Ö	Kako z akcijskim raziskovanjem
^	izboljšati naCcrtovanje nadaljnjega
^^	izobraževanja in usposabljanja
^	Sonja Purgaj
^	Ravnateljica o š Mladika s Ptuja sonja.purgaj@guest.arnes.si
a a
a
>
Uvod
Področje moje akcijske raziskave je bilo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev šole. Zanj sem se odloČila ^	zato, ker sem doslej načrtovanje nadaljnjega izobraževanja in us-
i^j	posabljanja (v nadaljevanju Niu) preveč prepuščala naključnim
^	in individualnim odločitvam delavčev ter premalo upoštevala de-
janske potrebe šole. Poskušala sem odgovoriti na vprašanje, kako izboljšati načrt nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavčev šole. Za čilj sem si postavila pripravo razvojnega načrta nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavčev šole na osnovi analize stanja in ob sodelovanju vseh stro-^^^	kovnih delavčev šole.
CD
Osvetlitev raziskovalnega problema s pomoCCjo obstojeCCih ^	teoretiCCnih spoznanj in literature
^^	Niu je ena od pomembnih nalog strokovnih delavčev v šoli. To po-
udarja tudi Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, saj 53. in 57. člen te pogodbe pravita, da imajo delavči pravičo in dolžnost do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Erčuljeva meni (2008), da moramo pri učiteljih razvijati take oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki jim bodo omogočale, da se uspešneje in bolj samozavestno spopadajo z izzivi v današnjem izobraževalnem okolju. Pri tem so zelo pomembni učiteljeva osebna motiva-čija, njegovo sodelovanje pri načrtovanju pa tudi čeloten pogled šole na razvoj zaposlenih (Peček 2000).
Ključno vlogo pri načrtovanju in evalviranju tega področja ima ravnatelj, katerega vloga spodbujevalča učiteljeve strokovne rasti je nepogrešljiva (Fullan in Hargreaves 2000). Nalaga mu jo tudi šolska zakonodaja. V 56. členu kolektivne pogodbe piše, da program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe
VODENJE 2I2008: 109-115
zavoda doloci ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Prav tako je ravnatelj dolžan najmanj enkrat letno na strokovnem organu obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga skupaj s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda.
Metodologija
Akcijsko raziskavo sem Izpeljala po naslednjih korakih:
1.	na konferenci uCiteljskega zbora sem predstavila cilje akcijske raziskave in vlogo, ki jo imajo v njej strokovni delavci šole;
2.	pripravila sem vprašalnik za udeležence Izobraževanj (september 2007);
3.	tajnica je vse šolsko leto zbirala Izpolnjene vprašalnike, ki so jih strokovni delavci morali oddati skupaj z vrnjenimi potnimi nalogi (do junija 2008);
4.	pripravila sem porocilo o analizi vprašalnikov in o vsebini izobraževanja in ga predstavila na konferenci udteljskega zbora (junij 2008);
5.	strokovni aktivi so pripravili predloge za šolsko leto 2008/2009 (avgust);
6.	na konferenci udteljskega zbora smo sprejeli nacrt za leto 2008/2009 in zastavili smernice za naslednja leta (avgust, september).
Metode zbiranja podatkov
Podatke akcijske raziskave sem pridobila:
•	z analizo dokumentov,
•	z anketnim vprašalnikom za strokovne delavce šole,
•	z intervjujem s strokovnimi delavci šole.
Vzorec
V akcijsko raziskavo sem zajela:
•	strokovne delavce šole, ki so se v šolskem letu 2007/2008 nadaljnje izobraževali in usposabljali (22),
•	vodjo tima Mreže ucecih se šol 2,
•	pomocnico ravnateljice,
•	svetovalno delavko,
•	poslovno sekretarko.
