Poštnina plaJana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ^ Cena posamezni številki Din 1 50. TRGOVSKI LIST časopis trfiovf *to, Ii^diistrffo fta Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 3. junija 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 65. Lojze Šimic: še nekaj o ljubljanskih občinskih dokladah. ' Ljubljanske občinske doklade so v zadnjem času dale povod za živahno razmotrivanje vprašanja, ali je občina upravičena te doklade diferencirati, ali ne. 'Ne bom se spuščal v razglabljanje zakonskih predpiisov, ker so to storili že drugi pdklicanejši "faktorji, zdi se mi pa potrebno, ugotoviti, da se to vprašanje razmotriva le preveč po mrtvi točki zakona, pri tem pa premalo upošteva težke prilike, v katerih se nahaja trgovina in obrt. Če pustimo pri tem do cela v nemar druge težave in neprilike, ki se kopičijo dan na dan nad glavo ljubljanskega trgovca ter se ozremo na davčno obremenitev, vidimo, da se je obremenitev trgovine in obrti z novim davčnim zakonom izdatno povišala. V splošnem plačuje trgovina in obrt veliko višje davke nego jih je plačevala po prejšnjem zakonu. Tega se o družbah ne more trditi, kajti pri njih se je celotna obremenitev z novim zakonom nesporno olajšala. Občinski svet ljubljanski je imel brez dvoma to dejstvo pred očmi, ko je sklenil pobirati na pridob-nino 40% doklade, na družbeni davek pa 175 odstot. Položaj je tak, da bodo trgovci in obrtniki že pri 40% dokladah morali za občino plačati večkratni mnogokratnik dosedanjih doklad, dočim se je pri družbah obremenitev povišala samo za 10%. - Proti temu sklepu občinskega sveta se pod devizo spoštovanja zakonov Vodi od strani družb boj proti diferenciranju doklad, ki naj materijelno šibkejšemu delu inašega gospodarstva, to je trgovini in obrti olajša davono 'breme. Protivniki diferenciranja doklad zahtevajo, naj trgovci in z njimi vred tudi obrtniki več plačajo samo zato, da se obvarje družbeni davek previsokih doklad. V boju proti diferenciranju se sklicujejo na zastareli, za docela druge razmere namenjeni občinski red, katerega so z uspehom porabili za zrušenje diferenciranja na škodo trgovine, obrti, pa tudi hišnih posestnikov. Vprašanje pobiranja doklad na neposredne davke se je z novim davčnim zakonom na novo uredilo in so Vsa določila, ki se z novim zakonom ■ne skladajo, razveljavljena, med temi tudi občinski red, kolikor se nanaša na pobiranje doklad. Sicer je res, da 'člen 163. novega davčnega zakona ■ureja samo vprašanje, kdo oddbruje samoupravne doklade, toda iz tega, da davčni zakon diferenciranja ne prepoveduje, temveč daje mestnim občinam pravico, da ipobiirajo skupno do 40% doklade brez kake odobritve, posebno pa iz tega, da rabi zakon besedo »skupno«, se da sklepati, da diferenciranje ni izključeno in da smejo do skupne obremenitve 40% pobirati občine tudi diferencirane doklade, da pa je diferenciranje Pri višji obremenitvi vezano na odobritev. Zakon ne rabi nobene besede odveč in vsaka beseda ima svoj pomen, tako ima tudi beseda »skupno« (v stfbohrvatskem originalu: do ukup-no) svoj pomen po mojem mnenju v tem smislu, da skupna, to je iz večih delov sestavljena, torej za posamezne davčne vrste enaka ali tudi različna obremenitev merodajna za presojo, kdo odobruje doklade. Pri vsaki drugi razlagi bi bila beseda »do ukupno« 'v zakonu odveč. S tem hočem le reči, da diferenci- ranje ne more biti izključeno im da je biila občina upravičena predlagati diferencirane doklade, ki vpoštevajo po navodilih ministrstva za finance /plačilno zmožnost občanov in načelo socijalne pravičnosti« in da ministrstva za finance ne veže niikako pozitivno določilo, da ne odobri tudi diferencirane doklade po svojem prostem prevdarku. Da more biti edino ta razlaga pravilna, dokazuje tudi vest, da je ministrstvo za finance Sarajevski mestni občini diferenciranje že dovolilo. Vprašanje občinskih doklad je zasekalo rano v lepo harmonijo in vzgledno solidarnost ljubljanskih gospodarjev. Akcija proti interesom trgovcev in obrtnikov se vodi brez vednosti in soglasja trgovskih in, zdi se mi, tudi obrtniških organizacij. Na vseh zborovanjih trgovstva se ponavlja zahteva po ukinitvi zakona o pobijanju draginje z dne 30. novembra 1901. Ta zakon je stopil v veljavo v časih, ko ni bilo pravega sorazmerja