I - Tttt iwjpw W^r"-"*! ". ' ^TV. Največji «loven»ki dncrnik ▼ Združenih državah Velja za tic leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6188 NO. 104. — STEVTIMT NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, MAY 3, 1029. — PETEK, 3. MAJA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Strašen tornado opustošil južne države. 50 OSEB IZGUBILO ŽIVLJENJE NA STOTINE JIH JE RANJENIH V neki šoli se je smrtno ponesrečilo devetnajst o-trok. — Vihar je obiskal sedem južnih držav.— Materijalna škoda je cgromna. — Nasadi breskev v južni Georgiji uničeni. — Ljudje že petdeset let ne pomnijo takega blizarda. Strašni tornadi in orkani, ki so obiskali včeraj in predvčerajšnjim sedem južnih ameriških držav, ko povzročili ogromno škodo ter zahtevali devet-inpetdeset človeških življenj. Kolikor se je moglo razbrati iz pomanjljivih brzojavk, se je pripetila najstrašnejša katastrofa v Elye Cove, Scott County, Va., kjer je vihar porušil šolsko poslopje. Izpod razvalin so potegnili devetnajst mrtvih o-trok, nad sto jih je bilo pa težko poškodovanih. Nasadi breskev v južnem delu Georgije so uničeni. Materijalna škoda je ogromna. Stari prebivalci pravijo, da že petdeset let ni bilo takega viharja. V Columbus, Ohio, je porušil požar del državne jetnišnice. Dva kaznenca sta bila usmrčena, dvajset pa smrtnonevarno poškodovanih. Pri Embreeville, Tenn., sta bili usmrčeni dve o-sebi: istotako tudi pri Oak, Ala. Najhujšo škodo je povzročil vihar v sadovnjakih v Valley, Ga. Poročila o smrtno ponesrečenih prihajajo tudi iz Floride in drugih juzhih držav. Pri Pensacola, Fla., je vrgel vihar na pesek ameriški parnik "West Madaket". Veter je pihal z naglico sedemdesetih milj na uro. Nad Indian Harbor, Ind., je zašel v vihar velik zrakoplov. Vetrovje ga je vrglo v Michigansko jezero. Vsi potniki s pilotom vred so utonili. 1 Neka učiteljica v Rye Cove je povedala poročevalcu "Associated Press": — Ko sem ob poldveh popoldne pogledala skozi okno, sem videla strašen vrtinec, ki se je podil naravnost proti šoli. Prestrašila sem se, toda otrokom nisem hotela ničesar povedati, da bi jih ne raz-bu rila. Naenkrat se je zaslišalo strahovito tuljenje vetra. Nastala je popolna tema, poslopje se je streslo in par trenutkov kasneje je bilo v razvalinah. Kako sem ostala živ^, sama ne vem. Vihar je tudi porušil šolo v Culpeper, Va. Usmr-čen je bil pa samo en učenec. Ogromnosti škode, ki jo je povzročil vihar, se zaenkrat še ne da dognati, toda približno jo cenijo na več milijonov dolarjev. RIM, Italija, 1. maja. — V namenu, da poveča število italijanskega prebivalstva, je Mussolini odredil, da »e smejo Italijani ženiti s šestnajstim letom, Italijanke pa s štirinajstim. Ta njegova odredba bo baje tudi zmanjšalo število ta koz van ih "divjih zakonov , katerih je posebno dosti po italijanskih industrijalcih središčih. Lahi se bodo mladi Ženili. Fairehild, mladi suhaški agent, ki je prisegel, da mu De King prodal žganje. 1 Kakor znano, so na podlagi njegovega pričevanja vdrli suhaški agent je v De Kingovo hišo, čemur je sledil kratek prepir, in v prepiru je ustrelil pomožni šerif Rov Smith De Kingovo ženo. Obravnava proti spijenu. ŽENEVA, IJL, 1. maja, — Me-sadel mrak na zemljo. V jugoza pa d nem. delu so komunisti zaharikadirali široko ulico ter se borili s puškami in kamenjem proti policiji. Pol ieija kc je slednjič poslu žila oklopnih avtomobilov, da je podrla barikade ^n razpršila deruolist ran te. Kitajski mašal se ni smel izkrcati. TOKIO, Japonsko. 1. maja. — Bivši šantuniki glavar maršal jt'ang Tsung Cang se je hotel danes zjutraj preoblečen izkrcati v Port Arthuru. Japonska policija ga je pa izsledila ter mu preprečila izkrcanje. Njegov poročnik je smel na kopno. Znani skladatelj nevarno zbolel. Zdravilo proti kožni tuberkulozi. GIESSEN. Nemčija. 2. maja.— Nemški zdravnik dr. Sauerbruch je dognal, da je mogoče kožno tuberkulozo ozdraviti samo s primerno dijato. Bolnik ne sme jesti nobenega mesa in same neslane jedi. Poskusi, ki jih je napravil na 150 bolnikih, so se izborilo ob-neisli. DUNAJ. Avstrija, 2. maja. — Znani dunajski skladatelj Richard Straus« je nevarno zbolel. Pred tremi tedni je imel influenco, in ko je le deloma okreval, je šel dirigirat v gledališče opero "Electro". Takoj nato se je pojavila pljučnica. BODOČI DOM NEMŠKEGA PREDSEDNIKA NfMV KlkUM. *MH D. i Grad Bellevue pri Berlinu, v katerem nemške republike Ilindentburg. bo stanoTal predsednik Sprejem italijanskega podtajnika. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 2. maja. — Danes je dospel sem italijanski podtajnik za zunanje zadeve Diiio Grandi. Sprejet je bil kot kak član vladujoče "rodbine. Velikanske ljudske množice so d leta 1831 do leta 1840 in od ieia 1891 do leta 1900 je število prebivalstva v Evropi naraslo za 6 odstotkov, dočim je število •samomorov naraslo v teh jlveli desetletjih za 400 odst. Od deta 1820 do 1887 se je število prebivalstva v Nemčiji podvojflo, d očim se je število samomorov v tem času po-eetvorilo. I>eta 1907 je imel Beograd 80 tisoč prebivalcev in 15 samomorilcev; leta 1927 je štel Beograd približno 250 tisoč prebivalcev in 73 samomotrilcev. Število prebivalstva se je v 20 letih povečalo trikratno, dočim je bilo t istem času petkrat toliko samomorilcev. Čeprav se je zadnja desetletja mortalileta v Evropi zmanjšaela, toda manj je le smrtnih slučajev zaradi epedimičnih in akutnih fcole'zni, dočim je mortal ite ta zaradi samomorov vedno večja. Leta 1919 je bflo v Beogradu 32 samomorov 6 smrtnim izidom, leta 1929 je pa umrl 94 samomorilcev. Od celotne mortali-tete iznaša število smrtnih slučajev zaradi samomora leta 1919 samo 1.3 odst., leta 19» pa 3 odstotke. To pomeni, de je vs&ka 34 smrt v Beogradu samomor, ali da se v Beogradu povprečno vsak tretji dan dogodi samomor. Razen tega je treba pomisliti, da pridejo povprečno na samomor s smrtnim izidom še trije javni in trije prikriti poskusi samomora. Od 1. januarja 1919 "do 31. decembra 'leta 1928 je bilo v Beogradu 285 moških in 225 ženskih .samomorov. Po statistikah je razvidno. da je število samomorov v uiestoi dva do trikrat večje, nego na deželi in da je število samomorov v velikih mestih večje, nego v manjših. To potrjujejo statistike iz inozemstva, kakor tudi v Jugoslaviji Tako je v Parizu v letih od 189ti do 'leta 1900 odpadlo na 100 tisoč prebivalcev 31 samomorilcev. V Ofsta'lj Franciji je prišlo na iešto