ANTON KOREN, direktor Zavoda za zaposlovanje, OS Sevnica »Mlade v Posavju ne bo zadržala le štipendija ali delovno mesto.« Pogovor, str. 3 dr. ANDREJ BAJUK, minister za finance »Družba, v kateri se bolj sptača doma se- deti kot delati, nima prihodnosti.« I Gospodarstvo, str. 4 KONCERT ZA BOGOVE Na Glasbeni šoli Breži- ce se je polni dvorani poslušalcev predstavil Daniel Ivša, profesor harmonike... I Panorama, str. 6 KRIŽEM KRAŽEM PO POSAVJU Tržnica - kjer se kriiajo svetovi I Zadnja, str. 16 bzorniK Casopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 2, četrtek, 26.1.06,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 V Brežicah sprejeli proračun 3 Pogovor: Anton Koren 4 Minister Bajuk v Posavju 5 Požar na Senovem uničil stanovanja 5 Javna tribuna o jedrskih odpadkih 5 Projekt petih posavskih šol 6 Obnova po neurju ponekod počasna 7 Priloga: Kam po znanje? 12 Iz občine Sevnica 13 Iz občine Krško 13 Sport in rekreacija 16 Z brežiške tržnice ihvuüau) vutti muw rmx into POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM WSeCOM' p.p. 265, 8270, Krtki, nmam »08014 44, Secom Krško d.o.o.. Vrbina 999, 8270 Krško Tel.: 07 488 Ol 70, Fax: ...7.1, sccom.krsko@siol.nct, www.oknainvrala.com 0 tabujih na posavski ravni Približno osemdeset otrok iz vseh osnovnih šol krške občine ter iz osnovnih šol Brežice, Globoko, Bizeljsko, Dobova in Pišece ter lan- ska parlamentarka z 0Š Bianca je v torek na 16. občinskem otro- škem parlamentu razpravljalo o tabujih prepovedanih stvareh, kot so ločitev odnosi v družini, smrt in žalovanje, nasilje, zlorabe, zasebnost, spolnost in odvisnost. Kot predstavnico na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 13. marca, so izvolili Katarino Rešek z 0Š Jurija Dalmatina Krško. Otroci ugotavljajo, da otroci niso krivi za ločitev staršev in da je ta potrebna, če si partnerja ne izkazuje- ta ljubezni in spoštovanja. V šolah se je potrebno več pogovarjati o nasilju, ki ne sme biti tabu tema, družba pa mora poiskati rešitve. Odvisnost je po njihovo bolezen, zato je potrebno tem ljudem po- magati, ob tem pa pozivajo: živi zdravo, imej zabavo, toda pravo! Vzgojno-izobraževalne ustanove bi morale imeti v knjižnicah otro- ške in mladinske knjige na temo smrti in žalovanja, ki bi jim poma- gale, da lažje začnejo pogovor o umiranju in žalovanju. Posavje: tri ali pet občin? Samo še nekaj dni loči Slovenijo in tokrat tudi regijo Posavje od nedelje, 29. januarja 2006, ko bomo v Sloveniji najverjetneje dobili več kot ducat novih občin, s čimer se bo njiho- vo število povečalo na okoli 210. Med kandidati za novo občino sta bila že leta 1994 tudi Bizeljsko in Kostanje- vica na Krki, ki sta se sedaj uspela prebiti v zaključno fazo postopka ustanavljanja novih obdn. V primeru po- zitivnih izidov bo z letom 2007 Posavje namesto seda- njih treh imelo pet občin. Vnedeljo, 29. januarja, bodo VOLIŠČA referendumskega območja v KS Kostanjevica pri Sintič Francu na Ostreu 6 a, v zgradbi bivše OŠ v ter- neči vasi, v Gasilskem domu na Prekopi, v prostorih KS Kostanjevica na Krki, pri Co- larič Milanu, Orehovec 37, in pri Močan Janezu na Kočari- ji 9. Za volivee iz Župelevca bo volišče v Gasilskem domu, v KS Bizeljsko pa bodo orga- nizirana naslednja volišča: v Stari vasi v gasilskem domu, na Bizetjskem v stari osnovni soli in v Orešju v zgradbi sta- re osnovne sole. Še vedno jim manjka delavcev... Ob desetletnici proizvodnje varjene konstrukeije v Sevnici se je v začetku tedna predstavilo podjetje Preis Sevnica, ki deluje pod okriljem avstrijske skupine Jägers- bergesj v katero poleg sevniške sodita še proizvodnji v Pernitzu v Avstriji in v hrva- škem Cakovcu. bodo zamenjali ogrevanje in po- sodobili lakirnico, kar bo obenem prispevalo tudi k racionalizad- ji proizvodnega procesa, zgradi- ti pa nameravajo tudi konstruk- cijski biro. Po besedah lastnikov Kurta in Petra Jägerbergerja pa se ob vse veeji in zahtevni pro- izvodnji v podjetju soočajo s po- manjkanjem kadra profilov, kot so varilec, ličar, ključavničar in inženir strojništva, zaradi če- sar morajo delovno silo naje- mati. Poleg že prostih delovnih mest bodo nove investieije pri- nesle namreč še med 20 do 30 novih delovnih mest. A zaenkrat v Preisu še ne razmišljajo o selit- vi proizvodnje v države s cenej- šo delovno silo, saj, kakor sta po- udarila lastnika, so se za odprtje podjetja pred desetimi leti odlo- čili predvsem zaradi kakovostne- ga dela tukajšnjih delavcev. ß. Mavsar Župan Kristijan Jane in direktor Tone Zorec med ogfedom proizvodnje infra izvajanje investieijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Itgradnja HE na tpodnjl Savl HOLDING Sl.OVENSKE ELEKTRARNE D.O 0 cmäjo« na svetek in petek. Kako dasene og/asi- jozaposlenivzdravstvu,vmedijih, vyostinstvu, na policiji, v trans- portu, na prevozih? Mar zanje ne veljajo %ospodov dan, družinska idila in počitek? Česar blagodati seveda lahko vsaka posameznka ali posameznik vzame po svoje v lastnih razmerah. Poles tega smo, se mi motno dozdeva, namerno spreyledali dezur- stva, ki ne pomeni jo nil drugega kot enkratjaz, dru&č ti. tivljenje pa je tako ali tako ena sama tryovina. Daj dam - ti meni, jaz tebi. Ko pretok preneha, je posreb. Mi je moja cvetličarka potožila, da je v nedeljskem dopoldnevu vet »izmenjalO" kot kak dan v tednu. In ¦ da je njeno delo pač njen način življenja, ki ji je bil do nedavna v veselje in v zadovoljstvo. Medklic: Operacije s trgovinskimi kvadratnimi metri, jasno, ie vna- prej napovedujejo njen slab ali dobro premišljen izid. Koliko tr%o- vinskih kvadratnih metrov v Posavju je trenutno prepreženih s paj- čevino in sluiijo z^olj za pod$anji in mišji raj, se sprasujejo Posavci, ki si dovolijo še malo razmišljanja ob na novo rastočih tr$ovinskin objektih, ki posanjajo zveäne na travnatih površinah. Mojo drugo nedeljo brez mojih trgovinic in mojih prodajalk sem iz- kohstila za strganje nekaterih zaostankov in odloqov. Nič alarmant- nega sicer za eno nekoliko druyacno nedeljo, le nekaterih rožnatih energij je manjkaio ter bolj umirjene%o in zadovoljne%a stikanja po policah, pa kaksnega prijetnega nasmeha za pultom in blagaj- no. »Mila moja, od navike ima i odvike«, bi rekla moja beo$raj- ska Tatjana. Tudi to je res, ie ne bi trgovinska vehga imela tiste dru$e, bode- ie socialne plat-i. Ko se mi, tretjo letošnjo nedeljo, nekoliko odmak- njeno od tr$o\hnskih zdrah, do skoraj blaznosti mučno vsiljuje miset na nesmiselno kruto militahstično trgovino ¦ z napotitvijo štirih slo- venskih vojakov, ali celo vojakinj, na tam neko bojišče v Iraku. Jaz, križana gora, svojih otrok nisem spravila na ta svet za nobeno vojsko, za nobeno vojskovanje in za nikakršen kvazi idealizem. Pat pa za ustvarjalno življenje, za kakrsnim koli ie pultom! In čeprav na kak zapovedan praznik! Vse to absolutno nedvoumno! Natja Jenko Sunčič Piše: Natja Jenko Sunčič H GOSPODARSTVO, OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 Minister Bajuk na obisku v Posavju "Sredi poletja je treba streho popravljati...« Posavski regijski odbor Nove Slovenije in Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju sta v petek v Termah Čatež gostila ministra za finance dr. Andreja Bajuka. Srečanja z ministrom so se poleg voditnih v občinskih odborih Bajukove stranke udeležili tudi vsi posavski župani, poslanci, ostali politiki in številni gospodarstveniki. Po uvod- nem predavanju o nujnosti gospodarskih in finančnih reform v Sloveniji je minister odgovarjal na vprašanja udeležencev srečanja. Minister Bajuk, pred kratkim razglašen za evropskega finanč- nega ministra leta, je prepri- čan, da se je reform treba loti- ti, dokler nam gre še dobro, saj se naš pristop do gospodarske- ga razvoja izčrpava, Sloveni- ja pa izgublja konkurenčnost. S spremembami v davčni za- konodaji je potrebno spodbudi- ti podjetniški duh Slovencev ter raziskave in razvoj uvesti tudi v malih podjetjih. "Sredi poletja je treba streho popravljati, ne sredi zime," je prepričan. Gle- de enotne davčne stopnje je "nejeverni Tomaž", saj se mu zdi težko izvedljiva in nezdruž- Ijiva s konceptom socialne dr- žave, a jo je v primeru javno- finančne discipline pripravljen podpreti. Prvo vprašanje je ministru za- stavil sevniški župan Kristi- jan Jane, ki ga skrbi financi- ranje infrastrukture ob gradnji HE Bianca, kasneje pa se je na to temo oglasil tudi v.d. direk- torja RRA Posavje Franc Češno- var. Bajuk je odgovoril, da se projekt ne sme spremeniti "v še en božični drevešček, ka- kršnih imamo že preveč v Slo- veniji" in da mora kot finančni minister "zagotoviti, da je HSE zmožen projekt izpeljati brez dodatnih obremenitev za dr- žavni proračun." Zagotovil je, da je naklonjen projektu, saj gre za zgodovinsko priložnost za Posavje. Bivšega poslanca Jožeta Avši- ča skrbi vpliv uvedbe enotne davčne stopnje na turizem in kmetijstvo. "Ali je gostinstvo resnično tako ogroženo, je vprašanje analize, ne pa ide- ološke debate," odgovarja Ba- juk. Direktorja MC Krško Ro- berta Ostreliča zanima, kako se bodo ob morebitni ustano- vitvi novih občin v času delit- vene bilance financirali javni zavodi, saj se morajo pri izved- bi svojih programov zadolževa- ti, pri tern pa potrebujejo po- roštva občin. Minister pravi, da s konkretnim problemom sicer ni seznanjen, da pa bo omogo- čil nemoteno črpanje evropskih sredstev. Obrtniki so ministra opozorili na zniževanje davčnih olajšav, udeležence srečanja pa je za- nimalo tudi, kakšne ukrepe lah- ko pričakujemo za privabljanje tujih investitorjev. Bajuk pravi, da je Slovenija na tem področju izgubila veliko časa in da je to sedaj težko nadomestiti. 0 na- povedanem zapiranju tovarne celuloze v Krškem pa je pove- dal: "56 % našega ozemlja po- krivajo gozdovi, pa ne znamo papirja in celuloze delati. Ne morem se sprijazniti s tem." Za ugotovitev, da družba, v kateri se "bolj splača doma sedeti kot delati" nima prihodnosti, pa je minister Bajuk poiel aplavz. P. Pavlovic Predstavniki posavskih odborov NSi poslušajo predsednika dr. Andrej Bajuk 40. rojstni dan brežiškega KOP-a S svečanostjo in kulturnim programom so zaposleni in povabljeni gostje 13. januarja v Termah Čatež obeležili 40 let delovanja Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice. Ob tej priložnosti jim je župan Ivan Molan podelil plaketo Občine Brežice. Če zanemarimo zametke ko- munalne dejavnosti na ravni- ni Krško-brežiškega polja že v času Rimljanov, sega orga- nizirani razvoj te dejavnosti v Brežicah v leto 1910, ko je bit izdelan načrt in štiri leta kas- neje kot edini primer iz tiste- ga časa na Slovenskem zgrajen brežiški vodovodni stolp z vod- nim zajetjem v Brezini, ki je služil za potrebe oskrbe z vodo v mestu vse do leta 1983. Roj- stvo Komunalno stanovanjske- ga podjetja KOP Brežice pa sega v leto 1966 z združitvi- jo Zavoda za komunalno de- javnost, ki je tedaj deloval v sklopu občinskih služb, in Obrtno-uslužnostnega podjet- ja Brežice, ki je občanom za- gotavljalo različne storitve. S prvotnim imenom Stanovanj- sko podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se je preimenovalo v Stanovanjsko in komunalno podjetje Breži- ce, tekom let pa z reorgani- zacijami v Komunalno stano- vanjsko podjetje KOP, ki je z lastninskim preoblikovanjem v letu 1996 preraslo v delni- ško družbo. Po besedah direktorja druž- be Ferda Pinteriča v orga- nizacijski strukturi podjetja danes deluje šest sektorjev, ki delujejo tako na področju neprofitne javne gospodarske službe, kamor sodijo vse ko- munalne storitve od vodoos- krbe, zbiranja in odvajanja odpadnih voda, upravljanja s čistilno napravo, zbiranje in ravnanje z odpadki, vzdrie- vanje javnih površin do pokopališke in pogreb- ne dejavnosti, kakor tudi na področju tržnih dejavnosti, med kate- rimi je najpomembnej- ša gradnja komunalne infrastrukture, gradnja in adaptacija stano- vanjskih enot, krovska dejavnost, pridobiva- nje in prodaja gramo- za in gramoznih frak- cij ipd. V KOP-u Brežice je tre- nutno 136 zaposlenih, po tem kriteriju pa se družba uvršča na dru- go mesto med gospo- darskimi subjekti v ob- čini Brežice, podobno visoko mesto dosega- jo v občini tudi iz naslova pro- daje, že nekaj let pa poslovno leto zaključujejo s pozitivnim rezultatom. To jim je omogo- čilo, da so v zadnjih treh letih izvedli več investicij v osnov- na sredstva, posodobili vozni park, obnovili in povečali šte- vilo gradbene mehanizacije, med drugim pa tudi izvedli re- konstrukcijo asfaltne baze in separacije. Z navedenimi in- vesticijami, kakor je dejal di- rektor Pinterič na svečanosti, niso le izboljšali delovne po- goje zaposlenim, temveč so izpolnili tudi ekološke in oko- Ijevarstvene standarde ter za- hteve, saj so pridobili za vse naprave ustrezne certifikate in dovoljenja. Za uspešno poslo- vanje in ob jubileju je vodstvu in zaposlenim čestital tudi go- spodarski minister Andrej Viz- jak, župan Ivan Molan pa je ob tej priložnosti podjetju po- delil plaketo Občine Brežice. Slavnostne trenutke so s pro- gramom obogatili telovadna skupina Aerobatik Breaker's, s pesmijo pa pevski zbor Viva in pevec Rudi Gas. Bojana Mavsar Direktor Ferdo Pinterič prevzema plaketo iz rok župana Nana Molana. Ni nam vseeno! Zdravstveno ustrezna pitna voda nam omogo- ča življenje in predstavlja enega izmed osnov- nih pogojev zdravja. Zdravstvena tveganja pa bomo botje razumeli in jih uspeli reševati, če bomo pitno vodo bolje spoznali. Javno zdrav- stvene zahteve v zvezi s pitno vodo so: vedno, vsem, kjerkoli, zadosti kakovostno in poceni. Za dosego teh ciljev je treba oblikovati sistematičen pristop v vseh fazah, od načr- tovanja, zagotavljanja in spremljanja oskrbe s pitno vodo. Elemente teh načel je treba vgraditi tudi v pravne predpise. kostak Davno pred leti, natančno 26. februarja 1954, je naše komu- nalno podjetje imelo 12 zapo- slenih, a že v tem obdobju so se lotili gradnje vodovoda in kanalizacije v samem mestu Krško, kjer so pred tem upo- rabljali vodnjake. Ti so bili onesnaženi, zato so morali po- iskati druge vire zdrave pitne vode. Trajalo je kar nekaj let, da je bilo črpališče pri Drno- vem dokončano (v letu 1964), potem pa je bil zgrajen še ce- vovod do Krškega. Zgrajeni, marsikje udarniško, so bili še drugi vodovodni in kanaliza- cijski sistemi po vsej občini. V različnih obdobjih je bila ta skrb prenesena na krajevne skupnosti, potem spet nazaj,N da bi pred desetletjem vse prešlo v last lokalne skupnosti, za katero zdaj skrbi družba Ko- stak d.d. Tako zdaj vzdržuje- mo več kot 500 kilometrov vo- dovodnega in 110 kilometrov kanalizacijskega omrežja ter letno dobavimo dva milijona litrov vode in pol. Sistemi za oskrbo s pitno vodo v občini Krško, s katerimi da- nes družba Kostak d.d. oskrbu- je okoli 86 % prebivalcev obči- ne Krško: Oskrba s pitno vodo se v da- našnjih časih zdi preprosta. Tudi pomen stalnega nujne- ga preventivnega delovanja za zagotavljanje njene koli- čine in kakovosti je neredko spregledan. Naš cilj je var- na oskrba s pitno vodo, v ka- tero uporabniki trdno zaupa- jo. V vsakem trenutku v vaše in naše domove dovajamo pit- no vodo, ki v količinah ustreza trenutnim potrebam, v para- metrih kakovosti pa zakono- dajnim predpisom, ki so v Slo- veniji že skoraj desetletje usklajeni z zahtevami in so ve- Ijavne tudi v Evropi. V näslednji številki Posavske- ga Obzornika vam bomo pri- kazali vse parametre, s kate- rimi se opredeljuje skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode ter vrednost oz. odstopanja od mejnih ali do- voljenih. Delovanje prečrpalnic in vodo- hranov je vodeno in nadzoro- vano v centru vodenja - v druž- bi Kostak d.d. Tja se prenašajo vsi podatki o trenutnem delo- vanju posameznih sistemov in objektov na njih. Nadzor nad omrežjem dnevno izvajamo vizualno, s pregledom trase vodovoda, delovanja zapiral in hidrantov, jaškov in naprav v njih, odzračevalnih venti- lov. S posebnimi napravami spremljamo pretok in tlak na posameznih točkah sistema, razlike med izmerjenimi in pričakovanimi ali izračunani- mi vrednostmi pa dokazujejo, da je potrebno območje, kjer je bila meritev opravljena, po- drobneje pregledati. Terenske ekipe so v stalni pripravljeno- sti, da v primeru okvar na do- ločenem odseku posredujejo kar najhitreje. Delovanje čr- palk v vodnjakih in prečrpal- nicah je prilagojeno trenutnim potrebam oskrbe s pitno vodo v omrežju. V sistemu oskrbe pitne vode imamo tudi zbi- ralnike. Njihova naloga je za- gotoviti vamejšo oskrbo s pit- no vodo in ustreznejše pogoje oskrbe (primerni pritisk in za- dostne količine). Ena izmed naših stalnih na- log je tudi varna oskrba s pit- no vodo, kar seveda zahteva vlaganja v vodovodni sistem. Vztrajamo, da je za občino Krško izrednega pomena, da ohranimo koncept oskrbe z naravno pitno vodo. Načrte lahko uresničimo le s trdno podporo javnosti. Prepriča- ni smo, da si zaupanje zaslu- žimo, da je sedanji koncept oskrbe prava pot in da še ni vse zamujeno. Pri razvojnih in investicijskih nalogah na področju vodo- oskrbe sodelujemo z lastni- kom, ki trenutno pripravlja študijo pod naslovom: »Izde- lava