med povpraševanjem in ponudbo in ko blagovne cene niso bile podvržene neizprosni in ostri medsebojni konkurenci. Tržne razmere so se izza prevrata bistveno spremenile. Trgovec se mora danes že težko boriti, da ob hudi tu- in inozemski konkurenci najde kupca za svoje blago. Ta konkurenca je sama po sebi viplivala na blagovne cene in je pri današnjih gospodarskih prilikah popolnoma nemogoče, da bi mogel trgovec doseči prekomerne dobičke, oziroma da bi bile potrebne policijsko - administrativne mere, ki SEZIJSKI KREDITI NARODNE BANKE. Upravni svet Narodne banke je napravil sklepe iglede kreditne preskrbe vseh bančnih podružnic v Jugoslaviji. Sezijski krediti se brez omejitve dovoljujejo po posebnih novdh predpisih, ki jih je upravni svet banke končnoveljav-no redigiral. Pravtako se vobče stavijo na razpolago kratkoročni krediti za gospodarske kroge. * * * POSOJILA PRI DRŽ. HIPOTEKARNI BANKI. iGlavna filijala Državne hipotekarne banke v Ljubljani sprejema zopet od 1. junija do 3il. julija t. 1. prošnje za dolgoročna hipotekarna posojila in sicer: 1. Prošnje se bodo sprejemale do največ 500.000 Din. 2. Prošnje za naknadna Iposojila se ne bodo sprejemale. 3. Prošnje vodnih zadrug, kakor tudi prošnje na poljedelska zemljišča se ne bodo sprejemale. Izvzeti so samo meščani, ki prosijo posojila na poljedelska zelmjišča, ako jim Privilegirana agrarna banka v takih slučajih posojila ne da. * * * RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA ZASEBNEGA ZRAČNEGA PROMETA. V društvu za zračni promet v Beogradu se je vršilo posvetovanje, ki so se ga poleg zastopnikov civilne in vojaške zračne plovbe udeležili tudi zastopniki ministrstev za promet in za gradbe. Generalni direktor »Aeroputa« T. Sondermayer je predlagal uvedbo poskusov v metanju poštnih vrfČ iz Protivniki diferenciranja so zapustili skupno pot gospodarske solidarnosti, ker so hoteli enostransko varovati interese družb. Trgovske in obrtniške organizacije imajo nasproten interes in 'slabo bi pojmovale svojo nalogo, če bi ne ukrenile vse, da varujejo interese trgovine in obrti. Nastopile so svojo pot im po svoje izkušajo, da pridejo do cilja. Želim le, da bi se na tej poti zopet vsi kmalu srečali v skupnem prizadevanju za dobrobit celokupnega ljubljanskega gospodarstva. Pri dobri volji tudi pri različnih interesih sodelovanje in enoten nastop nista izključena. Kakor smo se do sedaj vedno, bi se tudi v tem vprašanju lahko znašli edini in složni v zlati kompromisni sredi, ako bi protivniki diferenciranja našli ob pravem času pot do nas. bi preprečevale porast in navijanje cen. Zakon o pobijanju draginje je postal zato brez pomena in je zastarel. Tudi določbe glede javnega označevanja cen so z ozirom na zgoraj navedene prilike povsem iluzorične, ker se z njimi pač ne pobija draginja, ki jo pritiska huda konkurenca. Določbe o javnem označevanju cen povzročajo trgovstvu le neprilike, ne da bi se pri tem mogel doseči dejanski namen zakona. Povsem upravičena je zato zahteva, da se zakon o pobijanju draginje ukine, ker so ga gospodarske prilike same onemogočile. Zveza trgovskih gremijev je na svojem občnem zboru v Kočevju zavzela stališče, naj se zakon ukine in je predložila tozadevno resolucijo na merodajna mesta. aeroplanov. Nato naj se osnuje razme-ren poštni zračni promet. Za hitro razdelitev zračne pošte bi morala skrbeti poštna uprava. Železniški in zračni promet naj bi se spojila; zlasti naj bi prevzele železnice odpravo prtljage turistov, ki potujejo v aeroplanih. Uvedli bodo posebne poštne znamke in hočejo v vseh mestih postaviti posebne nabiralnike za zračno pošto. * * * SPLOŠNI GOSPODARSKI POLOŽAJ. Predsednik Mednarodne trgovske zbornice Theunis je dobil pri posameznih deželnih skupinah situacijska poročila o sedanjem gospodarskem položaju sveta in je priobčil 20 odgovorov, ki so mu došli, v posebni brošuri. Vsem državam skupen je padec cen pri poljedelskih in rudarskih produktih, zlasti pri kovinah. Ta baisse je močno vplivala na nakupno moč surovinskih producentov. Na drugi strani je newyorški borzni krah vplival na vse borze sveta. Malotržne cene niso sledile splošnemu padcu veletržnih cen. Ustanovni občni zbor »Društva sadnih trgovcev Dravske banovine« se vrši v Mariboru, dne 12. junija 1930. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne pri »Zlatem konjičku«, Vetrinjska ulica št. 4. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora. 2. Predložitev dn ureditev pravil. 3. Upieovanje članov. 4. Volitev uprave. 5. Slučajnosti. — Vabljeni vsi sadni trgovci Dravske- Novi davčni predpisi. (Konec.) VI. Splošna določilu. a) Prodajanje davčnih zna m k. Na zahtevo davčne oblasti je vsak maloprodajalec tobaka in taksnih vrednotnic dolžan prevzeti tudi prodajo davčnih znaink in jih imeti v vstrezni količini na zalogi. Kdor bi se upiral prodajati davčne znamke, temu se sploh odvzame prodaja monopolnih predmetov. b) Glasovalna pravica predsednika v davčnem odboru. Davčni odbor odloča po novem zakonu z večino glasov navzočih članov. Predsednik glasuje samo kadar so glasovi enako porazdeljeni ali če vsaj polovica glasuje za eno in isto oceno. €e pri glasovanju ni vsaj polovica članov glasovala za isto oceno, se prišteje glas, ki je za davčnega zvezanca najneugodnejši, sledečemu glasu, ki je za davčnega zavezanca povolj-nejši in potem odločuje glas predsednika. Ako bi se z glasom predsednika ne dosegla večina, potem se najneugodnejši glasovi, čeprav je med njimi tudi glas predsednika, prištejejo sledečim za davčnega obveznika povoljnejšemu glasu. Ako so za oceno 10.000 Din trije člani davčnega odbora, se ocenih dohodek na to vsoto. Ce pa glasujeta za to oceno samo dva člana, ostala dva pa za oceno 15.000 Din, glasuje tudi predsednik in s tem odloča. Ce glasuje 1 član za oceno 8000 Din, drugi član za oceno 10.000 Din, tretji član za oceno 12.000 Din, zastopnik finančne uprave pa za 15.000 Din in se predsednik priključi oceni zastopnika finančne uprave, sta za oceno 15.000 Din dva glasova, ki še nimata večine. V tem primeru se prišteje tem dvem glasovom še glas za oceno 12.000 Din, s čemur se doseže večina za oceno 12.000 Din, ki obvelja. Dosedaj je predsednik glasoval samo pri enako porazdeljenih glasovih (2 : 2), po novem zakonu pa je dobil pravico glasovanja tudi pri razpršenih glasovih. c) Naknadni davčni predpisi. Po sedanjem davčnem zakonu je pravica do odmere zastarela v 5 letih. Sporno pa je bilo, ali je imela finančna uprava pravico do naknadne odmere napačno predpisanega davka. Te dvome preprečuje novi zakon, ki daje davčni upravi pravico, da računske napake in napake v tehnični sestavi davčne osnove pri že odmerjenih davkih popravi v lastnem delokrogu. Napake te vrste se morejo na korist davčnega zavezanca popraviti samo na njegovo prošnjo. č) Cenzura odmere družbenega davka. Odmere družbenega davka cenzurira po novem zakonu davčni oddelek ministrstva za finance. Ako se ob cenzuri ugotovi, da je bil davek prenizko odmerjen, se odmera popravi, če ni od dostave prvotnega obvestila že potekla doba 2 let. Ako se družba pritoži proti odmeri, se sme odmera popraviti tudi v onih točkah, ki se niso izpodbijale s pritožbo, vendar pa se odmera ne more popravljati glede onih vprašanj, o katerih je že odločil državni svet. Proti naknadni odmeri davka je dopustna pritožba na državni svet, katero je vložiti v roku 30 dni. Določila o cenzuri se nanašajo tudi na odnos davka za leto 1929. d) Sestava reklamacijskega odbora. Polovica reklamacijskega odbora obstoji iz članov, katere je imenovala Proti zakonu o pobijanju draginje. finančna uprava, drugo polovico pa je imenovala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Glede sestave reklamacijskega odbora so se predpisi z novim zakonom izpremenili sledeče: »Polovico članov reklamacijskega odbora in njihove namestnike imenuje po prosti izbiri na predlog finančne direkcije davčni oddelek ministrstva za finance. Za drugo polovico članov odpošlje vsaka zbornica iz vrst davčnih zavezancev po enega člana in enega namestnika. Imenovani član in njegov namestnik morata biti iz kraja, v katerem zaseda reklamacijski odbor (pri nas iz Ljubljane in Maribora). Ce. je število takih zbornic večje nego število druge polovice članov odbora, sme predsednik po prosti izbiri izmed imenovanih članov poklicati v odbor le potrebno število, vendar pa mora pri tem paziti, da je pri zasedanju odbora vsekakor navzoč predstavnik zbornice one stroke, kateri pripada davčni zavezanec, o čigar pritožbi se razpravlja. Ce pa je število zbornic, kojih uradno področje se razteza na