število prebivalstva samo 24 samomorilcev. Na Dunaju je prišlo od leta 189G do 1900 na 100 tisoč prebivalcev 28 samomorov, dočim jih je odpadlo v o-stalih krajih Avstrije na isto število samo 15. V Beogradu je prišlo od leta 1896 do leta 1900 na 10Q tisoč prebivalcev 18 samomorov v ostali Srbiji i»a na isto število sle 4. Od leta 1919 do leta 1928 je pa prišlo v Beogradu na H)0 tisoč prebivalcev 30 do 33 samomorilcev. V zadnjih 10 letih tje izvršilo v Beogradu samomor več moških nego žensk, in sicer 55.9 odst. moških in 44.1 odst. žensk. Ako primerjamo relativno število samomorov, se da ugotoviti, da je število žensk iu -moških približno enako, kajti kakor v predvojni Srbiji in njenih mestih, tako je tudi v zadnjjh desetih letih število anoških večje, nego žensk in sicer je med obema razmerje 5:4. kar pa zopet odgovarja razmerju ženskih in moških samomorilcev v Beogradu. V zadnjih 50 letih dokazuje statistika, da je na Balkanu do petkrat več moških samomorilcev, nego ženskih, tako v mestih, kakor na deželi. V zadnjem desetletja pa v mestih narašča število samomorov žensk, fear je Dopisi. S pota. Sedaj se mudim med slovenskimi farmerji v okolici Poplar Bluff, Mo. Prav lepo in prijazno bi bilo. če bi me ne nadlegovala bolezen. Danes sem pri enem, jutri pri drugem kmetovalcu, 'katerih je tukaj kakih sedemdeset. Zabave jim ne manjka, posebno ob nedeljah. Okolica je krasna, vsepovsod cvetoči vrtovi in vinske trte. Več o teh kmetijah bom sporočil v kratkem. .Matija Pogorele. Detroit, Mich. Ker mi je naročnina potekla, jo tem potom obnavljam ter prilagam svoto šest dolarjev za celo-let no naročnino. Dovolite mi, da izrazim svoie mnenje o vašem listu. Glejte na to, da bo list vedno zagovarjal delavske interese. Priznam, da je že sedaj v mnogih vprašanjih bolj napreden kakor so vsi ostali slovenski 'lis*i v Ameriki, toda ko boste poročali o bolezni kakega kralja, bodite bolj previdni. Ko je bil angleški kralj bolan. ste danzadnem poročali na prvi strani z velikimi črkami o njegovi 'bolezni. To je pa deiavce presneto malo zanimalo. S tem sem navedel le en primer glede novic. Pozdrav! Josip Kotar. v zvezi z emancipacijo ženskega spola, ki je aktivno deloma posegel v življensko borbo, kjer marsikatera ženska izg-ubi ravnotežje in tsi v razočaranju konča živ i jen je. -fz stastistike je razvidno, da se najevč samomorilcev rekrutira iz vrst nekvalificiranih delavcev in delavk. Med zadnjimi je največ služkinj. Na drugem mestu so zakonske žene in matere, na tretjem pa častniki, podčastniki, vojaki in orožniki. Samomori učencev m učenk srednjih Sol, kakor tudi trgovskih vajencev in vajenlk, ki so se množili zadnja leta posebno v Nemčiji in Franciji, so številni tudi v Beogradu, kje se je usmrtilo v zadnjih letih 13 učenčev in 10 učenk, 10 jih je obiskovalo srednjo šolo. NAMESTO NAKITA MIŠ Xa okrajnem sodišču v Wiirz-burgu je bila vložena tožba proti baronu Gleiclien-Russvvurmu, pra-vmiku pesnika iSchillerja, radi sleparije z zavarovalnino. Baron je hotel podariti svoji ženi za god krasno biserno ogrlico, star rodbinski nakit, za kature^a baronica sploh ni vedela. Baron ji je zamolčal, da ima nakit, ker ga je po stari rodbinski tradiciji baje težilo prokletstvo. Njegova mati je namreč umrla takoj, ko ji je oče podaril nakit za god. Baron je moral }>ozneje svečano obljubiti, da podari članu rodbine nakit samo, če bo izključena možnost potomstva. Ker je baronica stara ž< 60 'let in ker sta zakonca bai praznovala 30-letnico poroke, j( baron {rrišel z nakitom na dan Ker je pa hotel, da bi se ogrlic? lepo lesketala, jo je poslal neke mu monakovskemu draguljarju da jo osnaži, Za vsak slučaj je na-krt zavaroval. Pred pričami so nakit zapečatili in iposlali na pošto. Ko je pa pošta dostavila dragu-! 1 jar ju nakit, so bili pečati nedotaknjeni, toda v šatulji je bila namesto ogrlice mrtva miš. Zdaj se razvije iz tega zanimiv proces. Zavarovalnica je vložila tožbo radi poskušene sleparije. Baron je izjavil, da za izgubi jeni nakit ne zahteva odškodnine. Kljub temu pa sodišče vztraja na tožbi. Do razprave torej pride in zanimivo je. da navajajo že zdaj v obrarabo obtoženca čudne okol-nasti. IJaron je bil nedavno v vlaku napaden in od tega časa baje ni več -normalen. Za razpravo vslada na Bavarskem splošno zanimanje. Xaša nadebudna mladina! Bože, bože, koliko se govori in piše o nji. Ce ni nič drugega res, je res to, da je današnja mladina prehitro zrela. Dosti prehitro. To je tudi Mussolini uvide!. In je odredil, da se smejo Italija.ii ženiti že s šestnajstim letom, dočim je Italijankam dovoljeno že s štirinajstim letom stopati v sveti zakon. M vi solini ju gre namreč zi to, da se prebivalstvo Italije poveča. Da jih bo čimprej šestdeset milijonov. Kajti s štiridestimi milijoni Cadorna niti preko Soče ni mo gel. Ko jih bo šestdeset milijonov, pa upa Mussolini dospeti z l\ai;e-ka v Logatec. Xo, treba bo še malo počakati, kajti taki zakoni bodo najbrž ro-lili obilen sad, toda kakovo** tega sadu bo slaba. V- Ker že bas govorim o mladini, naj omenim, da je današnja mla-hna nadvse brihtna in razborita. Poznam rojaka, ki ima pet starega sina in kotel za pet galon. Oče .samo pristavi, vse drugo pa sin rok opravi. Spozna se na votlo in na gorko-to, na in kapanje. na kvart in ga luno, kajti iz petgalonr-ke>ga ga v najugodnješem slučaju priteče ga Iona in kvart. Ne rečem, da bi pokušal, bog-vari, — je še premlad zato, toda oko mu natančno razodene, d<>-kdaj teče fuzel. kdaj užitna pijača in kdaj sama kalna vodica, ki nima niti toliko prufa, kolikor ga ima najboljše piv«, ki je dandanašnji po postavi dovoljeno. Saj veš, dragi rojak, koliko prufov ima današnje polproecnt-no pivo. Kar pok us i in zrajtaj, pa baš vedel, koliko ga ima. * Kdaj postane mladina nadebudna ! Jaz za svojo osebo sem bil precej zgodaj nadebuden, pa me je nadebudnost kmalu prešla. V najnežnejši mladosti se mi je TK>javila hrepenenje po dveh sovražnikih človeštva: po nikotinu n alkoholu. Nekoč me je bil v M i glav če ve m vozoleu presenetil stari Mažgon, to sem vlekel drobno dramko. ki ie biia menda prva v mojem živ-Ijenju. Pot mi je curkoma lil s čela, v glavi se mi je vrtelo, toda nadebudna mladina je polna odločnosti. — Ke neham prej. dokler ne pokadim do konca — sem bil sklenil v svoji pregrešni duši. Tedaj se je pa pojavil pred rfte-noj stari Mažgon, kakor da bi bil iz zemlje zrasel. Bil je razsoden človek in • mi