dolgoročne študije oskr- be s pitno vodo v občini Kr- ško«, ki bo podala pogoje za varno vodooskrbo na podro- čju občine Krško v naslednjih dvajsetih letih. Spremljanje kakovosti Zdravstveno ustrezna pit- na voda mora imeti lastnosti, kot so zahtevane v Pravilniku o pitni vodi, ki določa zahteve z namenom varovanja zdrav- ja ljudi pred škodljivimi učin- ki zaradi kakršnegakoli one- snaženja pitne vode in mejne vrednosti *parametrov, ki jih spremljamo v programu mo- nitoringa. Pravilnik je usklajen z ustrezno direktivo Evropske unije. Kakovost mora biti pod stalnim nadzorom. Po naši za- konodaji je ta nadzor dvojni: notranji in zunanji. Notranji nadzor zagotavlja upravljavec vodovoda: ta nadzor mora biti urejen na osnovah HACCP si- stema, kar pomeni, da je tre- ba vodo spremljati od zajema do porabe; nadzor zagotavlja stalen visok nivo varnosti pit- ne vode, ki ga samo z vzorče- njem ne bi mogli zagotoviti. Zunanji nadzor izvaja država po vnaprej pripravljenem let- nem programu, ki ga potrdi minister za zdravje in ga ime- nujemo monitoring. Nadzor nad kvaliteto vode v Kostaku izvaja Zavod za zdrav- stveno varstvo Novo mesto, ki letno odvzame okoli 500 vzor- cev, tako na vodnih virih kot na omrežju, ter opravi kemič- ne, fizikalne in mikrobiološke analize. Zaradi najpogostejših akutnih posledic je največja pozornost posvečena mikrobi- ološkim parametrom. Kemij- ske snovi so običajno prisotne v nižjih koncentracijah in so predvsem povezane z možnimi kroničnimi učinki. Pri vsaki de- tekciji pa moramo seveda, po- leg neposrednih nevarnosti, ki jih lahko posamezna preseže- na vrednost parametra pov- zroča, pretehtati tudi indika- torski pomen pojava in seveda dinamiko, ali gre za enkraten pojav, stalen pojav, narašča- nje itd. Odstopanja bodo ved- no s seboj prinašala zdravstve- na tveganja. Zavedati pa se moramo, da je ocena posa- meznega vzorca le odsev tre- nutka, za oceno dejanskega stanja pa je potrebno stalno spremljanje. Koliko vode porabimo v Sloveniji letno? Skupno porabimo v Slove- niji približno 800 milijonov m3 vode na leto ali približno 26m3/s, s strani države pa je letno določen pavšal za porab- nika v višini 50 m . Odgovorno obnašanje kot del celovitega odnosa do okolja, na primer spoštovanje režima določenega na vodovarstve- nih območjih, lahko prispe- va k ohranjanju in izboljšanju kakovosti pitne vode. Četudi priteka v objekt zdravstveno ustrezna pitna voda, se lahko v hišnem omrežju (to je nape- Ijava v hiši, bloku ...) njena kakovost poslabša. S pravilnim ravnanjem lahko to prepre- čimo. Dobro poznavanje in- ternega sistema za oskrbo s pitno vodo, vzdrževanje ter dezinfekeija po posegih v cev- ju bodo omogočili zmanjšanje tveganja. Kostak d.d. SiSTEM ZA OSKRBO število število vodm IpfTNOVODO prikljuckov uporabnikov vir KRŠKO 4.547 12.853 Beli Breg, Brege, Rore, Crna mlaka SENOVO ¦ BRESTANICA 1.050 5.975 Dobrava KOSTANJEVICA 1.247 2.766 Orehovec, Jama RAKA 656 1633 Lašče PODBOČJE 581 979 Dol pri Podbočju VELIKI TRN 327 475 Arto SKUPAJ 8.408 24.681 Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV fl "Rdeči petelin" spet pel na Senovem Dimniški požar v stanovanjskem bloku z 18 stanovanji na Cesti Kozjanskega odreda na Senovem prejšnjo sredo je bolj ali manj uničil štiri stanovanja. Stanovalci so jo na srečo odnesli brez poškodb, dve družini pa sta se morali začasno preseliti. Krški po- klicni gasilci so s hitrim posredovanjem preprečili še večjo škodo, opozarjajo pa tudi, da je na Senovem v podobnih starejših stavbah v preteklosti že večkrat zagorelo. Kot je v sporočilu za javnost zapisal vodja operative v Po- klicni gasilski enoti Krško Sta- ne Dvoršek, so gasilci obve- stilo o požaru prejeli preko Regijskega centra za obvešča- nje ob 21.35 uri, ekipa štirih gasilcev pa se je z dvema vo- ziloma (poveljniškim in kombi- niranim gasilskim) nemudoma odpravila na kraj dogodka. Ker jih je tarn pričakal kar precej- šen požar v stanovanju v pr- vem nadstropju, je vodja po- sredovanja poklical na pomoč še dodatne ekipe in vozila, tako da je pri gašenju sode- lovalo enajst poklicnih gasil- cev s šestimi vozili. "S hitrim in učinkovitim ukrepanjem je bilo preprečeno nadaljnje šir- jenje požara, izvedena pa je bila tudi evakuacija več kot 30 stanovalcev, med katerimi ni bil nihče poškodovan," je zapisal Dvoršek. Požar so lo- kalizirali ob 22.45 uri, popol- noma pa so ga pogasili do pol polnoči. Ogenj je kljub hitre- mu in angažiranemu posredo- vanju popolnoma uničil eno stanovanje, tri stanovanja pa so bolj ali manj poškodovana in skoraj neprimerna in nevar- na za bivanje. Na požarni stra- ži sta ostala dva gasilca Pros- tovoljnega gasilskega društva Senovo. Poklicni gasilci opozarjajo, da je bilo v preteklosti že več to- vrstnih požarov na Senovem (zabeležili so najmanj štiri), vedno pa gre za podobno zgra- jene starejše objekte z lese- nimi ploščami, po katerih se ogenj zelo hitro širi. "Ob neu- streznem taktičnem pristopu h gašenju, to je z velikimi količi- nami vode, lahko pride tudi do preobremenitev plošč in s tem do porušitve objekta, zato je edini uänkovit in pravilen tak- tični pristop notranji napad z malo količino vode pod viso- kim pritiskom, s katerimi hla- dimo prostore in razbijemo žarišča požara v lesenih stro- povih in stenah," pojasnjuje Dvoršek. Ravno tak način gaše- nja so gasilci uporabili tokrat, saj so porabili zgolj približno 500 litrov vode, do žarišč v po- dih oziroma stropovih in ste- nah pa so prišli z rezanjem le- teh s specialno opremo. P. Pavlovič Stanovanjski blök v plamenih (Foto: Olivera Mirkovič) Požar je povzročil vžig saj v dimniku, nato pa se je v enem izmed stanovanj vnela lesena omarica ob dimniku in ogenj se je razširil. Edmund Germšek, direktor podjetja Rudar Senovo, ki je lastnik stanovanjskega bloka, pravi, da je bil dimnik očiščen 6. januarja, niso pa bili očiščeni priključki na gorilne naprave, saj ob obisku dimnikarja stanovalcev ni bilo doma. Dve stanovanji, ki ju je zajel ogenj, sta biii si- cer prazni, stanovalce drugih dveh pa so preselili v nado- mestni stanovanji. Germšek pravi, da bodo njihovi stano- vanji obnovili v roku enega meseca in da se bosta družini lahko preselili nazaj. Javna tribuna v Krškem O jedrskih odpadkih še z druge plati Nevladna okoljska organizacija Zveza ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije je 13. janu- arja v prostorih Občine Krško pripravila javno tribuno o jedrskih odpadkih. ZEG po- udarja, da varnega odlagališča jedrskih odpadkov ni, takšno stališče pa sta izrazila tudi gosta, protijedrska aktivista dr. Leo Šešerko in Andre Lariviere iz Francije. Omenjeni francoski ekolog se že vrsto let bori za ukinitev nuklearne energije v Franci- ji. Meni namreč, da je pro- blem radioaktivnih odpadkov nerešljiv, saj so glede na dol- žino našega življenja skoraj večni. "V Franciji predlaga- mo, naj odpadki ostanejo na lokacijah jedrskih elektrarn, tako da jih ni treba prevaža- ti po državi in da ne tvegamo posledic nesreč pri tem." Tudi predsednik ZEG-a Karel Lipič je mnenja, da bi morali od- padki ostati čim bližje obsto- ječemu objektu, to je Nukle- arni elektrarni Krško. Na tribuni je sicer bolj kot o rešitvah, kako ravnati z jedr- skimi odpadki, beseda tekla o nevamostih, ki jih prinaša- jo jedrske elektrarne, denimo o njihovih izpustih v zrak in vodo. Lariviere poudarja vlogo osveščenih občanov, ki morajo "zahtevati neodvisno in stalno kontrolo ter pošteno informi- ranje o teh zadevah". K temu naj bi prispevale tudi tovrstne tribune, na kateri s strani ude- ležencev sicer ni bilo veliko vprašanj in razprave, vendar so bili organizatorji zadovolj- ni, da se je odzvalo vsaj toliko ljudi. "S takšnimi tribunami, ki jih bo še več, bomo prebi- valce osveščali tudi z druge ptati, saj smo do sedaj več ali manj dobivali informacije le s strani NEK in državnih inštitu- cij, kot je ARAO," pravi Lipič. ARAO, katere predstavnika sta bila prav tako na tribuni, pa bo že spomladi začela s teren- skimi raziskavami, ki bodo po- kazale, katera od treh predla- ganih lokacij, Vrbina, Globoko ali Čagoš, je najustreznejša za odlagališče radioaktivnih od- padkov. P. Pavlovič Sprememba lastništva v Termah Čatež Kot so sporočili iz upra- ve Term Čatež, so na podlagi pregleda delni- ške knjige na 31.12.2005 ugotovili, da je prišlo do spremembe lastništva pri desetih največjih delni- čarjih. DZS d.d. Ljublja- na kot dosedaj največ- ji delničar je zmanjšal svoj delež z 19,3 % na 10,1 %. Med prvih deset delničarjev pa sta vsto- pili podjetji I.J.storitve, Ljubljana s 4,6 % deleža in I.J. nasveti, Ljublja- na, 4,5 % deleža. Dr. Leo Šešerko, Andre Lariviere in Karel Lipič Bakreni žlebi tarča tatov Sevniški policisti so v sodelo- vanju s policisti iz Krškega in Laškega odkrili in ovadili pet občanov iz Posavja in občana iz okolice Laškega, ki so v je- senskih mesecih minulega in v začetku letošnjega leta s streh različnih objektov na območju Posavja pokradli okoli 80 me- trov bakrenih žlebov. S tem pa tovrstnih "podvigov" še ni bilo konec, saj so sredi prejš- njega tedna ponovno izginjali bakreni žlebi. S strehe cerkve v Starem gradu so jih neznan- ci "privatizirali" 10 metrov, s strehe objekta čistilne napra- ve v Kostanjevici na Krki pa 30 metrov. V januarju so žlebi izginili tudi s cerkva po Brestanici, s cer- kve sv. Boštjana, sv. Petra, sv. Duha na Gorici pri Raztezu, pa tudi s črpališča, z gasilskega doma in še kje. Naleteli na dve granati V Bregu pri Sevnici so gradite- Iji boštanjske hidroelektrarne pri urejanju brežin Save na- leteli na dve neeksplodirani granati kalibra 75 mm, ki sta tarn ostali iz časa druge sve- tovne vojne. Za nevarno naj- dbo sta poskrbela dežurna pi- rotehnika. Stroji "zamenjali" lastnika Iz gospodarskega poslopja v Spodnji Pohanci je neznanec ukradel kosilnico in lastni- ka "olajšal" za okoli 40 tiso- čakov, iz vikend hiše v okoli- ci Dolenje vasi pri Artičah je prav tako neznani obiskovalec odpeljaj motorno škropilnico, vredno 75 tisočakov, iz Garaže v Gornjem Lenartu pa sta iz- ginila vrtalni stroj in motoma žaga, vredna 70 tisočakov. Če gre za istega "zbiratelja" stro- jev, ni znano. Likovna razstava Siniše Hercega 13. januarja so v galerijskem pros- toru avle Mladinskega centra Bre- žice odprli likovno razstavo Za- grebčana Siniše Hercoga, sicer študenta računalniškega oblikova- nja. Zadnje leto aktvno slika na platno z akrilnimi barvami, na tej razstavi pa je želel predstaviti svo- ja dela na platnu in papirju.Dela na platnu iz leta 2005 so slikana z akrilnimi barvami, medtem ko so dela na papirju iz let od 1998 do 2001 risana s svinčnikom in ogljem. Teme so predvsem angeli, ljudje, arhitektura in narava. studio ; too Ovaden za spolno nasilje V petek, 20.1., so kriminalisti Policijske uprave Krško ova- dili 64-letnega občana iz ob- močja Posavja, po naših neu- radnih podatkih izArtič, ki je osumljen, da je v času od leta 2000 do leta 2005 storil deset kaznivih dejanj spolnega na- pada na osebo mlajšo od 15 let, po 3. in 4. odstavku, 183. člena - Kazenskega zakonika R Slovenije. Ovadeni je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, ki je za občana odre- dil hišni pripor. Na PU Krško so se zaradi zaščite oškodova- nih otrok odločili, da o načinu storitve kaznivega dejanja ne bodo dajali izjav. ß.Mto Podgorjanske sole za znanje brez meja Štiri obmejne osnovne sole - Podbočje, Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Cerklje ob Krki in Velika Dolina - so skupaj s hrvaško osnovno solo Bregana uspele na razpisu Interreg s projektom Znanje ne pozna meja. V podjetni- ških krožkih in ustvarjalnih delavnicah v okviru projekta bo sodelovalo približno 180 učencev omenjenih šol. Projekt štirih podgorjanskih in ene hrvaške sole, ki nasto- pa le kot pridruženi partner, je na razpis Interreg MIA, name- njen spodbujanju čezmejne- ga sodelovanja med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, prijavila OŠ Podbočje, tarn pa so ga rav- natelji Branko Strgar, Melita Skušek, Andreja Urbane, Flo- rijan Bergant in Boris Zaringer tudi predstavili. V projektu se bodo šolarji družili, ob tem pa spoznavali osnove podjetništva in poslovnega komuniciranja, se računalniško izobraževali in razvijali svojo ustvarjalnost, seznanili jih bodo tudi o tem, kateri poklici so perpektivni. V podjetniških krožkih in ustvar- jalnih delavnicah bo sodelova- lo 180 učencev sedmih, osmih in devetih razredov, ki so se za sodelovanje prijavili sami, po- sebej pa so k vključitvi spodbu- jali nadarjene. Začetna vrednost projekta je bila 50 milijonov tolarjev, ker pa ga Hrvaška ne bo financira- la, bodo sole zanj dobile 26 mi- lijonov tolarjev. 80 % bo pri- spevala Evropska unija, ostalo država Slovenija, manjši de- lež pa morajo zagotoviti sole same s pomočjo lokalne skup- nosti in sponzorjev. Sole so iz tega naslova že pridobile so- dobne računalniške učilnice, ki omogočajo tudi izvedbo vi- deokonferenc. Sicer aktivnosti v projektu že potekajo, vsaka sola pa ima svoje naloge. OS Podbočje bo med drugim izde- lala interaktivno spletno stran, na OS Kostanjevica na Krki bo potekalo poklicno svetovanje učencem, na OS Velika Doli- na poletni tabor, OS Cerklje ob Krki pa je skupaj z OS Bregana zadolžena za izdajo dvojezič- nega časopisa. P. Pavlovič Ravnatelji Branko Strgar, Melita Skušek, Andreja Urbane, Boris Zagernik in Florijan Bergant Projektno srečanje v Kopenhagnu V okviru projekta Comenius 1 so se profesorice in di- jaki Šolskega centra Krško - Sevnica udeležili projek- tnega srečanja v Kopenhagnu na Danskem, na Gim- naziji Ordrup, s katero krška srednja sola sodeluje v okviru projekta »Experiencing Extended Europe - Do- življanje razširjene Evrope«. Aktivna partnerica v projektu je tudi poljska gimnazija iz Swierkla- ny. Comenius projektna skupina iz Krškega, v kateri aktivno deluje- jo Lidija Pirc, Erna Župan, Nata- ša Rostohar in Alenka Span, je ko- ordinatorica tega mednarodnega projekta. Na srečanje v Kopenha- gen so odpotovali tudi štirje dijaki 3. letnika tehniške gimnazije Pet- ra Zorič, Aleš Bizjak, Simon Per- čič in Damir Žniderič. Kot vodje raziskovalnih skupin 1. letnika teh- niške gimnazije so suvereno in sa- mozavestno predstavili rezultate prvega projektnega obdobja. Slo- venski in poljski dijaki so stanovali pri danskih vrstnikih, jih spremlja- li pri pouku ter uživali v raznovrst- nem družabnem programu, ki so ga zanje organizirati gostitelji. Profe- sorji partnerskih šol so ovrednotili aktivnosti prvega projektnega ob- dobja ter začrtali smernice deta za naslednje projektno leto. Osnovni cilj projekta je določitev življenj- skega položaja evropskega mla- dostnika ter ugotoviti raztike med starimi in novimi članicami Evrop- ske unije. V prvem projektnem ob- dobju so dijaki s pomočjo najrazlič- nejših meritev določali parametre svojega življenjskega okolja. Raz- iskovali so vodo in zrak, onesna- ženje z odpadki ter vire energije. Krška sola je prav tako vzpostavi- la spletno učilnico Moodle (https: //sskrsko.ath.cx/moodle/), ki de- luje kot virtualni kraj srečanja za vse sodelujoče profesorje in dija- ke. Naslednje projektno srečanje bo marca 2006 v Krškem. A.