področje reklamacijskega odbora, manjše ali je enako številu članov druge polovice odbora, odpošlje vsak zbornica po enega člana in enega namestnika, trgovska zbornica pa še toliko članov in namestnikov, kolikor jih še manjka do polovice števila odborovih članov. Pri nas, kjer imamo skupno zbornico za trgovino, obrt in industrijo, se po našem mnenju ničesar ne izpremeni, ker zastopamo stališče, da se smatrajo za zbornice v zmislu teh določil samo gospodarske, ne pa tudi stanovske zbornice odvetnikov, notarjev, inženjerjev, zdravnikov itd. e) Stroški za prisilno izterjanje davkov. Stroški za opomin so znašali do sedaj eno paro, za rubežen pa po dve pari od vsakega dinarja dolga, najmanj pa za rubežen 10 Din. Z novim zakonom znašajo tudi stroški za opomin najmanj 10 Din. Stališče trgovstva glede socialno politične zakonodaje. Ministrstvo za socialno politiko je preteklo leto podvzelo akcijo za revizijo socialno političnih zakonov in sicer zakona o zavarovanju delavcev in zakona o inšpekciji dela. Zbornica za TOI v Ljubljani je v sporazumu s stanovskimi organizacijami predložila ministrstvu za socialno politiko svoje predloge, v katerih je poudarjala zlasti zahtevo po popolni avtonomiji nosilcev socialnega zavarovanja. O predlogih k reviziji socialno politične zakonodaje se je na predlog gremija trgovcev v Ljubljani razpravljalo tudi na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev dne 25. maja t. 1. v Kočevju, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: Z ozirom na predstoječo revizijo socialno - politične zakonodaje prosi trgovstvo kraljevsko vlado, da se v polni meri upoštevajo stavljeni predlogi gospodarskih organizacij in korporacij. Revizija naj se izvrši v zmi-slu prilagoditve socialno-politične zakonodaje stvarnemu gospodarskemu položaju ter faktičnim gospodarskim in socialnim potrebam. Zlasti naj se administracija zavarovanja poenostavi in poceni. V tem pogledu naj se nosilcem zavarovanja da polna avtonomija in sicer Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani, ki hvalevredno najuspešnejše deluje že od leta 1835 na socialnem in humanitarnem polju. Kot samostojnemu nosilcu bolniškega zavarovanja za trgovske nameščence in nastavljence je temu v revidiranem zakonu dati vse potrebne garancije, da se bo moglo v mejah Dravske banovine nemoteno udejstvovati. f) n e i z ■ Odpis davkov vsled terljivosti. Zaostali davki se po dosedanjih predpisih niso mogli odpisati vsled neizterljivosti pred potekom petega leta. Ta doba je sedaj z novim zakonom znižana na tri leta. Izjemoma pa se more davek odpisati tudi pred potekom tretjega leta, če je iz eksekutivnih aktov in tudi sicer po prepričanju občine in davčne oblasti ugotovljeno, da ni izgleda za izterjanje davkov v doglednem času. g) Termin za uveljavljenje novih predpisov. Predpisi novega zakona veljajo izza dne 1. januarja 1930. Dokler se ne sestavi reklamacijski odbor po novih predpisih, ostanejo še v funkciji dosedanji člani tega odbora. Jean Schrey — petinsedemdesetletnih;. Te dni je praznoval v Ljubljani 751et-nico svojega rojstva g. Jean Schrey. Jubilant je v Ljubljani markantna osebnost, splošno spoštovan in priljubljen. Ob svojem jubileju je bil predmet splošne pozornosti in številni njegovi prijatelji in znanci so mu izkazovali ob tej priliki visoko spoštovanje, katero uživa pri vsakomur, kdor ga pozna. Jubilant se je do nedavnega aktivno udejstvoval v gospodarstvu. Imel je v Ljubljani eno največjih in najbolj slovečih pekovskih podjetij. Navzlic velikemu zaposlenju v lastnem podjetju s številnimi podružnicami pa je imel vedno tudi smisel za javno udejstvovanje na gospodarskem polju. Bdi je med drugim dolgoletni zbornični član. Zaupanje njegovih tovarišev v zbornici mi je svoj čas poverilo tudi mesto prov. predsednika, katero je z vnemo opravljal, dokler je bil član zbornice. V zbornici se je živo zanimal za vsa aktualna gospodarska vprašanja. Posebno mu je bilo vedno na srcu železniška zveza Krapina—Rogatec. V svoje veliko zadoščenje je uresničenje ,te železniške zveze, za katero se je toliko potegoval na večer svojega življenja, tudi srečno dočakal. Poleg tega se je jubilant kot predsednik uspešno udejstvoval v Kreditni zadrugi, ki je srečno izvedla sanacijo pro-pale Glavno posojilnice in s tem