je dobro svetoval: — Fant, pusti ei-garete. Cigareta ni za zdravje dobra. Xa, čikaj, če že ne moreš drugače. - In je potegnil iz žepa debelo klobaso tobaka ter odtrgal tak kos, da sem si ga komaj v usta zatlačil. Pričel sem čikati in sem čikal, sam ne vem. koliko časa. Vem le toliko, da sem se le v postelji zavedel, ko so me z jesihom ribali in s prisadno repo kadili. Od tistega časa pa ne čikam več. In tega je že dolgo, dolgo. Z demonom alkoholom sem se bil pa seznanil po birmi, katero mi je zavezal mojster Ivan Mesec z Vrhnike. Bil je blagi mož — Bog mu nebesa daj, — toda omamil ine je z mušatelcem. Mažgon in Meisee *ta bila dobra učitelja, toda ne dovolj temeljita. Prvi me je čikanja odvadil, drugu pa muškat H ca. Žal, da imata čik in muškatelec še najrazličnejše sorodne produkte, katerih se ne branim, ampak naravnost hrepenim po njih. In to so: dobra cigareta iz turškega to-baka. kateri raste v »Srbiji in ga niti v Srbiji ne dobiš drugače kakor pod roko in v kontrabant; dobra newyorska kaplja, če si \ hočeš žejo pogasRi ali pa ublažiti j učinek preobile večerje; par kozarcev californijčana, da si vesel in zadovoljen ter da hip-] no pozabiš na vse težave tega svetgr ' - GLAS NARODA, 3. MAJA 1929 CHARLIE K. BROS.: — Halo! Ali si ti, Jo.m — Kdo ki:ie? — Halo! Tukaj Jack Cowherd, trgovec 7. ler-om in špec^rijo, občinski odbornik, elan nadzorstva "Hranilnice in posojilnice" v Donkevilbu. hišni posestnik itd., itd. — ali me poznaš po glasu? — Oprostite, gospod. Prvič nisem John, drugič nisem "ti" in tretjič. Koga želite, prosic.'.! — Pard >n, mislij sem, da je ravnatelj pri telefonu. A:* bi lahko govoril ž njim? — Pri nas je več ravnateljev, dragi gospod. Gospod Gli\er Wood, tehnični ravnatelj, gos p d John Crawford, koinercijalni r-tviir.telj. gospod Owen P ay an, administrativni ravnatelj in gospod James H. Ho.... — Dovolj, dovolj! Bodite, prosim tako prijazni in pokličite g. Crawforda. Recite, da želi njegov stari znanec in prijatelj še izza šoLskih .... — Trenutek, da vas spojim. — Vrag naj vzame te rodoljube z dežele! Taki pogovori .se vrste venomer, časih kar po več likratu. In telefonist jih" mora mirno poslušati, taka je služba, nikomur ne sme "v lice" povedati .naj se odpelje v pekel nadlegovat .svoje bližnje sorodnike. Taka je zapoved: "Z ljudmi, bodite prijazni in vljudni tO je prvi pogoj." Seveda, pa ma-kar da bi hodili po njem! Ku, ta rodoljub z dežele bi še bil: neroden je pačr pred telefonom ima sveto spoštovanje in pra-znoveren strah, a vsaj omenjen ni preko mere in .si da kaj dopovedati. Mnogo bolj nadležni .so mestni odličniki, denarni m duhovni. — Halo. ali je tam gospodična Alice? — Halo! Ne, tukrvj telefonska centrala. Good bye! Prijazno in vljudno, kakor je zapovedano, mar ne? Drrrr.... — Halo, ali j«' tam Miss Alice? — Kdo kliče? — To je nesramno! Pcfzovitc tf-koj ravnatelja in najavite vele- TELEFONIST trgovca Herbert a Foga. To je že preveč! — Hvala, da ste se predstavili. Tak je pri nas običaj. In koga želite, prosim? Pri nas imamo več ravnateljev.... 1 Ali ni bil morda vendar nevljuden Ce >e veletrgovee pritoži, mu utegnejo še odpovedati. Toda: ali je mar on kriv, da ljudje ne znajo telefonirati 1 V telefonskem imeniku je napisano, da se mora oni, ki kliče, prvi predstaviti. — Gospodično Alice sem klical. Telefonist je spet v zadregi. Če vpraša, s katero Alice naj ga spoji, bo oni spet mislil, da se norčuje iz njega. Pa je že tako: knji-govodka je Alice, in strojepiska takisto. Katera je prava? Eh, kar .s knjigovodko ga bo spojil, knjigo vodstvo in veletgovina sta si nekako blizu .... Seveda ga je polomil. Drrrrr. zapoje hišni telefon. — Halo, tu knjigovodstvo. Prosim. da se kaj takega več ne zgodi! Meni .ugledni dami, pa tole! Ali ste slišali, gaspod telefonist? Kakopak, s strojepisko bi ga bil moral spojiti. Da ni na to mislil: veletrgovee, seveda, strojepisko je želel!.... Prijetni je tudi. kadar se kdo zmoti ni pokliče napak številko. — Halo. tukaj Miss Smithova. Prosim, pošljite takoj rešilni avto na NeLsonovo cesto št. 31, mojega jusa je povozil omnibus. — Halo. halo! Pomota. Tukaj tvorniea Brown & Co. — Pardon. Tako sem razburjena. oprostite! Drrrrrr.... — Halo, tukaj Miss Smitho-va.... — Pomota. Nasa številka je 89- 08. —Tak poslušajte! Moj pes Ritchie.... — Opostate. rešilna postaja i-ma številko 9808. Izvolite pogledati v telefonski imenik, prva stran za kazalom, zgoraj. Samo ne vem, ali bodo mogli psu kaj pomagati. Klanjam se! Taka služba, da bi jo vrag!! Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik, Mr. John Krečič. Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y, .Kako so se neki ljudje pomenili, ko še niso poznali telefona?J Xajhuje p^ je, kadai pozvoni narodna dama. — Halo, tukaj Mrs. Murderje vega. Drugo nedeljo priredi Dru štvo tuajšnjih mladenk in fantov v Greatparku narodno veselico s srečolovom in tombola. Čisti dobiček je namenjen skladu za pobija- j nje nenravnosti. Ali bi vaša milo | stiva hotela prevzeti pokroviteljstvo Veste, gospod ravnatelj, me računamo ž njo, pa bi napravilo dober vtis, ako bi tudi.... — Halo. oprostite milostiva... — Ne. ne, gospod ravnatelj, np smete odreči. Kaj pa bodo rekle.... — Pardon, Mrs. Murder.... — Nu, veste kaj, gospod ravnatelj. da ste tako npgalantni.... — Pardon.... —.... neka val irski in nevljudni nasproti nam, ubogim} narodnim damam. ki.... — Oprostite.... —.... ki delamo za blagor naroda in.... — Halo, halo, pustite me za Doga.... — Xe, to je res preveč! Jaz, narodna dama. vdova po narodnem delavcu, res nisem zaslužila.... — Milostiva, dovolite, da vam — Prosim! — Tukaj je telefonska centrala tvor nice Brown & Co. č'e želite govoriti z gospodom ravnateljem, ki jih je pri nas.... — Zakaj pa tega niste takoj povedali ? — Saj sem hotel. ali milosti- va.