dvojezičnih šo-e sp0l9ah. z doslednim izvrševanjem le uredbe in zadovoljivo rešit-do postijo ostalih še odprtih vpra-ozoriloianj, kot je enakopravnost slo-)borožet>enskega jezika v javnem živeč držaljenju. slovenske srednje in ftrokovne šole. slovenskih pro-rezujejcKetnih in gospodarskih orga-iciji alPizacij, predvsem pa onemogo-protisipnje delovanja izrazitih prone varif'slovenskih organizacij in strogo kaznovanje protisloven-vornoslSk*b provokacij in atentatov. rarnostv katere sodim, da povzročajo 'rod"e ^'dno škodo tudi sami Avstriji, ^ jben-ceN to bi brez dvoma še več j merike^rispeval° k enakopravnosti
pooblaflanišine- Ml0?i znaki doFe" 1 ce y „tianjega razvoja me prepriču- j
ogodbeTN0 v moiem mnenju, da se lahko z demokratičnim reše-)dobritwanjem nacionalnega vpraša-takozvjnja pri(je do tega. da manjšine eni usline predstavljajo e’ementa za aške brDor, temveč zares vez prija-Jaljstva in medsebomega spo-atovanja. Koroški Slovenci so dosedaj in predvsem s svo-L - ^ g P1 hi pionirskim delom na pod-r°čju kulturnega zbliževanja I dveh , sosednih narodov doka-1
se namreč prijateljsko druži z avstrijskimi socialdemokrati, ki so sedaj na oblasti. In ker se jim ncče zameriti, dopušča da delajo to. kar sami hočejo, da samovoljno kršijo tudi pogodbe, ki so bile svečano sprejete leta 1945 v Parizu.
Jugoslovanska vladajoča klika ni napravila najmanjšega koraka za to, da bi zaščitila pravice koroških Slovencev. Zato je ta klika vse obsodbe vredna! Tega ni storila tudi zato, ker se je odpovedala dolžnostim, ki jih ima do koroških Slovencev. S tem je ta klika zagrešila nad slovenskim narodom, neodpustljivo dejanje. Zagrešila je genocid! In pri tem' ni niti najmaniših okoliščin, ki bi omilile ta zločin. Zaman je vsako zavijanje «■Mednarodne politike» in «Primorskega dnevnika».
Komunistična partija Brazi-Ije je zaprosila za legalno u-deležbo na političnih volitvah, ki bodo v teku letošnjega leta. To vest je sporočil brazilski list «Impresa Popular».
V' Sovjetski zvezi se zelo zanimajo za gojenje narodne obrti. V gojenju te obrti se posebno odlikujejo Ukrajinci. Na sliki: Marija Filipova, prodajalka v magazinu ukrajinske narodne obrti v Kijevu
Groba žalitev
osvobodilne borbe
V Jugoslaviji bodo predvajali film «Poslednji most», ki poveličuje naciste in ponižuje jugoslovansko ljudstvo
Ze več let trdimo, da je titovska klika oskrunila narodno osvobodilno borbo. da je nesramno pljunila na njene žrtve in se izneverila ciljem, za katere se je borilo jugoslovansko ljudstvo v zadnji vojni. Kaj vse se danes dogaja v tej nesrečni deželi! Vladajoča klika je prišla že tako daleč, da je dovolila nekemu nemškemu filmskemu podjetju snemanje filma, ki poveličuje naciste. Zaradi tega je, kljub terorju, silno završalo po vsej deželi. Celo časopisi, čeravno so v režimskih rokah, niso mogli preko tega škandala.
■N. Seferovič piše v časopisu «Narodna armija», da je scenarij «Poslednjega mostu» nesprejemljiv kot osnova za film o naši narodnoosvobodilni borbi. Partizanski borec je v tem filmu prikazan kot prihuljenec in zaplotnik in kot tak zasluži obsodbo gledalcev. Nemci pa so prikazani kot humani in plemeniti vojaki. Seferovič končuje svoje poročilo z besedami: «Poslednji most ni nič drugega kot nemška drama v Ju-
INPS REVALORIZIRA POKOJNINE K A ZGREŠENI PODLAGI
V CONI A JE PRIZADETIH okrog 15.000 upokojencev
V poštev pridejo delavci in uradniki, ki so bili upokojeni med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 - Akcija Enotnih sindikatov za zaščito njihovih pravic - Vsi prizadeti naj vložijo priziv
V zadnjem času je vzbudila
t
?ah. da so tako zavestni kot. [ v vrstah upokojencev, ki preje-rpljni odigrati vlogo- posred- majo pokojnino od zavoda hika v cilju še boljših medse-1INPS veliko pozornost vest. da
:TAlSinnih zvezf	je v Italijanski republiki de-
GRClLTakn torej s°di titovski di- ; lavška ustanova INČA (ki roDolisr°m?t 0 st:mju koroških S1°, spada v področm Splošne ita-,.uLmlvencev- Ko beremo te Qdstav-Ihanske zveze dela — CGIL)
iddìi jo «e v resnjcj ne Vemo. c e se
--mSC a!!am sanja, če je res. tako na-■sijo n-tiiSano v «Slovenskem poreče i azunnvaicu„ aj; £e se je sanjai0 Voš-Atene Maku. da je dal tako nesramno
I j
| podvzeia korake zaradi zgrešenega izvajanja zakona o revalorizaciji pokojnin. Zgrešeno odmerjanje pokojnine prikraj-
tako potvorjeno in vseskozi j f=J;k
kjer jo vodi odsek za socialno skrbstvo Zveze enotnih sindikatov. IN.PS skuša sicer na vse načine zanikati, da se pokojnine odmerjajo na zgrešeni podlagi in v tem smislu so bila objavljena v raznih časopisih obvestila. ki pa ne odgovarjajo zakonski uredbi,
V Trstu inumo približno 15 tisoč upokojencev, ki so zaradi zgrešenega izvajanja zakonske uredbe oškodovani za približno 8.000 lir letno in kot taki imajo vso pravico, da vlo-
r in Si-j jencev za približno 8.000 lir nično memoVpoštev realno sliko j letno- Kot v b'ižnp republiki, priprt iz ■ življenja koroških Sloven- i tako se 'e začela akcija proti i žijo pri zavodu svojo pritožbo, iporišč cev, moremo z lahkoto ugoto- krivični odmeri tudi • v Trstu Poglejmo sedaj katere katego-
>i tudi
»-dr--j Bošnjak in kar je objavil «Slo-'šče Jenski poročevalec» v resnici vojašKbotvorjeno in vseskozi zla->roženi'kano.	j
'M- '	29. februarja t 1. je naš- list ■,
IUDA j javil članek, v katerem je !
»KEM L°®no prikazal današnje zadr- i ajska	titovske klike do vpra- '
bilo 'Satlja Slovenske Koroške, orno fj V tem članku je točno pri-itajska jazano stališče, ki ga je do ne rud °roškega vprašania zavzel »čjih in 'lovski zastopnik na berlinski u. , °nferenci; to je stališče od-ZDA jBovedi tej deželi.
ArH‘ Pretekli mesec je koroška ve-i pov*S ehemška oblast ukinila 37 J ZDA vojezičnih g0j na Koroškem, i piše. Iv”1' Predstavlja za nrš narod itrijskšj, ehkansk° krivico in grobo ! dem i «itev pogodb. Kot v posmeh V pf: jemu temu pa si titovski di- j ;e ind^ latnat, Vošnjak, upa trditi, 'da | žja za . lasti na Koroškem «kaže- |
: embH Več razumevanja do Sloven- ;
80.000 i 6v kod kdajkoli prej.» bil" ‘L resno preučimo vso stvar ine s Fr® v resnici ne moremo čuditi
rije upokojencev so prizadete. Pri zgrešenem odmerjanju novih pokojnin (to je pri revalorizaciji) so prizadeti delavci pod 65 leti, ki so bili upokojeni zaradi starosti v razdobju med 1 aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 s staro pokojnino 8.800 lir letno ali višjo. Delavci nad 65 leti, ki so bili upokojeni med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 s staro letno pokojnino 1.085 lir ali višjo. Delavci upokojeni kot invalidi, ki so bili upokojeni med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 s staro letno po-
bilo la'i ,e|stvu, da avstrijske oblasti o ih v j e'ajo kar hočejo na škodo h deF 1°venskega naroda. Sedanja danes. ' §°s!ovanska vladajoča klika
Tržaška mladina se že priprav, ja na prvomajski telovadni nastop. Kot slišimo bodo letošnje telovadne vaje še lepše od lanskih. Na sliki: Tržaške in okoliške mladinke med izvajanjem posebne telovadne točke na prvomajski prireditvi leta 1953
CA'
lama. p ropot?* ropot'
KJE MORAMO ISKATI VZROKE TE DRUŽBENE NADLOGE
Posledice alkoholizma
tCNOS'
Ibar ni c1 ni, pf
(II. nadaljevanje)
.	- ,v ^ečina učenjakov ne prizna-
La danes alkoholu niti naj-ec rib- ,stanjše red'lne vrednosti in poleno. žtavlia na laž razširjeno mne-'dPisa' [JV da «alkohol nudi silo in IJoč», «dela kri», «ogreva» in e mnogo sličnega. Ze vsak ■O JE športnik (teh je mnogo v se--s- dajanjem času) popolnoma po-iinček. fna osnovno pravilo, da se je eš?» ireba izogibati alkoholnih pi-lekó »' iaČ med treniranjem in med
ovci
irai sth
> » ",
ga lov;
[RTI..
ki ^ , preriV se 'i‘i : i. Vsž' edlaga
^Sakim nastopom. Namesto al-kdholnih pijač se v teh prime-f*h uporablja predvsem slad-kor- Planinci in raziskovalci >°^rajin severnega tečaja so točno lin potrdili uporabo sladkorja J uporabo maščob kot najpo-embnejše sile za obrambo Bred mrazom.