marsikoga rešila pretečega gospodarskega propada. Dokaz velikega ugleda, katerega uživa jubilant, je tudi dejstvo, da mu je poverjeno že dolgo vrsto let vodstvo zgodovinsko znamenitega društva ostrostrelcev v Ljubljani, za katero si je kot glavar pridobil nevenljive zasluge. Številnim čestitkam, ki prihajajo jubilantu ob priliki njegove 751etnice od vseh strani, se pridružuje tudi naš list z iskreno željo, da bi mu bil večer njegovega življenja veder in jasen ter da bi v zdravju in v sedanji zadovoljnosti učakal še dolgo vrsto let. %4>vctu 3£ O >r-a 3 N JU j m £ © ■sol ■el 0)1 1 nudijo vsakemu trgovcu dišav® znamke SION GLAVNA ZALOGA F. ŠIBENIK Ljubljana e vseh vrst eno- in večbarvno Jugografika Ljubljana, So. Petra nasip 23 i Zahtevajta ceniki »DEFBSA« UNIČUJE ZALOGE KAVE. Brazilski kavni zaščitni zavod >,De-fesa« namerava po poročilih iz Rio de Janeiro vsled djačenja svoje pozicije patom zadnjega ji dašlega ipasoji la' Uničiti vse manjvredne zalege kave, ‘ki so v skladiščene v Santosu. Dalje so napravili desetletni gospodarski načrt. Vse kratkoročne predujme na vskladiščene zaloge hočejo zamenjati iz dolgoročnimi in tako vpeljati nov predujmu! sistem, na podlagi katerega se more vršiti dobava ma novo uskladiščenih izalog de polagoma v dobi desetih tlet. Trgovina s kavo trpi kot skoraj vsa sedanja trgovina vsled nadiprodukcije. Uničenje zalog nas spominja na uničenje žita v Severni Ameriki. Za ukinitev davka na poslovni promet, Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je na svojem občnem zboru dne 25. maja t. 1. v Kočevju razpravljala tudi o davku na poslovni promet in je soglasno sprejela naslednjo resolucijo: >; Gospodarski krogi cele države so že vsa povojna leta odločno odklanjali davek na poslovni promet, ki je eno izmed najkrivičnejših davčnih bremen. Trdno so pričakovali, da bo ukinjen davek na poslovni promet vsaj z uveljavljenjem novega davčnega zakona. Tej odločni in solidarni zahtevi vseh gospodarskih krogov se doslej ni ugodilo, kljub temu, da že ostala državna in samoupravna davčna bremena prekašajo gospodarsko moč davkoplačevalcev, radi česar slovensko trgovstvo ponovno in odločno zahteva, da se davek na poslovni promet ukine. Zlasti pa zahteva trgovstvo, da se 1% davek na poslovni promet pobira samo enkrat, ne pa kakor doslej, ko je s tem davkom obremenjen isti predmet po večkrat. . _______ TUDI OGRI PRIDELUJEJO RIŽ. Poskusi, ki so jih napravili na Ogrskem s pridelovanjem »niža, so se po dosedanjih ugotovitvah izredno dobro obnesli. Z rižem obdelani svet znaša 3000 oral; ha oralu pridelajo ‘24 met. stotov riža; od česar imajo 500 pengfi čistega zaslužka. Vlada je izdelala na črt za povečanje riževega areala, kar ji bo tem bolj uspelo, ker riž posebno dobro uspeva na zemlji, v kateri je soda. Takega sveta je na Ogrskem zelo veliko, a se more le težko uporabiti ali pa sploh ne. Trgovstvo za normaliziranje ozkotirne proge Poljčane - žreče. Gospodarski krogi okoliša Poljčane - Konjice - Žreče so že od osvoboditve poudarjali nujno potrebo' po normaliziranju ozkotirne železnice Poljčane - Zreče. V okolišu Poljčane-Konjice je izredno razvita lesna trgovina in trgovina z deželnimi pridelki. Velike ovire povzroča 'tem gospodarskim panogam prekladanje na postaji v Poljčanah. Normaliziranje te ozkotirne žeieizniče je torej iz gospodarskih razlogov nujno potrebno. Istotako gojijo gospodarski ikrogi željo po dograditvi proge do Dravograda, s čemur bi bila zvezana proga južne železnice v Poljčanah s progo Celje - Dravograd, kar bi znatno pripomoglo razvoju lesne trgovine. Trgovstvo je na občnem ziboru Zveze trgov sik ih gremijev v Kočevju razpravljalo o gospodarski važnosti normaliziranja in dograditve te proge in sklenilo resolucijo, ki je bila predložena na merodajna mesta. mamcA okoriib Priporoča svoje izvrstne izdelke Privilegirana Agrarna banka je znižala posojilno obrestno mero za poldrugi odstotek. Železniško progo med Livnom v Bosni in Sinjem v Dalmaciji hoče zgraditi velik čehosl. koncern pod vodstvom Živnostenskfe' banke. Do 1 Sinja vodi normalnoitirna železnica iz Splita. Hmeljarska zveza v Žalcu poroča, da je bil s hmeljem obdelani svet v Jugoslaviji letos za 30 odstotkov manjši kot lani. Lansko leto se lahko imenuje leto krize. Za gradbo asfaltirane ceste