Š. H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 Koncert za bogove v Brežicah Glasbena sola Brežice je mi- nuli petek pripravila koncert, na katerem se je polni dvo- rani poslušalcev na harmo- niki predstavil Daniel Ivša, profesor harmonike, ki rav- no na današnji dan (četrtek, 26.1.06) v Grazu opravlja po- diplomski zagovor (v torek je v ta namen v Grazu izvrstno odigral koncert). Koncert, ki smo ga spremljali doma, je bil kratek, v šestih točkah, a dobesedno sladak, s katerim je navdušil. Gromkega aplav- za je bil zlasti deležen ob od- igranem psalmu De profun- dis (iz globočin duše kličem k tebi, Gospod) S. Gubaiduli- na, ko je iz harmonike sijajno izvabljal in ponazarjal svetle in najbolj temačne trenut- ke človeške duše. V zadnjih dveh točkah ga je na flavti spremljala Andreja Zlatič, ko sta koncert zaključila z nju- no priredbo Libertanga skla- datelja A. Piazzolle. Ravna- telj Dragutin Križanič je v uvodnih besedah znova pou- daril pomen brežiške Glasbe- ne sole na kulturnem podro- čju tako v okviru občine kot daleč zunaj nje. Iz tega glas- beno bogatega hrama je prav tako zrasel Andrejin talent, ki je prva opravila podiplomski študij in je profesorica flav- te v Glasbeni šoli Krško. Da ob lepoti, ki jo dajejo vsi kul- turni izrazi, postane človek človeku človek, je tudi do- kaz prisotnosti na koncertu - in s tem priznanja - članov pevskega zbora Slovenskega doma Zagreb, saj je v kritič- nih trenutkih Daniel prevzel dirigentsko mesto zboru. N. Jenko S. Andreja Zlatič, Dragutin Krizank in Danijel Ivša Prvi odriv z "Odskočne deske" V ateljeju Vladke Sumrek na Črncu je v petek potekala otvori- tev prve samostojne razstave likovnih del članice KUD Odskoč- na deska Cvetke Žičkar z Velikih Malenc. Lani ustanovljeno omenjeno društvo, ki mu predseduje Sumrekova, združuje tako likovnike kot ustvarjalce z drugačnimi materiali. Cvetka Žičkar je za čopič sicer poprijela že pred 30 leti, bolj intenzivno pa sli- ka v zadnjih nekaj letih, najraje v akrilni tehniki. Motivi 30 slik, ki jih je tokrat postavila na ogled, so predvsem iz narave. Ljubi- teljsko slikarko je predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, zelo obiskane otvoritve pa sta se med drugim udeležila tudi brežiški župan Molan in finančni minister dr. An- drej Bajuk, ki se je ta dan mudil v Posavju. P.P. "I Rudolf Gas je v soboto v Mladinskem centru Breii- ce obiskovalcem predsta- j v/7 svojo prvo samostojno I zgoščenko z naslovom RG I Style. Na zgosčenki je 16 I pesmi, za večino katerih I je Gas napisal tudi glasbo I in aranima, besedila pa so I prispevali različni avtorji, I med njimi Vesna Mitek, Do- I minik Černelič in Tomaž I Kmetič. V enournem na- I stopu je navduseni mnoii- I ei dokazal, da je zrasel v I vsestranskega glasbenika, I o katerem bomo prav go- | tovo še veliko slišali. J.M. "Zimski večer na vasi" v Pišecah - V večnamenski dvorani v Pišecah je v soboto zvečer Kulturno društvo Orlica pripravilo zanimivo kulturno prireditev z naslovom "Zimski večer na vasi". V programu so se predstavile domace sekeije- ienski pevski zbor, ki deluje ie 21 let in ga vodi Vinko Zerjav, moški oktet pod vodstvom Franca Keneta, Pletersnikove ljudske pevke, domača folklorna skupina in znamenita Mica, ki je "Pšečane in Pšečanke" ošvrknila na svoj rahlo ironičen način in požela veliko smeha. Kot gosti pa so nastopüi še folkloristi s Hrvaškega Zagorja._________ LITERARNINOKTURNO POSAVJA - Trinajst posavskih literatov Dragica Dani, dr. Karel Gržan, Stanka Hrastelj, Tonka Jankovk, Slavica Jarkovič, Marija Kalčič Mirtič, Tatjana Lapuh, Antka Marijanac, Rudi Mlinar, Jožef Pirš, Ana Rostohar, Rudi Stopar in Ivana Vatovec, katere pesmi je brala Nada Srpčič, so se 19. januarja predstavili na posavskem literarnem nokturnu v krski Dvorani v parku, ki ga je organiziral krški sklad za kulturne dejavnosti. Glasbeni program je prispeval Matej Kranjc, prireditev pa je povezovala Klavdija Mirt._____________ V KAPELAH PRIPRAVILIPRIKAZ SEJMA - Antonov sejem vjanuarju je bil prvi od štirih do petih, ki so jih imeli nekoč v Kapelan in nanj voditi živino. Poznan je bil od Dobove, Bizeljskega, Podsrede in vse tja na Hrvaško. Stojnice so tedaj proti plačilu "placovine" postavili lončarji, Ribničan s suho robo in celo Dalmatinec z najrazličnejšo ponudbo od glavnika, ogledal, pa do "hozentregarjev". Svoje so k sejemskemu utripu pripomogli t.i. mesetarji, na katere so s kratko improvizacijo v soboto popoldne spomnili v Kapelah na prireditvi, ki jo je pripravila krajevna skupnost. TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Krško, CKZ 7, p.p. 335, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si &u~ '' ¦ XETOPUCEvSlavoniji Hotel Termia"* 3 dni polni penzion + kopanje + Wnes :j SIT AKCIJA do konca februarja P-L Fneviodvnvm Ponovno izbor za Miss Posavja Zavod za kulturo NEVIODUNUM s svojima medije- ma - časopisom POSAVSKI OBZORNIK in TELEVIZIJO KRŠKO bo v mesecu marcu po petih letih organi- ziral lepotni izbor MISS POSAVJA za MISS SLOVENI- JE 2006. Izbor za MISS SLOVENIJE (za MISS WORLD) je še vedno najuglednejši lepotni izbor, ki pote- ka letos v Sloveniji že petnajsto leto v organizaci- ji Agencije Geržina Videoton s soorganizatorji POP TV, Slovenske novice, revija Ona in drugimi. V Posavju sta bila doslej organizirana le dva izbora v organiza- ciji Agencije Lukec, in sicer leta 2000 in 2001 v Krškem, ven- dar so izbrane kandidatke obakrat dosegle tudi lep tekmovalni uspeh z uvrstitvijo v finale in celo osvojitvijo naslova (Rebeka Dremelj). Z letošnjim letom je pravico do organizacije regio- nalnega izbora pridobil Zavod Neviodunum, ki namerava pri- praviti zanimivo kulturno-zabavno zaključno prireditev s šte- vilnimi gosti v znanem posavskem turističnem objektu. Zaključna prireditev regionalnega izbora MISS POSAVJA ZA MISS SLOVENIJE 2006 bo pred- vidoma že sredi meseca mar- ca, do razmeroma zgodnjega termina pa je letos prišlo zara- di premaknitve svetovnega fi- nala izbora za MISS WORLD z meseca decembra na Septem- ber (tekmovanje bo tokrat po dolgih letih v Evropi na Polj- skem). Slovenski finale naj bi bil tako ie v mesecu maju ali najkasneje v začetku junija. V naslednji številki Posavskega obzornika (9. februarja) bomo objavili uradno prijavnico, s ka- . tero se bodo posavska dekleta 1 lahko prijavila na regionalni iz- bor. Objavljeni bodo tudi pogoji, . ki jih morajo kandidatke izpol- njevati za sodelovanje na izboru, za bralce Posavskega obzornika pa pripravljamo tudi zanimive prispevke o dosedanjem sodelova- nju posavskih deklet. Predhodne prijave pa sprejemamo tudi ie pred tem, in sicer lahko za dodatne informacije kandidatke pokli- čejo naso sodelavko Vanjo na telefon 031 888 245. NEVIODVNVM NEVIODUNUM-ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI Naslovnka Posavskega obzornika z zmagovalkami izbora Miss Posavje za Miss Slovenije 2001._____ Obnova ponekod počasna Bralke in bralci nas občasno opozorijo, da se na ne- katerih v avgustovskem katastrofalnem neurju poško- dovanih cestah še vedno ni začela obnova. Poskušali smo poiskati odgovor na dva primera, kjer se pet me- secev po neurju se vedno ni veliko premaknilo. Bralka nam je sporočila, da se popravila dovozne poti do Zorkove hiše s ceste Brestanica - Rožno od neurja še vedno ni nihče lotil, tako da je med drugim onemogočena tudi dostava kurilnega olja. Zakaj je tako, smo povprašali Rafka Jurečiča z Občine Krško. "Omenjena dovozna pot je zelo visoko na naši prioritetni listi, vendar imamo trenutno zvezane roke, saj še ni bil sprejet občin- ski proračun, prav tako pa ni sredstev s strani države. Upam, da bomo ob ugodnem vremenu lahko čim prej začeli z delom, gre pa za zelo zahteven projekt," smo izvedeli od Jurečiča. Bralca iz Krškega pa zanima, kdaj se bo začela obnova ceste mimo ribnika_____________________________________ na Resi. Ker gre za državno cesto, smo od- govor poiskali na Direkciji RS za ceste, kjer pa so nas napo- tili na pogod- benega part- nerja podjetje DDC svetova- nje in inženi- ring. Marko Zajc iz omenjenega podjet- ja nam je povedal, I da so naredili popis I potrebnih del za ob- I novo ceste, zdaj pa I je v teku razpis za izbor izvajalca del. 0 datumih, kdaj se bo začela obnova ceste, Zajc ni že- lel govoriti, saj je to odvisno od tega, I kdaj bo država zago- I tovila denar. P.P., L.P. Cesta v Resi Odcep ceste Brestanica - Rožno proti nisi Zorko ^__________ Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 KAM PO ZNANJE H KAM po znanje? Konkurenca. Vsak dan in povsod, tudi na podro- čju znanja. Več znaš več ve- Ijaš! Preprosti rek, ki iz leta v leto prihaja bolj v ospredje in iz leta v leto postaja vodilen pri izbiri kakovostnega kadra in pri iskanju zaposlitve. Kre- ativnost, ustvarjalnost, indi- vidualizem, delavnost - vse to so kazalci, ki mlademu člove- ku zagotavljajo uspeh. Tega pa ni brez znanja! Danes se nam ponuja širo- ka paleta možnosti izobra- ževanja, odpirajo se nove di- menzije znanja in šolstva in žal se šolski sistem (beri po- litični) še vedno ni osredoto- čil, kakšnemu izobraževanju bo sledil. V zraku so spremem- be ... 0 Bolonjskem sistemu se govori že nekaj. let, ravno toli- ko se tu in tarn zbirajo kredit- ne točke, je pa eno zagotovo, da devetletka ostane, z vse- mi prednostmi in pomanjklji- vostmi, upajmo le, da je pr- vih več! Otrok se težko odloči, kate- ri skupini Ijudi bi rad pri- padal, kaj bi v življenju rad počel, katero delo opravljal ... kakršnakoli že je odločitev, pomembno je, da prisluhne- mo sebi in se pogumno poda- mo v zakladnico znanja - šolo. Mlad človek težko govori o vi- ziji, željah, ki velikokrat niso skladne z resničnostjo. Cilji se spreminjajo tako hitro, kot se rojevajo ... Pomembno je le, da se posameznik zgodaj odlo- ä, da želi več in da bo hodil po poti učenosti celo življenje ter svoje znanje delil... Priloga, ki je pred vami, vam bo pokazala različne mož- nosti izobraževanja v Posavju kot tudi širše. Upamo, da vam bo v pomoč pri odločitvi »Kam po znanje?«. Za začetek - na informativni dan 10. in 11. fe- bruarja 2006. Tudi če ne spadate v naj- mlajšo generacijo, nikoli ni prepozno! Za vas je poskrblje- no, le zastavite si jasen cilj in stremite k temu, da ga dose- žete. Uspelo vam bo! Pa ne po- zabite, več znaš - več veljaš; z več znanja se vam obeta več možnosti izbire, več izzivov in več uspehov! Sicer pa imamo iz leta v leto • bogatejšo izbiro, v katero zakladnico se bomo podali po znanje. Tudi v Posavju je že veliko možnosti, da pridobimo visoko izobrazbo in kvalitetno znanje. Odpirajo se tudi nove smeri visokega šolstva in le že- limo si lahko, da bo to znanje ostajalo doma in da bo hkra- ti dovolj izzivov in možnosti za mlade ter njihov razvoj. Urednistvo! Prireditev j »KONČUJEŠ ŠOLANJE... IN KAJ ZDAJ« I . | 2. februar, od 11.00 do 16.00 ure v prostorih Mladinske- ga centra Brežice. t Ugodnosti za zvestobo Vzajemni Vzajemna5000 Z zavarovanjem za tujino Vzajemna500O lahko zavarujete svoje zdravje na poti v tujino za samo en tolar. S tern zavarovanjem vam Vzajemna zagotavlja medicinsko pomot z i asistenco v vseh evropskih državah in iirse do zavarovalne vsote 5000 EUR. Vzajemna fu/Vna Večja varnost na vaši poti v tujino. Če se želite zavarovati za višje zavarovalne vsote ali večji obseg storitev, vam priporočamo sklenitev zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini VzajemnaTujina. Vašo zvestobo v letu 2006 nagrajujemo s 5-odstotnim popustom na izbrane oblike zdravstvenih zavarovanj z medicinsko asistenco v tujini* * Izbrane oblike so: sezonsko in letno zavarovanje (muttitrip program), top zavarovanje ter vsa zdravstvena zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini nad 30 dni. sklenjena v naiih poslovalnicah, preko interneta na www.vzajcmna.sf aii preko brezplaCne Stevilke 080 20 60. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Smo najveqa specializirana zavarovalnica za zdravstvena zavarovanja v Sloveniji. Vzajemna/Vadstandard A in B Postavite svojemu zdravju pravo ceno Z izbiro enega od nadstandardnih paketov zdravstvenih zavarovanj si lahko zagotovite visji obseg pravic ali višji standard zdravstvenih storitev. V letu 2006 zveste zavarovance ob sklenitvi zavarovanja Vza]emnaNadstandard A in B nagrajujemo s 5-odstotnim popustom. VzajemnaOrugoMnen/e V težkih trenutkih niste sami. Kot zavarovanec Vzajemne lahko v primeru bolezni ali poikodbe pridobite drugo zdravniško mnenje po zelo znižani in dostopni ceni. Od 1.1. 2005 vam Vzajemna podarja brezplačno članstvo v sistemu Orugo mnenje Siovenija. Drugo mnenje lahko pridobite tudi za vaše otroke, dokler so obvezno zdravstveno zavarovani po vas. VzajemnaZe/en/Gumb I Za samostojnost in udobje v domacem okolju v jeseni vaiega življenja. ' S pritiskom na gumb lahko vsak trenutek vzpostavite stik z našo službo za sprejem klicev, s sorodnikom, sosedom ali nujno pomočjo. Za vse, ki niso zavarovanci Vzajemne, je storitev 40-odstotkov dražja Vzajemna/Vezgocfe Zavarovanje za nezgodno smrt je dodatek k dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju. V primeru nezgodne smrti zagotavljamo izplafilo v višini 2,4 milijona tolarjev že za 426 tolarjev mesečne premije. Zdravo gibanje skozi življenje Vsem zavarovancem Vzajemne omogočamo nakup filmov iz serije Zdravo gibanje skozi življenje po izjemno ugodni ceni-2.090 tolarjev. * Vadba med nosečnostjo in po porodu ¦ Vadba za dojeneka in mamico « Vadimo skupaj ¦ Vadba za zdravo življenje www.vzaiemna.si j^ VZAJEMNA Jaz zate, ti zame '(•"Ö802Ö6Ö) SVETOVALNO SREDIŠČE P O S A V J E i Kam po znanje? Vabimo vas v Svetovalno središče Posavje, ki v regiji zagotav- lja kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter sveto- vanje pri izbiri najustreznejšega izobraževanja. Sodobno življenje zahteva, da si nenehno pridobivamo in spopolnjujemo znanje, da bi lahko polno in ustvarjalno delo- vali v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Eden izmed pogojev, da bomo lahko vsi izrabili pravico do učenja, je tudi ta, da imamo zagotovljen preprost dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih. Odrasli potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih za izobraževanje in učenja ter sprejemanje odločitev ustrez- ne in natančne informacije, nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravo pot. I Tako pomoč vam nudimo v Svetovalnem središču Posavje. Zainteresiranim kandidatom nudimo informacije o izobraže- valnih in svetovalnih storitvah različnih ponudnikov v regi- ji in izven. Preden se odločite za izobraževanje vam v Svetovalnem središču Posavje: • pomagamo odkrivati poklicne in osebne interese v zve- l zi z izobraževanjem; • analiziramo in ugotavljamo vaše (skrite) potrebe po iz- obraževanju in učenju; • pomagamo vam pri analizi dosedanje izobraževalne poti; • predstavimo izobraževalne programe, ki ustrezajo vašim poklicnim in osebnim pričakovanjem: | - vsebino izobraževanja, I - trajanje izobraževanja, j - vpisne pogoje, I - mogoče načine izobraževanja, I - pogoje za dokončanje izobraževanja, - poklicni naziv, - vrsto listine ob uspešno končanem izobraževanju, - prehodnost; • predstavimo izobraževalne organizacije, ki izvajajo iz- obraževalne programe: - bistvene podatke o izobraževalni organizaciji (oseba za stike, teles on, uradne ure), - kraj izpeljave programa, - čas izpeljave, - trajanje organiziranega izobraževanja, - način izpeljave programa; • predstavimo možnosti za podporo ob vključitvi v izob- raževanje: - učna pomoč, - možnost za organizirano samoizobraževanje; • pomagamo pri sestavi individualnega izobraževalnega načrta; • spodbujamo in motiviramo vas za učenje idr. Med izobraževanjem • pomagamo pri razvijanju učinkovitih strategij učenja; • pomagamo pri načrtovanju in organiziranju učenja; • pomagamo pri premagovanju učnih težav: - spoznavanju različnih tehnik za učinkovitejše učenje, - prepoznavanju učnih nagnjenj in stilov, - načrtovanju učenja (čas, prostor, viri), - seznanjanju z metodami sproščanja in koncentracije, - seznanjanju z organiziranimi oblikami učne pomoči in mo nostmi inštrukcij; • seznanjamo z različnimi oblikami pomoči pri reševanju osebnih problemov, • pomagamo pri sestavi individualnega izobraževalnega načrta, • pomagamo pri sprotnem vrednotenju napredka v izob- raževanju idr. REPUDUKASLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Ob koncu izobraževanja • pomagamo pri vrednotenju izobraževalne ali učne poti; - svetujemo glede možnosti za nadaljnje izobraževanje ali učenje, Svetovanje izvajamo: PO TELEFONU 07 /4 88 11 70 (62) Vsak dan od 8.00 do 12.00 Ponedeljek: od 14.00 do 18.00 PO ELEKTRONSKI POŠTI svetovalno.sredisce@lukrsko.si OSEBNO vsak dan: od 8.00 do 12.00 sreda: od 15.00 do 18.00 Priporočamo, da se za osebno sveto- vanje prej najavite po telefonu! V letu 2006 bomo dejavnost Svetovalnega središča Posav- je širili na šest dislokacij v Posavju in vam tako svetoval- no dejavnost se pnbližali. O tem, kje vse bomo dostopni za informiranje in svetovanje, pa vam sporoämo v eni od na- slednjih številk pričujočega časopisa. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete ! Nataša Kršak, vodja svetovalnega sredisča, in Vida Andrejas, svetovalka EVROPSKI SOCIALNI SKLAD H KAM PO ZNANJE Posavski obzornik - leto X, stevüka 2, četrtek, 26.1. 2006 Osnovne šole občine Krško: OŠ Adama Bohohča Brestanica Šolska cesta 29, 8280 Brestanica, tel.: 497 30 25, OŠ Koprivnica Koprivnica 2, 8282 Koprivnica, tel.: 497 69 02, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Gorjanska cesta 2, 8311 Kostanjevica na Krki, tel.: 481 00 13, OS Jurija Dalmatina Krško Šolska ulica 1, 8270 Krško, tel.: 491 13 00, OS Leskovec pri Krškem Pionirska cesta 4, 8273 Leskovec pri Krškem, tel.: 490 40 60, OS Podbočje Podbočje 82, 8312 Podbočje, tet.: 497 70 30, OS Raka Raka 36, 8274 Raka, tel.: 497 50 22, OS XIV. divizije Senovo Trg XIV. divizije 3, 8281 Senovo, tel.: 488 19 00. Obveščamo starše, da bomo na osnovi 44. in 45. člena Zakona o osnovni šoli v mesecu februarju 2006 vpisovali v 1. razred otroke, ki bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili starost 6 let (otroci, rojeni leta 2000). Vabila za vpis, z natančno določenim datumom, boste prejeli s tiste osnovne sole, v katere šolskem okolišu prebivate in kjer naj bi otrok so- lo tudi obiskoval. V drugo osnovno solo lahko vpi- šete otroka, če ta sola s tern soglaša. Dodatne informacije dobite na posameznih solan. Osnovne sole občine Brežice: OŠ Artiče Artiče 39, 8253 Artiče, tel.: 452 10 60 OS Bizeljsko Bizeljska cesta 78, 8259 Bizeljsko, tel.: 452 03 30 OŠ Brežice Levstikova 17, 8250 Brežice, tel.: 466 02 00 OS Cerklje ob Krki Cerklje ob Krki 3, 8263 Cerklje ob Krki, tel.: 496 96 00 OS Dobova Kapelska cesta 25, 8257 Dobova, tel.: 452 22 03 OS Dobova, Podružnična sola Kapele Kapele b.