ZeJ° dolgo bi bilo našteva-ho^l- ®kodIjivih učinkov alko-tej a na razne organe našega ugotavljanje na sta-podlagi pogostih bole
iilb je
ki jih povzročajo ali se
rlienih
naklonjeni zaradi
niti " a,k°holnih pijač. Ome-Ačne ?a treba predvsem živ-h0i m duševne bolezni. Alko-.. Uje Pavzroča trepet rok, vne-'roi c6v Pa splošno vnetje živ-shodr,ki Pogostoma napadejo Vse Je de!e telesa in pred-host m°čno poslabšajo dušev-Sobn er 2manjšajo umsko spo-J Sr6- °st' Najbolj grozna in ne-! «dejjJ dhhka teh pojavov je j bKzn1Urn tremens» (pijanska StrašiySt)’ ki §a označujejo 1 V’nobni prividi združe-
ni s številnimi drugimi hudi- debetih družin abstinentov je
mi občutki. V daljnem 1904 je «Il Lavoratore» navedel, da je bilo 2 odst. umobolnih, nahajajočih se v nevrološkem oddelku naše bolnice, t. j. znanem «osmem oddelku» («ottava divisione»), bolnih radi posledic v zlorabi alkoholnih pijač! Podčrtati je treba še, da postane alkoholiziran človek lahek plen kužnih bolezni in pogostoma tudi jetičen vsled zmanjšanega fizičnega odpora. Znan je ' tudi in razumljiv Pogostejši pojav spolnih bolezni med pijanci. Vazni so odno-i med alkoholizmom in pro-r.adi česar se predvidena, da Je v 70 odst. primerih prostitucija združena z al-koholizacijo, posebno kot de dna m individualna posledica.
Alkoholizem je tudi zelo pogostoma odločujoči činitelj zločinskih dejanj. Na podi,agi statistik je dokazano, da preko 70% pijancev teži k zločinstvu ali kakor si bodi pride do spora z zakoni.
Samomor je ravno tako v mnogih primerih posledica alkoholizma, ki povzroča skoro vedno globoko potlačenost, posebno med pivci močnejših alkoholnih pijač.
Znane so težke odgovornosti alkoholiziranih staršev na-pram telesnemu in duševnemu razvoju svojih otrok, otroške umrljivosti ter zločinstva mladoletnih. Iz neke zanesljive statistike je razvidno, da od
bilo ripenih 61 otrok, od prav toliko družin pijancev pa le 47. 82% otrok abstinentov je bilo popolnoma normalnih, le 5 jih je umrlo v rani mladosti, 4 so bili podvrženi živčnim boleznim, 2 pa sta bila pohabljena. Od roditeljev-pijancev pa je bilo normalnih le 17% to je 8 otrok, medtem jih je od ostalih 39,25% umrlo v rani mladosti, od ostalih pa je bilo 12 slaboumnih", in na razne načine pohabljenih.
Neki učenjak je preučil 814 otrok od 215-ih družin pijancev. Od teh je bilo 37 predčasno rojenih. 16 je bilo mrt-vorojenčkov, 121 pa jih je u-mrlo predčasno. Od 640 preživelih je bilo 28 šibkih in 365 jetičnih. Med temi je bilo 197 pijancev, 322 tepcev, 62 moralno pokvarjenih, 131 histerično bolnih ter 145 duševno bolnih.
Te številke sem povzela iz nedavno objavljenih spisov someščana prof. Renata Semiz-zija, («L’alcoolismo: Cause -danni - difesa»).
Med dokazi, ki jih obravnava gori omenjeni avtor se mi zdi posebno zanimivo tudi to kar podčrtuje z ozirom na obstoječe nasprotstvo med športom in alkoholizmom ter zaradi tega navajam nekaj njegovih stavkov: «Sport in alkoholizem sta dva nasprotna si pojma. Alkohol ne krepi marveč tlači, paralizira».
(Nadaljuje se)
Dr. L. WEISS
kojnino 1,085 lir ali višjo. Delavke pod 65 leti, ki so bile u-pokojene zaradi starosti v razdobju med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 s staro osnovno letno pokojnino 863 lir ali višjo. Delavke nad 65 leti, ki so bile upokojene med 1. aprilom .1943 in 1. januarjem 1952 s staro osnovno letno pokojnino 967 lir ali višjo. Delavke upokojene zaradi invalidnosti, v razdobju med 1. a-prilom 1943 in 1. januarjem 1952 s staro osnovno letno pokojnino 967 lir ali višjo. Uradnice, ki so bile upokojene zaradi starosti ali invalidnosti v razdobju med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952, z letno osnovno pokojnino 2.334 lir.
Vsem navedenim kategorijam upokojencev bi moral INPS ponovno zračunati osnovno pokojnino in jo še'e nato pomnožiti s koeficientom revalorizacije, kot pač predvideva zakon z dne 4. aprila 1952 št. 218. V resnici pa je zavod enostavno pomnožil vsoto pokojnine, ki so jo prejemali v času, ko je stopil v veljavo o-menjeni zakon. Iz tega razloga je pritožba prizadetih upokojencev docela upravičena in na mestu.
INPS je sicer izjavila, da je vsako vlaganje pritožb od strani upokojencev povsem brez-•predmetno, to je odveč. Dejstvo pa je, da imajo prizadete kategorije upokojencev, ki smo jih navedli popolno pravico, da potom pritožbe ščitijo svoje prikrajšane koristi. Zakon pravi, da mora prizadeti najprej vložiti priziv na INPS in šele nato se lahko obrne na sodišče.
Več sto upokojencev, ki se jim godi krivica, je že vložilo priziv na INPS. Ni dvoma, da se jim bodo pridružili še nešteti d.-ugi. INPS bo moral
končno upoštevati prizive, ki so zakonsko docela utemeljeni. V nasprotnem primeru pa bodo tržaški upokojenci skupno s prizadetimi v Italijanski republiki sprožili široko in močno sindikalno akcijo v obrambo že itak skromne pokojnine, ki jim jo je zavod še prikrajšal.
Ml režim intrisiti liapilal
(Nadaljevanje z 2. strani)
povprečje. Tako so prodajali meter volnenega blaga za moške o-bleke za 82 din. dražje, meter svilenega blaga za 143 din. dražje, sekiro za 96 din. dražje itd. Gospodarska zaostalost in zatiranje omenjenih republik ima za posledico tudi kulturno zaostalost. Tu vlada ogromno pomanjkanje šol, učiteljev, učbenikov, da o raznih drugih kulturnih in prosvetnih u-stanovah sploh ne govorimo. Po pisanju «Vjesnika» od 14. 7. 1953 je v Črni Gori nepismenih 25%, v Bosni in Hercegovini 40 odst., v Makedoniji pa celo 43 odst. prebivalstva.
V	zelo težkem položaju so številne narodnostne manjšine, posebno albanska, bolgarska, madžarska in romunska, ki so izpostavljene terorju in raznarodovanju. Okrog dva milijona pripadnikov raznih narodnih manjšin živi danes mnogo težje, kot v predvojni Jugoslaviji.
V	takšnem položaju postaja nacionalno vprašanje v Jugoslaviji vedno bolj pereč problem. Za njegovo rešitev se bore vsi naši narodi in narodne manjšine. Ta položaj zahteva polno solidarnost in najtesnejšo enotnost delovnih ljudi vseh narodov, zahteva odpor p-oti nacionalistični politiki režima, buržoazije in šovinističnih elementov raznih narodnosti.
goslaviji. ki pači resnico o naših ljudeh. Gre torej za vprašanje moralne in 'politične odgovornosti o kateri je treba izreči.samo sodbo, ki jo zasluži». Dopisnik «Borbe» iz Berlina poroča, da bodo film «Poslednji most» pričeli prikazovati že v februarju in da ima reklama o filmu izrazito, protijugoslovanski značaj.
Na izrednem plenumu Društva filmskih umetnikov Srbije, ki je bil 21. februarja v Beogradu, so ugotovili, da film «Poslednji most», ki ga je podjetje UFUS posnelo v korprodukciji z avstrijskim podjetjem Kosmopol ni netočno prikazal naše narodnoosvobodilne borbe in ne bo škodil u-gledu države. Nadalje je plenum obsodil, način in metode kritike avtorjev posameznih kritičnih, člankov o filmu «Poslednji most». Film «Poslednji most» bodo v skladu s sklepom zvezne komisije za pregled filmov kmalu prikazovali v jugoslovanskih kinematografih.
Da bi bralci vsaj približno vedeli za kaj gre, bomo objavili kratko vsebino:
Film se dogaja v Hercegovini, takoj po kapitulaciji Italije. Nemško zdravnico Helgo Reinbeck u-grabi partizanski odred, ker nujno potrebuje zdravniško pomoč. V začetku Helga zdravi ranjene partizane zgolj zaradi čuta dolžnosti do zdravniške morale, toda pozneje se zbliža s partizanko Milico in partizanom Borom. Med partizani terja tifus številne žrtve in ker zavezniško letalo, ki nosi zdravila trešči na zemljo, bežita Helga in Milica preoblečeni v mesto, kjer najdeta angleškega pilota. V tem zasedejo mesto zopet Nemci in Helga sreča svojega nekdanjega prijatelja, nemškega narednika Martina. Milica beži nazaj k partizanom in jo na begu zasuje eksplozija. Helga se razide z Martinom in hoče pomagati partizanom, a jo na mostu ubijejo.
Pred več kot letom dni je nemški filmski podjetnik iz Miinche-na Karel Sozokl. (ki je bil v času druge svetovne vojne na področju Jugoslavije oficir Hitlerjeve vojske.) ponudil podjetju «Avala-film» v Beogradu, da bi v korprodukciji obeh podjetij izdelali film o naši narodnoosvobodilni borbi t. j. «Poslednji most». Umetniški svet podjetja Avala-film je smatral. da scenarij potvarja zgodovinska dejstva iz NOB. 'zato Je odklonil sodelovanje pri izdelavi tega filma.
Lansko leto je bilo ustanovljeno filmsko podjetje Društva filmskih umetnikov Srbije, ki je kot svoje prvo delo sprejelo ponudbo bivšega nemškega oficirja. Kot je pokazala dosedanja razprava, je bilo to podjetje ustanovljeno predvsem zaradi tega, da bi lahko realiziralo korprodukcijo filma «Poslednji most», ker je producent ponudil izredno ugodne finančne pogoje, od katerih si je podjetje obetalo znatne denarne koristi. Glavni finanser filma, ki se je boril proti partizanski vojski, je torej človek, ki naj «popularizira» v svetu našo NUV. Režiser filma Kojtner je imel pri filmu glavno pomoč od nekega grofa, bivšega oficirja Luftwaje, ki je na vzhodni fronti dosegel 79 «letalskih zmag». Glavni junaki filma so Nemci. Iz Nemčije so pripeljali večje število žena, katerim so dodelili vloge naših plemenitih - jugoslovanskih parti-zatiskih mater. Partizansko vojsko prikazujejo v filmu kot nepomembne izolirane četice, ki se klatijo po gozdovih in napadajo zahrbtno ter terorizirajo prebivalstvo. Na drugi strani prikazuje film, da so se naši partizanski
(Nadaljevanje na 4. strani)
150. OBLETNICA VSTAJE SRBSKEGA LJUDSTVA
Nihče ne more omajati zaupanja v ruske brate
Iskra bližnjega požara se je vnela v Sumadiji, kjer so v prvem trenutku neorganizirane hajduške čete skupno z begunci zažgale krčmo v vasi Sibni-ci. pobile Turke v njej in zagrabile za uporniško orožje.