Beograd —Zemun so že pričeli z dovozom ma-terijala. Te dni pričnejo z gradbo mostu med obema mestoma. Novosadsko posojilo pri Mutual Finance Corporation" Ltd. v Londonu je perfektno. Gre za pol milijona funtov za vodovodna in kanalizacijska dela. Zveza lesnih industrijcev in trgovcev Jugoslavije je izdala poročilo o svojem delovanju od ustanovitve v pomladi leta 1928 do konca leta 1929 ter ga je razposlala interesentom, uredništvom itd. Državna hipotekarna banka v Beogradu je pričela gradbo nove palače, ki naj bo dogotovljena do konca tekočega leta. Slovenski trgovci s sadjem bodo ustanovili zvezo s sedežem v Mariboru. — Povod za to je dalo močno naraščanje sadjereje in sadne trgovine v Dravski banovini v zadnjih letih. Uvoz žita in moke v Španijo prepovedan; to poročilo so dobile jugoslovanske gospodarske organizacije. Ta prepoved ostane v veljavi tako dolgo, dokler cena moke ne prekorači 53 pe-set za 100 kg. Poživljenje v avstrijski kovinski industriji, zlasti ina Dunaju, se opaža od začetka tekočega meseca; brezposelnost v tej industriji je pa še zmeraj večja kot lani. Carino na riž in ječmen za krmo so v Nemčiji zvišali, prvo na 15, drugo na 12 imark za metrski stot; povod je dal močnejši uvoz iz inozemstva v zadnjem času. V nemškem državnem gospodarstvu se je pojavil nov oigromen deficit; naj-prvo so ga cenili na 500 milijonov mark, nato na eno milijardo, sedaj je ugotovljen s 675 milijoni mark. »Tatra«, tovarniško podjetje avtomobilov in vagonov izplačuje i« čistega dobitka. v iznesku 4,170.000 Kč 10 odstotno dividendo ali 160 Kč. Od novih Ericssonovih delnic v znesku 40,880.000 Šved. kron bo prevzela neka angleška skupina polovico in jih bo vpeljala na borzi v Londonu. O ustanovitvi avstrijskih trgovskih zastopstev v Moskvi in Harkovu si še niso na jasnem; odločilna bo okolnost, če bodo stroški ustanovitve v pravem razmerju z dobičkom, ki bi ga taka zastopstva dala. V Belgiji bodo ustanovili prodajne sindikate surovega jekla, tako za domačo prodajo kot za eksport, kakor je sklenila konferenca v Parizu. Sindikati bodo pričeli obratovati že s koncem julija. Električna centrala v Beogradu se je pričela graditi. — Tvrdka je švicarska Brown Boveri. — Računajo z dveletno gradbeno dobo, a turbine bodo montirali že v prihodnjem letu. Inozemska prodaja nemškega kalijevega sindikata se je v tekočem izdatno poslabšala; v prvih štirih mesecih .je padla za ca. 100.000 ton na 327 tisoč ton. Rusija je lani veliko kupila, letos pa sploh nič. Pomnožil se je samo eksr port v Holandijo in Italijo. Dividende v U. S. A. se kljub močno zmanjšanemu dobičku delniških družb letos niso nič. zmanjšale, temveč se deloma še celo pomnožile. Sindikat italijanskih predilnic svile je po dolgotrajnih pogajanjih podaljšan do 31. maja 1931. V prihajajoči se-ziji se bo sridikat prvič pečal z nakupom svežih kokonov. Povpraševanje po cinu ni živahno. — Produkcijo hočejb zopet zmanjšati. Ker pa konsumenti ne marajo kupovati, tendenca ne bo mogla ostati prijazna. Težnj® in želje naše industrije. Dne ‘29. maja t. 1. je imela zagrebška zveza industrijcev svoj letošnji zbor, na katerem je predsednik g. Alexander podal lepo poročilo o položaju v industriji in o prizadevanjih zveze za dobrobit industrije. Uvodoma je omenil, da značijo akti z dne G. januarja in z dne 3. oktobra važen mejnik za gospodarski razvoj naše države. V nadaljnih izvajanjih se je izrekel proti agrarnemu protekcionizmu in za zaščito industrije. Pretirani agrarni protekcionizem, ki se danes splošno uveljavlja, in znižanje cen za agrarne produkte imperativno zahtevata snovanje in potrebno zaščito in pospeševanje industrije, ki z zaposlenjem številnih nameščencev dviga konzum poljedelskih pridelkov in prispeva izdatne zneske za državne potrebe. Poljedelstvo in industrija sta navezani eno na drugo. Samo v harmoničnem sodelovanju obeh panog se more naša država gospodarsko dvigniti. Skrajni čas je, da se za smotreno povzdigo našega celokupnega gospodarstva določijo smernice gospodarske politike naše države, za katere je novoustanovljeni zavod za pospeševanje zunanje trgovine lep začetek. Uveljavili so se v kratkem času važni zakoni, ki so za povzdigo našega gospodarstva velikega pomena, pa tudi za utrditev pravne sigurnosti, ki je podlaga za naš kredit