š., 8258 Kapele, tel.: 496 83 29 OS Globoko Globoko 9, 8254 Globoko, tel.: 452 19 30 OŠ Maksa Pleteršrrika Pišece Pišece 36, 8255 Pišece, tel.: 452 00 70 OS Velika Dolina Velika Dolina 30, 8261 Jesenice na Dolenjskem, tel.: 495 71 12 Na podlagi Zakona o osnovni soli (44. in 45. člen) bomo v mesecu februarju 2006 vpisovali v 1. razred otroke, ki bodo v letošnjem koledar- skem letu dopolnili starost 6 let (otroci, rojeni leta 2000). Vabila za vpis, z natančno določenim datumom, boste prejeli s tiste osnovne sole, v katere šolskem okolišu prebivate in kjer naj bi otrok so- lo tudi obiskoval. V drugo osnovno solo lahko vpi- šete otroka, če ta sola s tern soglaša. Dodatne informacije dobite na posameznih šolah. "Kredit takoj" Počitnice... male ali velike? Za vsakovrstne počitnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. Več informacij v naših poslovalnicah. www.nkbm.si Nova KBMdd Regionalna Razvojna Agencua POSAVJE PRIPRAVA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA REGIJE POSAVJE 2007-2013 Regionalni razvojni program (v nadaljevanju RRP) je te- meljni programski dokument na regionalni ravni, ki opre- deljuje razvojne prednosti razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v razvojni regiji. Nova generacija RRP se pripravlja za obdobje Državnega raz- vojnega programa oziroma (v nadaljevanju DRP) za obdobje 2007-2013, ki sovpada z novim programskim obdobjem ko- hezijske politike EU. RRP je sestavljen iz strateskega in programskega dela. Strateški del se pripravi za območje razvojne regije Posavje; programski del regionalnega razvojnega programa pa vklju- čuje nosilce izvajanja programov in ukrepov, terminski načrt izvedbe ukrepov za programsko obdobje, indikativne finanč- ne načrte s prikazom stroškov in navedenimi viri po posa- meznih letih programskega obdobja, navedbo geografskih območij, na katerih se bodo izvajali ukrepi, ter opredelitev okvirnih projektov,.s katerimi bodo ukrepi izvedeni. Priprava RRP je dinamičen proces, sestavljen iz procesa spoznavanja različnih pogledov, sodelovanja, komunikacije in vzpostavljanja konsenzov - torej vsega, kar omogoča po- znejšo kakovostno implementacijo razvoja. Cilji projekta izdelave RRP so: izdelati takšen regionalni razvojni program, ki bo pred- stavljal temeljno podlago za nadaljnji razvoj Posavja s tern, ko bo opredelil razvojne prednosti in zaostanke regije ter vsebinsko, kadrovsko in finančno ovrednotil programe in projekte za spodbujanje regionalnega raz- voja; oblikovati nosilno projektno skupino, ki bo vključeva- la strokovnjake s posameznih vsebinskih področij, ki so usposobljeni za izvajanje programov, ukrepov in projek- tov; okrepiti defkitarna znanja in veščine za implementaci- jo RRP (kot npr. timsko in projektno delo, motiviranje, komuniciranje in sodelovanje). Z RRP se morajo uskladiti razvojni cilji Posavja na po- dročju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno- zdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v regiji ter določiti instrumenti in viri za njihovo uresničevanje. Metodologija priprave RRP v regiji Posavje bo skladna z do sedaj veljavnimi Navodili o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednote- nja regionalnega razvojnega programa, Ur. I. RS, St. 52/00, 111/00, 44/00, 110/04, 39/05). Pripravo RRP je smiselno vsebinsko razdeliti po področjih, za katere se bodo v okviru Regionalnega razvojnega sveta regije Posavje oblikovali odbori, in sicer za naslednja po- dročja: • človeški viri, • infrastruktura, • okolje in prostor, • gospodarstvo in • razvoj podeželja. V pripravo RRP bodo na nivoju regije vključeni: - Regionalna razvojna agencija Posavje - Občine Brežice, Krško in Sevnica - Regionalni razvojni svet regije Posavje - Svet regije Posavje - lokalne razvojne institucije - ključni gospodarski in negospodarski subjekti - zainteresirana javnost in - drugi za pripravo RRP relevantni subjekti. Postopek sprejemanja RRP Regionalni razvojni svet regije Posavje: - sprejme sklep o pripravi RRP skupaj s Programom priprave; - imenuje vodjo priprave in ožjo projektno skupino; - imenuje odbore in vodje odborov; - se seznani z dokumentom RRP pred potrditvijo na Svetu re- gije. Regionalna razvojna agencija Posavje: - je nosilka priprave RRP in predloga izvedbenega načrta RRP; - izvaja splošne razvojno pospeševalne naloge v regiji in zago- tavlja strokovno, tehnično in administrativno podporo za de- lovanje Sveta regije in Regionalnega razvojnega sveta regi- je Posavje. Svet regije: - sprejme RRP in - potrdi izvedbeni načrt RRP. Za pripravo RRP kot dokumenta ima regija Posavje na vo- Ijo dobrih 7 mesecev oz. mora upoštevati naslednje okvi- rne roke: - do 05.05.2006 izdelati strateški del RRP - do 15.07.2006 izdelati programski del. - do 30.08.2006 predhodno vrednotenje in sprejem RRP. p™dvw I I I I Mmmom nnnuvc •n 1 "** potrato IIMM« W M «I Imenovanivodja priprave in ožja projektna HH 1 i.ft»*«««**'" »kuoina, ki pripravi analitiäii del RRP « SWOT 2 m^ 1 ' \« . lit analizo v oblito delovnega ocnutka m«a HH DELAVNICA (RAZVOJNI POS VET) c kljuCnmi U "7*^r m»iit.- i predstavniki poaameznih vsebmskth področg a ||j inmml _ ciliem razprave 0 razvolni vizlli. ollih In VB it^"Zm!!mm!m^— | wlUfHalah. 1 mnw ^ «m»*v ¦¦*#«¦«. RHHKwääWmhVHUfSkihpodroeij FM ^'J*1'"11*«*' -DODOdročuriiciliernooradrttvaoradtoia H i in imwilnth nrotottnv 1 awmg Us PradatavUm ranutka RRP (dopolnpnega H «trataikaga dela in prograrmkega dela) H razvojnemu wetu regije. 1 m««ae S I PREDHOONAOCENAOSNUTKARRPna ,.j I SVLR mmaca [ B Evsntualne dorlatne delavnice s projektno I I ¦ skupino ter priprava predloga regionalnega E razvojnega pragrama 1 mmc | | [_,, Nadaljnje aktivnosti v procesu priprave RRP bodo poteka- le skladno z Načrtom priprave RRP regije Posavje, ki ga mora skupaj z vodjo priprave predhodno potrditi Regionalni raz- vojni svet regije Posavje. O vseh teh aktivnostih bomo zain- teresirano javnost obveščali preko medijev, navadne in elek- tronske pošte ter spletnega naslova RRA Posavje, to je http://www.rra-posavje.si/. Izdelan RRP bo moral v prvi vrsti služiti potrebam regije Po- savje, šele potem bo lahko relevantna osnova za kandidira- nje za sredstva državnega in evropskega proračuna. Nosilci razvojnih projektov pa morajo že danes razmišljati, s kate- rimi projekti bodo kandidirali na domača in evropska sred- stva. Pripravila: Darja Planinc, RRA Posavje RRA Posavje, zavod, CKŽ 46, 8270 Krško, Tel.: 07/488 1040, Fax: 07/488 1050, e-pošta: agencija@rra-posavje.si www.rra-posavje.si Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 KAM PO ZNANJE H Gimnazija Brežice Trg Izgnancev 14 8250 Brežice http. I /www2.arnes.si/ -sskkscbis gimnaziia. brezice&kruest.arnes.si Tel: (07) 49 92 350 fax: (07) 49 92 375 GIMNAZIJA BREŽICE s 60-letno tradicijo vabi k vpisu v programe: GIMNAZIJA, ki dijake pripravlja za nadaljevanje študija v različnih uni- verzitetnih in visokošolskih smereh ter razvija znanja in oseb- nostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in živ- Ijenju; PRILAGODITEV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA - EVROPSKI ODDELEK, v katerem je več projektnega dela, medpredmetnega pove- zovanja, pri določenih urah sodeluje tudi tuji asistent, več je organiziranih druženj z vrstniki iz drugih evropskih oddelkov in izmenjave z vrstniki iz tujine, novi izbirni predmeti... EKONOMSKA GIMNAZIJA, za vse tiste, ki imajo radi družboslovne predmete in jih zani- ma področje ekonomije, podjetništva, poslovne informatike. Po zaključeni ekonomski gimnaziji imajo dijaki dovolj znanja za študij v različnih univerzitetnih programih; MATURITETNI TEČAJ, je priprava na maturo za vse tiste, ki so zaključili srednjo po- klicno ali srednjo tehniško oz. strokovno izobraževanje in se želijo vpisati na univerzitetne študijske programe. Na šoli potekajo zelo bogate izbirne vsebine in raznovrstne in- teresne dejavnosti, med katerimi vsakdo lahko najde kaj zani- mivega zase, razvija svoje interese, se preizkusi v novih spre- tnostih in gradi svojo samopodobo. Ponujene so možnosti raziskovalnega dela na različnih pred- metnih področjih in priprave na različna tekmovanja iz zna- nja. Naša sola je znana tudi po tem, da se na njej že leta vrsti- jo različni projekti, nekateri med njimi so tudi mednarodni. Zaradi uspehov na različnih področjih in kot Unesco sola ima- mo ugled tudi v širšem okolju. Visoki uspehi naših maturantov in številnih posameznikov, ki so dosegli visoke cilje in postali uspešni na različnih področjih življenja, pa so najboljši glas- niki naše kakovosti. Da bi spoznali naše dijake in uätelje, vabimo tako osnovno- šolce kot njihove starše in uätelje na informativni dan 10. in 11. februarja. Povprašali nas boste lahko o vsem, kar bo- ste zeleli. Za maturitetni tečaj bo informativni dan 13. aprila ob 16. uri. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3, Novo mesto VABILO NA INFORMATIVNI DAN za izobraževanje v šolskem letu 2006/07 Poklici: TURISTIČNI TEHNIK vpetek, 10.02.2006 ob 11.00 in ob 15.00 v soboto, 11.02.2006 ob 9.00 GOSTINSKI TEHNIK v petek, 10.02.2006 ob 11.00 in ob 15.00 v soboto, 11.02.2006 ob 9.00 KUHAR KUHAR / NATAKAR v petek, 10.02.2006 ob 9.00 in ob 15.00 v soboto, 11.02.2006 ob 9.00 Dodatne informacije na sedežu sole in telefonsko na številkah: 07/332 18 17 in 07/332 15 27 za izobraževanie dijakov 07/373 16 33 za izobraževanje odraslih Informativni dan bo potekal v prostorih sole, na Ulici talcev 3, Novo mesto Vabljeni! EKONOMSKA IN TRGOVSKA SOLA BREŽICE Ob sodobnem atletskem stadi- onu in veliki simbolni piramidi stoji nova Ekonomska in trgovska sola Brežice. V svoje bogato opre- mljene prostore vsak dan privabi več kot 1000 dijakov in študentov iz Posavja in drugod. Programi in možnosti nadaljnjega šolanja Šolanje v Ekonomski in trgovski šoli Brežice omogoča hkrati prido- bitev poklica in dovolj bogate možnosti nadaljnjega šolanja. Po treh letih šolanja v programu TRGOVEC pridobijo naši dijaki po- klic prodajalec in se lahko zaposlijo v kateri koli veji trgovine ali pa nadaljujejo šolanje. Do poklica ekonomski tehnik se da priti na naši šoli na dva načina: 1. po krajši, a nekoliko zahtevnejši poti, če se vpišete v program EKONOMSKI TEHNIK; šolanje traja štiri leta; 2. po daljši, a nekoliko lažji poti, če se po končanem triletnem pro- gramu trgovec vpišete v dveletni poklicno-tehniški program EKONOMSKI TEHNIK Po petih letih imate torej dva poklica: prodajalec in ekonomski tehnik. ETrŠ Brežice Bizeljska c. 45, Brežice S poklicem ekonomski tehnik se je mogoče zaposliti na mnogih delovnih mestih v komerciali, tajništvu, računovodstvu, v upra- vnih službah, na carini - praktično so taka delovna mesta v vsakem podjetju - ali nadaljevati izobraževanje na različnih višjih in viso- kih strokovnih šolah. Z opravljeno poklicno maturo in dodatnim iz- pitom na splošni maturi pa je možno izbirati tudi med nekaterimi univerzitetnimi programi. Pouk in ostale dejavnosti Pouk je sicer v vseh programih na prvem mestu, vendar pa po- membno težo pripisujemo tudi kulturnim in drugim dejavnostim, osebni rasti posameznika in sproščenemu, ampak hkrati delovne- mu vzdušju. Pridnost, dobre delovne navade in posluh za posamez- nika se kažejo v rezultatih poklicne mature, s katerimi smo zadnja leta presegali državno povprečje za dobrih 10 % tako pri rednih di- jakih kot pri odraslih, ki se predstavljenih programov udeležujejo v popoldanskem času. Sodelovanje s solami v Evropi in svetu Vsako leto sodelujemo v vseevropskih aktivnostih »Evropski po- mladni dan« (od 2003 naprej), v šolskem letu 2002/03 se je naša sola pridružila nacionalni mreži UNESCO-vih sol (ASPnet) in v okviru projekta Dediščina v rokah mladih smo si izbrali temo Mladi posvo- jijo spomenik (Ajdovska jama). Svoje aktivnosti predstavljamo na šolski spletni strani http://www2.arnes.si/~sskkssb3s/. V tekočem šolskem letu smo v sklopu programa Comenius začeli v povezavi s partnerskimi šolami iz Italije, Turčije, Poljske in Latvije izvajati triletni šolski projekt na temo Čudoviti svet voda. KMETIJSKA SOLA GRM NOVO MESTO v Sevno 13, 8000 NOVO MESTO Tel.: 07 3934 700 /tajništvo/, i 07 3934 718 /svetovalna sluiba/, | 07 3934 712/ referat za višjo šolo/ Spletna stran: www2.arnes.si/-ssnmkmes5/ PROGRAMI BIOTEHNIKE ZA NOVE PRILOŽNOSTI V NOVEM TISOČLETJU KMETIJSKA SOU GRM NOVO MESTO VABI K VPISU V srednješolske programe: - pomočnik kmetovalca - program traja 2,5 leti, najuspeš- nejši ga lahko zaključijo v 2-letih, - kmetovalec, vrtnar, cvetličar Izobraževanje v vseh treh programih traja 3 leta. Dija- ki lahko nadaljujejo izobraževanje v Poklicno-tehniških programih (3+2) in si pridobijo naziv tehnik. poklicno-tehniške programe; na ioli izvajamo proqrama: • kmetijsko-podjetniški tehnik - kmetijski tehnik - vrtnarski tehnik Izobraževanje traja 4 leta. Dijaki lahko nadaljujejo izob- raževanje na višjih ali visokih strokovnih šolah. - tehniška gimnazija z maturitetnim predmetom BK>- TEHNOLOGUA. Omogoča nadaljevanje na fakultetah, visokih in višjih strokovnih šolah. Srednješolski programi bodo predstavljeni v pet- ek, 10. februarja 2006, ob 9. in ob 15. uri ter v so- boto, 11. februarja 2006, ob 9. uri. Višješolski strokovni program KMETUSTVO (mladina in odrasli) Students si po 2-letih (mladina) ali 2,5 letih izobraževa- nja pridobijo naziv INZENIR/KA KMETIJSTVA. Višješolski prosram bo predstavljen v petek, 10. februarja 2006, ob 11. uri in ob 16.30 ter v soboto, 11. februarja 2006, ob 11. uri. Vabljeni ! ŠOLSKI CENTER KRŠKO-SEVNICA CKŽ 131, 8270Kriko tel.: (07)49 06 400 faks: (07) 49 06 768 http://www.sckrsko.net/index.php Šolski center Krško - Sevnica vabi na informativni dan, ki bo • vpetek, 10. 2. 2006, ob 9. in 15. uri, • v soboto, 11.2. 2006, ob 9. uri. V Krškem na CKŽ 131 bodo predstavljeni programi iz- obraievanja: - srednje splošno izobraževanje: tehniška gimnazija, - srednje strokovno izobraževanje: elektrotehnik elek- tronik, elektrotehnik energetik, elektrotehnik raču- nalništva, strojni tehnik, - srednje poklicno izobraževanje: elekthkar elektro- nik, elektrikar energetik, avtomehanik, konstrukcij- ski mehanik, oblikovalec kovin, orodjar, strojni me- hanik, - nižje poklicno izobraževanje: obdelovalec kovin, - poklicno-tehniško izobraževanje: elektrotehnik elek- tronik, elektrotehnik energetik, strojni tehnik, v Sevnici na Savski 2 bodo predstavljeni programi izobraievanja: - srednje strokovno izobraževanje: turistični tehnik, - srednje poklicno izobraževanje: frizer, mizar. Vabljeni ! CIK TREBNJE KidriccvQ ulica 2, 8210 TREBNJE vpisuie skozi celo šolsko leto v naslednje programe: * osnovno solo za odrasle - BREZPLAČtMO * srednjego poklicnega izobraževanja: -trgovec - administrator - oskrbnik - gostinska dela (kuhar, natakar) - CvetMČar, vrtnar (v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana) - bolničar - negovatec (v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto) - VOZnik (v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto) * poklicno-tehniškego izobraževanja: - ekonomski tehnik - gostinsko - turistični tehnik - Vrtnarski tehnik (v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana) - Strojni tehnik (v sodelovanju s Šolskim centrom Novo mesto) ¦srednjego. strokovnego izobraževanjo: - predšolska vzgoja - ekonomski tehnik - turistični tehnik - gOStinski tehnik (v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana) Vključite se lahko v tečaje: tujih jezikov, računalništva, klasične telesne masaže, usposabljanje za knjigovodska dela (GZS), vodenje po- slovnih knjig, voznik viličarja, upravljalec težke gradbe- ne mehanizacije ali dvigal - pričetek naslednje skupine 30. 1. 2006 Več infortnocij na: tel. St. 07/34 82 100 (104) vsak delavnik od 8.00 do 16.00 ure, na e-maih info@ciktrebnje.si ali na spletni strani www.ciktrebnje.si m KAM PO ZNANJE Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 Visjesoiski študijski program KOMERC1ALIST/KA /p Viija $trek«vaa iola Brciicr ^uSil www.vs-kombre.kk,edp,.si Ow Sadijdtt le»i po }* tnfamr «otafcegi vsKA Som P» BueftAac 41 «250 Bretne Informacije: 07 4W2 562 vs$.bre/icc,t< gucbt.amcb.M mtormativm dan 10 m II sebruarja PiimtMen wi\ med najbolj iskammi poklrci iMtttwiwi ***** •**». >to» pottupo W „„ —n. r»ng rpiiin^ri T «a» | <«» I 2] mwi____________MW irsa i MM»»»»«»»!!**___________»3» 2034 1 6jM»c »»«¦¦«»___________4OT» «OB M—m» »07 _ HMT 5 Zutor_______,____________»71______«__ 0»a«gca»««l»»o«i» __27»3 »I Pnau«BmM«l|____________2744_______708 Krfar__________________2740______»4s KomrtfrIM M pwm^o Hl«______ttir 4 »MB—*_________________«•________Mg Wte_________________HM 215 iX**mmtmißfn*a 1?»»_____241 i OinnpifHiiimn I iwa I I w 1 »¦l] Pr—mfc* KOWEHOAUST 1 P [ v [ « 1 — [-» __ «wnw triiriiini ^i «WS 4i S] i» ~ ü ""»Hü! _. Jü ÜL ^. _ ___ >mlaiu«n|»_____________ ««_ ____¦_______ «.< Pll<» IHl'll«IIHt«. «L«_J____ «7 Tiyrt*. >¦*..»». ? ? T ~ -»1 __ si^mrii>pww>______2.2. J5L _!