V istem času, brez predhodnega dogovora, se je dvignil srbski narod v Kolubari sredi Sumadije in na desni strani Morave. Njegovi voditelji so bili domači sinovi, znani, in spoštovani med ljudstvom Vstaja se' je širila. Začele so se borbe v Jadru, Radjevini, Črni Reki in drugod. Sleherni Srb je uvidel, kakor pravi pesnik srbske revolucije Višnjič. da je «krvca iz zemlje prevrela» in je prišel čas «svaki svoje, da pokaje stare».
Turška grozodejstva so zahtevala nagle odločitve. Na svečnico 1804. leta so se sestali v Orašcu v Sumadiji srbski voditelji in se odločili, da iz svoje srede izbero voditelja v vstaji. Za svojega vodjo so si izbrali Karadjordja, preprostega moža, ki je dokazal svoje sposobnosti in smisel za bojevanje že kot hajduk in dobro-
Jurij Petrovič - Karadjordje
voljec v Kocini krajini. «Vrhovni vožd» je bil v prvem trenutku izbran za vrhovnega voditelja srbskega ljudstva v času vstaje. Njemu je na preprost način reklo nekaj izbranih mož iz naroda takole: «Ti zapovedaj, a mi čemo te slu-šati». Karadjiirdje ni hotel v začetku sprejeti vrhovnega vodstva, predlagal je nekatere druge ljudi, zaradi tega ker je poznal svoj nagel značaj in se je bal, da bi vsakogar, ki bi izdal svoj narod ali se predal Turkom, preostro kaznoval. Predstavniki tedanje vstaje, fra so ga prav zaradi njegovega značaja hoteli za svojega voditelja. Karadjordje je končno pristal: zahteval je le naj mu navzoči prisežejo zvestobo, da bodo tudi v najtežjih preizkušnjah dosledni.. Na sestanku v Orašcu so mu tako-le prisegli: «S teboj Karadjordje po j demo v ogenj, v vodo». Jurij Petrovič, imenovan zaradi svoje temne polti Črni Jurij ali (po turško kara pomeni črni) Karadjordje je postal «vrhovni vožd» Prve srbske vstaje.
O veličini in slavi Karadjordja je najlepše spesnil črnogorski vladika-pesnik Peter Petrovič Njegoš v nesmrtnem «Gorskem vencu», pod naslovom «Posvetilo prahu o-četa Srbije», voditelju prve srbske vstaje, osvoboditelju Srbije izpod Turkov, naslednjo pesem:
« ... Karadjordje, bič tronogov, Schwarzenberg. Kutuzov, Sporov oče Ares, strah ta zemski, jih opil je z bojno slavo, zemljo našo jim odkazal je za bojev njih podstavo.
Iz velikega grmovja levu ni težko iziti, lahko v narodih velikih gnezdo geniju je viti: tu dognanb. že gradivo čaka ga za slavno delo in triumfa dični venec, da krasi mu glavo smelo.
A topolski Karadjordje, ta heroj nesmrtne slave, veliki je cilj dosegel čez ovire in nastave.
Dvigne narod, krsti zemljo in veri barbarske zruši,
Srbe obudi od mrtvih, vdihne iitje srbski duši.
To nesmrtnika skrivnost je! Srn im v prsi jeklo vliva in junaštva odučena levja srca v ijih odkriva.
Vzhodnega je faraona spričo Dj >rdja mrla sila, l Djordjem mišica je srbska z vileštvom se napojila.
Trese Stambul se pred Djordjem, krvoločni oče kuge: s sabljo kolnejo ga Turki — kletve ne poznajo druge!
Vest o sklepih v Orašcu se je hitro razširila po vsem pa-šaluku in izzvala splošen upor. Uporniki so začeli pobijati sultanove odpadnike in požigati njihove domove. V kratkem so pregnali nasilnike s podeželja, nakar so napadli utrjena mesta. Za Rudnikom in Valjevom so zapovrstjo osvojili vsa mesta v pašaluku. Janičarji so se držali le še v Beogradu in Sabcu. Glavni napad so Srbi usmerili proti vzhodu, da bi preko timoške krajine dobili zvezo z Rusi v Vlaški. Na tem bojišču se je najbolj proslavil hajduk Veliko Petrovič, ki je skupno z Rusi premagal Turke na Stubiku pri Nego-tinu.
Ko je planila prva.srbska revolucija. se je videlo takoj, da to ni le delniški poskus posameznih hajdukov zaradi maščevanja nad Turki, ampak je to bila slavna borba proti tujim zavojevalcem, borba proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju.
■ Glavni temelj v zgodovini naših narodov in v razvoju njihovih revolucionarnih bojev je bil in je tudi ostal prijateljstvo in zaslomba na veliki ruski narod. Ne glede na namene carske vlade, je pomoč ruskega naroda v vojni proti-Turkom odigrala važno vlogo v osvoboditvi srbskega in ostalih narodov na Balkanu.
«Ko je 1804 leta izbruhnila srbska revolucija - je pisal Marks je Rusija takoj vzela v zaščito izmučeno «rajo», jo podprla in ji nudila pomoč v dveh vojnah, v dveh pogodbah utrdila notranjo neodvisnost Srbije.»
* To so naši narodi čutili pred 150 leti in so zaradi tega bili njihovi pogledi usmerjeni v ruski narod. Od tam je vedno
prihajala pomoč.
Težnja naših narodov, izražena v narodni pesmi «da živimo k'o sovjeti, naša brača» še ni uresničena. Protiljudska politika. ki jo vodijo današnji sa-mopašni oblastneži, je v popolnem nasprotju z vsemi naprednimi ljudskimi tradicijami. Naši narodi gojijo veliko ljubezen do ruskega naroda, ki je ne morejo zamračiti klevete in laži.
150-letnica prve srbske vstaje predstavlja za naše narode neizčrpne vire iz katerih črpajo moč za svojo pravično borbo za nacionalno osvoboditev
Zorka Legiša-Mervic
„Literarne vaje"
Prejeli smo februarsko številko dijaškega lista «Literarne vaje». V njej so sodelovali sledeči dijaki in profesorji: Drago Sedmak, Marija Cherbava, Sonja Štolfa, Silvija Cernjava, Livij Valenčič, Beni Fakin. Breda Sfolfa, Eva Žnideršič, Vijolica Fonda, Drago Stoka, Matjaž Hmeljak, Helena Oberdan’, Darij Vatovec, Emil Cuk, Tatjana Godina, Drago Grgič, Lidija Kalc, Bruna Per-tot, prof. Martin Jevnikar, Adri-jan Rustja, Marijan Ban, Niko Samsa in prof. Avgust Černigoj. Lično revijo urejuje dr. Tože Tavčar. Priporočamo jo tudi našim bralcem.
Festival v Edinburgu
Od 23. do 31. julija bo letos v Edinburgu sedmi mednarodni festival plesov, na katerem bodo sodelovale umetniške skupine in solisti iz raznih evropskih držav, Common-wealtha in Amerike. Lani se je plesnih tekem na festivalu udeležilo preko 3000 plesalcev
TRST POLflGOmn IZUmiRB
Padec rojstev je neposreden odraz slabega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja naše mesto po krivdi tistih, ki mu vladajo
Težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja Trst ima svoj odraz ludi na demografskem področju. Iz statistik, ki jih imamo na razpolago, je razvidno, da leto za letom pada število rojstev. Temu se ne moremo čuditi, ako u-poštevamo obstoječe razmere. Povprečen bralec bo sicer lahko na prvi pogled mislil, da je število rojstev nizko zato, ker je mentaliteta današnjega človeka drugačna kot je bila nekoč, ko je bilo v vsaki družini mnogo otrok. Rekel bo, da je to pravdno, da je bolje imeti enega ali dva otoka, ki bosta primerno preskrbljena in zdrava, kot pa vrsto slabotnih in nepreskrbljenih otrok. In v tem bo imel tudi deloma prav. Toda bistvo vprašanja nazadovanja rojstev ne tiči v tem. Dejstvo je, da na tisoče mladih zaročencev ne more skleniti zakona in si ustanoviti lastne družine. Krivde za to ne nosijo ti ljudje, temveč tisti, ki vladajo našemu mestu, tisti, ki so dovedli naše mesto, našo industrijo, našo trgovino in promet, naše pristanišče in tudi naše kmetije v težko krizo. Kako naj mladina stopa v zakon, ko pa nima sredstev za to, da bi si postavila lastno ognjišče, ko nima najmanjšega izgleda, da dobi dostojno stanovanje, ko nima najmanjše garancije za zaposlitev in pošten zaslužek. In te razmere predstavljajo za naše mesto veliko rak rano,'katere ni mogoče taho lahko ozdraviti. Dejstvo je, da kljub
vsemu umetnemu priseljevanju i mur pravimo nazadovanje. Prav
naše mesto nazaduje. Kljub vsemu priseljevanju od vzhoda in juga je ostalo v zadnjih letih število prebivalstva skoraj vedno enako. Pa poglejmo nekoliko, kaj poročajo o številu rolstev statistike zadnjih let.
Leta 1942, torej v ietu vojne se je rodilo v Trstu 3266 otrok, leta 1943: 3195, leta 1944: 2958. leta 1945: 2.134, leta 1946: 3.334, leta 1947: 3.222, leta 1948: 3.174, leta 1949: 2.945, leta 1950: 3.002. Omeniti je treba dejstvo, da je bilo u vseh povojnih letih rojenih u Trstu mnogo otrok iz družin beguncev, ezulov in angleških ter ameriških vojakov. Zaradi neprestanega priseljevanja in preseljevanja je v resnici težko napraviti točno statistiko o rojstvih o-trok tržaških domačinov. Toda kljub temu z lahkoto ugotovimo, da število rojstev neprestano pada. Ce pogledamo številke zadnjih treh let, dobimo še poraznej-šo sliko. Evo kaj nam povedo te številke: Leta 1951 se je rodilo 2.706 otrok; leta 1952: 2.774, v prvih desetih mesecih 1953 pa 2.301 otrok.