v inozemstvu. Davčna uprava točno posluje in dasi je obremenitev izdatna, vendar plačevanje ne zastaja. Pri tvornicah smo'se prizadevali za izenačenje. Zakon o taksah je tik pred revizijo, pri kateri so obljubili merodajni krogi, da bodo upoštevali želje gospodarstva. Glede davka na poslovni promet se vodi še nadalje živa borba. Novi zakon o neposrednih davkih se je navzlic nedostatkom obnesel, ker nudi možnost za davčno enakopravnost v vseh krajih naše države. Zal, da se zakon o samoupravnih fi- nancah še vedno ni uveljavil, če prav je za gospodarske interese izrednega pomena, ker naj ugotovi dolžnosti gospodarstva napram samoupravnim telesom, ki stavljajo na gospodarstvo vedno večje zahteve. Tudi zakon o državnem računovodstvu se še ni noveliral v zmi-slu zahtev gospodarstva, ki želi, da se postavi državno gospodarstvo na trgovsko podlago. Glede stabilizacije dinarja želi gospodarstvo, da se izvede na podlagi današnjega dinarskega tečaja, da se preprečijo pretresljaji za naše gospodarstvo. — Prometna služba dobro fuukcijonira, pač pa gospodarstvo želi, da se tarifa definitivno revidira s sodelovanjem gospodarskih zastopstev. Vpo-stavitev zvez z inozemstvom je dobila v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine svoj organ, na katerega stavi gospodarstvo velike nade. Za razvoj našega gospodarstva je izrednega pomena carinska zaščita. Naša mlada industrija brezpogojno potrebuje tem bolj carinsko zaščito, ker nam inozemstvo z bolj razvito industrijo ob ugodnejših konkurenčnih pogojih povzroča trdo konkurenco. Glede soeijalne zakonodaje smo se lansko leto prizadevali za revizijo so-cijalnih zakonov v tem zmislu, da se enako zaščitijo interesi delodajalcev kakor delojemalcev. Delavstvu v polni meri priznavamo materijalno in sotijal-no zaščito, ki vstreza gospodarskim možnostim. Naša industrija se je prizadevala, da svoje naprave prilagodi potrebam racionalizacije in tehnične izpopolnitve, da bi bila v tem pogledu kos inozemski konkurenci. Do sodelovanja med posameznimi panogami potom fuzije, trusta ali kartela ni prišlo, čeprav bi bilo to v interesu zmanjšanja režijskih stroškov specializacije ter pocenitve produkcije. Govor predsednika g. Alexandra je zbor vzel na znanje z burnim odobravanjem. Trgovstvo za otvoritev železniške proge Murska Sobota - Kotormany. L. 1907. je bila zgrajena železniška proga Murska Sobota - Hodoš, Da-vidhaza - Kotormany. Zgradili so jo zasebniki in je last družbe Preko -Dunav-skih železnic. Proga pa ni bila otvorjena, dasi je dobila po osvoboditvi velik gospodarski pomen. Ves blagovni promet je usmerjen danes na postaje Radkersburg in Jenners-dorf. Po statističnih podatkih carinarnice v Gederovcih se je izvozilo iz naše države na te postaje leta 1928. '— 7,683.800 kg blaga. Če bi bila proga preko meje otvorjena, bi se nakladalo to blago na domačih postajah. Gospodarski krogi Prekmurja so že ^sa povojna leta zahtevali, da se ta . Proga otvori z ozirom na njen veliki gospodarski pomen nele za Prekmurje, marveč tudi za celo Pomurje in ljutomerske in ormoške gorice. Trgovstvo je na občnem žboru Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo, ki se je vršil 25. maja 1.1. v Kočevju, razpravljalo o važnosti te proge in sprejelo naslednjo resolucijo: »Gospodarski krogi Prekmurja so ze vsa povojna leta poudarjali nujno imn pretiranosti — do ironije. V. Stergar. II. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA (JUGOSLAVIJA). Žalec v Savinjski dolini, dne 31. maja 1930. Po dolgem času je nastalo zaželjeno toplo vreme. Stanje nasadov je jako različno. Rastlina je 1 do 3 m visoko zrastla — vendar je vobče za obilo 14 dni v razvoju zaostala. Razen sporadičnega napada po bolhaču so kulture brez vsakega mrčesa. V zadnjem času je postajalo povpraševanje po lanskem pridelku živahnejše. Nekateri hmeljarji so pa odbili ponudbe, ker so jim bile prenizke. Društveno vodstvo. ALZAŠKO HMEiLJSKO POROČILO. (Kupčija je zadnji teden malo poživela, kakor v 'Nurnbergu in Zatecu. Plačevalo se je za alzaško blago od Frs. 50'— do 200’—, za savinjsko Frs. 180-— tranzitno, za 50 kg. V predkupčiji se je plačevalo od 200— do 300’— za 50 kg. Glasom uradne statistike so se to leto alzaški nasadi zmanjšali od 3000 ha na 2200 ha, povprečno za 27%. Predvojni nasadi so