___ — Prosim tedaj, da me spojite z gospodom ravnateljem. Recite mu, da želi Mrs. Murdererjeva, vdova odličnega narodnega delavca, ki se ga gospod ravnatelj gotovo še spominja, saj je.... — Dovolite, madam; pri nas i-mamo več ravnateljev. Katerega želite? — Generalnega. Mr. Jamesa II. Robertsa. Moj i»okojni.... — Trenutek. Ste že spojeni, milostiva. Klanjam se! Tz lista "The Lovedtown Evening", 20. aprila: "Včeraj je umri v tukajšnji u-mobolniei Harry G. Mason, telefonist tvrdke Brown & Co. Kruta smrt ga jf1 pobrala sredi dela: službo je bi] nastopil šele pred 14. dnevi. Naj bo nadebudnemu mladeniču — bilo mu je šele 23 let — ohranjen blag spomin!" — POZDRAV! Pred odhodom v stao-o domovino s pomikom "Vulcania". še enkrat. prav lepo i>ozdra\ijaim vse znance in prijatelje v Strabane, Pa., na White Valley, Pa. in v Cleveland, Ohio. Posebno pa pozdravljam moja dva brata Antona in Franka, sestro Mary, njenega soproga in otroke; dalje pozdravljam Viktorja in Albina Slavec v Morlev, Colo in Franka in Ivanko Glažar v Strabane. Pa. Zahvaljujem se tvrdki Sakser State Bank za njeno točno postrežbo ter jo priporočam cenjenim rojakom, ki so namenjeni v stari kraj, da se pas Luži jo njenega posredovanja. John Žigman, na potu v Slavino pri Št. Petru na Krasu. SMRTNA KOSA. re ter več sorodnikov. Vsem izrekamo naše eožalje! Juvelir v gumijasti ceKci. Nekega jutra je pred zasebno| "Gotovo, gotovo, o tem tyouio norišnico znamenitega zdravnikalgovorili jutri." za živčne bolezni v Auteuilu. juž- Juvelir ni razumel odgovora, nozapdani pariški četrti, obtal kra- vpraševal je vnovič. Dobil je ved-sen avtomobil. Izstopila je ele- no odgovor, da mora biti pred vodi pot do moževega srca skozi njegov želodec! EDEN najzanimivejših doinacili športov je naval na refrigerator. Seveda, so domovi, kjer si nihče ne upa vzeti niti grižljaja hrane iz refrigerator-ja — najbrž imajo le male škatlje, v katerih je prostor le za najpotrebnejše. Če pa imate v Električnem Refrigora-torju istočasno hrano za več dni, si lahko družina z lahkoto privošči to zabavo. Koščki ledu, ledeno-mrzla pijača, okusna hrana—ni čuda, če ima družina z Elek-nim Refrigerator jem rajši opolnoči večerjo. > The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Ni treba paziti na posode za odcejanje ali led — nepričakovano lahko izostanete. refrigerator bo pa deloval in ob vašem pov-ratku bo hrana neskvarjena. Cena od $195.00 naprej Kakšen je japonski vojak, V Salt Lake Oity, Utah, je umrla 19. aprila Mrs. .Frančiška Blatnik v starosti 60 let. Rojena je bila v Zdenski vasi, fara Dobro-polje in je preživela nad polovico svojega živijenja v Puebio, Colo, in Salt lake City} Utah, kjer zapušča soproga, 6 sinov in 3 hče-jjakii: "Jaz te ne morem kaznovati, Mani ,ti si zagrešil najhujše, česar je vojak v vojni zmožen: Tfir Leta 1919 je japonska armada j>od poveljstvom generala En pod pretvezo, da bo ščitila Korejce pred napadi boljševiških čet, zasedla Poamnrje in ZabajkaLsko. Tabor vojnih ujetnikov Kra.-na-ja Rječka, nekaj kilometrov od Habarov.ska, je prišel pod japonsko poveljstvo. Bili so nevarni easi, borba vseh proti vsem. Boji na treh, štirih frontah. . lastniški tabor Krasnaja Kjec-ka bi morali Japonci posebno str.r>-go stražiti. Ker v tedanjih časih na beg skoro ni bilo misliti in so bili vojni ujetniki veseli, da so po par veselih urah, ki so jih preživeli v Habarovsku. zopet prišli j v varno zavetje tabora, je ta ali oni rumeni stražnik (Rusi so jih imenovali "makako") veselo opazoval. kako so častniki, ki jih je mučilo dolgočasje, zaviti v kožuhe, urnih korakov hiteli proti bližnjemu mestu. Tako je bilo tudi tisti nesrečni dan. Na malem stolpu taborove ograje je stal do zob oborožen japonski stražnik; kakih 20 korakov v stran so lezli skozi ograjo trije mladi Častniki. Ko je stražnik videl, kako so častniki tekli čez polje, si je dejal: "Osteri (Avstrijci), dobri ljudje, bodo kmalu zopet nazaj — gotovo, gotovo" Dve uri kasneje je bil nenadoma dan znak k zboru ujetnikov. Trije ujetniki so manjkali. Japonski poveljnik tabora je poklical k sebi stražnike in spra-eeval: "pri tebi" — "Ne!" —. Pri tebi?" — "Ne!" — Nastopi tretji mož in javi: "V mojem okrožju so trije možje zapustili tabor." Resno se obrne poveljnik k vo- Kršil si svojo dolžnost v službi pred sovražnikom." Vojak je premišljeval. Nikdar ne l»o š 'l k duhovom svojih očetov. Zgubil je svojo čast. zaničevan bo v deželi mikada. Tisočkrat hujša kot smrt je usoda, ki ga čaka. Samo kot kuli pri zaničevanih in p rogaških Kitajcih bo on, ponosni sin Nippona. mogel živeti isvoje brezčastmoi življenje. Stal je in se smehljal. In zobje so mu šklepetali med rumenimi ustnieami. "Odstopi!" Straže so zopet zavzele svoje postojanke. Uro pozneje so se j trije častniki zop^t splazili v tabor. Nepremično je stal Maru, Japonec, ob ograji; v rokah je držal puško in se smehljal. Ko so bili vsi trije zopet v taboru, je ukazal "makako" s hudim, grgra-j oči in glasom: "Nazaj furio (ujetnik) ! Pokažite, kako ste ven prišli!" Ujetniki so se začudili temu čudnemu povelju Bilo bi pa nespametno ugovarjati straži. Drug za drugim so se zopet splazili sko-,zi ograjo. Ko je bil zadnji zunaj, J so počili trije streli — dva častni-, ka sta bila mrtva — tretji, mlad .ogrski poročnik, se stokajoč valja po snegu. Straža se še vedno smehlja. Ma ru je svojo stvar napravil. Ustrelil jih je pri poskušenem begu, popravil je, kar je zagrešil. Malemu Maru so nebesa zof>et odprta. V taboru je nastalo veliko razburjenje. Avstrijski polkovui zdravnik preišče težko ranjenega Ogra. Izjavi, da ga bo še mogoče rešiti. Ko Japonec to sliši, se splazi brez glasu v bližino in požene ubogemu Ogru od zadaj kroglo skozi glavno.... Brzojavke , p hitele k švedskemu Rdečemu križu. Japonski po- gantna dama. ogrnjena v dragocen kožuh. Seveda jo je sprejel sam ravnatelj. Z jokajočim glasom mu je pripovedovala, da je njem mož, grof P».. blazen in da vsem miren. Končno se je juvelir razburil in zahteval dijamante nazaj. Skušali so ga pomiriti. Sledil je mučen prizor: Juvelir je ves divji tolkel po mizi. Prijeli mož neprestano domišljuje, da je.je bil v resnici na pol postal žrtev tatov, kar je precej ni nič čudnega. Dijai t-» »i n i»4- n 1\1 n •»»■» /v-.