Ce si vsaj bežno ogledamo še statistiko porok, zlasti v zadnjih treh letih, potem vidimo, da je prav majhna razlika v primeri z rojstvi. Leta 1951 je bilo v Trstu 2.238 porok, leta 1952: 2.113 v desetih mesecih leta 1953 pa 1.670. Iz tega sledi, da velika večina mladih zakonov rodi le po enega otroka, Prav to je tórej tisto, če-
to je zelo žalosten odraz obstoječega gospodarskega položaja Trsta.
M. D.
Motiv s Kitajske
ZA NASE KMETE
Pravilno gojenje špinače
Špinača je zelo važna rastlina. Je zelo okusna povrtnina in vsebuje mnogo železa ter vitaminov B in C.
Ako hočemo imeti dobre uspehe od gojenja špinače, moramo upoštevati sledeča navodila:
Pri gnojenju:	Zemljišče
namenjeno špinači moramo dobro pognojiti z dozorelim gnojem. Dobro je ako gnojimo šest mesecev pred setvijo. zlasti še, če gnojimo s svežim gnojem, katerega špinača ne prenese. Nikoli pa ne smemo špinači gnojiti z gnojnico ali pa z žveplenoki-slim amonijakom.
Špinači lahko pomagamo pri razvoju tudi z umetnimi gnojili,., t. j. perfosfatom. čil skim solitrom in kalijevo soljo. Najbolje naredimo, ako omenjena kemična gnojila raztopimo v vodi, s k; tern zalijemo površino posejano s špinačo.
Pri namakanju: Špinača tie more trpeti suše. Zato. če nima dovolj vlage, ta rastlina zelo slabo uspeva. V tem primeru zelo rada požene, ali kakor pravijo ponekod, zdivja. To se posebno rado dogodi če je vetrovno ali pa toplo vreme.
Pri setvi: Špinača zraste v približno 40-60 dneh. Zato jo po navadi sejemo v zgodnji jeseni, ali pa spomladi. Primerni meseci za setev so: februar (ako je toplo), marec. avgust in september. O-stali meseci pa so neprimerni za’ setev.
Pri nas poznamo dve vrsti špinače. Ena vrsta ima bode-če seme. Ta je v resnici manj poznana v naših krajih. Druga vrsta špinače pa*ima o-kroglo seme. Za spomladansko setev svetujemo vrsto, ki se imenuje «Viktorija», za jesensko setev pa vrsto «Vi-roflay». ali «Nobel», ali «Vi-ckiung». Vrsta «Gendrv» pa je primerna, bodisi za jesensko, kakor tudi spomladansko setev. Ta je tudi najbolj trpežna v mrz’em vremenu.
Ve'iko pozornosti moramo -posvetiti izbiri semena. Dobra semena prihajajo iz Holandije. Našim bralcem priporočamo. naj kupujejo semena v Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi v Trstu, ul. Foscolo. ' odnosno Merendante, ki ima vedno na razpolago dobra stoodstotno zanesljiva semena.
Kako sejemo špinačo: V tržaški okolici "šejejo špinačo zelo na gosto. Toda pregosta
špinača slabo uspeva. Pregosto špinačo rada napade pe-ronospora. C e mislimo žeti špinačo, priporočamo približno 10 gr semena na kvadratni meter. Lahko jo sejemo tudi v vrstah. Ce pa nameravamo špinačo ruvati iz zemlje, jo moramo sejati zelo na redko. Priporočljiva je zlasti setev v vrstah, katerih razdalja znaša približno 20 cm. V tem primeru posejemo komaj 1,5 do 2 gr semena na kvadratni meter. Se pred setvijo moramo njivo dobro pripraviti. Pri namakanju moramo paziti zlasti na to, da voda ne zabije semena v zemljo. Ko posejemo, moramo paziti, da ptiči ne pozobljejo semena. Posebno vrabci so na to seme zelo navr-njeni.
Priporočljivo je tudi. da seme zmočimo še pred setvijo Zmočimo ga navadno v vrečici. v kateri ga pustimo par dni. S predkalitvijo lahko nekoliko pridobimo na času. Na ta način tudi obvarujemo seme pred morebitnim dežjem, odnosno pred namakanjem ki ga čestokrat preveč zabije v zemljo.
Ako peronospora napade špinačo- ji pomagamo s škropljenjem z modro galico. Napadena špinača ima zeleno-rumene madeže. Listi so kosmati na spodnji strani. Seveda je uspeh odvisen predvsem od pravočasnega škropljenja.
AGRONOM
V kleti
Ako opazimo, da ima vino žveplenokhel okus. ki praska in žge po grlu in povzroča pivcu skomine, smo lahko gotovi, da je to odvisno od nepravilnega žveplanja vina. odnosno sodov. Vino povzame kislino od sodov, ki so bili preveč časa zažveplani in niso bili dobro oprani.
To napako lahko odpravimo s pomočjo kalcijevega karbonata. Ta karbonat mora biti na drobno zmlet. Za vsaki hi vina ga porabimo od 80 do 150 gr. Prah pomešamo z vinom v manjši posodi. Potem to vino zlijemo v sod. nakar s čisto palico pomešamo še vino v sodu. Sod nato zamašimo, toda ne nepredušno, ker mora iz vina izginiti oglikov plin. ki je v njem nastal po prinesi omejenega prahu. Sele po enem tednu sod lahko popolnoma zamašimo.
mm.
S LANSKI, RAJK IN... CERNE — Ob zaključku procesa proti titopendentističnemu voditelju Brunotu Černetu in udbovskemu agentu Erzetiču, ki sta bila obsojena vsak na štiri leta zapora, je ves titopendentisti-čni tisk zagnal velik vik in krik. Za titovce in njihove brat-ce pri «Corriere» je bilo vse skupaj le «fantastična zgodba», Černe in Erzetič pa sta seveda «nedolžni žrtvi» in njihovo «nedolžnost» skušajo titovski listi dokazovati s dolgimi stolpci svinca. Dejstvo pa je, da je Udbo pri poskusu ugrabitve Uršiča, ki je vedel preveč stvari, doletela takrat nepredvidena «nesreča». Gre pač, dokler gre, enkrat pa se le spotakne, čeprav se je Udba kar se tiče u-grabitev na našem področju že precej specializirala.
Kar se pa tiče «nedolžnosti» obtožencev, naj bi nam «Primorski» pojasnil, čemu je Erzetič zbežal čez blok v cono B, ko ga je hotela policija pridržati? Radovedni smo tudi, kako se bo počutil «počaščenega» indipendentistični voditelj Černe, ko «Primorski» primerja njegov proces s procesom Rajka in Slanskega. Sicer pa sta oba procesa drug drugemu podobna vsaj v neki stvari: v o-beh procesih smrdi po Udbi kilometre daleč.
ZaLjudskidom
Za Ljudski dom so prispe vali: Hogelja Alojz 1.000 lir, Edi Facili 500, Adrijana Furiarne 503, mladinska celica Campi Elisi 680, P. 500, ACE-GAT: delavnice v ul. Broletto 73.801, Pavoni 22, N. N. 300, N. N. 300, N. N. 3.000, Leopoldo Laurin 50, Vittorio Nicoli 50, Albino Mosè 100, Prisbi 50, Paola Geromella 100, Mario Cernigoi 200, Giovanni Geromella 100, Anton Petrič 100, gostilna «Messaggero» 100, Lidija Pipan 100, Anton Žiberna 200, ce’ica Castagna sekc. Tomažič 800, celica Tedeschi sekc. Tomažič 4.050.
Z današnjim pologom 73.801 lir so tovariši in simpatizerji pri ACEGAT dosegli skupne vsoto 123.000 lir. Kot vzgled požrtvovalnosti naj navedemo primer delavca pri ACEGAT, ki je bil svojčas sprevodnik, kateri je daroval 10.000 lir v enem samem obroku.
Iz Saleža je prejel odbor za gradnjo Ljudskega doma v tem tednu znesek 7.700 lir. Prispevali so naslednji tovariši: Pegan Just 1.000, Pirc Alojz 1000, Pegan Dragotin 1.000, Pegan Josip 1.000, Milič Anton 1.000, Grilanc Dušan 500, Svetlič Albert 1.G00, Kocman Josip 500, Budin Bober 200, Milič Egidij 500.
V zadnji številki smo pomotoma navedli, da je celica železničarjev prispevala z zneskom 1.000 lir, dočim gre za znesek 10.000.
r/s/rssssir/jwssrs/sss////s/ss///s///////////j
DELO
Kovinarji CRDA zahtevajo da se pospeši rešitev krize
V torek so imeli zborovanje - Demonstracija po mestnih ulicah - Intervencija delegaciji delavcev pri VU - Pomembna zmaga ZES v wAquili“
V torek popoldne je bilo na sedežu Delavske zbornice zopet zborovanje kovinarjev CRDA, ki sta ga sporazumno organizirali obe sindikalni organizaciji. Sindikalna zastopnika Semiili za ES in Cosulich za DZ, sta poročala zbranim
delavcem, ki so prihiteli v velikem številu, o zadnjem razvoju perečega vprašanja dela v CRDA. Tov. Semiili je prikazal naraščajoče število delavcev v «barakah», ki se bo z izročitvijo petrolejske ladje še znatno povišalo. Poročal je nadalje o prizadevanjih sindikatov na Uradu za delo, kjer so pa zastopniki CRDA izjavili, da ne morejo pristati na noben predlog sindikalnih zastopnikov za ublažitev težkega stanja, ker nimajo nobenih naročil. V vidiku poslabšanja stanja morajo torej delavci še bolj utrditi svojo enotnost v borbi za delo in rešitev tržaškega gospodarstva. Predstavnik DZ je isto tako pozval delavce na enotnost borbe ter pripomnil, da slednji ne bodo
mogli več dolgo čakati na rešitev njihovega življenjskega vprašanja.
Po zborovanju so šli vsi delavci v veliki povorki po glavnih mestnih ulicah s številnimi transparenti, na katerih je bila poudarjena zahteva po delu in dostojnemu zaslužku. Slična demonstracija je bila tudi v Miljah.
Prejšnjo soboto pa so manifestirali po tržaških ulicah kovinarji CRDA, ki se nahajajo v «barakah». V povorko >o se uvrstili čim je končalo zborovanje. Posebna delegacija ie je zglasila na odseku za delo pri VU, kjer jim je inž. Levitus obljubil, da bo interveniral pri ravnateljstvu CRDA in merodajnih oblasteh.