merili 4000 ha, leta 1918 2200, leta .1928 3100 ha, leta 1929 3000 ha in sedanji ca. 2200 ha. — Uvoz je znašal lansko leto skupno 41.736 q (vedno po 50 kg), izvoz 31.184 q. Uvozilo se je iz Češke 23.234q, iz iNemčije 9320 q, iz Jugoslavije 4914 q (od teh po tvrdki Lavrič & Oie. ca 40%), iz Belgije 2504 q, ostalo iz Amerike in drugod. — J. L. jijiu poročila Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 30. maja 1930 je bilo pripeljanih 372 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 115 do 175 Din, 7 do 9 tednov 200 do 250, 3 do 4 mesece 300 do 380, 5 do 7 mesecev 450 do 580, 8 do 10 mesecev 650 do 880, 1 leto stari 1000 do 2200 Din; 1 kg žive teže 11 do 12-50, mrtve teže 17 do 18‘50 Din. Prodanih je bilo 260 "svinj. TRG JAJEC. Zadruga za eksport jajec v St. Juriju ob južni (železnici poroča: Nakupne cene so nespremenjene. Inozemstvo je bilo pred kratkim rezervirano, kar pa ni moglo vplivati ha tukajšnji trg. Dovoz je nekoliko pičlejši. Kvaliteta blaga je zadovoljiva, vreme ugodno. — Kakor vemo, je šel eksport v zadnjem času zlasti v Švico in v Nemčijo. Izdelava 642 letnih oblek. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo ofertalno licitacijo za izdelavo 642 parov letne obleke. — Licitacija bo 3. julija t. 1. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije. Kavcija (5% oziroma ino-zemci 10%) se mora položiti najkesneje na dan licitacije pri pomožnem uradu poštne direkcije v sobi štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji. Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. junija 1930 ponudbe glede dobave 6 komadov polnih gumijevih obročev za tovorni avto; do 23. junija t. 1. pa glede dobave navadnih kuhinjskih lijakov, svičnih sifonov in medenih rozet. — Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 11. junija t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov stekel za bencinske svetiljke. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 generatorja. — (Predmetni oglasi iz natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 12. junija t. 1. se bo vršila pri Ra-čunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 7 kompletnih garnitur koles za avtomobile; dne 16. junija t. 1. pa glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dne 16. junija t. 1. se bo vršila pri In-tendanturi Komande III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave lesenega in železnega orodja za pekarne. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni Intendanturi. KUVERTA DBIllBA I O. B. Tforeifa kuvert in konfekcija papirja / XJIIB tj AN A /:/ * Volartld pot t Karlov»ka c. | KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 VR1TUČJE L VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh VglETSIGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA Zaloga sveZa pra-Sene kave, mletih diiav in rudninske vode. Tolna in solidna postreiba! Zahtevajte cenik! šivalne stroje kole s« po ugodni ceni in tudi na obroke, dobite le pri tvrdki Ign. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. KRANJ prvovrstni prodajalec, dober knjigovodja, želi dobili nameščenje v trgovini z mešanim blagom. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Nasiov: ANTON JERMOL, Ponikv*.. čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Zaboje zelo lahke,raznih velikosti ali samo deščice 3 do 10 mm močne, pripravljene za izdelavo poštnih zabojčkov, dobavlja po naročilu in danih merah od 50 komadov naprej tvrdka IVAH ZAKBTHiK, LjBllijaili). Kshariilskiis Kupuj« tudi topolove hlode, zdrave, brei gri, SO od cm niprej. NOVO MESTO PODRUŽNICI: . KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA IESEMCE - FUŽINE IZDELUJE: Polfabrikate, valjano železo, okroglo, polokrofflo, kvadratno, ploščato, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vseh vrst, izdelke iz sive in iz jeklene litine, elektrode za električne peči. TISKARNA MERKUR UIIBUANA- GREGORČIČEVA 2^ -Telefon 2552 Knjig«, Časopisa* račun«, vizitka, kuverte, tabata, lepaka, letaka, earotllnice « s poljubnim Številom listov, barvotlske, c onika kakor tudi vsa drugo tiskovina dobavlja hitro ia po unsrah cena*. Za vetja naroiHa — kdilM klldgo tf i Urej. dr. IVAN PLESS. - Z. Trsovo - indu.trij.ko d. d. »MERKUR« kot »datelj, in ti.k.rja: O. MICHALEK, Ljubljana.