♦ i « ^ 1 x J____ ga je pripeljala v Pariz, da bi od-|so ga in oblili z mrzlo vodo. On dala v norišnico. Zelo bi ji bilojpa je postajal vedno bolj divji in ustreženo, če bi bil mož sprejet z l je kričal, da je okraden. Hotel zavod slavnega zdravnika za živč-jje ven. Tu ga je pa prijelo šest ne bolezni. Pokazala je priporo-| krepkih moških rok in odvedlo v čilno pi.j ne bi v svoji divjosti storil kaj listine so bile popolnoma v redu.'zlega. Štirinajst, dni je ostal za-Gospa je pripovedovala, da si njen [prt in ko so ga končno izpustili, blazen, kar mianti so pa pogostna vrsta blaznosti. Najraj-!z elegantno damo brez sledu izgi-še bi pripeljala moža že popoldne uili. ob treh ter je plačala >troške zal -- tri mesece naprej. Zdravnik je DV0b0j fcot posledica nagometne odkrito sočustvoval z usodo grofice, ki je bila izredno lepa, in ji je obljubil, da bo sam osebno zJ-ravil njenega soproga. Gospa se je iskreno zahvalila in je še prosila, naj bi takrat, ko bo pripeljala soproga, ne bi bilo v bližini nobenega strežnika, da ne bi mož kaj sumil; rekla mu bo. da gresta na obisk k prijatelju. istega dne popoldne ob dveh je izstopila ista elegantna dama iz istega avtomobila in je stopila v eno največjih trgovin, z dragimi kamni v Rue de la Paix. Želela je govoriti z lastnikom trgovine, kateremu je razložila, po kaj je prišla: Njena mlajša sestra se bo poročila in bi ji rada podarila dijamante! biti pa morajo lepi, prvovrstni dijamanti. Trgovec ji j je pokazal najlepše in najdražje' dijamante. "Prav taki so. kot sem jih želela," - je dejala, "vendar pa bi nerada sama izbrala." Zato je prosi} juvelirja, naj bi poslal z njo enega svojih uslužbencev z dijamanti, da jih moreta njen mož in pa sestra v vili v Auteuilu sama izbrati. Juvelir je kot previden trgovec sklenil, da bo damo sam spremil v Auteuil. Šlo je za kupčijo, za kakršno se že splača trud. Pripeljala sta v Auteuilu pred ograjo kasnega vrta in izstopila. Dama je vstopila v vilo m dejala slugi, ki ji odprl vrata: "Povejte gospodu, da sem tu!" Juvelirja peljejo v mal salon. "Prosim, vzemite si prostor," je dejala dama juve'irju. "in dajte mi škatljico, da lahko pokažen dijamante možu. Poklicala vas bom takoj, da tekme. Italijansko-avstrijska nogometna tekma na Dunaju, ki je povzročila pred kratkim v italijanskem tirikra toliko ogorčenja, je dobila še zanimiv privesek. "Im-pero" poroča, da je neki Karel Erbenschiitz z Dunaja pozval njegovega ravnatelja Settimellija na dvoboj. Settimelli izjavlja, da poziv sprejema. Izjavo je "okrasil" s kopico stavkov, ki jih nočemo ponavljati, ker so preveč ogabni, da bi jih mogel dostojen list ponatisniti. S0DNIJSKI OGLASI IZ stare domovine. Opravilna Številka T13j29 «» AMORTIZACIJA Na prošnjo MATIJA MAKOLT, sedaj v Clevelandu, Oliio, zastopanega i»o Mestni hranilnici v Ljubljani se uvede postopanje v svrlio amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki Jih je prosilec l»aje izgubil ter se njih imeji- telj poživlja. Uu uveljavi tekom O mesecev po razglasitvi tega edikta svoje pravice. Sicer bi se jkj poteku tega roka proglasilo, tlu so vrednostni papirji brez moči. Oznameniio vrednostni^ papirjev: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani St. 130777 z vlogo 3500.— Din. Ukrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 13. februarja 1921». Anton Avsec. 1. r. sodni svetuik T 18129 1 UVEDBA POSTOPANJA Z A PROGLASITEV MRTVIM , - .. ANTON ALVIAN. sin Petra in Ko- se dogovorimo o ceni, kajti moj 2alije rojt,no <;astaljell(,, roje„ dne 15. maja 1ST>9 v Ljubljani, bivši posestnik v Cerknici, je odšel leta 1KS8 v Ameri- mož ne more hoditi." Pred salonom je čakal na damo .'zdravnik. "Moj ubogi, ljubi mož!" je dejala, Tu notri sedi. Dovolite, da odidem.... Xe moreni ga več gledati, tako se mi .smili....Sedaj bo gotovo zopet dobil napad. Lepo vas prosim, skrbite dobro zanj!.... Jutri iie vrnem. Oh, prosim vas, pokažite mi kak drug izhod, da me ne bo skozi okno videl, kako se bom odpeljala...." Bila je na tem. da zgubi zavest, njen glas je dušila žalost. Ljubeznivi doktor jo je očetovsko prijel za roko. ki obljubil, da bo vse mogoče stor'q za ozdravljenje njenega moža in jo je odpeljal skozi zadnja vrata. Medtem je postajal juvelir ne-I potrpežljiv. Zdelo se mu je, da j traja izbira dijamantov nekoliko I predolgo. Končno je odprl vra-j ta. Zagledal je velikega, krepkega moža. ki ga je čudno gledal, poleg njega pa je stal starejši gospod, ki je bil sicer zelo prijazen, pa ga je tud itako čudno opazoval. Juvelir si je mislil: To je gotovo soprog elegantne dame, '"ateremu se je zdravje toliko zboljšalo, da je lahko vstal. "Ali ste dijamante že izbrali?" vpraša. "Že, že....le mirni bodite," je odgovoril stari gospod. "In katere ste izbrali ko: od tega časa ni od njega nikakega glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu & "J-i št. 1. o.d.z! «e uvede na prošnjo. Cirile Milavec. šivilje v Ljutomeru izstopanje za proglasitev mrtvim ter se izda iK>ziv, da se o i»ogre-šancu poročil sodišču. ANTON ALVIAN se poziva, da se zglasi pri i>odpisanem sodišču ali drugače da knko vest o sebi. Po 20. marcu 1830 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 20. februarja 1929. Anton Avsec. L r. sodni svetnik. veljnik je izredno ljubezniv m. se smehlja: "Vi Evropjci, kako morete poznati duši mojih ljudi?I" T 16| 29 i UVEDBA POSTOPANJA ZA PRO-GLASITEV MRTVIM ANTON JEBAČ1N. sin Antoua in tJabrijele Abranovič, rojen dne 7. decembra 1S83 v Ljubljani, pristojen v Ljubljano, samski ključavničar, je odšel leta 1907 v Ameriko, bival v Clevelandu. Ohio, 1301 — 55 Str., pisal naiKJsled 1914: odtedaj o njem ni glasu. Ker je potemtakem smatrati .da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24 št 1 o.d.z. se uvede na prošnjo Hugona Antoniviča. zasebueca uradnika v Ljubljani. Florjanska ulica št. 13 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda inwiv, da se o pogreša ncu poroča sodišču. ANTON JEBAČIN se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. aprilu 1930 bo sodišče na rno- viftio prošnjo odloČilo o proglasitvi mrtvim. I>eželno sodišče v LJubljani, odd. V., dne 28. februarja 1929. Anton Avsec, L r. ' sodni svetnik, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! "js^-tiiš, -a 'y _ _ __________ ____ _____________ ni eče rože. ROMAX, Za OUc Naroda priredil O. P. 20 (Nadaljevanje.) Baronica Rktberg ni m*>gla pričakati časa do nedafje. Naj prvo bt prišla v nedeljo vedno njena dva sinova, Hans in Rolf ki sta bila častnika v bliinji garniziji in nato je pričakovala k mizi Rajner-ja ter Gerlindo. Povabljenih je bilo ie par drugih gostojv, a ti niso zahtevali zase nikake posebne pozornosti baronice. Bila je v .skrajnem nemiru, če bo Ra'jner v resnici {prišel. Najrajši bi -bila j>oslala koga v Namberg, da vpraša, če se Je že vrnil. Na srečo pa je zadel baron na Ileilinana na ježi preko poflja in vsled tega je lahko prinesel svoji ženi pomirljivo sporočilo, da «e je grof Namberg že vrnil s svojega potovanja. In ko je slednji dospel prihodnjo nedeljo v Rlttibergi, se je baronica zelo veselila. Pričakovano pridigo pa je slišal le med prisrčnimi čestitkama. Konečno [>a je rekla baronica smeje: — Dragi