Potek raziskave
Pred odhodom na seminarje in posvete sem strokovnim delavcem šole skupaj s potnim nalogom dala tudi vprašalnike z osmimi vprašanji, ki so jih, potem ko so se vrnili, izpolnjene oddali tajnici šole. Poslovna sekretarka šole je sproti vodila evidenco o udeležencih seminarjev, vsebinah le-teh in stroških. Evalvacijske vprašalnike za Mrežo ucedh se šol so strokovni delavci izpolnili na delavnici mreže, analiziral pa jih je tim mreže.
Sezname vsebin seminarjev za šolsko leto 2007/2008 sem povzela iz tabele o udeležbi na seminarjih, ki jih je vodila tajnica šole, za šolsko leto 2006/2007 pa iz Porocila o delu v šolskem letu 2006/2007.
Analiza podatkov in zapis ugotovitev
Analiza vprašalnikov
Vprašalnike je od 27 strokovnih delavcev, ki so se v šolskem letu 2007/2008 udeležili razlicnih seminarjev in posvetov, vrnilo 22 strokovnih delavcev. V clanku bom izpostavila le nekatere ugotovitve: 80 % jih je odgovorilo, da je izbrani seminar izpolnil njihova pricakovanja in da ga bi predlagali sodelavcem. 68 % udeležencev je lahko veliko pridobljenega znanja uporabilo pri svojem delu in kar 90 % jih je menilo, da bo izobraževanje izboljšalo kakovost njihovega dela v šoli. Le dobra tretjina je pripravljena znanje posredovati svojim kolegom v celoti, 40 % pa le delno.
Pri strokovnem izpopolnjevanju so strokovni delavci na prvo mesto postavili potrebo po znanju s podrocja reševanja disciplinskih in vedenjskih težav ucencev ter s podrocja dela z ucenci s posebnimi problemi, na drugo mesto pa ucne pristope za posamezna predmetna podrocja. Iz vsebin seminarjev, ki so se jih strokovni delavci udeležili v zadnjih dveh letih, ugotavljam, da smo delno zadovoljili potrebo po ucnih pristopih za poucevanje predmetov, premalo pa potrebo po delu z ucenci s posebnimi potrebami in s podrocja discipline in vedenja ucencev.
Nacrt za šolsko leto 2008/2009
Prinacrtovanju Niu za naslednje šolsko leto smo izhajali iz analize stanja. Ker ucitelji cutijo najvecje vrzeli v znanju s podrocja disci-
PREGLEDNICA 1 Evalvacija Niu
Ime in Naslov priimek
Termin Stroški
Evalvacija
Kje ste znanje, pridobljeno v tem programu, uporabljali pri svojem delu?
Ali ste znanje, pridobljeno v tem programu, predstavili sodelavcem, ravnateljici?
Ali bi ga pripo-roCali svojim sodelavcem?
pline in vedenjskih težav, uCnih pristopov za pouCevanje ter pou-Cevanja uCencev s posebnimi potrebami, smo pri naCrtovanju seminarjev za naslednje šolsko leto dali prednost prav temu. OdloCili smo se tudi za izobraževanje vseh strokovnih delavcev v mesecu avgustu, ko smo v okviru svetovanja Zavoda za šolstvo v šoli pripravili delavnico Individualizirani programi za nadarjene uCence. Izobraževanje za podroCje informacijsko-komunikacijske tehnologije (iKT) smo organizirali v šoli, in sicer v obliki krajših seminarjev, in upoštevali konkretne želje uCiteljev.
Dogovorili smo se, da bo vsak udeleženec izobraževanja:
•	sproti vpisoval evalvacijo v vnaprej pripravljeno tabelo v ra-Cunalniški obliki (preglednica i), kar nam bo služilo za naCr-tovanje v prihodnje,
•	vsebino na kratko predstavil na konferenci uCiteljskega zbora
•	in da bomo izvedli vsaj eno kolegialano hospitacijo.
Ugotovitve
Na zaCetku akcijske raziskave je bil moj cilj, da bomo poleg naCrta za naslednje šolsko leto pripravili tudi razvojni naCrt.