_ ' !EÜ WN», » » » ' " O4 mf>m*o*.t___________ n » w »<, m» w«^«ia» __ __ « »ani». lfi<(iiM>m ST ä» n" ~ "S~ ___» Btl>i >iit»rtiii«n|t______- ¦ m i m 1 o^i—*« «mi 1 I I I' I °* Če so pri izbiri Studija pomcmbnc tudi vaSe /üposluvene mo/nosti. poiem imcjtc v mlslih tudi. da: - ima 93% podjetij najvef 9 /aposlenih. - povprečje za vsa podjetja v RS pa je 6 UGOn\OSTI STl'DIJA V BREŽIC AH ŠOLSKI CENTER Novo mesto MŠJA STROKO\-NA SOLA Segova alica 112. 8000 NOVO MESTO ¦ 0T' 393 21 80. fak» 07/ 393 21 84 E-mail: v*ff.nm{^guest.arnef[.gi http: //www vss-iun com Razpis in izvajanje izobraževalnih programov na Šolskem centru Novo mesto, Višji strokovni šoli, v študijskem letu 2006/2007 Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola, Šegova ulica 112, Novo mesto, razpisuje v študijskem letu 2006/2007: f. STROMŠTVO 70 vpisnih mest za redni študij 140 vpisnih mest za izredni študij, od tega: j - 60 vpisnih mest za študij na daljavo (E-Iearning) | 2. KOMUNALA | 70 vpisnih mest za redni študij | 90 vpisnih mest za izredni študij, od tega: l - 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-Iearning) 1 3. ELEKTROHIKA 70 vpisnih mest za izredni študij, od tega: - 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-Iearning) 4. PROMET 70 vpisnih mest za izredni študij, od tega: - 20 vpisnih mest za študij na daljavo (E-Iearning) Vse redne in izredne programe bomo izvajali v Novem mestu. Izobraževanje študija na daljavo bomo organizirali glede na prijave v študijskih središčih (Idrija, Ajdovščina, Trbovlje, Ljubljana...). Redno izobraževanje bo trajalo dve leti, izredno izobraževanje bo organizacijsko ter časovno prilagojeno na dve leti in pol. Informativno mesto: Šolski center Novo mesto Višja strokovna sola Šegova ulica 112 8000 Novo mesto Tel.: 07/39 32 182, faks: 07 39 32 184 - http://www.vss-nm.com E-mail: vss.nm@guest.arnes.si |Hi LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za žiuljenje Pozdravljeni, prijatelji učenja! Živimo v času sprememb, ki pred nas vedno znova postavljajo izzive, pogosto povezane s pridobivanjem novega znanja. Kje in kako poiskati znanje? Del odgovora vam ponujamo na Ljudski univerzi Krško, kjer smo tudi letos za vas pripravili pestro paleto izobraževalnih programov. Za vas organiziramo in izvajamo izobraževanja za odrasle, in sicer: a) programe za pridobitev izobrazbe: OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE VISOKA POSLOVNA SOU (Ekonomske fakultete Ljubljana) JAVNA UPRAVA (Fakultete za upravo Ljubljana). b) tečaje, delavnice in ustvarjalnice kot so: - tuji jeziki, računalništvo - slovenski jezik za tujce - upravljanje težke gradbene mehanizacije in viličarja - krojenje, šivanje,ličenje, nega obraza, oblikovanje gline, lesa, slikanje na svilo d) nacionalne poklicne kvalifikacije e) solo za starše f) studijske kroike Nudimo tudi: - svetovanje, usmerjanje in informiranje za izobraževanje v SVETOVALNEM SRE- DIŠČU POSAVJE - pomoč pri iskanju zaposlitve v KLUBU ZA ISKANJE ZAPOSLITVE - vpis upokojencev v UNIVERZO ZATRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - izvajanje različnih projektov na podlagi javnih razpisov - dodatno ponudbo seminarjev in delavnic za podjetja Veseli bomo, če bomo lahko na poti učenja vaši sopotniki! , LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO DALMATINOVA 8 8270 KRŠKO Telefon: 07/ 488 11 60 in 071488 11 70 Telefax: 07/49 22 482 Internet: www.lukrsko.si/portal e-polta: info@lukrsko.si UNIVERZA VLJUBLJANI Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za AAATERIALE IN METALURGIJO Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana MATERIAL! - študvj izjemnih možnosti kreativnega dela in zaposlitve Spoznanje, da lahko v snovi z eno kemično sestavo nastanejo različne strukture in mikrostruk- ture in s tern vplivi na drugačne ali celo povsem nove lastnosti materialov, je začetek znano- sti o materialih. Začetki znanstvenih tehnologij so povezani z razvojem kovinskih materialov. Danes si sveta brez jekla ne moremo predstavljati. Nekdo je rekel, da če ga doslej ne bi pozna- li, bi si ga morali izmisliti danes. To velja tudi za druge materiale na osnovi keramike, polime- rov, stekel in kompozitov. Strokovnjaki, ki te materiale razvijajo in izdelujejo, razvijajo sočasno tudi tehnologije za njihovo izdelavo. Vodenje takih tehnologij poteka na makro-t mikro- (tiso- činka metra, ki ga še lahko vidimo s prostim očesom, je pa še vedno 1000- krat vecji od atoma), mezo- ali nanonivojih. Današnji razvoj posega celo pod nanodimenzije. Od tod tudi novi jjojmi kot mikro- in nanotehnologije. Mikrotehnologija je namreč dramatično spremenila naše zivlje- nje. Najodmevnejši je njen vstop v računalniske tehnologije, ki so odločujoče za razvoj sodobne industrije in za naše osebno življenje. Kje lahko študiramo to znanstveno in gospodarsko panogo? Oddelek za materiale in metalurgijo na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji s temi študiji. Vsako leto razpisuje univerzitetna študijska progra- ma Materiali in Metalurgija ter visokošolski program Metalurske tehnologije. Prenova progra- mov po bolonjskih smernicah je v teku, zaenkrat pa sta oba univerzitetna programa štiriletna, visokošolski program pa traja 2,5 let. Prehod na bolonjske programe bo tudi letos vpisani gene- raciji študentov zagotovljen. Pridobljena znanja in veščine, katerim sta osnova naravoslovje in tehnologije, so uporabna za razvojnq delo v laboratorijih, za načrtovanje in izvajanje tehnologij, vse do svetovanja pri izbi- ri materiala za izdelke ali njihovo vgrajevanje v naprave, zgradbe ali konstrukcije. Vse to daje diplomantom naše sole izjemno široko in uporabno znanje, ki ga lahko razdelimo v naslednje skupine:. - osnovne raziskave, - razvoj materialov, - tehnologije materialov, - uporaba tehnike, - preiskava materiala, - analiza poškodb. Zaposlitev in štipendije: Diplomanti najdejo zaposlitev predvsem v raziskovalnih in razvojnih oddelkih industrije in posameznih obratih in to ne le v proizvodnih in predelovalnih industrijah jeklarstva, neželeznih kovin, stekla, keramike, polimeroy in kompozitov, polprevodnikov. Zapo- slijo se lahko tudi v podjetjih, ki izdelujejo oz. sestavljajo ustrezne polizdelke ali končne iz- delke kot npr. industrija vseh vrst vozil, proizvodnja energije, elektroindustrija, kemična indu- strija, medicinska tehnika, kriminologija in arheologija, ter okoljeyarstvena dela. Potrebujejo jih tudi državne ustanove za atestiranje materialov in izdelkov, državni raziskovalni in projek- tni menadžment ter srednje sole in univerze za pedagoško delo. Poseben status uživajo univer- zitetni strokovnjaki, ki svoje znanje nadgradijo z znanji ekonomije in menadžmenta. Strokov- njaki so zaposljivi po vsej Evropi in jih primanjkuje. Pomanjkanje strokovnjakov za materiale in metalurgijo je dosegel v Sloveniji kritično raven. Na razpolago je zadostno število štipendij in delovnih mest tudi v prihodnje. Informacije o študiju Materiatov in Metalurgije ter Metalurških tehnologij lahko dobite tudi na naši spletni strani: http://www.omm.ntf.uni-lj.si, na telefonski številki (01) 470 46 08 ali če se udeležite informativnega dne na naši fakulteti v mesecu februarju 2006. Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 KAM PO ZNANJE ffl Ga že imaš? Prvi račun samo za mladoletne • za samostojno denarno poslovanje • bančna kartica za dvigovanje gotovine pri bankomatih • kartica Prvega računa za plačevanje na prodajnih mestih • za polnjenje kartic za mobilni telefon pri bankomatih www.nlb.si/prvi *HRL.T'9 rtputriike l, 1520 Ljubljana, Promodja Ijubljanska banka Nova Qubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje Krško PRVI RAČUN Banka, denar, samostojnost pred 18. letom. Tole se pa dobro sliši! Odprtje lastnega bančnega računa je eden pomembnejših korakov pri osamosvajanju. S pomočjo svojega računa najstniki samostojno upravljajo s svojim denarjem. Na ta račun ti bodo lahko nakazovali žepnino, nakazila za delo preko študentskega servisa, štipendijo in podobno. ŠTUDENTSKI RAČUN Se vam zdi, da je študentsko življenje včasih precej bolj zapleteno in utrujajoče kot ste mislili? Na predavanja, kolokvije in izpite sicer ne moremo hoditi namesto vas - lahko pa poskrbimo, da bo vaše življenje s ŠTR veliko preprostejše in brezskrbnejše. Saj se življenje ne začne in konča pri faksu GLASBENA ŠOLA KRŠKO Novi naslov: Kolodvorska ulica 2, 8270 Krško Tel: 07 48 80 140, Fax: 07 48 80 150, e-pošta: gs.krsko@s5.net Vpis učencev (5, 6 letnih) in sprejemni preizkus za starejše od 6 let za šolsko leto 2006/07 27. maja 2006 ob 9. uri in dodatni rok za prosta mesta: 25. avgusta 2006 popoldan. Poučujemo vse instrumente, petje in sodobni pies. Od septembra dalje: tečajne obiike za starejše. V šolskem letu 2007/08 načrtujemo srednjo glasbeno šolo za jazz in zabavno glasbo. 1946 - 2006 H|| V letošnjem letu praznujemo lH visok jubilej ustvarjanja ^ zgodovine Glasbene šole Brežice. ' Za lepšo prihodnost, ^•(^^¦1 za človečnost, Jgjjf&fflglB za lepoto sveta! Sf|?§nlfl Vabljeni k vpisu v mesecu maju 2006! j Cesta prvih borcev 5, 8250 Breiice tel: 07499 10 50 fax: 07 499 10 52 e-pošta: tajnistvo.gskkbre@guest.arnos.sl pOSMC - UPRAVUALCE VILIÖARJEV, TEŽKE GRAVBENE MEHANIZACUE, dVIGAL IN VVIŽNIH KOŠAR - VOZNIKEM0J0RNIH VOZIL Atd,C,E,f IN H KAT. - VARNOST PRI VELU IN VARSTVO PREV P0ŽAR0M - VARNO VELO S TRAKTORJI (F KAT.) - VOVITELJE ÖOLNOV. HACCPIZOBRAŽEVANJA IN TEÖAJI TUJIH JEZIKOV Izobraževalno središče tel. 07/49-90-482 Agencija za zaposlovanje tel. 07/49-90-480 Center za tehnično varnost tel. 07/49-90-48] i j alvasorjeva Iknjižnica Krško - CKŽ 26, 8270 Krško tel. 07/490 40 00 fax. 07/490 40 20 e-mail: knjiznka@knjiznica-krsko.si http./www.knjiznica-krsko.si bibliofon: 01563 49 07;031 909 007 IZPOSOJEVAUŠČE VIDEM, Cesta 4. julija 59, Krško tel. 07/490 30 70 KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7, Kostanjevica tel. 07/ 498 62 10 SENOVO, Titova 106, Senovo tel. 07/ 490 40 28 V knjižnici in njenih izposojevališčih imamo preko 110.000 enot različnih gradiv: knjige, časopise, videokasete, zvočne kasete, zgoščenke, CD-je, DVD-je. Gradivo, ki ga nimamo, si za vas preko medbibliotečne izposoje izposodimo iz drugih knjižnic. Poleg izposoje gradiva nudimo različne informacije, organizira- mo ure pravljic, knjižnično vzgojo za najmlajše, literame vece- re in pogovore z ustvarjalci, potopisna predavanja, pripravlja- mo različne razstave, uporabnikom nudimo pomoč pri izposoji gradiva in jih uvajamo v iskanje po domačih in tujih podatkov- nih bazah. V domoznanskem oddelku zbiramo, obdelujemo in hranimo gra- divo lokalnega izvora, ki priča o zgodovini in sedanjosti obči- ne Krško. Vključeni smo v nacionalni vzajemni bibliografski knjižnični in- formacijski sistem COBISS, ki vsebuje bibliografske podatke o praktično vsem gradivu, ki je bito obdelano v Sloveniji. Interaktivni servis COBI5S/OPAC omogoča 24-umo uporabo knjiž- nice po medmrežju z naslednjimi storitvami: - iskanje gradiva v lokalnem, vzajemnem katatogu, - informacijo o tem, katero gradivo imamo izposojeno in do kdaj, - podaljševanje roka izposoje pri izposojenem gradivu, - rezervacije gradiva. Dosegljive digitalne zbirke: - COLIB ( podatki o slovenskih knjižnicah) - COBIB (podatki o gradivu v slovenskih knjižnicah) - IUS- INFO (pravni in poslovni informacijski sistem) - EBSCOhost (revije in časopisi z vsega sveta) - SWET SCAN ( kazala tujih znanstvenih in strokovnih revij) Omogočamo prost in brezplačen dostop ter uporabo informacij- sko- komunikacijske tehnologije za dostop do interneta in različ- nih podatkovnih baz ter možnost uporabe računalnikov za pisa- nje seminarskih, diplomskih nalog... Dostava gradiva na dorn Je namenjena vsem, ki zaradi invalidnosti, starosti, ali težje bo- lezni ne morejo sami do knjižnice. Ida Merhar Fakulteta za kmetijstvo PRVI "BOLONJSKI" PROGRAMIV KMETIJSTVU V SLOVENIJI Visokošolski strokovni študijski program I. stopnje: *Dipl.inž ....(VS) • ŽIVINOREJA - AGRONOMIJA - okrasne rastline, zelenjava in poljščine - EKOLOŠKO KMETIJSTVO - BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO - VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO - MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽELJA Univerziteni študijski program I. stopnje: *Dipl.inž. kmetijstva (UN) - KMETIJSTVO Začetek študija: 1. OKTOBER 2006 *Naziv bo usklajen z Zakonom o strokovnih in znanstvenih nazivih. Informacije VABLJENI K VPISU http://fk.uni-mb.si G2 25 05 819 (referat za študentske zadfeve) Fakulteta za pomorxtvo in promtt VABIK VPISU V NASLEDNJE PROGRAME: • v\eokoeo\eki etrokovm študijski program Tehnologija prometa, • v\eokoeo\ek\ etrokovm studijski program Pomoretvo, • univerzitetni študijski program Tehnologija prometa, • univerzitßtni študijski program Transportna \og\et\ka, • epeciaUetlcni pod\p\omek\ studij Prometne vede, • magiötrski podiplomski studij Prometne vede. Fakulteta za pomorstvo in promet Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož Tel: 05/67 67 100 Fax: 05/ 67 67 130 Vsi programi, katere izvaja nala ustanova, so medna----------------- rodno priznani in mednarodno primerljivi. S tem omo- gočajo široko paleto zaposlitev tako v domačem okolju kot tudi v tujini. Za podrobneße informacije vas vabimo da obiščete našo spletno stran. http://www.fpp.edu DOBRODOŠLIV POKTOROŽU! |nformat|vn| dan „ |N „ FEBRUAR ffl IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 Kanalizacija in centralna čistilna napravä Sevnica Skupni program posavskih občin za odvajanje in čiščenje odpad- nih voda je dobil pred leti po- trditev za sofinanciranje iz ISPA sredstev EL). Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je projekt preset v kohezijski sklad. V letu 2002 je bil podpisan finančni memorandum glede so- financiranja vseh treh projektov, ki predvideva sofinancira- nje s strani ISPA sredstev v višini polovice vrednosti investici- je, brez DDV. V začetku leta 2004 sta Občini Sevnica in Občina Krško izve- dli mednarodni javni razpis za izbor izvajalca za projektiranje in za izgradnjo kanalizacije, skupaj s centralno čistilno napra- vo Sevnica. Zaradi določenih informacij, ki so prišle v javnost, preden je bil izbran izvajalec, je Ministrstvo za finance zahte- valo, da Občina Sevnica razveljavi javni razpis. Javni razpis smo razveljavili, vendar se je pritožil eden od ponudnikov. Dr- žavna revizijska komisija, ki je zadevo reševala, je potrebova- ta skoraj leto dni, da je bilo na koncu ugotovljeno, da se zahte- vek za revizijo enega od ponudnikov zavrne kot neutemeljen. Kanalizacija in centralna čistilna naprava Sevnica obsega 10,2 km kanalizacije, 19 zadrževalnikov in razbremenilnikov, 2 čr- pališči ter čistilno napravo z 9900 PE. V primerjavi s Krškim in Brežicami je na osnovi idejnega projekta finančno ovrednote- na kot največja investicija. Po zagotovilu Ministrstva za okolje in prostor glede usklaje- ne finančne konstrukcije smo novelirani investicijski program projekta kanalizacija in centralna čistilna narava Sevnica ob- ravnavali na decembrski seji Občinskega sveta in ga potrdili. Na isti seji je bil sprejet tudi proračun Občine Sevnica za leto 2006, skupaj z načrtom razvojnih programov, v katerem so de- finirani viri financiranja projekta izgradnje kanalizacije in cen- tralne čistilne naprave Sevnica. Dopolnjen noveliran program je bil poslan na Ministrstvo za okolje in prostor, prav tako tudi nova razpisna dokumentacija za izbor izvajalca za projektiranje ter izgradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave Sevnica. Izgradnja HE na spodnji Savi Na pobudo vaškega odbora Kompolje - Mrtovec - Dvorec na Kompotju so se v večnamenskem domu sestali pred- stavniki javnega podjetja Infra, ki je pristojno za izgrad- njo infrastrukture ob izgradnji spodnjesavskih elektrarn, predstavniki izvajakev del, Občine Sevnica ter krajani. Vaščani Kompolja so nezadovoljni s trenutnim načinom izvaja- nja del drenaže, kanalizacije in tesnilne zavese, zato so želeli urgentno posredovanje investitorja in izvajalca. Župan Občine Sevnica Kristijan Jane je pozval investitorja, da krajanom poda korektne odgovore na vsa odprta vprašanja, ki se pojavljajo pri izvajanju del. Poudaril je, da je izgradnja hidroelektrarne ve- lik projekt, ki pa bo v končni fazi prinesel tudi pozitivne pri- dobitve. V nadaljevanjy so krajani investitorja in izvajalca del opozorili na probleme, ki se pojavljajo ob izgradnji. Dogovo- rili so se, da se bodo v prihodnje do končanja del mesečno se- stajali. Krajanom je bil naknadno posredovan tudi seznam vseh kontaktnih oseb, na katere se lahko obrnejo v primeru razjas- nitve določenih problemov. Predstavniki Javnega podjetja Infra so se s krajani Orehove- ga pogovarjali o problematic, ki se nanaša na izvajanje del pri rekonstrukciji ceste R3. Krajani so opozorili na vse težave, s katerimi so se morali soočiti ob izgradnji HE Boštanj. Javna pot, ki jo uporabljajo tudi krajani, se je v času gradnje upo- rabljala kot gradbiščna pot, zato želijo, da se jo po izvedenih delih vzpostavi v prvotno stanje oziroma asfaltira. Direktori- ca Infre Ana Gračner jim je zagotovila, da bo poskušala storiti vse, da se zadeva uredi v dobrobit krajanov, kljub temu da za- njo