V torek so imeli zborovanje pristaniščniki, ki so razpravljali o bodočih volitvah vodstev treh pristaniških družb. Tov Muslin je v svojem poročilu prikazal vrsto uspehov, ki so bili doseženi v prejšnjem letu ter nakazal obenem še nekatera nerešena vprašanja.
Proslava 1. obletnice smrti tov. Stalina
Resolucija KP STO in PSI
(Nadaljevanje s 1. strani)
slabšuje sedanje pogoje in bodoče perspektive.
Odbor za sporazum obnavlja svoj topel poziv tovarišem, prijateljem, delovnim ljudem, Tržačanom in beguncem iz cone ti. naj se vsi skupaj borijo in pomnožijo svoje akcije in pobude za plebiscit v obeh conah UTO, počivajoč se na soglasno izglasovane zahteve tržaškega in miljskega občinskega sveta.
Medtem ko izraža Odbor za sporazum svojo solidarnost in ponovno potrjuje vso svojo podporo delovnim ljudem v borbi za delo in človeške pogoje življenja, jih obenem poziva, naj utrdijo svojo enotnost in razkrinkajo vse poskuse za razbitje te enotnosti, želeč istočasno, da vsi proizvajalni sloji združijo svoje napore 'V zahtevi, naj vladne oblasti izidejo z sedanje nepremičnosti ter nujno podvzamejo učinkovite u-krepe, da se zajezi gospodarsko propadanje, ki uničuje mesto, ker spreminja in izprija njegov u-stroj ter spravlja v nevarnost vsako možnost sanacije.
Odbor za sporazum med KP STO in tržaško federacijo PSI
V	torek zvečer je bila v Kinu ob morju svečana proslava 1. obletnice smrti tov. Stalina. Velikanska udeležba delavcev in meščanov na osrednji proslavi nam je živa priča, da je naše ljudstvo ohranilo trajen spomin na velikega ljubljenega voditelja delovnih množic vsega sveta.
V	otvoritvenem nagovoru je tov. Tominez počastil spomin tržaškega rojaka tov. Giordana Pratolonga. Sledil je sveča-nostni govor tov. Bidovca, ki je osvetlil življenje in delo Stalina. V svojem govoru je še posebno počrtal hvaležnost in ljucezen, ki jo čutijo do nesmrtnega voditelja vsi jugoslovanski narodi in z njimi tržaški 'Slovenci.
Tov. Vidali pa je orisal veličastne uspehe, ki jih je doseglo sovjetsko ljudstvo ter narodi dežel ljudske demokracije kakor tudi mednarodno demokratično gibanje, vse to na podlagi dragocenih naukov ve likega učitelja. 'Govornik se je nadalje dotaknil tudi tržaškega vprašanja ter ponovno pozval stranke in vse prebivalstvo naj se združijo v prizadevanjih za rešitev našega mesta pred vedno večjo nevarnostjo razkosanja. Posvaril je nada-lja na nevarnost, ki jo predstavlja CBD tudi za naše o-zemlje Z uveljavitvijo zloglasne GED bi se splošno stanje našega mesta še poslabšalo. Američani bi prav lahko izkoristili CED in poslali na naše ozemlje nemške ali titovske divizije. Tito se namreč polnoma strinja z «evropsko skupnostjo» in njeno vojsko. Mi pa se na noben način nočemo prilagoditi sedanjim o-bupnim razmeram — je poudaril tov. Vidali — zato pozivamo vse ljudstvo, da se združi v skupni borbi za izhod iz nevzdržnega stanja.
Laži «Primorskega»
župan dolinske obične tov. Dušan Lov-ri,ha je .poslal dne 8. t.m. odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika» Stanislavu Renku naslednje piismo:
- «V Vašem dnevniku z dne 28. 2. 1954 na 5. strani, 4. stolpcu pod naslovom «C4las naših vasi» ste objavili članek s podnaslovom «Mrzle učilnice v Borštu». Pozivam Vas na podlagi obstoječega tiskovnega zakona, da priobčite v roku, ki ga zakon predvideva, pod istim naslovom, z isti-
mi črkami in pod istim podnaslovom naslednje:
««Mrzle učilnice v Borštu. — Dne 28 2. 1954 smo objavili v našem časopisu pod istim podnaslovom ih na istem mestu neresnično vest in sicer, da je dolinski župan Lovriha predlagal naj v času hudega mTaza učitelji šolo zaprejo. Podpisani župan dolinske občine izjavlja, da ni n’kdar predlagal naj učitelji zaprejo šolo v Borštu in da na to ni nikdar mislil, ker je . to tudi izven njegove naloge, kot župana. Nadalje smo še pisaiT, da za šolo v Borštu iti občinska uprava poskrbela zadostno količino drvi za ogrevanje šolskih prostorov.
Res je pa, da je občinska uprava v Dolini že v začetku šolskega leta 1953-54 poskrbela cadasi "io količino prvovrstnih suhih drvi za vse šole v občini, med katere spada tudi šola v Borštu.
Gospod Škrinjar Stanko, upravitelj na osnovni šoli v Borštu je izdal v tem pogledu sledečo priloženo uradno izjavo: Podpisani Škrinjar Stanko izjavlja, da od začetka šolskega leta 1953-54 do danes ni primanjkovalo drvi na naši šoli»».
Nov- pomemben uspeh bele-
žijo ES na volitvah za novi tovarniški odbor v «Aquili». Kandidatna lista ES je prejela 1683 glasov delavcev, to je 81 odst. (na prejšnjih volitvah so prejeli SE 78,9 odst.) in 118 glasov uradnikov, to je 40 odst. (proti 27,2 . odst. iz prejšnjih volitev). Delavska zbornica je prejela 381 glasov delavcev in 177 glasov uradnikov. Tovarniški odbor sestavlja 5 zastopnikov ES in 2 DZ.
je borbo proti tistim, ki hočejo
Lepa pobuda Barkovljank
Ob priliki 8. marca si je zamislila Zveza demokratičnih žena iz Barkovelj, da prične zbirko prostovoljnih prispevkov za knjižnico slovenske o-snovne šole v Barkovljah. ki je precej zastarela. Zbrala je nad 8.000 lir, za kar so vsi približani brez pomislekov, e-notno prispevali, med temi tudi italijanske demokratične družine.
V ponedeljek zjutraj sta se zastopnici barkovljanskega krožka žena zglasili pri upra-viteljstvu osnovne šole. Sprejela ju je predstavnica šole, kateri sta omenjeni izročili prispevek in se z njo in z dru-
razkosati naše Ozemlje. Zavedajo se pa, da ta borba ne bo zaman, ker imamo na naši strani Sovjetsko zvezo, najmočnejšo in največjo zaščitnico STO, kar se je izkazalo tudi na berlinski konferenci. Zaradi tega čutimo še posebno Slovenci dolžnost, da se tudi ob 8. marcu zahvalimo Sovjetski zvezi za dosledno obrambo naših koristi, ki jih je Tito z mešetarjenjem na škodo STO izdal na celi črti.
Konferenca
o vprašanju stanovanj
giriti učiteljicami kratko, vljudno poraz govorili. Predstavnica se je’ zahvalila v imenu učiteljskega zbora ter zagotovila, da je prispevek zelo dobrošel, ker je v načrtu izboljšanje in obogatitev knjižnice, ki bo nujna zlasti po odstranitvi nekaterih knjig pisanih v zastareli slovenščini in onih strganih, ki niso več uporabne, niti iz higienskega ozira.
Marljivim barkovljanskim ženam gre vsa pohvala za lepo pobudo.
8. marec v Saležu
Mnenja smo, da bi bi,l vsak komentar k gornji izjavi, ki jo je «Primorski,» po zakonu dolžan objaviti, skoro odveč. Gornja zadeva je samo še en dokaz več, kakšnih podlih in nizkotnih laži in klevet se 'poslužujejo titovci za blatenje naših demokratičnih u-prav.
V nedeljo je bila tudi v Saležu, kot vsako leto proslava 8. marca, ki je prav dobro u-spela. ' Po otvoritvenem nagovoru krajevne predsednice ZD2, je domači pevski zbor pod vodstvom tov Hermana Miliča zapel nekaj pesmi. V imenu Z,DZ je vse udeležene pozdravil tov. Albin Škrk. V svojem lepem govoru je prikazal velik doprinos, ki so ga dale žene v NOfB in se vedno borile za enakopravnost in vse ostale pravice. V kulturnem delu sporeda so nastopile tudi pionirke z deklamacijo «Vprašala sem mamico» in pesmico «8. marca». 'Sledil je srečolov, ki je razveselil še posebno o-troke. Zopet se je oglasil pevski zbor, ki je navdušil z narodnimi in borbenimi pesmimi.
Tako so tudi letos žene iz Saleža p. kazale kako jim je pri srcu 8. marec, praznik žen vsega sveta, ki se borijo za lepšo bodočnost svojih otrok in za mir v svetu. Žene na STO pa imajo še posebno borbo, to
Združenje za pravico do stanovanja bo- imelo jutri, v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri v kinu «Alabarda» javno tiskovno konterenco, na kateri bo o-bravnavana snov: «Vsaki družini svoje stanovanje».
Na konferenco so vabljeni razen prebivalstva, še posebno predstavniki tiska, župani in občinski svetovalci vseh občin našega področja ter oblasti in ustanove, ki se zanimajo za stanovanjsko vprašanje.
ZASEDANJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA
Kritika tov. Pogassija
glede občinskega proračuna
Kako naj se uporabi posojilo za gradnjo ljudskih stanovanj Predlagane spremembe pri odmerjanju družinskega davka
V tržaškem mestnem svetu je tov. Rogassi ugotovil, da
še vedno v teku diskusija o občinskem proračunu za tekoče poslovno leto. Prejšnji teden sta bili dve seji in sicer v četrtek in petek. V tem tednu pa se je nadaljevala diskusija v torek in včeraj.