gospod grof, — dejanski smo imeli povsem, drugačne načrte z vami. To je slišal tudi njen mož. — Da, moja žena je vrgla sama eno oko na vas, gospod grof. Jaz mislrm celo, da no je hotela celo pustiti ločiti od mene. Zelo sem vesel, da ste s svojo zaroko ustavili to dramo, — se je šalil na dobrodušen način. Grad Rittberga je bil dosti manjši kot oni Xamberga. Bil je tudi dosti manj razkošno opremljen. Ljubko in udobno pa je bilo v starih prostorih in iskoro ni bilo človeka, ki bi se ne počutil domaČim v tej hiši. Pristna in neprisiljena gostoljubnost, s katero m sprejeli Rittbergi vse goste, je učinkovala skrajno blagodejno. Tudi oba sinova sta bila sveža, ljubezn jiva človeka, ki *>ta stala v mičnem razmerju s svojimi stariši. Pri mizi je vladalo tzelo veselo razpoloženje. Ce4o grofica Gerlinda je pozabila včasih svojo jezo in bolest ter se pogosto zasmejal« porednostim med starišema ter sinovi. v Ko so po mizi kadili gospodje na verandi smodko v solnčnem svitu ter »o hodile žena in hčere nekega soseda po vrtu, je sedela baronica nekaj časa sama z gTofico Gerlindo v sobi. — Moja draga Gerlinda — je rekla baronica, — kaj ste rekla k presenetljivi zaroki vašega gospoda bratranca? Grofica je še davno videla prihajati to vprašanje ter je bila pripravljena. Napravila je poreden obraz. — No, — sedaj vam la'hko povem, da sem videla to že davno prihajati. Jaz sem namreč zaupnica svojega bratranca ter sem v zadnjem času dosti govorila o (njegovi nevesta. Baronica je bila zek> presenečena. — Vi mi niste ničesar povedali o neki srčni aferi z neko visoko-stoječo damo. Grofica Gerlinda se je preplašeno ozrla naokrog. — Tiho, tiho, — ne govorite o tem, baronica! Noben človek ne smo ničesar slutiti o tem. To leži tudi tako daleč zadaj, — čeprav ni moj bratranec še (popolnoma gotov s celo stvarjo. Vam povem, jaz : em nekoliko v skrbeh radi sreče mladega para ter tudi nisem pridržala svojemu bratrancu tega svojega mnenja. Midva sva drfbra, odkrita prijatelja. Vsled tega sem smatrala to za svojo dolžnost. Razlika v starosti je vendar nekoliko prevelika. : Baronica se ni inogla načuditi miru grofice. Vprašala pa je naglas: ' — Koliko je stara nevesta? — Eno in dvajset let. — To je sveda precej velika razlika. Grof Rajner pa je pač mož, Li bi znal prikleniti nase mlad& bitje ter ga osrečiti. To želimo prav od -srca, ker se je že enkrat zaročil z mlado damo. Predno pa sta mogli obe dami govoriti naprej, je vstopilo par gospodov ter prekinilo i>ogovor, v veliko uteho grofica Gerlinde. Na vožnji proti domu, s katero je pričel Rajner z Gerlindo ob mraku, sta bila oba zelo molčeča ter zrla predse, izgubljena v misli. Grofica je z bolestjo čakala na to, da jo bo grof pozval, naj stanuje še naprej v gradu. Istega jutra ga je poistila poklicati k sebi. On je sledil takoj njenemu pozivu in takrat mu je rekla1: — Dragi bratranec, jaz bi rada položila družinski nakit nazaj v tvoji roki. Prosim te, vze-mi kaseto s ključem ter primerjaj vsebino z seznamom. Našel boš vse dobro urejeno. Xa ta način ga je hotela prisiliti, da prične govoriti glede vprašanja stanovanja. Tudi grofu Rajnerju bi bilo ljubo, če bi konečno vladala jasnost f-lede te točke med njim ter grofico. Ko pa mu je izročila nakit s t,a-ko žalostnim, bledim obrazom, brez vsake besede tožbe, mu je zopet zmanjkalo pravih besed, da govori ž njo glede preselitve. Z nežnimi, zahvalnimi besedami je vzel kaseto ter zapustil njeno sobo. Zakaj ni rekel ničesar, naj ostane v gradu? On mi res ne more zaupati, da se preselim v hišo za vdove, — si je rekla. Sedaj, na poti proti domu, je morala zopet misliti na to. Z bo-leftno-poželjivimi pogledi se je ozrla v njegov obraz. On ni tega zapazil, kajti wjegove oči so plava-le v daljavo. — Koga iščejo tam? — si je mislila ter vzdihnila globoko. Naenkrat pa se je stresel. Negotov smehljaj je hušknil preko lijegovega obraza. — Kakšen slab družabnik sem, — jo vzkliknil. — Ozmerjaj me, Gerlinda, ker sem te tako dolgočasil. — Tega nisi storil, bratranec. Prav tako si bil zatopljen v misli Lot jaz sama. Ne pusti se motiti! Jaz mislim, da sva dovolj znana, da lahko molče uživava medsebojno družbo On ji je poljubil roko. — Ti si čudovita ženska, Gerlinda. V tvoji družbi ima človek občutek, da se ga vedno razume. Ali veš, da je take* zaupno molčanje ptav tako lahko mieno kot pa najbolj duhovita zabava? Ona se je nekoliko nervozno nasmehnila. — To se pravi z gracijo zavezati jezik! Lahna razdraženost je silila' skozi. On pa je ostal popolnoma neveden ter se smejal kot kakemu dobremu dovtipu. — Za kazen moraš rti sedaj kramljati z menoj, Gerlinda. Vrgla je nazaj glavo. — Skušala bom, da vidim, če 2nam prav tako pametno kramljati kot pa molčati. Ona pa je razumela to. S svojo duhovito zabavo je znala prikleniti nase bratranca prav tako kot že pogosto poprej. Vsaj mislila je tako. Vsled te v are je bil njen poraz dvojno občuti jiv. HENRY BORDEAUX: , ,, - GLAS NARODA, 3. MAJA 1923 Gode „ c — Eh! Tu je! Eh! Tu je! Dva kmeta sta trkala na vrata samotne bajte nekaj korakov od ceste. Bilo je mrzlo jnuarsko ju-^ tro. Danilo se je. — Eh! Stari, boš odprl? Vrata so se previdno odprla ni pojavile so se dolge sive brke. — Ne kričita tako, vražja strela, zbudita jo! — Koga? — Mojo ženo. Bolna je. — Louisa? Kaj ji pa je? — Mrzlica jo trese. — Tem slabše. Tem slabše. Za to ne gre. — Oče Trabichet moži danes svojo hčerko. — Kaj imam jaz opraviti s tem ? — Čakaj, čakaj. Ali nisi go-dee? — In kaj zato? — Zvečer bo ples. Vse noč bodo plesali. Harmonikar je na vojni. Preostajajo torej samo tvoje gosli. — Moja žena je na smrt bolna. — Soseda ji bo stregla. — Nimam sosede. ' —. Pa ji daj več lekarsteV in jo zakleni. — £!rce mi ne da igrati na gosli. — $aj se ne igra s srcem. — Ne morem zapustiti Louise. — Umirajočemu se ne do pomagati. — Toda lahko ostanemo do zadnjega pri njem . — Življenja itak ne moreš o-hraniti. Pomisli na denar, bratec. — Prisiljen sem misliti nanj. — Oče Trabichea je ves pokrit z zlatom. Da ti dukat. — En dukat za mojo bolest? — Da ti dva dukata. — Dva dukata za vso mojo bolest? — Bolest se ne plačuje. — Pač pa je treba plačati krsto. — Da ti tri dukate. To je bogata napitnina za čas, ki hitro mi-pe. Sam si, ne zamudi ugodne prilike. Harmonikar se vrne, a lepa dekleta se ne može vsak dan. — Vsak dan se ne umira. — Prideš ali ne? — Pridem, pridem. Ne morem "odkloniti. — Pričakovali te bomo ob