nimajo osnove v državnem lokacijskem načrtu in programu infrastrukturnih ureditev za HE Boštanj. Priključki do posamez- nih his se bodo reševali individualno. Krajani so opozorili tudi na povečan hrup, vendar so se dogovorili, da bi bilo smiselno meritve hrupa delati po končani izvedbi vseh del. 0 individual- nih odškodninah se bo mogoče pogovarjati te, če bodo zahteve utemeljene s pravno podlago in strokovnimi mnenji. Gradbisce HE Bianca Tradicionalno srečanje z duhovniki v sevniški občini Pomembno je, kako se počutijo „robovi" Sevniški župan Kristijan Jane je 18. januarja v Sevni- ci pripravil ponovoletno srečanje z župniki in kaplani, ki delujejo na območju občine Sevnica in v sosednjih župnijah. Skrb za bogato kulturno dediščino je bila ponovno v ospredju pogovorov, izpostavili pa so tudi mnoga druga vprašanja medsebojnega sodelovanja. Tudi letošnje srečanje je pote- kalo z lepo udeležbo župnikov in kaplanov, ki opravljajo pa- storalno življenje na območju sevniške občine, poleg njih pa se je ponovoletnega srečanja udeležilo tudi nekaj župnikov in kaplanov iz sosednjih žup- nij, saj območje občine Sev- nica pokrivajo kar štiri deka- nije, in sicer dekanija Videm ob Savi na štajerski strani občine, na kranjski strani ali desnem bregu občine pa tre- banjska, leskovška in dekani- ja Laško. Kakor je na srečanju povedal župan Kristijan Jane so z dobrim medsebojnim so- delovanjem in z zagotovitvijo več sredstev v ta namen v ob- činskem proračunu uspeli rea- lizirati lepo število investicij v obnovo sakralnih objektov. „Njihovi dobri gospodarji in skrbniki v našem okolju ste vi in le na takšen način bomo lahko to kulturno dediščino, ki nam je bila predana v uprav- Ijanje, zapustili čim bolj ohra- njeno našim zanamcem," je še dejal sevniški župan, v na- daljevanju pa kot prvi tovrst- ni dogodek v občini izpostavil sodelovanje Občine Sevnica, Upravne enote Sevnica in žup- nije v Tržišču, ki so v tamkajš- nji cerkvi opravili tako civil- ni kot cerkveni poročni obred zakoncema ob njuni 50-letnici skupnega življenja. Vse prisotne pa je na srečanju ob pogostitvi in sproščenem klepetu pozdravil in nagovoril tudi trebanjski dekan in žup- nik v Šentrupertu Miroslav Si- mončič. Slednji je poudaril, da lahko Občina Sevnica nare- di veliko pri povezovanju raz- ličnih bregov: " In pomembno je, na kakšen način gradi mo- stove, povezuje in kako se po- čutijo robovi. Pred leti sem malo z nelagodjem prihajal v to občino, in to zato, ker sem rojak te občine, a sem imel včasih občutek, da robovi ob- čine niso zaznavni ali pa ne ču- tijo, da so del te celotne skup- nosti. Župan Jane je bil dovolj vztrajen," je še dejal dekan Simončič, "da je lahko vsaka pora, vsek predel v občini ob- čutil, da je del velike družine ali občine." B.M. Ustanovitev lokalnega partnerstva- NSRAO Predstavnika Občine Sevnica sta se udeležila sestanka na Agen- ciji za radioaktivne odpadke v Ljubljani. Pogovarjali so se o ustanovitvi lokalnega partnerstva, ki se bo ustanovilo z name- nom aktivnega vključevanja bbčine in občanov v prostorsko umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov in pripadajoče infrastrukture oziroma v sprejem državnega lokacijskega načrta zanj. Končni namen lokalnega partnerstva je za občino in njene občane sprejemljiva prostorska umesti- tev odlagališča NSRAO. Predstavnika Občine sta posredova- la poglede in pripombe na sporazum o lokalnem partnerstvu in na pogodbo o izvrševanju lokalnega partnerstva. V prihod- njih dneh bo potekalo še nekaj aktivnosti v povezavi z obliko- vanjem lokalnega partnerstva, o katerih bodo občani obvešče- ni tudi preko medijev. Rekonstrukcija avtobusnih post aj ali šč Občina Sevnica je v sodelovanju s Komunalo Sevnica in javni- mi delavci v decembru 2005 izvedla akcijo urejanja avtobus- nih postajališč na področju celotne občine Sevnica. Popisovala in urejala so se avtobusna postajališča po določenih šolskih po- teh. Vsa postajališča v občini so urejena, počiščena pa je tudi njihova zunanjost. V nadaljevanju urejanja se bodo v dogovoru s krajevnimi skupnostmi, predstavniki prevoznikov, predstavni- ki osnovnih šol ter predstavniki Občine Sevnica nekatera avto- busna postajališča ukinila, druga pa na novo določila. Priprav- Ija se tudi sistematično obeleževanje avtobusnih postajališč s talnimi označbami in prometno signalizacijo. V proračunu za leto 2006 namenjena določena sredstva za pričetek celovite rekonstrukcije avtobusnih postajališč v občini Sevnica. Vabilo k sodelovanju Vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO Novo reševalno vozilo v Zdravstvenem domu Sevnica V Zdravstvenem domu Sevnica so bogatejši za reševal- no vozilo znamke Citroen jumper HDi, ki ekipi nujne medicinske pomoči omogoča, da pacienta lahko popol- noma oskrbi in mu nudi vse potrebno že med prevo- zom v bolnišnico, tako da hitrost prevoza ne igra več prioritetne vloge. Reševalno vozilo žvepleno ru- mene barve sta s ponosom predstavilav.d. direktor Zdrav- stvenega doma Sevnica dr. Bo- židar Groboljšek, glavna me- dicinska sestra Vladka Tomšič in voznik reševalnega vozila Jože Božič. Največjo pred- nost novega vozila, ki ustreza evropskim standardom, pred- stavlja delovna površina, ki je večja kot v starem urgentnem vozilu, tako da je prehod okoli postelje, ki je tudi premična, možno pa je izvleči tudi do- datno ležišče. Vozilo ima kli- mo, pomembno pridobitev pa predstavlja tudi prehod med sprednjim in zadnjim delom vozila, tako da lahko z ekipo sodeluje tudi voznik. Novost predstavlja prenosni reflek- tor, s katerim se ponoči lah- ko bolje osvetli kraj nesreče, omenimo pa naj še pnevmat- sko sireno, ki je moč- nejša od navadne. Poleg tega pa v novem urgent- nem vozilu najdemo po- leg ostale opreme tudi defibrilator, kardiološki stol, grelec infuzij, va- kuumske opornice, vakuumska nosila, respirator, aspirator in ostale pripomočke, ki skupaj predstavljajo »malo ambulan- to«, v kateri lahko ekipa nuj- ne medicinske pomoči pacien- ta popolnoma oskrbi že med prevozom. Vozilo je v notra- njosti opremljeno s kvalitet- nimi materali, ki omogoča- jo lažje in boljše čiščenje ter vzdrževanje, tako da je manj- ša možnost infekcij. Velika in- vesticija (samo prirejeno reše- valno vozilo je vredno 15 mio SIT, dodana oprema pa okoli 12 mio SIT) odtehta vsak tolar, saj ekipi nujne medicinske po- moči omogoča boljše delovne pogoje, tako da se lahko Sev- ničani zanesemo na kvalitet- no oskrbo tudi med urgentnim prevozom v bolnišnice bližnjih občin. Tanja Grabrijan V Zdravstvenem domu Sevnica ima- jo na zalogi še vedno dovolj cepiva proti gripi. Kronični bolniki nad 65 let morajo za cepivo odšteti 1.500, ostali pa 2.000 tolarjev. Razstava akademske slikarke Marije Mojce Vilar v Sevnici V LEKOS Galeriji Ana v Sevnici je svoja dela postavila na ogled akademska slikarka Marija Mojca Vilar iz Domžal. Razstavo, ki jo je poimenovala Zima v modrem, sestavlja 14 slik na plat- nu, ki so nastale pred letom dni. Z njimi je izrazila svoje raz- položenje in razmišljanje med ustvarjanjem. Na njenih slikah so zaživeli simboli kot so neskončne zanke, očesa, krogi, pol- krogi, lune, osmice, trikotniki, kvadrati, zaznati je izraznost barve in moč črte. Simpatična slikarka je na otvoritvi razsta- ve razkrila zgodbe nekaterih svojih slik ter opisala kako le-te nastajajo. Njen zanimiv pristop kontaktiranja z občinstvom je pričaral prijetno vzdušje ter porodil željo, da bi umetniki več- krat razkrili svojo dušo tistim, ki občudujejo njihova dela. Sicer pa se Marija Mojca Vilar ukvarja tudi z ilustracijo, že od leta 1984 pa se predstavlja s samostojnimi razstavami, udele- žuje se likovno izobraževalnih delavnic in uspešno sodeluje na Ex-temporih doma in v tujini. V naši občini smo jo že srečali, in sicer jeseni na Aninem portalu v Šentjanžu. Tania Grabriian Mojca Vilar je Galeriji Ana podarila sliko »Nabucco«, ki je del njene prejšnje razstave, navdih zanjo pa je dobila ob glasbi istoimenske opere.____________________________ Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 IZ NAŠIH OBČIN ¦ KRŠKO E Skupna novinarska konferenca posavskih županov Čatež ob Savi, 11. januar 2006 - Župani treh posavskih občin Krško, Brežice in Sevnica so se v Gostilni Les na . Čatežu ob Savi na tradicionalnem novoletnem srečanju sešli z novinarji, ki poročajo z našega območja. Dopisniki iz Posavja skozi vse leto obveščajo javnost o do- gajanju v regiji, zato je bilo omenjencs druženje način za- hvale za tvorno sodelovanje. Župani Franc Bogovič, Ivan Molan in Kristjan Jane so pred- stavili najpomembnejše pro- jekte minulega leta ter pred- stavili nekatere od prihodnjih načrtov. Leto 2005 je bilo v občini Kr- ško leto številnih investicij, uresničenih in na novo zače- tih projektov in potez, ki jih je Občina storila tudi iz od- govornosti do prihodnjih ge- neracij. V začetku leta 2005 je bila ena takih odločitev povezana z re- ševanjem vprašanja trajnega odlaganja nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov. Občinski svet se je odgovorno odločil, da sprejme pobudo Agenci- je za radioaktivne odpadke in se aktivno vključi v postopek iskanja lokacije odlagališča. Trenutno je občina Krško z lo- kacijo v Vrbini ena od treh ob- čin, ki so po predprimerjalni študiji ARAO ocenjene kot ob- močja, kjer bi bila verjetnost uspešne izgradnje odlagališča NSRAO največja. Razvojne možnosti v občini je v minulem letu najprej opre- delila potrjena lokacija hidro- elektrarne Krško in trasa nove, tako imenovane videmske ob- voznice. Konec leta smo nato podpisali protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri iz- gradnji obvoznice Krško, ki opredeljuje sofinancerske de- leže in časovni plan gradnje. Celotna investicija je vred- na 2,63 milijarde SIT in zaje- ma velik projekt, sestavljen iz dveh mostov čez reko Savo in povezovalne obvoznice med železnico in Savo. Časovni plan zaključek gradnje predvi- deva leta 2010, ko bo zgrajena tudi Hidroelektrarna Krško. Novembra je bila na Ministr- stvu za okolje in prostor pod- pisana pogodba o sofinancira- nju investicijskega projekta »Odvodnja in čiščenje odpad- nih voda v povodju spodnje Save«. 16 km kanalizacijskega omrežja bo zgrajenih v treh le- tih, s ciljem zmanjšati nadalj- nje onesnaževanje tako povr- šinskih kot podzemnih voda. Vključno s preteklimi vlaganji celotna vrednost projekta zna- ša 1,42 milijarde tolarjev, viri financiranja pa se delijo med državni in občinski proračun ter Kohezijski sklad. V počastitev praznovanja praznika občine Krško se je v 17-ih dneh junija zvrstilo ne- kaj manj kot 60 prireditev, ki so se odvijale po različnih kra- jih naše občine. V tern okviru smo odprli objekt za ultrafil- tracijo pitne vode Dobrova in drugo dstilno napravo v obd- ni: CN Brestanica, na slavnost- ni seji pa je Občina Krško pre- jela tudi certifikat ISO. Prostorske možnosti razvoja gospodarstva v občini, pa tudi v regiji je v lanskem letu nad- gradilo nadaljnje urejanje po- slovnih con, nove dimenzije povezovanja pa je odprla tudi avtocesta. Dejstvo je, da z novimi prostorskimi možnost- mi, ugodno geografsko lego in s prometnimi povezavami (avtocestni koridor, meddr- žavna železniška proga, bliži- na schengenske meje) ustvar- jamo ugodno okolje za nova vlaganja. AKTIVNOSTI v poslovni coni VRBINA v letu 2005: - pridobljeno gradbeno dovo- Ijenje za izgradnjo infra- strukture in inkubatorja, - plačilo nakupa zemljišč v vrednosti 165 mio SIT. AKTIVNOSTI v poslovni coni DRNOVO v letu 2005: - nov investitor v logistični center v poslovni coni Dr- novo - podjetje Grieshaber, kjer je v novo zgrajenem, 7000 m2 velikem objektu v prvi fazi delo dobilo 85 de- lavcev, - priprava strokovnih podlag za novih 40 ha PC Drnovo, - pridobljena PHARE sredstva (62 mio) za projektiranje, - pridobljena sredstva nepov- ratnih regionalnih spodbud ( 79 mio) za kanalizacijo, - izdelane strokovne podla- ge priključka AC Drnovo- Cerklje, - umeščanje in prodaja zem- Ijišč novim investitorjem. Naj)odročju obrtne cone MDB in ZADOVINEK so potekala pri- zadevanja za umeščanje ob- jektov na vpadnicah v mesto Krško. Nadaljevala se je tudi izdelava prostorske dokumen- tacije za obrtni coni SENOVO in KOSTANJEVICA. Na priložnosti, ki se obdni za- radi njenega strateškega pol- ožaja ponujajo na področju logistike, smo odgovorili z no- voustanovljeno Fakulteto za . logistiko, kjer se tako v Kr- škem kot v Celju že izobražu- je prva generacija študentov. Vpis je presegel pričakovanja, saj se je v 1. roku na Fakulte- to za logistiko na univerzitetni ter visokošolski študij skupaj vpisalo okoli 600 študentov, od tega jih Fakulteto v Krškem obiskuje nekaj manj kot 200. Na področju izobraževanja so stekla tudi usklajevanja za ustanovitev Fakultete za ener- getiko, z osnovno idejo združi- ti potrebe gospodarstva in iz- zive v okotju,. kjer delujejo pomembni energetski subjek- ti. Idejo so na prvem simpozi- ju že podprli pomembni pred- stavniki energetike, podporo pa je obljubil tudi rektor Uni- verze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman. Za nami je prav tako otvori- tev nove Glasbene sole Kr- ško, ki rešuje prostorsko sti- sko s katero so se glasbeniki srečevali doslej. 310 mio to- larjev vredna investicija za- gotavlja ustrezne prostore in pogoje učencem in v šoli za- poslenim kadrom ter omogoča nadaljnji kakovostni razvoj iz- obraževanja na glasbenem po- dročju. Hkrati pa so z novo in večjo Glasbeno solo dani tudi pogoji, za nadgradnjo znanja na višji stopnji. Minulo leto je obdno Krško in naše občane najbolj preizku- silo neurje 21. avgusta, ko so pobesneli hudourniški vodoto- ki odnašali ceste in mostove, plazovi pa so ogrozili življenje ljudi, živali, infrastrukturo in imetje. Škoda na gospodarski infrastrukturi je presegla mi- lijardo in pol slovenskih tolar- jev, škoda na kmetijskih povr- šinah je bila ocenjena na več kot milijardo SIT, Skoda na sta- novanjskih in gospodarskih ob- jektih pa je znašala nekaj več kot 80 mio SIT. Sanacija vseh prizadetih območij in objektov še vedno poteka. Obdna Krško je doslej za odpravo posledic po neurju porabila 300 milijo- nov tolarjev, od tega je država za povrnitev škode po neurju namenila in nakazala 97 mili- jonov tolarjev. Decembra je Obdna Krško na Ministrstvo za okolje in pros- tor oddala drugi delni pro- gram sanacije v katerem 173 mitijonov tolarjev predstav- Ija dela na cestni infrastruk- turi in raziskave na ogroženih objektih, na 76 milijonov to- larjev pa so ocenjena dela na vodovodih in kanalizaciji. Tudi drugi delni program bo pregle- dala strokovna komisija, ki bo po obravnavi prizadetih obmo- čij ponovno pripravila predlog uporabe sredstev proračuna RS za odpravo posledic avgu- stovske ujme. V obdni smo se v lanskem letu soočili tudi z vprašanjem, v kakšni regiji bomo živeli in v času vzpostavljanja druge rav- ni lokalne samouprave vložili predlog za ustanovitev mestne obdne Krško in dolodtev bo- doče pokrajine Posavje. Kljub temu, da je Vlada nato skleni- la, da nobeni od občin pobud- nic za ustanovitev novih mest- nih obdn, ne da priložnosti, pričakujemo, da bo razprava ponovno aktualna v času, ko se bodo v naši državi ustanav- Ijale pokrajine. Posavski iupani, podiupani in direktorji občinskih uprav Občina Krško Zveza kulturnih društev Krško Kulturno društvo Svoboda Brestanica Vljudno vas vabimo na proslavo ob slovenskern kulturnem prazniku v torek, 7. februarja 2006 ob 19.00 uri v domu Svobode v Brestanici. Slavnostni govornik bo novinar, pesnik in pisatelj Željko Kozinc. Na slovesnosti bodo podeljene Prešernove plakete. Radij ski most med občinama Krško in Kanal ob Soči V redni mesčeni oddaji Radia Maribor in Radia Köper z naslovom - Radi imejmo Slovenijo so 14. januarja iz gostilne Karizma oz. nekdanje gostilne Krieger v Krškem, mariborski in koprski radij- ski sodelavci, ob 20. uri vzpostavili megaherični most med obd- no Krško in obdno Kanal ob Soči. Osrednja gosta oddaje sta bila oba župana, Franc Bogovič in Miran Ipavec. V pogovoru pa so se jima pridružili tudi ostali prepoznavni predstavniki gospodarske- ga, kultumega in športnega področja, ki so pobliže predstavili bivanjski utrip v obeh krajih. Projekt sta pripravila in vodila no- vinarka koprskega radia Ingrid Kašca in odgovorni urednik pro- gramov Radia Maribor Anton Petelinšek. Avtorji oddaje skušajo s tern projektom dati svoj medijski prispevek pri ustvarjanju ce- lostne slovenske samopodobe, pri čemer je v ospredju predvsem bazično slovensko domoljubje in zdrav patriotizem. Obisk flamske delegacije v Posavju Posavje je obiskala delegacija Ministrstva za gospodarstvo, Flamske vlade, organa upravljanja za Evropski sklad in regi- onalni razvoj. V podjetju Grieshaber na Drnovem, kjer so si ogledali eno od tujih investicij v obdni Krško, jih je sprejel in jim obdno predstavil tudi župan Franc Bogovič. Generaini direktor flamskega ministrstva Andre van Havre z delegacijo je na povabilo ministra dr. Ivana Žagarja obiskal Slovenijo. Obisk pomeni nadaljevanje uspešnega večletnega sodelovanja regije Flandrije. Flamska