Prejšnji petek je imel daljšo intervencijo tov. Rogassi, ki je že uvodoma kritiziral način sestavljanja poročila ter še enkrat ožigosal žaljive izpade Bo-nettija proti opoziciji. Naš svetovalcev je še poud'aril, da je naša skupina za uravnove-šenje proračuna, kar pa ne sme biti na škodo prebivalstvu Prikazal je današnje težke razmere, ki so nastale po krivdi vladajoče oblasti, katera vsestransko ovira razvoj trgovskega prometa in industrije, vse to za dosego ciljev, ki si jih postavlja evropska obrambna skupnost. Ze iz tega razloga je torej vlada, ki nas na ta na-
namerava slednje le deloma u-porabiti v to svrho. Ponovno je predlagal naj se 2250 milijonov uporabi za gradnjo ljudskih stanovanj, najmanj 100 milijonov pa za gradnjo doma počitka za starčke. Kritiziral je nadalje davčno politiko, ki jo vodi občinski odbor in to na škodo revnejših slojev. Predlagal je zvišanje življenjskega minimuma, ki je določen pri odmerjanju družinskega davka ter opozoril na uspeh, ki ga je v tem pogledu dosegla milj-ska občina pri conskem upravnem odboru. Kritiko je iznesel tudi v pogledu izdatkov, kjer je bila sploh izpuščena postavka nakazil za ljudske knjižnice in množični šport.. Kar se tiče kontrole pri upravljanju ACE-GATa je slednja še vedno monopol večine. V zaključku svoje intervencije je tov. Rogassi izjavil, da bo komunistična
čin oškoduje tudi dolžna, da skupina iz goriomenjenih raz-
dopolni s potrebnimi nakazali primanjkljaj. Kar se tiče posojila za gradnjo ljudskih hiš je
logov glasovala proti.
Vrstile so se še druge intervencije o proračunu. V drugem
UDBA JE HOTELA UGRABITI RUDIJA URŠIČA
Černe in Erzetič obsojena vsak na štiri leta zapora
delu seje je tov. Gombač predlagal popravila ceste od Ratinare do Ključa ter iznesel pritožbe stanovalcev «Domus Civica» zaradi motenj, ki jih pozročajo žice filobusa, katere so pritrjene na pročelju stavbe. Glede predlaganih popravil mu je odbornik Visintin zagotovil, da se bodo dela začela v kratkem.
Na naslednji seji so se še vedno vrstile intervencije glede proračuna Tov. Weissova je zopet načela vprašanje izboljšanja stanja v ljudskem prenočišču v ul. 'G. Gozzi, ustanovitev primernega števila klopi na trgu Garibaldi.
Na torkovi se ji imel daljšo intervencijo glede proračuna tov. Gombač. Dotaknil se je raznih važnih vprašanj, med temi tudi našega kmetijstva. Intervencijo bomo objavili v izvlečku v prihodnji številki.
O poteku seje, ki je bila včeraj zvečer bomo poročali prihodnjič.
Poziv upokojencenr nabrežinske občine
Zanimive izpovedi Uršiča - Titovci so kupili “Trieste Sera“ za 1.740.000 lir - Spletkarjenje okrog “Fronte za neodvisnost” Kako je prišlo do ugrabitve, ki se je titovcem ponesrečila
V torek se je zaključila pred «Takoj v mašino». V hipu je tržaškim kazenskim sodiščem , postalo Uršiču jasno, da gre razprava proti znanima vodi-1 za udbovce, ki so ga skušali teljema Fronte za neodvisnost, ugrabiti. Uprl se jim je z vse-
Teodorju Sporerju in Brunotu — ’	-----“ —
Černetu ter Severinu Erzetiču. Vsi trije so bili obtoženi poskusa ugrabitve Rudija Uršiča. Proti Sporerju, ki je umrl lansko leto, je bil kazenski postopek ukinjen, dočim je so-
dišče spoznalo Černeta in Erzetiča za kriva kriminalnega dejanja in ju obsodilo na 4 leta zapora, od teh so jima bila 3 leta oproščena zaradi amnestije.
Dogodek se je pripetil 30. maja 1949. Na večer tega dne je imel Rudi Uršič v vili Černeta na Greti sestanek s Spore r jem. Ko je prišel na dom Černeta ni našel Sporerja, ki so mu nato telefonirali Ker ni bilo Sporerja se je zadržal v razgovoru s Cernetom do 22. ure. Cim je prišel na ulico je zapazil tri neznance, eden je nosil uniformo inšpektorja civilne policije. V trenutku je prišlo do napada na njegovo osebo. Zagrabili so ga ter ga skušali spraviti v avto. Eden izmed napadalcev je ukazal:
mi silami in posrečilo se mu je zbežati v bližnjo gostilno. Prihiteli so ljudje, medtem pa so neznanci skočili v avto, ki se je z ugaslimi lučmi z vso brzino oddaljil proti mestu. Ko je bil v gostilni, je prišla tudi Černetova sestra in ga skušala- zvabiti, da bi se vrnil domov s Černetovim avtom. Uršič pa je z nezaupa-njem odbil vabilo. Naslednji dan je vložil ovadbo na policijo proti Sporerju in Černetu z gotovostjo, da sta bila oba soudeležena na eden ali drugi način pri ugrabitvi. Ker je o-pazil, da so ga udbovci še nadalje zasledovali se je pozneje umaknil v Italijo.
To je v glavnih obrisih iz"po ved, ki jo je dal Uršič na procesu kar se tiče poskusa ugrabitve. Razne okoliščine so potrdile še druge priče, med temi finančni agent Aldo Franchi, ki je izsledil na bloku titovskega agenta Erzetiča, šoferja «Che-vroleta» s katerim so ■ hoteli odpeljati Uršiča. Ko je prišel
Erzetič 7. junija zopet na blok v Škofijah, tokrat z drugim avtom, ga je policija ustavila, toda vseeno se mu je posrečilo zbežati v cono B.
Kosovelova proslava v Kinu ob morju.
Drugo nedeljo 21. t. m. priredi SHPZ v Trstu v Kinu ob morju slavnostno matinejo v proslavo spomina 50-letnice rojstva pesnika našega Krasa Srečka Kosovela. Poleg slavnostnega govora o pesniku bodo na sporedu njegove najizrazitejše recitacije in bosta nastopila openski orkester pod vodstvom VVernerja in lonjer-ski zbor pod vodstvom Čoka ml., ki bosta izvajala narodne in umetne slovenske pesmi.
Začetek ob 10. uri. Vstop prost.
Občni zbor «PD» Matjašič» Barkovljah.
Danes v soboto zvečer ob 20. uri ima naše prosvetno društvo «.Marij Matjašič» v Barkovljah na sedežu v Rumeni hiši svoj redni občni zbor. Pridite vsi in točno!
Proslava 8. marca v Barkovljah.
V proslavo Mednarodnega
Mala in srednja podjetja so te dni stopila v agitacijo
Že nekaj dni je stopil v agitacijo eden izmed važnejših sektorjev tržaškega gospodarstva. Mala in srednja podjetja zahtevajo od oblasti primernih ukrepov za premostitev težke krize. Gre za 13.000 tvrdk s skupnim številom 25.000 nameščencev Kljub temu. da delujejo na raznih področjih mestnega gospodarstva imajo mnogo skupnih interesov Ze sama kriza, kot taka jih nujno sili na združitev, ki prihaja do izraza v njihovem «Koordinacijskem odboru malih in srednjih tržaških podjetij». V ta odbor so pristopila: združenja obrtnikov, trgovcev na drobno, obratovalcev male trgovine. industrije, pekov in mesarjev.
Omenjeni odbor je imel več sestankov in je končno odobril resolucijo v kateri predlaga oblastem, da podvzamejo določene ukrepe za preprečitev propasti podjetij. Tako predlaga naj nakažejo državne
uprave svoja naročila malim podjetjfem. pojačajo naj se javna dela in gradnje na podlagi načrta Aldisio in to s takojšnjo uporabo že obstoječih nakazal in odreditvijo izrednih nakazil, izstavijo naj se primerni krediti. Prizadeti zahtevajo v resoluciji nadalje izplačilo predujmov vojne škode, revizijo davčnih sistemov ter ukinitev novih davčnih bremen.
Mala podjetja postavljajo o-blastem že več časa svoje utemeljene zahteve in to še posebno po noti od 8. oktobra, ki je še bolj zaostrila krizo. Toda oblasti niso do danes ukrenile še ničesar, da bi pomagale temu važnemu , sektorju gospodarstva. Koordinacijski odbor je že parkrat potrdil, da nikakor ne namerava odstopiti' od svojih zahtev in da bo vodil borbo do skrajnosti. Tako ima v načrtu organiziranje javnih zborovanj in drugih manifestacij, dokler ne bo prišlo do za-
pore vseh prizadetih podjetij, ki so te dni izobesila v izlož bah resolucijo, v kateri so navedene vse njihove zahteve
Pojasnilo
V zvezi s člankom, ki smo ga objavili v št. 9 našega lista pod naslovom «Za vrtec v Pa-dričah» se je zglasila v našem uredništvu g. Marija Grgič, snažilka na osnovni šoli v Pa-dričah, ki nas je naprosila, da popravimo nekatere netočnosti navedene v omenjenem članku.
Stanovanje g, Grgič ima kuhinjo,. . Sobo m sobico m služi navedeni ter dvema hčerama. Druga manjša soba služi za shrambo živil za šolsko refek-čijd. Kuhinja služi obenem za
praznika žena 8. marca pripravi PD «Matjašič» v Barkovljah v dvorani pri- Rumeni hiši jutri v nedeljo 14. t. m. lepo kulturno prireditev. Poleg govora bodo na sporedu igrica «Prijatelj» s sodelovanjem domačih mladincev, ki nam bodo prikazali še razne druge šaljive prizore, recitacije ter bodo nastopili s harmonikami itd. Začetek ob 16. uri. Vabljeni vsi! Vstop prost.
Prireditve in kulturni nastopi na proslavah 8. marca:
V PD «Pečar», Zgornja Koio-nja
Praznično razpoloženje, ki je vladalo v dvorani že od začetka čim. se je oglasila harmonika se je do konca vedno bolj stopnjevalo. Po govoru tov. Košutove so nastopile male konkonelske reci-tatorke, ki so prav ljubko povedale: Divina Piščanc in Sonja Milkovič prizorček «Narodna noša», Divina še Grudnovo «Nabrežini» in Sonja «Sinek piše»; sledila je burka v 2 dejanjih «Lažni zdrau-nik», ki so jo Konkonelci podali prav temperamentno, tako da je smeh in dobro razpoloženje zajelo vse navzoče. Svoje vloge so
tka do konca, so ob klavirski spremljavi nastopil še najmlajši z lepim baletom, ki ga je. naštudi rala tov. Saška in s šaljivim zabavnim prizorom. Drug šaljiv pri-Marina, Zorina — Ana, Krasinja zor, «Mir mi daj Dirndaj» sta Bruna in palčki in vile. Bilo jih podala še Drago in Torči, ki sta je veselje gledati, ko so v mičnih bila zelo komična. Miro Cuk in
oblačilih nastopali ter si prizade vali čimbolje rešiti svoje vloge v čim večje zadovoljstvo številnih gledalcev. Tudi recitacije so prav dobro izpadle: «Siničja tožba» — Milič Marina, «Muca — maca» — Furlan Nadja, Prešernova «A-pel in čevljar» — Rustja Marica, Zupančičeva «Zlata ptička» — U-bad Bruna, in «Mornar» Silvane Cernjave. Na harmoniko je zaigral nekaj poskončih mladinec.