petih. O polnoči odideš. — Pridem ob petih. O polnoči odidem. — Na svidenje, tovariš, na svidenje! Ob štirih popoldne je Louisa še živa. Izpovedana in pripravljena, spravljena z bogom in brez upanja na okrevanje, čemu odlaša ? Ne za veda se več, diha pa še vedno, premočno in prehitro diha. V hiši ni ostalo beliča, lekarstva in postrežba so izčrpala prihranke in da jo bo mogoče dostojno pokopati, bo treba .mnogokrat igrati. Vendar se pa umirajočega ne sme zapusti-ti. Godec jo ogleduje, ljubeče jo gleda. Opazuje pa tudi dan, ki se nagiba k večeru, in preži na znake smrti. Za roko drži malo Kateri-no, ki je njuno edino dete. Oženil Fantje in dekleta hodijo po vrsti gledat na cesto, ki se izgublja v temi. In jese se, kajti nestrpnost jim podžiga noge. Ob šestih zadnji zdihlaj, potem še eden in še eden, a ta je zadnji. Louisa je mrtva. Godec ji je hitro zatisnil oči. Oblekel jo je v njeno najlepšo obleko. Našej jo je lahko. Menda je ostala v skrinji samo ta. Na mizo je pa postavil posodo z blagoslovljeno vodo in smrekovo vejico. — Uboga Louisa! Uboga Louisa! Odpočij se, jaz moram na delo. V eno roko je vzel gosli, z drugo je prijej Katerinino ročico in stopil je na cesto. Mračilo se je že. Bajte ni zaklenil. Smrt jo bo že sama čuvala. In hiti z otročičem, ki prosi kruha, in z instrumentom, ki bo moral peti, da ne izgubi svojih treh dukatov. — Tema je že, po cesti se ne vidi več. — Noč je pretemna. — Prepozno je že, ne bo ga. Ne bomo plesali. Vražja smola. — 'Kakšna svatba je to, kjer se ne pleše? — Evo ga! Evo ga! — Se niste zmotili? — V hišo, v hišo! Plesali bomo. Godec je prišel. Kljub temu, da je na vso moč hitel in da se je hudo potil, je ves bel, kakor mli- NOVT JAPONSKI POSLANIK Nič kaj se nisi požurili, sta- ri. — Človek stori, kar more, saj veste. ■ — Ne zaslužiš treh dukatov. — Dajte, kolikor vam drago. — Dam ti dva in to zadostuje. — Vzamem dva namesto treh. — Kozarec vina, godec J — Raje bi kruha, če dovolite. — Evo kruha in sira, potem pa še vina. A z tvojo hčerko kos po-tice^Bila je-,tako velika, da je nismo mogli pojesti. • — Kako dobri, kako radodarni "ste. — Jedi je tu v izobilju. — Bogme^ človek bi dejal, da lačen. — Ilitro sem hodil, da bi prej prišel. — Zdaj pa vzemi gosli. Saj lahko igraš s polnimi usti. Ves srečen, da se je končno do sitega najedel je vzel gosli in zlezel na oder. Pot"gnil je z lokom, pritisnil na strune in že je bil pripravljen. Hočete polke, valčke ali navadne plese? Ta vražji godec ima res o-i genj v prstih. Hčerka sedi pri njegovih nogah. Potico je pojedla. Ali verjamete, da jb je jedla prvič v Življenju? V dvorani je toplo. Vsi plesalci so veseli. Odpira oči. da bi bolje videla. Odpira usta. da bi Se mogla bolj smejati. Ne misli verna svojo mamico, ki je sama v črni bajti. — Si utrujen, godec? — Tu ste vi gospodar. — No, pij kuhano vino in igraj dalje. Igra dalje, toda ne več tako Katsui Debuchi v Združenih državah. Njegov prednik je bil Matsuidara. Plesalcem so se začele noge zapletati. Opotekali in majali so se na-lik preobloženim ladjam na viharnem morju, ill polagoma so te u-tstavili. — Godec! Godec! — Kakšna jrodbo pa je to.' Kakor pri zadušnici. A Katuška nehote zašepeta: — — Mamica! Godec se je zdrznil. Pozabil je na ves svet. Denarja ne dobi. Če se že dobro plača, je treba .storiti dolžhast. — Oprosito, oprostite! Kaj bi radi? Zaigram, kar vam u«?aja. Ko je odbila ura polnoči, .so ga odslovili samo z dvema dukatoma. Tretji je za zamudo. Izginil je z otročičem v temno, mrzlo noč. V temni noči se ne pozna, kdo trpi in plaka. —t- Papači, papači, prehitro hodiš. — Vzamem te na hrbet, Katriea. In hiti s tem bremenom k .svoji ženi, ki ga ne pričakuje več. Svatje pijo zadnje duške in govore o godcu: — Stara se. — Gosti ne zna. — Počenega groša ni vreden. — Nikoli več ga ne bomo vabili. U 99 se je pozno in v njegovo bedno živ-[vestno, kakor spočetka. Njegov re-Ijenje je posijala mladost njegove,pertoar je omejen. Znova zaigra lok drsi po žene kakor pomladno solnce. Kljub iste komade, njegov vsem skrbem je lačen, tudi dekletce je lačno, kajti jedlo je že davno. Treba si je. bilo odtrgati od ust za strunah sam, kakor slep konj po cesti, ki jo že dobro pozna. Godec misli na svoj zaslužek, zavoljo - — — —»— -----— j —--------j lekarstva. A mizar, ki bo delal kr-1 katerega je morala Louisa otrpni sto, ali ni treba misliti tudi že nanj niti brez moža in brez otročička. Kako težko breme na ramenih priletnega moža! Spomni se napeva, ki ga je slišal na cesti od ciganov. To je bila me- Glej, ura na vaškem zvoniku je.lodija bede z notami, ki so se vlek-odbila pet. A Louisa je še vedno le kakor ranjena zver skozi goščo, živa. Ali zatisneš oči v miru bož-Jin z drugimi tako razigranimi, da jem, Louisa, da pojde tvoj mož ga je prijelo za prša kakor rajsko služit za tvoj pogreb? Danes — ti j veselje. Ah! Ta godba, to je bilo tega ne veš — moži oče Trabichet njegovo srce in vsa bolest, ki ga je svojo hčerk,o. dnšila, pa ni mogla na dan. Ni Na posestvu, okrašenem s cvetjem lahko razgaliti tega, kar je v člo so že v skrbeh. Brez godca namreč veku bridkega. Z gosli gre to mno- ni plesa. — A ti nesrečni godec ? — Pride ali ne? go lažje. Iz njegovih misli je prešel ciganki napev v njegove prste. Igral GLAS NARODA Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. MOLIT VENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano.............80 v fino platno ..............1.00 v usnje vezano ............ 1.50 V lino usnje vezano ........ 1.70 Rajski glasovi: v platno rezano ........................1.— v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano .......................1.50 v Tino usnje vezano ................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano.............SO v fino platno vezano........ 1.20 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano........1.S0 Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno vezano ............ .1)0 v fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........1.G0 Nebesa Naš Dom: v platno vezano ............ 1.— v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.80 i^feifiict parnik*w .. SltiDpiiig M?