in slovenska stran sta iz- menjali izkušnje glede izvajanja strukturnih skladov v tern pro- gramskem obdobju. V Posavju so na dvodnevnem obisku dele- gacijo poleg krškega župana sprejeli tudi župan občine Brežice Ivan Molan in v.d. direktor Regionalne razvojne agencije Po- savje Franc Češnovar. Gostom so predstavili projekte, sofinan- cirane s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, in si- cer Hotel Čatež ter investicijo v podjetju Grapak d.o.o., kjer so posodobili svoje proizvodne zmogljivosti in prešli na novej- ši in inovativnejši tehnološki proces izdelave embalaže za koz- metiko in zdravila. Župan občine Krško je predstavnikom delegacije iz Flandrije predstavil razvojne načrte v obdni Krško s posebnim poudar- kom na izgradnji postovnih con in spodbujanjem neposrednih tujih investicij. Osnutek proračuna za leto 2006 preložen na februarsko sejo 'Svetniki občine Krško na nadaljevanju 35. seje niso spreje- li osnutka proračuna za leto 2006. Kljub temu, da je vodstvo osnutek na številnih sestankih predhodno predstavilo in uskla- dilo z vsemi krajevnimi skupnostmi, ga svetniki s petnajstimi glasovi za in s petnajstimi proti niso potrdili. Skupina LDS je zavrnitev proračuna pogojevala tudi z razmerami, vezanimi na referendum v Kostanjevici na Krki, kjer se bodo 29. januarja odločali o samostojni obdni. Sprejem proračuna za leto 2006 bo na dnevnem redu ponov- no februarja, ko bo Obdna Krško pripravila nov predlog, ki ga bo poskušala uskladiti tudi s političnimi strankami. Delovanje obdne pa je do nadaljnjega urejeno na podlagi začasnega fi- nanciranja. Geodetski naert za PC Drnovo Obdna Krško je decembra 2005 objavila javni razpis, s katerim je izbrala izvajalca za izdelavo geodetskega naerta za območje Poslovne cone Drnovo. Geodetski načrt bo uporabljen za izde- lavo projektne dokumentaeije komunalne in energetske infra- strukture v omenjeni poslovni coni, projektna dokumentaeija pa bo sofinancirana s sredstvi programa PHARE, ki deluje kot pobuda Evropske unije. S tega naslova je Obdna Krško v minu- lem letu pridobila 62 milijonov slovenskih tolarjev. Izgradnja oskrbovanih stanovanj v Krškem-podpis pogodbe Obdna Krško in Nepremičninski sklad pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja d.o.o. bosta v ponedeljek, 30. januar- ja 2006, ob 13. uri v Domu starejših občanov v Krškem sloves- no podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in dogovor o sodelovanju pri izgradnji najemnih oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše na lokaciji Spodnji grič II. Obdna Krško si je že večkrat prizadevala pridobiti investitor- ja za izgradnjo stanovanj za starejše. V tem primeru se je po- vezala z Nepremičninskim skladom in ugotovila skupen inter - es za izgradnjo oskrbovanih stanovanj. Po analizi trga je na našem področju trenutno 24 kandidatov za oskrbovana stano- vanja. Mesečni usklajevalni sestanki za gradnjo mostu in obvoznice V minulem tednu so se v prostorih Občine Krško sestali odgo- vorni za umestitev mostu in obvoznice skozi mesto Krško in se dogovorili, da se bodo zaradi pravočasne in kakovostne reali- zaeije novembra lani podpisanega protokola o ureditvi medse- bojnih razmerij pri izgradnji obvoznice Krško srečevali na me- sečnih usklajevalnih sestankih, na katerih bosta poleg župana obdne Krško Franca Bogoviča in njegovih sodelavcev z občin- ske uprave s svojimi sodelavci konstruktivno^ sodelovala tudi direktor državne direkcije za ceste Vilijem Žavrlan in direk- tor projekta skupni podvig pri Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) Bogdan Barbič. Da bodo aktivnosti priprav na gradnp, ki naj bi se začela letos, ustrezno koordinirane, bodo tako Zavr- lan, Barbič in župan Bogovič osebno spremljali realizacijo tega zahtevnega projekta. m ŠPORT Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 Prva nočna tekma na dulski skakalnici Obetavna prihodnost skokov na Gori V Športnem društvu Gora so 21. januarja pod sojem žarometov organizirali prvo večerno tekmo v smučar- skih skokih za pokal Športnega društva Gora. Na 15- in 33-metrski skakalnici se je pomerilo skupno trideset tekmovalcev iz smučarskih klubov in društev Boštanj, Zabrdje, Vrh nad Laškim, Danfos Črnomelj, Vizore, Breze nad Laškim, Šmarješke Toplice, Dolomiti in do- mačega Športnega društva Gora. Kakor vse tekme do sedaj je tudi deseta tekma na doma- či skakalnici potekala ob do- bri organizaciji Športnega dru- štva Gora, in ne glede na iz uro v uro nižje temperature ob lepi udeležbi tako domači- nov kot ljubitetjev tega športa iz različnih koncev Slovenije, saj se je pod vznožjem skakal- nice zbralo kar okoli štiristo gledalcev. Po zaletišču manj- še, 15-metrske skakalnice so se najprej spustili dečki do 11 let, po poskusni seriji in dveh uradnih serijah pa so se na vse tri stopničke zmagovalnega odra povzpeli najmlajši člani domačega športnega društva. Alen Zorič je bil prvi, 2. me- sto je osvojil Matej Martinjak in 3. mesto Tim -------------------- Sevšek. Po 33-metrski velikanki, ka- kor pravijo do- mačini več- ji skakalnici v Spodnjih Dulah, pa so se spu- stile tekmoval- ke in tekmoval- ci v kategorijah dečki do 15 let, dekleta abso- lutno, mladin- ci oziroma čla- ni do 30 let in veterani nad 30 let. Razen v ka- tegoriji najsta- rejših tekmo- valcev, v kateri je odšla zmaga v čmomaljsko športno društvo Danfos, so v vseh ostalih kate- gorijah prva mesta ostala na domačih tleh in v domačem športnem društvu. Med dec- ki do 15 let je namreč 1. me- sto osvojil Gašper Čižmek in tretje mesto Samo Kolar, prav tako Športno društvo Gora, med dekleti absolutno je zma- gala Vesna Alegro, med člani do 30 let pa Aleš Martinjak. Po končani tekmi se je devet tekmovalcev pomerilo še v se- riji za posebno nagrado Sport- nega društva Gora, v kateri pa je s 36,5 metrov dolgim sko- kom zmagal Dušan Šušterič iz - Črnomlja. B.M. Žibertova 3. na "Leonu" Na 8. novoletnem pozivnem turnirju v ženski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja, ki ga je v telovadnici OŠ Krško pripravilo GD Rain Krško, je ekipno zmagala ekipa §D Stu- denci Maribor, 2. mesto je osvojila domača ekipa v postavi Mo- čivnik, Metelko, Žibert in Ašič, 3. pa je bila ekipa ŠD Tabor Ljub- ljana.V posamični konkurenci je zmagala Alhea Gwashwanhu iz SD Studenci Maribor, 2. je bila Ines Masten (Studenci), 3. pa Lara Žibert iz GD Rain Krško. Med krškimi telovadkami je bila Maruša Metelko 6., Urška Ašič 8. in Vita Močivnik 10. Prireditev je obis- kal predsednik Gimnastične zveze Slovenije mag. Kiemen Bede- nik, tekmovanje pa je z nastopom na gredi popestrila slovenska reprezentantka Camen Horvat (ŠD Studenci Maribor), sicer ude- leženka svetovnega pokala v Mariboru. Mandlova spet najboljša v Celju Nina Mandl (Multisport klub Krško) je že tretje letom zapored zmagala na mednarodnem plavalnem mitingu Slovenija plava na 1500m prosto v Celju. Zmago je dosegla z novim rekordom mitinga 19.09,24 in svoj lanskoletni rekord izbotjšala kar za 20 sekund. Peščeva ostaja nepremagljiva Gabrijela Pešec in ekipa brežiških mlajših mladincev sta v 4. kro- gu državne lige v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladince ponovno zmagala in sta v skupni uvrstitvi pred najbližjimi zasle- dovalci že skorajda ned*osegijiva. Marko Pšeničnik je bil 3., Ta- dej Sečen pa 4. in se je utrdil na skupnem 3. mestu. Ekipa mlaj- ših mladincev z zračno puško ni imela svojega dne in je bila 9. V konkurenci starejših mladincev je bila Kristina Grubeša 2., Miha Zevnik 4., ekipno so bili Brežičani 6. V skupni uvrstitvi ekipno so še vedno na 3. mestu, prav tako Zevnik med posamezniki, Gru- beša pa je zdrsnila na 2. mesto. Brežiški člani v postavi Robert Ferenčak, Matej Krajnčič in Srečko Vidmar so v 1. pištolski ligi s svojim drugim najboljšim izidom sezone osvojili 7. mesto, posa- mično pa se je s 13. mestom najbolje odrezal Robert Ferenčak. V skupni uvrstitvi so Brežičani 8. Atomovci se pripravljajo Rokometaši Atoma Krško so v okviru priprav na drugi del sezo- ne v 1 .B rokometni ligi doma odigrali dve prijateljski tekmi. Naj- prej so se pomerili z drugoligašem iz Čmomlja in zmagali s 40:34 (strelci: Jazbec 7, Miklavčič, Šebalj in Cehte po 6, Šerbec in Šoba po 4), nato pa so imeli močnejšega nasprotnika, prvoligaša Ru- darja izTrbovelj, ki jih je premagal z 38:33 (Cehte 7, Luskovec in Šerbec po 6, Kovač 5 in Šoba 4). Do nadatjevanja prvenstva v fe- bruarju bodo Atomovci odigrali še nekaj pripravljatnih tekem. Mladi Krčani zmagali v Bregani Tradicionalnega ma- lonogometnega tur- nirja na Bregani na Hrvaškem se je ude- ležila tudi ekipa U-14 (starejši dečki) Foto studio DD iz Krške- ga. Krčani so v kon- kurenci 12 ekip zma- gali, v finalni tekmi so s 4:1 premagali do- mačo ekipo. Barve kr- ške ekipe so branili I Nejc Lavrenčič, Ro- bert Berič, Marko Ja- kulič, Gregor Babnik, Domen Majcen in Robi Drugovič, ekipo pa sta vodila trener Mi- Ijenko Dejanovič in tehnični vodja Rajko Berič. Najboljši strelec turnirja je bil s 15 goli Nejc Lavrenčič. Hana 3., Živa med 8 v Sloveniji V Mariboru je potekalo dvoransko državno prvenstvo za deklice in dečke v tenisu do 14 tet. Članica Teniškega kluba Krško Hana Umek je z osvojitvijo tretjega mesta dosegla odličen rezultat, saj Hana še ni dopolnila 13 let in bo v tej kategoriji tekmovala še dve leti. V Rogaški Slatini pa je potekalo dvoransko državno prvenstvo v tenisu za člane in članice. Krčanka Živa Založnik je prikazala odličen tenis in se uvrstila med osem najboljših v državi. O moči prvenstva priča podatek, da je v glavnem turnirju nastopilo šest igralk, ki so uvrščene na svetovni WTA jakostni lestvici. Posavca v ledenih stenah Člana Posavskega alpinističnega kluba Matej Zorko in Alek- sandra Voglar sta se udeležila drugega letošnjega tekmo- vanja za državni po- kal v lednem pleza- nju v Marholčah pri Mežici. Tekmovalci so se pomerili v te- žavnostnem in hi- trostnem plezanju. Kot novinca na lednih tekmah sta "Pakovca" dosegla odlične re- zultate. V ženski konkurenci je Aleksandra v težavnostni smeri zasedla 2. mesto, v hitrostni pa je bila 3., Matej pa je v težav- nostni smeri osvojil 9., v hitrostni pa 14. mesto. Brežiški atleti med najboljšimi V soboto je bil v Ljubljani atlet- ski dvoranski miting, na katerem so brežiški atleti dokazali, da so se odlično pripravili za dvoran- ske tekme. Jure Rovan je v sko- ku s palico prepričljivo opravil s konkurenco z rezultatom 5,30 m. Rožle Bucalo je po poškod- bi v skoku v daljino v absolut- ni konkurenci zasedel 2. mesto z rezultatom 7,21 m. Maja Pet- an je v močni članski konkurenci v teku na 60 m z ovirami osvojila 3. mesto z rezultatom 8,75 sek, med mladinkami pa je bila daleč najhitrejša. Maruša Deržanič bo --------------------------------------- v letošnji sezoni tekmovala tudi v teku na visokih ovirah in že prva tekma je bila pravo presene- čenje, saj je dosegla odličen čas (8,96) in se uvrstila na 4. mesto absolutno in na 2. mesto med mladinkami. Medalji za sevniška tekača Mednarodnega krosa v Murski Soboti sta se ga uspešno udeleži- la člana Atletskega kluba Sevnica Vid Zevnik in Lucijan Sinkovič. Zevnik je med mladinci (letnik 1987 in mlajši) v teku na 8 km zmagal, Sinkovič pa je bil med mlajšimi mladinci (letnik 1990/ 89) na 4,5 km dolgi progi 2. najhitrejši. Celulözarji uspešni na Ravnah Plavalci krškega Celulozarja so nastopili na mednarodnem plaval- nem tekmovanju v Ravnah na Koroškem. V močni konkurenci 354 plavalcev iz 8 driav so dosegli kopico osebnih rekordov in kar nekaj odmevnih uvrstitev. Najbolj se je izkazal Jernej Omerzel, ki se je v absolutni konku- renci dvakrat povzpel na zmagovalni oder, na 50m prosto in 200m hrbtno je bil 3., poleg tega pa še 6. na 50m hrbtno. Izvrstno sta nastopili tudi najsta- rejši plavalki krškega kluba - Dolores Žičkar in Maja Marušič, ki sta bili na 100m prsno 5. oziroma 7. Med mla- dinkami je bila Nina Mandl na 200m hrbtno 8., v isti disciplini pa je bil Jaka Kramaršič med kadeti 10. Ekipa Foto studio BB Krsko Plezanje v ledni steni Roile Bucalo Krški plavalci Sara in Jasmina bronasti V Samoboru je potekal tra- dicionalni karate turnir, ki se ga je udeležilo 1100 tek- movalcev iz 97 klubov iz 10 držav. Slovensko reprezen- tanco so na tekmovanju za- stopala tudi dekleta KBŠ Rajhenburg. Pri mlajših ka- detinjah je Sara Jeler kljub poškodbi ugnala vse naspro- tnice do polfinala in osvojila odlično 3. mesto. V isti kategoriji je bila Saša Venek uspešna v 1. krogu, nato pa je izgubila. Pri članicah je Danijela Grilc v 1. kro- gu premagala člansko evropsko prvakinjo Softičevo iz BiH in za las klonila šele v polfinalu. V isti kategoriji je nastopila tudi Jas- mina Grilc, ki je izgubila v 2. krogu, zmagala v dveh repasažnih bojih in se za medaljo pomerila s sestro Danijelo. V zadnjih se- kundah boja je zmagala Jasmina in osvojila bronasto medaljo pri članicah nad 60 kg. V članski kategoriji je nastopila tudi Marija Jeler, ki je v izgubila v 2. krogu s tekmovalko, s katero je izgubi- la boj za medaljo na zadnjem svetovnem prvenstvu. Gorenja vas spet boljša od Podbočja Gorenja vas je bila še četrtič v dveh sezonah pretrd oreh za ko- šarkarje Podbočja, saj jih je v podboški telovadnici premagala s 75:65. Lepo število gledalcev je videlo precej izenačen prvi pol- čas, ki se je končal z 39:35 za goste, v 3. četrtini pa je Gorenja vas pobegnila na 10 točk razlike. Podbočjani so se minuto pred koncem sicer približali na 4 točke, vendar jim preobrat ni uspel. Podbočje ima zdaj po 5 zmag in porazov in je v sredini lestvice 3. SKL - center. Serija zmag se nadaljuje Kadetska ekipa KK Krško je po zmagi na gostovanju v Žireh (76: 49) navdušila domačo publiko z odlično igro in zmago proti KK Kočevje s 75:52. Največ točk je dal borbeni Matic Pirc (18), sle- dila sta Egon Ivanšek s 15 in Iztok Deržanič z 10 točkami. Mladin- ska ekipa je gostovala pri KK Elektra in tudi zmagala z 90:68. K zmagi je največ prispeval Marko Flajšman z neverjetnimi 46 toč- kami, Denis Spec jih je dal 24, Jože Stajnko pa 18. Pionirji KK Krško za reprezentanco ^_^----- Sara Jeler in Jasmina Grilc Krško je gostilo najboljše mlade košarkarje iz vzhodne Slovenije v drugem krogu izbora za pionirsko reprezentanco Slovenije. Se- lektorja Uroš Geršak in Siniša Mesič sta med 28 kandidati izbra- la 15 košarkarjev, med njimi kar 5 članov KK Krško, ki se potegu- jejo za nastop v reprezentančni ekipi: Miha Rožman, Jan Štiglic, Simon Ban, Domen Zevnik in Filip Kelek. Mlade košarkarje čaka še drugi krog izbora za reprezentanco. Karabašu častni znak V Ljubljani je potekala redna letna skupščina Zveze za tehnično kulturo Slovenije. V slavnostnem delu prireditve so podelili pri- znanja, med drugim so jih prejeli tudi člani Radiokluba Krško. Zahvalo so prejele članice slovenske ekipe, ki so na evropskem prvenstvu v amaterski radiogoniometriji osvojile medalje: Adri- jana Moškon, Maja Marušič in Eva Mirtič. Najvišje priznanje, častni znak Zveze za tehnično kulturo Slovenije, je prejel Boško Karabaš za dolgoletne izredne zasluge pri organiziranju, vodenju in delovanju zveze ter njenih članic. Leskovški člani 8., pionirke zmagale V 4. krogu driavnih strelskih lig je bila med leskovškimi strel- ci najboljša Jelica Majstorovič, ki je premagala vse najboljše slovenske strelce, članska ekipa, v kateri sta bila še Blaž Šonc in Urban Žigante, pa je v 1. ligi z zračno puško osvojila 8. me- sto. Pionirke v postavi Sanja Spirič (posamično 4.), Saša Pacek (5.) in Jerneja Vakselj (7.) so zmagale, mladinka Natalija Opra- uš je bila 8., mlajši mladinec Jure Mohar pa 15. V tern tednu Ur- ban Žigante in Jelica Majstorovič z reprezentanco Slovenije na- stopata na velikem mednarodnem tekmovanju v Münchnu, kjer bosta poskušala dosed norme za evropsko prvenstvo, ki bo mar- ca v Moskvi. Najmlajši kandidati za slovensko reprezentanco itftltt Vabi k vpisu v začetni plesni tecaj DRUŽABNEOA PLE/A ZA MUD I NO IN ODRA/LE PRIČETEK TEČAJA: sobota, 04.02.2006, ob 18. uri v klubskih prostorih na C. 4. julija 38a v Krškem ZA VPIS IN DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA: 07/49 05 065, 070/608 808 Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26.1. 