PROSVETAR
kar vsi posrečeno rešili: Ferluga Jože — Lipeta in Cerne Sergij — Boštjana s svojim zdravljenjem: Andolšek Albert, kot pismonoša Pivk in Adrijanka Burjan, kot njegova Rezika, sta bila prijeten zaljubljeni parček; tudi bolniki Jera (Ferluga Lidia), stari Prek-Ija (Ferluga Renato) in Zevnik (Burjan Ludvik) so bili vsak po svoje zanimivi in konični; tudi zdravnik tUnašič Peter) in orožnik (Ferluga Roman) sta znala ohraniti svoje dostojanstvo. Igra je zelo ugajala in igralci so želi obilo priznanja. Seveda gre pohvala poleg igralcem tudi požrtvovalni tov. Andolškovi, ki je žrtvovala marsikateri večer za vaje in priprave.
Igri je sledil ples in prosta zabava.
V Gabrovcu:
Prejšnjo nedeljo 7. t. m. smo imeli v Gabrovcu v Prosvetni dvorani proslavo 8. marca z lepo kulturno prireditvijo, na kateri so sodeiovdii domači otroci in mladinci, ki so igrali in recitirali. Zelo posrečeno so uprizorili pomenljivo enodejanko «Hrustač»
Na Kontovelu:
PD «Ivan Vojko» Prosek-Konto-vel je priredilo prejšnji ponedeljek 8. t. m. lepo kulturno slavje v počastitev Dneva iena. v ta namen je dramska skupina uprizorila zabavno veseloigro v dveh dejanjih «Snubač v pasti», ki je ob izvrstni igri že izkušenih domačih igralcev vzbujala salve smeha. Igra je vsem lo ugajala ter je bila izražena želja, naj bi jo ob priliki ponovili. Igrali so vsi zelo dobro nekateri med njimi naravnost sijajno: Pepi Cuk, Lucijan Farsinelli, Jordan Prašelj, Lukša Miranda in Danev, Alojz Kapun, Josip Libie in Karlo Cibic je sufliral. Nastopil je seveda tudi vedno požrtvovalni pevski oktet, brez katerega si ne moremo zamisliti domače prireditve in sodelovala je vrla domača godba. O pomenu praznika je govorila tov. Katra. Društvena dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce.
Na Opčinah:
So v ponedeljek dostojno proslavili praznik žena tudi s prosvetnim sporedom. Poleg orkestra, ki nas je zabaval od zače-
Sestanek slov. šolnikov
šolsko refekcijo. Kar se pa ti- po(j vodstvom tov Jelke. Vsi če četrtega prostora, gre za so- mladi igralci so prispevali svoj
bo, ki ni sestavni del stanovanja in služi za pisarno učnega osebja,-
delež k skupnemu uspehu: Hru stač — Bruno, Vohač — Marjo, Nadigoj — Stanko, Ljudina —
Sindikat slovenskih šolnikov nas je naprosil za naslednjo objavo:
Strokovne organizacije u-službencev slovenskih šol vabijo slovenske šolnike na skupni sestanek, ki bo v nedeljo, dne 14. marca t. 1. ob 10. uri v novi šoli pri Sv. Ivanu. Dnevni red je naslednji: 1. otvoritev; 2. poročilo o skupnem delu šolskih organizacij; 3. bodoče delo zveznega odbora; 4 slučajnosti. — Zveza prosvetnih delavcev, Sindikat slovenskih šolnikov. Zveza uslužbencev slovenskih šol.
sestra Nade Wilhelmove, ki je spremljala ob klavirju, sta zapela lep duet. Bila je lepa prireditev, ki je privabila polno dvorano občinstva. Nagovor sta imela v slovenšični Mira Rijavec in v italijanščini Pino Burlo.
Poleg tega so na proslavah 8. marca sodelovala prosvetna društva s prosvetnimi sporedi še:
V	Trebčah:
so nastopili mladinci z recitacijami, godba in pevski zbor. U-bisk je bil prav dober.
V	Boljuncu:
z nastopom pevskega zbora in godbe. Govoril je tov. Gombač. Obisk prav dober.
V	Ricmanjih:
z recitacijami, igro, pevskim zborom in Tržačanom že dobro poznano ricmanjsko godbo itd.
Na procesu pa so prišle na dan tudi druge zanimivosti, ki še enkrat potrjujejo pravo bistvo Gianpiccolijevega «indi--endentizma». Rudi Uršič je na procesu povedal, da se je seznanil s Sporerjem in Cernetom leta 1946, ko je bil sekretar KP Julijske Krajine. Takrat je titovsko vodstvo sklenilo, da se poveže s «Fronto», prej pa je bilo treba odstraniti Tolloya in Guastalo ter ju nadomestiti s Sporerjem in Cernetom, ki jima je Uršič obljubil vso materialno podporo. Uršič je nadalje povedal, da je kupil «Trieste Sera» in izročil 1,740.000 lir Černetu in Sporerju. ki sta izstavila pobotnico. Titovci so seveda še nadalje finančno podpirali list. Povedal je tudi, da so titovci ustanovili «Corriere di Trieste» še 1945. leta. Ker se jim je list pozneje izmuznil iz rok jih je stalo veliko truda in denarja. da so ga lahko zopet pridobili. Takrat so imenovali Černeta za upravitelja in glavnega delničarja.
Zveza enotnih sindikatov vabi vse upokojence (INPS), ki bivajo v občini Devin - Nabrežina, kateri so bili upokojeni v razdobju med L aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 naj se zglasijo na sedežu sindikatov v Nabrežini zaradi viožitve priziva glede revalorizacije pokojnine. Sindikalni zastopnik bo na razpolago strankam danes, v soboto 13. t.m. od 15.30 do 19.30 in v torek 16. t.m. od 8.30 do 12. ure.
Skrunitev NOB
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mislimo, da so gornje izjave pač_ najboljše spričevalo o politični «neoporečnosti» tako-zvanega «indipendentizma» in njegovih listov. Sicer pa jih «Primorski» in «Corriere» sploh ne skušata zanikati. O lem oba previdno molčita.
Naj omenimo še, da je Cerne vložil priziv proti razsodbi. Naj bo izid priziva kakršen koli, vendar pa so že s tem procesom prišle do še vidnejšega izraza zločinske metode, ki se jih poslužuje Udba za «likvidiranje» tistih, ki so titovskemu režimu trn v peti Poskus ugrabitve Uršiča ni edini primer.
ranjenci zdravili v nemških vojaških bolnicah. Film hoče sploh prikazati globoko humanost nemške vojske in na drugi strani brutalnost in nehumanost naše narodnoosvobodilne vojske.
Zaradi takega potvarjanja naše narodnoosvobodilne vojske je mnogo javnih in kulturnih delavcev od vsega začetka odločno pror testiralo proti snemanju tega filma, toda Društvo filmskih umetnikov Srbije je vseeno, z lažnimi podatki in izjavami zavajalo jugoslovansko javnost, češ da so vse te pripombe in opozorila javnih in kulturnih delavcev samo «konkurenčnega značaja» in da nimajo svoje načelne utemeljitve. S temi lažmi so ljudje okoli filmskega podjetja UFUS zavajali jugoslovansko javnost in s svojimi lažmi pripomogli, da so na jugoslovanskih tleh posneli film, ki oskrunja žrtve narodnoosvobodilne borbe in ki nesramno potvarja resnico.
Za teden --- dni —
Sobota, 13. - Kristina Nedelja. 14. - Matilda Ponedeljek, 15. - Klemen Torek, 16. - H il arij Sreda, .17 - Jedert (Jerica) Četrtek, 18. - Edvard Petek, 19. - Jožef (ščip) ZGODOVINSKI DNEVI:
13-15. 1848 marčna revolucija n Dunaju.
'4. 1868 se je rodil veliki ruši pisatelj Maksim Gorki. 18. ji ni ja 1936 so ga trockisti umi rilii.
14. 1953 je umrl Klement Got| wald, 'predsednik CSR.
18. 1414 je bilo zadnje ustol'ič| nje koroškega vojvode na Gl sposv-et-skem polju.
18. 1871 je bila proglašena Par ška komuna,
18. 1904 se je rodil Srečko Kos? vel, pesnik našega Krasj Umrl je 27. maja 1926.
dbn

TRST II.
SOBOTA: 14. Čajkovski: Uve tura 1812 - 14.45 Domači odme’ I - 16. Oddaja za najmlajše «Pre kana lisica» - 1.6.30 Slovenil zbori - 19. Pogovor z ženo - SfcZadi Malo za šalo - malo zares - 2> Elga-r: Koncert za violino in o' re' kester.	landa
NEDELJA: 8.45 Kmetijska oines daja - 9.30 Vera in naš čas -	*.
Glasba po željah - 16. Malo h. ,č šalo - malo zares - 17. Slovenstotičr zbori - 18. Koncert pianistke Dhna mijaine Braituževe - 20.30 Wagne,Sprl «Lohengrin», 1. in 2. dejanje. _ aal PONEDELJEK: 19. Mamica pi^skii pov.edu j e - 20.15 Vaški kvintet jo pr, 20.45 Škerjanc: Concertino za kliDipl. vir in orkester - 22. Wagner: «L le hengrin». 3. dei	Pnsk<
TOREK
dej.