NajveC težav sem imela s tem,
•	kako posameznike, za katere menim, da imajo doloCene primanjkljaje v znanju, vkljuCiti v ustrezno izobraževanje;
•	kako sodelavce motivirati za kolegialne hospitacije;
•	kako v praksi preverjati uporabo pridobljenih znanj.
Zato sem sprejela naslednje odloCitve:
•	da bom v naCrtovanje vkljuCila aktive in svetovalno delavko;
•	da bom podrobneje predstavila stroške izobraževanja;
•	posameznikom, ki so se veliko izobraževali, bom individualno predstavila, v katera izobraževanja so bili vkljuCeni in koliko sredstev so porabili;
112
•	posameznikom, ki imajo težave pri pouku, sem sama ponudila določene vsebine izobraževanja;
•	za kolegialne hospitacije sem se sproti dogovarjala z učitelji in jim omogočila ustrezne termine;
•	z Vrtcem Ptuj sem se dogovorila za kolegialne hospitacije učiteljic prvega triletja in vzgojiteljic najstarejše skupine otrok v vrtcu;
•	učitelje bom motivirala, da me bodo povabili k spremljanju pouka, ko bodo uporabljali na novo pridobljeno znanje;
•	na konferencah bomo več pozornosti posvečali poročanju posameznikov, ki so se udeležili različnih seminarjev in posvetov;
•	predstavitve s seminarjev in posvetov morajo biti stalna naloga strokovnih aktivov.
Strokovni aktivi so se v načrtovanje dejavno vključili. Že junija smo imenovali vodje strokovnih aktivov za naslednje šolsko leto in predstavila sem jim cilj načrtovanja. Zadnji teden v avgustu sem celoten kolektiv znova spomnila na ugotovitve analize. Aktivi so pregledali ponudbe programov za Niu in nato po imenih in naslovih programov pripravili sezname udeležencev. Več učiteljev se je o izbiri teme posvetovalo z mano, nekateri pa so hoteli svojo izbiro le utemeljiti. Prav tako so bolje pripravili izračun stroškov. Posamezniki ali manjše skupine so načrtovali izobraževanje o naslednjih temah: Didaktika zgodnjega poučevanja angleščine in nemščine, Ekologija za boljši jutri, Holistčni pogled na nadarjenost, Izbrana poglavja iz informatike, Krepitev socialne kompetence učiteljev, Kako učence naučiti učiti se, Komunikacija pri pouku matematike, Načrtovanje in izvajanje likovnih nalog v prvem triletju, Ples v sodobni šoli, Poslušanje glasbe, Razvijanje opismenjevanja v prvem triletju, Retorika v šoli, Vzgojni načrt, Začetni seminar za vodje otroških folklornih skupin, Zborovska šola, Poučevanje novejše zgodovine - osamosvojitev Slovenije, Knjižničarska vzgoja, Priporočljiva prehrana za mladino, Dokumentacija v oš. Ugotovila sem, da so strokovni delavci vsebine izobraževanj izbirali zelo kritično in upoštevali potrebe šole. Kot prednostno nalogo so si zastavili tudi izmenjavo izkušenj in mnenj s kolegi ter kolegialne hospitacije.
Pomen in priporoCCila
Z vključitvijo v skupino akcijskega raziskovanja sem veliko pridobila. Naučila sem se, da na hitro in z velikimi koraki ne moremo
uvajati sprememb in izboljšav. Usmerila sem se na del enega področja, o katerem sem več razmišljala, in z vključevanjem učiteljev v pripravo analize in načrtovanja laže spreminjala dotedanjo prakso. Vse to pa mi je omogo čalo tudi profesionalno rast.
Akčijsko raziskovanje bom pri uvajanju sprememb in izboljšav na šoli prav gotovo še uporabljala. V tej raziskavi mi je veliko časa vzelo zapisovanje ugotovitev. Verjetno bom s prakso nekatere stvari lahko poenostavila, predvsem pa bi morala v sodelovanje še bolj vključiti sodelavče.