*« 4. maja: _ Belfenland Cherbourg. Antwerpen Ulnn^kahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburf Leviathan. Cherbourg a mala: Auitanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Br*, men t. mala: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. mala: lie de France. Havre. (Glavni pom- i ladanskl Izlet,) Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Mlnpewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano, NapoIL Genova Slava Bogu r mir ljudem, fina vez 1.50 najflnejS kvez ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fina vez ....................1.— Vienar, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) .30 .1.10 70 . 1.1*0 Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano v belo kost vezano ....... Key of Heaven: v usnje vezano .......... v najfinejše usnje vezano . (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano .....___1.10 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska berilo........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanci (Trunk)..5,— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar .30 Boj naJezIjivim boleznim .......75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači živinozdravnik, broš.....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano............... Govodoreja ................. Gospodinjstvo............... Jugoslavija, Melik 1. zvezek 2. zvezek. 1—2 snopič . Kubična računica, — po meterski meri .........................75 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... .30 Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Kat. Katekizem .................60 Mali: Materinstvo ..............1.— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, GC8 str. lej>o vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih In strupenih gob ..........................1.40 ..1.25 ..1.50 ..1.50 ...1.80 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... 2. del ...................... Nemško slovensko slovar ........ Slovensko nemški slovar ........ Ojačen beton .................. Obrtno knjigovodstvo ............ Petrotninarstvo, trd. vez......... Perotninarstvo, broSS............. Prva čitanka, vez............... Prva pomoč, Dr. M. Kus ........ Pravila za oliko .............. Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci .................. Psihične motnje na alkoholski podlagi ........................ Praktični računar .............. Parni kotel, pouk za rabo pare____ Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano .................. broSirano ................ .30 JO 1.— .80 .50' 2.50 1.80 1.50 .75 1,— .65 J .75 Kvišku srca mala: — Trije dukati, to se ne odklonila je za svojo radost, ki je bila kar tako. ? — Harmonikar je na Preostaja jo nam samo njegove go-jstrašeno obrnila. -J* IV- 7 ____ J Kajti to ni bil napey za ples. j njegova bolest. A Katerina, sede-vojni. ča pri - njegovih nogah, se je^pre- kVA ' tfroflonn ^.timilo v platno vezano.............80 v celoid vezano ............l.'jo v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina ver, ........L- jJftjflneJSa ve* .......... Računar v kronski in dinarski veljavi ............................ Sadje v gospodinjstvu............l._ Solnčenje ........................ .5© Spolna nevarnost ...............25 Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani .............1.50 Slov. italijansk Itn italijanski slov. slovar ........................ j)o Spretna kuharica, trdo vezana ... .1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3,_ Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street . > NeveYork - 13 mala: Reliance. Cherboursr. Hamburg 18. mala: Paris. Havre Berenrarta. Cherbourg . President Rooseve.'t. Cherbourg, Bremen Boulogne Sur 17. mala: New Amsterdam. Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Bur 'Mm Columbus. Cherbourjc. Bremen Roms, Napoll. Genova la. r-ala: St. Ix>uta. Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidente Wlson. Trst (Izlet) .M a ure t an la. Cherbourg George Waahincton. Cherbourg, Bremen 13. mala: Stuttaart. Boulogne Sur Mer. Br*. o>env 24. mala: France. Havre Vecndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Penntand. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Mlnnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg I.evlathan. Cherbourg Conte Grajide. Napoll. Genova 29. mala: Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: lie de France. Havre (Ixlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova. 28. Junija: Paris. Havre (IZLET) 2«. julija: ' 1 lie au France. Havre (1ZLJKT) p DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za ootovanjo na ogromnih oarntkih: lie de France 10. maja, 31. maja <7. iv.) polnoči) France 24. maja; 13. junija (ob polnoči) (C. zv.) Najkrajša, pol po leiernlcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnoMl — Pijana ln slavna franc^ka kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSa jte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor J« namenjam potovati v ata* rl kraj, Je potrebno, da Je poučen a potnih Ustih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Ls-kuSoje Vsm ml samoremo dati naj-bolj&a pojasnila ln priporočam* vedno le prvovrstne braoparnlka. Tudi nedriavljanl samorejo potovati v start kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje al! permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali • mesecev in ae mora delati proftije vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnoat v Washington, D. O-, na generalnega naaelni&kega komi-■•rja. Glasom odredbe, w Je stopila t veljavo SL Julija 192f se nikomur reč ne pofilje permit po potiti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodla! v najbližji naaolniSkl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ proftnji zaprosL Kdor pottije ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi n*> va ameriška priseljeniška postara. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti avoje Cen* ln neporočene otroke izpod 2L leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvote. Jugoslovsnska kvota snaga Se vedno 171 priseljencev letno. Do polovic* te kvote so upravičeni ata-rifi »merlfikih državljanov, m o*Je amerlfikih državljank, ki so se pe 1. junija 1928. leta porodil in po* Uedelci. oziroma iene ln nepor»< •eni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki ao bili postavne prlpuSčenl v to deželo aa stalno bL vanje tu. Val ti imajo prednost v kvoti« od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* klnj itd., ki spadajo t kvoto bris vsake prednosti v Isti. pa se at sprejema nlkakili proienj m ame> rikanske vise Je. STATE BANK n?