10 „P ,,	13- Glasba po željahNsta
18.40 Koncert baritonista Marj|dn,, na Kosa - 21. Radijski oder - M' ,	•
sca: «Bivši učenec», veseloigra rkris 3 dej. - nato Večerne melodifhent SREDA: 19. Zdravniški vedj-ji» , - 20.30 Zbor Slovenske Fiutarmi, , 0 nlje - 23.05 Nokturni.	, slnn<
ČETRTEK:	18. Mendelssohni ir
Koncert za violino in orkester» vn,. 19. Mamičina pravljica - 21 Dr, matiizirana zgodba - 22.30: Sir Pril fo nična zborovska glasba	triva
PETEK:	8.30 Vaški kvintet ah ,
10.15 Slovenski motivi - 13. Glr, ' '
fiha n n	i ah _ 1 £ D ,i : : - i
sba po željah - 16. Radijski" fečil°
der: Saint Gr-enier: «Hotel pri dlVečh brem/počitku», veseloigra v 3 dt SPrJ. - 18.30 Koncert ruskih balalajk;,, c, 21. Tržaški kulturni razgledi Sc 22.15 Z angleških koncertnih dvftožil
Ik I \ O
Inorai to k " nel
vse.
13 drž 6 to -
OPČINE
Sobota. 13. marca: «ženska je , morila» (Una donna ha uccisf-enkr Union Film..	Jt;
Nedelja, 14. marca: «Jeff, up4„„. niški šejk» (Jeff lo sceicco beile).	Uansk
Ponedeljek, 15. marca: se po notri ni., Torek, 16. /marca: madžarski fi|n,,J «Ped zemlje» (Un palmo , lar' terra).
Sreda, 17. marca: se ______......
Četrtek, 18. marca: «žensko hV
npnpnip'« ( Pic c ; h i v. ; z-x ,1 ; j —
tranki
ponovi, fiinistt
___________	SO(
Petek, 19. marca: se ponovi. '
V tednu se začnejo preds
pen en je» (Desiderio di donnV
n vi '5ctnda
„	______statoci :i r
ob 18., zadnja ob 22. Ob nedelji;
I n n ro -7'YTl lzi R -7 o /inr nh rt L 1 Z' — c
in praznikih začetek ob 16' nja ob 22.
PROSEK
^del.
ceiba
Sobota, 13. marca: madžarski fii* ost:
(Un palmo
ni n ist i
«Ped zemlje»
Nedelja, 14. marca: se ponovi JKu,Tn' Sreda. 17. marca:	«Zapuščef^dalji
(Le derelitte).	v
Pe.ek, 19. mar ca: «Skrivnost črit,, . 0 ga gradu» (Mistero del castel. nisti nero) in Metroscopix.	’ažpra-
NABREŽINA	‘'Pieci
Sobota, 13. marca, cb 20.: «Lifànì suzne modelerke» (Modelle lusso).	fonarti
Nedelja, 14. marca, ob 16 in /,ada , se ponovi.	iit st.
Četrtek, 18. marca, ob 20.: «Zitnni ' jačno vabilo» (Perfido invitC les Petek, 19. marca, ob 16. in I r°ka se ponovi.	Ist0
DOLINA	Ih je
Sobota, 13. marca, ob 19 30- (»egu film «MUka» (Tormento) '
Nedelja, 14. marca, ob 17 30 “ Seda
19.30: se ponovi.
a 1
Petek, 19. marca, ob 17.30 in l9aico n. amer. barvni film «Male ž«fcai P' ske» (Piccole donne).	J Je
Prejšnji, četrtek se je pripetila ropal 66-letnega upokojenca EUS v novem pristanišču smrtna ne- f n ta De Rossi iz ul. D’AnnunZ'K. 0rr
Srečala; sta se v neki gosttiV?£r)v
Nove izkaznice ZP
Zveza
partizanov STO , in Udruženje bivših političnih preganjancev antifašistov STO javljata, da sta začeli obnavljati članske izkaznice za leto 1954
Številne pobude žena ma 8# marec
V okviru letošnjih proslav 8.1 Prijetno presenečenje pa je marca so demokratične žene nudil slovenskim ženam «Naš
sprožile celo vrsto res kori stnih in lepih pobud, s katerimi so najboljše popularizirale ženski praznik Žene z Magdalene in Pončane so nabrale pri trgovcih in med prebivalstvom razna darila in denar. Z nabranimi sredstvi so obdarovale 300 bolnikov v bolnici pri Magdaleni. Pri Sv. Ivanu, v Podlonjerju, na Ko-lonkovcu, v Camporah, Božičih in drugih vaseh je bila razdeljena mimoza vsem ženam. Razen tega so obdarovale starčke, bolnike, matere in vdove padlih. Pri Sv. Jakobu so žene poklonile pomladansko cvetje vsem učiteljicam šole «Duca d’Aosta». Tudi po mestnih u-licah so skupine žena delile mimozo, izkupiček pa so dale za sklad zimske pomoči.
Na vasi, kot Proseku. Nabrežini, Boljuncu, Saležu itd. so se naše žene živo zanimale za problem gradnje slovenske šole v središču mesta. V ta namen so se vršili sestanki in začele so se akcije za obrambo naše šole.
list», ki je bil kmalu razprodan. Dober uspeh pri širjenju prve številke slovenskega biltena, je brez dvoma vzpodbuda za dosego novih uspehov pri širjenju in popularizaciji lista.
V okviru proslav 8. marca je bilo v mestu in na podeželju nad 45 praznikov, s sodelovanjem 57 vasi in krožkov in udeležbo kakih 10.000 oseh. Tudi osrednja proslava, ki je bila v nedeljo v kinu «Alabarda», kjer je govorila tov. Flo-reanini je imela izredno dober uspeh.
ČESTITKE — Tovarišica Vilma Križmančič por. Foraus je povila ljubko hčerkico. Ub veselem dogodku iskrene čestitke tov. Vilmi in njenemu možu Enzu od strani IK Komunistične mladine in demokratične mladine iz Lo-njerja. Srečni mamici, ki je znesla raznašalka «Dela», kakor tudi možu izreka tople čestitke uredniški kolektiv našega lista.
sreča. Okrog 8. ure zjutraj je padel pod kolesa premikajočih se vagonov 64-1 et ni delavec Egisto Pel izza, ul. Montecucco 67. Kolesa vagonov so mu odtrgala glavo in noge od -trupla. Kako je prišlo do n-esreče ,pa' ni, -bilo mogoče točno ugotoviti.
*** V -soboto je izvršila samomor 40-1 et n a Gigliola -Ca'ffau por. Lorenzi, stanujoča, pri Sv. M.M. Zg. 150. Zensko so našli, na- neki njivi na- Kolemkovcu, kj-er je zaužila. večjo količino strupa. Izdihnila je mied prevozom v bolnico.
*** Neznani zlikovci so prejšnji 'teden okradli albanskega trgovca Tahitija Maligo. Iz železne blagajne v spalnici so- odnesli razno valuto, zlatnino S-n dragocenosti v skupni vrednosti 3 milijonov lir. Nekaj /dni -pozneje je prišla policija na sled tatovom. Izkazalo ,se j,e, da je trgovca okradla v resnici njegova sostanovalka in ljubica 35-lecna Vittoria Gobbi, ki je -izvršila -tatvino s pomočjo znanca, 37-letneg.a Fil-ade-l-fa Grie-ca. Oba je poli-cij/a aretirala in zaplenila večji del ukradenega blaga.
*** V gozdiču pri B adibì so neznanci odnesli pred nekaj dnevi 200 drevesc. Lastnik gozdiča 43-letni Andrej: Fu-rla-nič -iz Škofij 23 je prijavil tatvino policiji Skoda znaša 20.000 lir.
*7* Agenti civilne policije so v ponedeljek aretirali na openski postaji 3-9-le::nega Domenica Man-fr/iccij-a, ki je svojčas stanoval v Trstu. Tukajšnje porotno sodišče ga je obsodilo 1950. leta na 2.1 let ječe zaradi sodelovanja pri umoru. ManJfricci je potoval z br-zovlakom iz Jugoslavije.
*** Neki neznanec je v torek o-
Se v utrni gUiLiA’K v -*
kjer je De Rossi plačal neznanske pijačo. Bila sta skupaj do PVsimi noči. Ko je De Rossi prišel 'b Am vežo stavbe, kjer stanuje ga lini c;t( neznani, vinski «bratec» ne-na^tofjej ma napadel ter mu pobral v>ko v, denar, približno 35.000, ki Jih 6ri2a ,’ okradeni infcasira.l isti dan pokojnino.	£i- a’
*** Med delom se je v sret ši težko -ponesrečil 324-etni meha» eci Ij; Bruno Ur iz io iz Palmanove, fr elo, (j del je 'iz tretjega nadstropja *a 28 a odprtino za dvigalo. V bolnici ,jr zdravniki ugotovili, da ima zI0flh|jg . lj-ene kolčne kosti in v-eč ret^cj^ ji
Po dveh letih se je te dtu* P® virnil v Trst 29-letni Mario ®hci
nie-r, ki je bil 1954. leta oDsoj-R^fiti zaradi ilegalne posesti orožja |lr‘ jav: 5 let in 10 mesecev zapora. ^ ...	,
krat se -mu je posrečilo zbež^j e iz bolnice. Policij,a ga je arf' laP° rala na stanovanju v prvih jutfjd M; njih urah. V-enier je poznan, F*} so j eden izmed kolovodij razgrabi odve ški-h škvad-er, ki se potikajo *aii zn Drevoredu XX Settembre. ^hiskil
*** V nabrežins-kem kamn0^ovPrr
m,	u se je v sredo ponesrečil 22lfl ' 1
n.	i Renato Trebil' iz Scale SaflC , ai< Po nesreči je vtaknil roko med ^ ‘ka I co Žerjava in kamniti blok Ki fj“ nen je žerjav ravnokar dvigal. Pr'iti'M po miu je- zlomil pod-lahtnico leve rfel ' nar ke. V bolnico so ga prepeljal' 1'ukoj osebnim avtom delodajalca. lUrdeči
V dneh od 4, do 10. marca	C
je v tržaški občini, rodilo 42 $6 trok, umrlo je 73 oseb, poA ie bilo 4n	ko.
je -bilo 40.
=r------- -Pe d:
Odgovor,ni urednik 6sho
RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) ehemu Založništvo «DELA» i hotna Tiska tip. RIVA, Torrebianca K,13
Fìrvìr/vl rnn.in A TC	J P
Dovoljenje AIS
1
gn
Kino na Opčinah
predvaja v torek 16. in sredo 17. marca ob 18. uri (zadnji predstava ob 22. uri)
madžarski film
od$
k-11 Z;
cdr®vn
'k tež“ I St®n ,esn0
6 t

PED ZEMLJE
gi
J®vn,

str»

jih