2006 OBVESTILA, PISMA ffl PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ati neobjave, krajšanja, povzemanja ali detnega objav- Ijanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro- storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim ime- nom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev ...). Slovenski vozniki najslabši Prebiram zadnjo številko Moto- revije AMZS, kjer novinar g. France Kmetič v članku pod gor- njim naslovom ugotavlja, da je, žat, naslov v smislu Prešernovih verzov: "Vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje." Na cesti naj bi bili vsi prijate- Iji in ne tekmovalci: ta vozi pre- počasi, oni prehitro in najde se še tretji, ki prehiti oba, ker je pač njegov avto najboljši. Glav- ni vzrok vseh nesreč je preveli- ka hitrost, prekratka varnostna razdalja in alkohol. "Če v neki skupnosti hoče nekdo doseči vse, kar sam hoče, nasta- ne nekaj, česar nihče noče." - dr. Žlebnik. Vsak uporabnik ceste bi mo- ral biti kakor olje, ki vse ubla- ži. Med uporabniki cest naj bi vedno vladalo sproščeno ozrač- je domačnosti, velikodušno- sti in dobrohotnosti. Le tako se bomo mogli vsi, ki smo na ce- sti, počutiti dobro. Mnoge bo- lezni so danes premagane, osta- la pa je vojska, ki se ne bori in bije na frontah, pač pa na na- ših cestah. Koliko veselih vi- kendov se je končalo tragično. Čar bi že bil, da se vozniki za- vemo, da smo v vesti odgovorni za svoja dejanja. Kdor je na ce- sti nesocialen, je tak tudi sicer. Bratje Hrvati so na petem me- stu najvišji zakon, ki ureja vse odnose med ljudmi na cesti, je, da mora vsakdo imeti obzir do bližnjega "Srce človečko sveta stori" - govori Slavček. V uše- sih imam besede popevke (poje otrok). "Tata vozi polako!" Kdor preveč računa na dobre zavore, se neprestano izpostavlja nevar- nosti, da ne bomo več na dva- najstem mestu. Dragi slovenski voznice, vozniki, ne precenjujte svojih sposobno- sti, ampak z manjšo hitrostjo bomo gotovo kot v anketi dose- gli ne le zadnja mesta, pač pa vsaj sredino. Cerklje ob Krki, 11.01.2006 Franc Potokar alvasorjeva Iknjižnica Krško > CKŽ 26, 8270 Krško Prireditve v mesecu februarju »SAMOZDRAVUENJE S KARMIČNO DIAGNOSTIKO« - predava- nje terapevta Marjana Ogorevca Četrtek, 9. februar ob 18. uri v Dvorani v parku PRAVLJIČNE URICE PRI MURIJU IN MINKI ŠKRAT IN ČEVLJARČEK Torek, 7. 2. ob 17. uri v Krškem, četrtek 9.2. ob 17. uri iz- posojevališče Kostanjevica na Krki PRAVUIČNE URICE PRI MEDVEDU SLADKOSNEDU CESARJEVA NOVA OBLAČILA Četrtek 2. 2. ob 17. uri v izposojevališču na Senovem TRUE PRAŠIČKI Četrtek 9 2. ob 17. uri v izposojevališču na Senovem PRIJAZNO VABLJENI! FRIZERSKI k ATELJE I WfifßM'^M'^ß'A ' Nudlmo vam nasv»t : /" '""' kajti ladovoljna stranka 'i *' inševeč, toB:WJrS)SS)"Sa=J psinasnikoHniodve«. :^^_r' »-¦ ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum ¦¦• v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 3. februar. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 9. februar ja 2006. NEVIODVNVM REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400, Telefaks: (011 47 87 422 No podla$i 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/ 02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direkto- rat za prostor, vabi na 2. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško, ki bo 7. februarja 2006, ob 14. uri, v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bodo predstavljene strokovne podlage in predlog državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skup- nosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilcev urejanja prostora. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežih Občine Krško in Občine Sevnica in sicer v času urad- nih ur, in na spletni strani Direktorata za prostor, http://www.gov.si/ upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR VABIMO NA PRIREDITVE OB 9. FEBRUARJU - i -PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI SENOVO OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI SENOVO IN j V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA j v petek, 1 O. februarja 2OO6, ob 1 8.uri ; v kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo. V kulturnem proqramu bosta sodelovala DKD Svoboda Senovo in 05 Senovo. j ! • sobota, 4. februarja 20O6, ob 8. uri TD Senovo - potiod po poteh XIV. divizije: Senovo - Bohor, zbimo mesto pred spomenikom NOB pri ZD Senovo, i • sobota, 4. februarja 2006, ob 10. uri, Društvo za praktično streljanje Senovo, dan odprtih vrat na strelišču v Zaklu. • sobota, 4. februarja 2ÖO5, ob 20. uri, druitvo KARBID Senovo - prajekcija filmov droitva vavli Doma XIV. divizije Senovo • sobota, 11. februarja 2006, ob 10. uri ŠD NK Senovo - tradition* hiMitarni malonogometni tumir v iportni dvorani Doma XIV. divizije Senovo. • nedelja, 12. februarja 2006, ob 9. uri DU Senovo - memorial™ hitropotezni šahovski tümir v spomin Andreju Strnadu - gostilna Senka. Vljudno vabljeni! MALI OGLAS I Na mejnem prehodu Obrežje ugodno I oddamo poslovni prostor (dve pisarni, I sanitarije) v pritličju objekta v skupni I izmeri 89 m2. I Informacije na tel. St. 01 5885 743. KAM V POSAVJU? Prireditve med 26. januarjem in 9. februarjem Četrtek,26.1., - ob 17. uri, Zimski večeri pogovor o knjigi Bobri Janeza Jalna, Knjižnica Brežice - ob 18. uri, predstavitev knjige dr. Ivanke Počkar Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov, Dvorana v parku Krško - delavnica priprave zeliščne kreme Zlatka Križana, hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Petek, 27.1., ¦ ob 22. uri, koncert skupine Hard.com, Mladinski center Brežice Sobota, 28.1., - od 9. do 14. ure, Tumir Arena: Magic The Gathering, MC Sevnica - od 14. do 19. ure, šiviljske ustvarjelane delavnice Po- pravljanje oblačil, Mladinski center Krško - ob 17. uri, občni zbor članic MSOS, Mladinski center Sev- nica - ob 20. uri, First Chance festival 2006, MC Sevnica - ob21. uri, But'n'hrupn koncert, MC Krško Nedelja,29.1., -ob 17. uri, koncert KUD Slovenija, Kultuma dvorana Loka Četrtek,2.2., - od 11. do 16. ure, projekt "Končuješ šolanje ... In kaj zdaj?" (informacije o študiju), Mladinski center Brežice - ob 17. uri, predstava Lisička zvitorepka, Kulturna dvora- na Sevnica Petek, 3.2., ¦ srečanje zdravilcev (posebnosti posameznih zvrsti šama- nizma), hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Sobota, 4.2., - predavanje o keltski poroki - elementih keltske proke in sledovih v sodobnih obredih, vrstah porok, možnostih za tovrstne poroke(s pridihom iz davnine in s kančkom misti- ke) danes, hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre - le dalečje... Na prvi zimski dan lanskega leta smo se poslovili od dragega sina, moža, atija, dedija, brata, svaka, tasta, nečaka, bratranca in strica FRANCIJA GERMEKA iz Krškega. ______________ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece, svete maše in denarno pomoč ter za vso moralno podporo v ten najtežjih dneh ob izgubi, kakor tudi vsem, ki ste dragega Francija obiskovali v času njegove bolezni, ga spodbujali in mu vlivali voljo do življenja, ki mu je ni nikoli zmanjkalo, a je bila kljub vsemu bolezen močnejša. Za posebno skrb in pomoč se zahvaljujemo svakinji Marjani, ki je Franciju in nam nenehno stala ob strani ter nam neizmerno pomagala. Zahvalo izrekamo tudi osebnemu zdravniku Sunčiču, medicinski sestri Jožici, patronažni sestri Nataliji za obiske na domu, zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta ter Bolnišnici Novo mesto, še posebej zdravnici Golob Kosmina, in Bolnišnici Brežice. Za vzpodbudne besede, potrebno pomoč in pripravijenost vedno pomagati pa izrekamo zahvalo tudi zdravnici Roškerjevi. Hvala Francijevim sodelavcem Magnetike in enote Pomoč na domu CSD Krško. Zahvaljujemo se našim sodelavcem Šumi Imperiala Krško, DURS-a Brežice in UE Krško. Zahvaljujemo se gospodu Danetu Mižigoju za besede slovesa, gospodu Mitji Markoviču za pogrebni obred, pevcem z Rake ter pogrebni službi Kostak. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, se od Francija poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA Sivawi k^K zAttrn KLOBUČARSTV^ ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRIVAL Delovni čas: I port.- pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 I ^^^mumm^m^in^!.....,......... i POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM VSEZAGRADNJO Globoko 50a, 8254 Globoko Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565 Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavirno. rBLb7A.T d.UcOw www.telsaLsi, e-imH: ttHMt@skM.net CPB 20, 8Z8B BTCTtmtC«, W.: 07/49 73 5W TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TRSOVINA, HDRAVUKA ^MZdelava hidravli^ft^oe^ - prodaja in sgMs motornHj kosfeitj^sg in škropilnic v - novojradnje - gradbvni »»rvlj - iivedb« na kl)u« • fasade - zunanja uredltov - ostala 3radb*na d»la /Artlč* 10a/ 8253 Artke Tel./Fax: 07/49 56 909 3sm: 070 464 955 IQ ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - leto X, številka 2, četrtek, 26. 1. 2006 Križem kražem po Posavju Tržnica - kjer se križajo svetovi Po pričevanjih se je zgodo- vina brežiške tržnice pri- čela v minulem tisočletju, natančneje sega njen tek življenja v obdobje pred drugo svetovno vojno. Tu- kajšnji okoliški prebival- ci so ji našli mesto neka- ko pod občino, in sicer pod mogočnimi kostanji, kjer so meščanom ponujali do- mace pridelke - sadje, ze- lenjavo, mleko, mtečne izdelke, jajca, krompir, ze- Ije, repo. Med vojno je nje- na živost zamrla, naših Iju- di ni bilo, Kočevarjem pa je bil ta uthp tuj, kot so bili v kraju tuji sami. Po vojni je znova oživela. Sem- kaj so kmetje prihajali z vozo- vi prodajat pridelke s svojih kmetij. Ko je bilo kostanjem odvzeto življenje in so nad staro tržnico potegnili most, je danes daleč naokoli pozna- na tržnica svoja raznolika lica umestila med Jurčičevo, Vod- nikovo in Bizeljsko cesto. Doživljam jo nekako v štirih delih, kjer se pretaka zelo pe- stra energija. Poleg omenje- nih domačih pridelkov se je tem pridružita vrsta južnih in eksotičnih sadežev, na stojni- cah vabijo domači mesni sveži in prekajeni izdelki, sladokus- ce priklepajo domače slaščice in doma pečen kruh, dodobra so se med ponudbo pomešala oblačila, obutev, ribniška suha roba, zdravilna zelišča in iz njih zdravilne mešanice. K vsej pisani živosti za name- ček pripomore živo in suho cvetje, v toplejših dneh poči- tek in klepet ob kavi ali dru- gem napitku. Čas je pridal, da so lesene vprege zamenjali je- kleni konjiči, ki so okoličanom in meščanom s pripeljano robo premešali domač in oddaljen energijski svet. Iz vse pisane palete plodov, ki jih daje mati narava, se vse- lej smejijo trije pari oči krške družine Haler - Tatjane, Roka in Maje, ki je sicer profesori- ca kemije in biologije, z vpi- sanim magisterijem iz varstva okolja. Maja pravi, da jo ta prodaja, ki je kar nekako tes- no povezana z njenim pokli- cem, izredno veseli, saj njen par rok pridno stoji ob urni- ma paroma rok mame in bra- ta. Mož in oče Drago »prela- ga« v ozadju, vendar prav nie ne zaostaja. Komu se sredi do- poldneva, okovanega z ivjem, ne bi ustavil pogled na drob- njaku, ki okrona vročo govejo juho, ali na mladem krompir- ju s Cipra in na sladkih grozd- nih jagodah iz Afrike? Družine ne zaustavijo ne mraz, ne pri- peka in ne deževje. Kadar pa se le zgodi, da jih ni, na njiho- vem mestu za številne zveste kupee zija puščoba. Gospa Mateja iz Straže pri Novem mestu vsaj štirikrat tedensko na svoji stalni stojni- ci pokaže in ponudi, kaj je za dostopno ceno všečnega mlaj- šim ali starejšim, kaj toplo ob- leči za dorn, kaj za svet zunaj njega, kako se oviti v topel šal, glavo skriti v kapo, roke v rokavice in noge v nogavice ali zlesti v mehko in toplo srajco v hladni zimi. S pestrostjo barv in modelov prihaja na tržnico v vsakem letnem času in dobro razpoložena vztraja tudi, ka- dar grdo grize mraz. Čebelarstvo Tomše iz Glo- bočic pri Krški vasi zastopa gospa Martina. Na voljo po- nudi sedem vrst domačega medu, zdravilne medene na- pitke, medene okrasne sveče, zelo različne medene darilne aranžmaje, sicer pa se okoli nje in njene stojnice vse vrti v medenih znanostih in rada spomni na mnogotere medene prednosti in vrline v prehrani. V še tako neprijaznem dnevu iz steklenih kozareev. malih in nekoliko večjih steklenic, to- plo sije zlato rumena, bakrena in sladka energija, ki je plod sonca, pisanih evetov in nena- zadnje marljivega dela čebel, družinskega truda in ljubezni. Urno in nasmejano postreže Matija vse, kar pridelajo na ogromni domači kmetiji Vim- polšek v Šentlenartu pri Bre- žicah. Poleg ponujenih polj- ščin je zadnjo soboto svoje odjemalce povabil na malico, ki jo je sestavil iz dobre kru- hove podlage ter nanosom do- mačih salam, slanine in zase- ke. Saj, končal je Srednjo solo za gostinstvo in turizem v No- vem mestu in je trenutno stu- dent podjetništva, z njegovim znanjem pa nameravajo kme- tijo razširiti še na kmečki turi- zem. Ob prijetnem klepetu pa je dodal, naj zapišemo, da bi odgovorni vendarle že morali narediti kaj več za tržnico - jo vsaj ob straneh malo zapreti, da ne bi vleklo in pihalo tako po obiskovalcih tržnice kot po- nudnikih. Pripomba na mestu, saj jih, kot je Matija dejal, zaščiti- jo z ene strani, kadar so, le Ribn'canje z avtomobilom, polnim suhe robe. Zabeleže- nemu ob bok - na najbolj ži- vahnem kraju Brežic, na repu Posavja, kjer se zlivajo sveto- vi, si z lahkoto napolniš vsa ču- tila in osvežiš presahnjene živ- Ijenjske sokove. Nat ja Jenko Sunčič Mateja______ Halerjevi Martina Matija Kavarna Kruhek - Olga in Karel Kozole, lastnika Pekarne Kruhek, sta v Sevnici razsirila prostore postovno - stanovanjskega objekta. Z odprtjem kavarne Sevničanom ponujata tudi slaščičarske izdelke. Posladkate se lahko z sjbanico, krem rezino, različnimi roladami in tortami. Glede na to, da je kavarna poles prodajalne kruha in ostalega pekovske$a peciva, pa si bo varjetno marsikdo v kavarni privoščil tudi dober zajtrk. Kavarna je odprta vsak dan med 7. in 19. uro ter ob nedeljah od 15. do 19. ure. T.G.____________________ 114 ziA :< ii POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM INFORMAT1VNA ODDAJA na KDS Krško in KDS Brežice Zlata poroka zakoncev Strasberger V krški Dvorani v parku sta 14. januarja v družbi zbranih svoj- cev in prijateljev potrdila še enkrat že pred 50 leti dano zaob- Ijubo Slavka in Franci Strasberger (na sliki) s Senovega. Zlato- poročenca sta se spoznala, ko je tedaj 26-letnega Franca, ki je bil doma iz Orešja pri Šmarjeti, službena pot zanesla na Senovo, kjer je spoznal 21-letno domačinko Slavko Šoln, ki je odrašča- la v rudarski družini. Poznanstvo in prijateljevanje sta okrona- la s poroko na silvestrovo leta 1955. Najprej sta si dorn ustvari- la v Trbovljah in se nato za stalno naselila na Senovem. V zakonu sta se jima rodili hčerki Bojana in Staša, danes pa sta Slavka in Franci že ponosna stara starša treh vnukinj, enega vnuka in dveh pravnukov. Na dan poroke leta 1955 je deževalo, kar naj bi po starem pregovoru prinašalo bogastvo v hišo. "In ker smo ime- li vsa leta drug drugega in se imamo radi še danes," sta ugotav- tjali hčerki ob zlati poroki svojih staršev, "se je rek uresničil, saj smo s tem dejansko bili in smo še danes bogata družina." Poroč- ni obred v Dvorani v parku sta vodila matičarja Mojca Železnik in Ivan Mirt, zatem pa se je poročno slavje še dolgo v noč nada- Ijevalo v gostišču Senica na Senovem. Prav tarn, kjer sta se Slav- ka in Franci tudi spoznala. B.M. Četrto leto mladinske oddaje Na TV Krško in Studiu Ropot Brežice lahko že tri leta spremljamo redno mesečno mladinsko oddajo, ki jo v okviru projekta Dru- štva zaveznikov mehkega pristanka "MLADINSKATELEVIZIJA" pri- pravljajo mladi sami. Projekt je leta 2002 začela skupina šestih mladih novinark, snemalcev, režiserk, montažerjev ... S pripra- vo različnih TV prispevkov, reportaž o mladinskih kulturnih do- godkih, osvetljevanjem življenja in problemov mladih, predstav- Ijanjem mladih umetnikov, aktivistov ... so želeli izraziti svoja mnenja in poglede ter se na ta način aktivno vključiti v družbo. Projekt je pridobil tudi podporo iz sredstev EU, v lanskem letu pa je bil nominiran za nagrado v okviru Evropskega mladinske- ga tedna v Bruslju. V treh letih je ekipa zrasla na 10 - 20 prostovoljk in prostovolj- cev, ki sodelujejo pri nastajanju posamične oddaje, že drugo leto pa pri oddaji sodelujejo tudi evropski prostovoljci (EVS). ---------------------------------------------------------------------n-----------1—n^raimfr—nm^ ji-----in^TT^^^^^^^^^^g^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Trriiai^----------1—i----iFMTf ir i rill Trenutno so to tri dekleta iz Litve, Irske in Francije, ki so se zelo uspešno vključile v ekipo Luksuz produkeije. Za Clane ekipe (in tudi ostale zainteresirane) DZMP redno organi- zira različna usposabljanja s področja multimedije, v katerih se učijo uporabe različnih orodij in pridobijo specifična znanja. Le- tos januarja so že izvedli tri vikend delavnice uporabe kamere, montaže in posebnih učinkov (After FX), z delavnicami pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje (spremljajte www.drustvo-dzmp.si). V času zimskih počitnic pripravljajo tridnevno usposabljanje za nove in stare sodelavce mladinske televizije, kjer bodo ti prido- bili osnovna znanja in veščine za tovrstno delo. V tokratni oddaji, ki bo na sporedu 31. januarja (po oddaji Od torka do torka), bodo predstavili prispevek o snemanju igrane- ga filma Zanka na OŠ Leskovec, reportažo s koncerta Džumbus Attack v Mladinskem centru Brežice, potek nastajanja multime- dijskega cedeja Zverina banda, reportažo s koncerta skupine Od Franceljna možgani, prispevek o delavnici kamere in montaže v Klubu DZMP (na fotografiji) in še kaj ... RADIO K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Puntar d.o.o., CKŽ 135c, 8270 Krško