Ugotovila sem, da je ak čijsko raziskovanje zelo primeren na čin dela pri uvajanju izboljšav na šoli, saj bolje razumemo prakso in jo tudi izboljšujemo. Zanj bi se morali na črtno usposabljati tako ravnatelji kot učitelji, saj je uvajanje sprememb in izboljšav na šolah postalo stalniča. (Če si želimo biti avtonomna šola, moramo spremembe izvajati sami, in to z lastnimi spretnostmi. Pomembno pa je tudi, kot pravi Sagor (v Brejč in Er čulj 2008), da ak čijsko raziskovanje pove ča ob čutek samozaupanja in da z njim usklajujemo teorijo in prakso. Na naši šoli smo se z ak čijskim raziskovanjem ukvarjali že v inova čijskih projektih, prav tako pa nas k temu silijo nenehne izboljšave, kijih izvajamo v okviru potrjevanja čertiflkata kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Prepri čana sem, da bomo sposobni širiti krog strokovnih delavčev, ki si bodo upali spreminjati prakso s pomo čjo ak čijskega raziskovanja.
Literatura
Brejč, M., in J. Erčulj, ur. 2008. Ravnatelji raziskujejo svoje delo: akcijsko raziskovanje. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Erčulj, J. 2008. Opolnomočenje za današnje izobraževalno okolje. Vzgoja in izobraževanje 39 (3): 4-8.
Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije, št. 52/1994, 49/1995, 34/1996, 45/1996, 51/1998, 28/1999, 39/1999-zMPUPR, 39/2000, 56/2001, 6^2001, 78/2001, 56/2002 in 52/2007.
Pe ček, P. 2000. Z razvojem zaposlenih do boljše kakovosti. V Raznolikost kakovosti, ur. A. Trnavčevi č, A. Trtnik-Herle č, in S. Ron čelli-Vaupot, 83-98. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Priloga: Vprašalnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju -
2007/2008
1. Ali je seminar izpolnil vaša pri č akovanja? a) da b) ne ) delno
2.	Ali bi ga priporočali svojim sodelavcem?
a) da b) ne
3.	Koliko boste lahko znanje, pridobljeno v tem programu, uporabljali pri svojem delu?
a) veliko b) srednje c) malo d) nič
4.	Ali ocenjujete, da boste z novimi znanji izboljšali kakovost svojega dela?
a) da b) ne c) ne vem
5.	Koliko je program prispeval k vašemu boljšemu razumevanju vzgojno-izobraževalnega dela?
a) veliko b) srednje c) malo d) nic
6.	Ali nameravate znanje, pridobljeno v tem programu, predstaviti kolegom/sodelavcem, ravnateljici?
a) veliko b) delno c) ne d) utemeljite:
7.	Koliko je program vplival na vašo osebnostno rast in razvoj?
a) veliko b) srednje c) malo d) nic
8.	Glede na svoje potrebe po strokovnem izpopolnjevanju, prosimo oznanite, koliko potrebujete strokovno izpopolnjevanje na vsakem od spodaj navedenih področij (1 - ni nobene potrebe, 2 - nizka stopnja potrebe/malo, 3 - srednja stopnja potrebe/srednje, 4 -visoka stopnja potrebe/veliko):
a)	vsebine in standardi uspešnosti pri mojem predmetu (predmetih);
b)	metode ocenjevanja znanja ucencev;
c)	vodenje razreda;
d)	znanje in razumevanje področja mojega glavnega predmeta;
e)	znanje in razumevanje ucnih pristopov (posredovanje znanja) na področju mojega glavnega predmeta;
f)	racunalniške vešcine za poucevanje;
g)	poucevanje učencev s posebnimi ucnimi potrebami;
h)	disciplinske in vedenjske težave;
i)	šolsko vodenje in uprava;
j) poucevanje v ve^kulturnih okoljih; k) svetovanje učencem; l) drugo.