St 225. V Ljubljani, sreda dne 2 oktobra 1918, Leto II. NAPREJ lipovi Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Dredntžtvo ln upravnljiro t Ljubljani, Frančiškanska ulica fitev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti i dostavljanjem na dom la celo leto K 42'—, la pol leta K 21'—, za četrt leta K I0-50, za mesec K 3-50. Za Nemčijo celo leto K <6, n oatalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: R n os top n* petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1‘—; razglasi in poslan« vratiča po 60 r; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije xa list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Državni zbor. Dunaj, 1. oktobra. Pod mogočnim vtisom balkanskih dogodkov se je avstrijski parlament zopet sestal. Obenem se je zvedelo, da je sklenil Češki svaz, da se noče pogajati z nobeno avstrijsko vlado. V tem razpoloženju je smatral dr. GroB za potrebno, da je izrazil svojo voljo do odločnega vztrajanja. Ledena tihota je zavladala po zbornici in ničesar se ni ganilo v veliki dvorani. Šele, ko je končal svoj govor s trikratnim »Hoch« na cesarja, so se mu odzvali nemški nacionalci in krščanski socialci. I^avnotako se je ponesrečilo ministrskemu predsedniku Hussareku, da bi bil dosegel s svojo »izjavo«, ki ni ničesar izjavila, kak . uspeh. Cehi in Jugoslovani so ga neprestano prekinjevali s hudimi medklici in zasmehovanjem, ne da bi se bili Nemci potegnili zanj. Govoril je najprej o resnem položaju, ki je nastal vsled bulgarsko-ententinega premirja, govoril je o miru, o Poljski, pri čemer je tajil vsako zavojevalno politiko, nakar je dobil od socialnih demokratov odgovor: Prepozno! Iste besede so mu zabrusili tudi Jugoslovani, ko je govoril o Bosni in o Cehih in se izrekel o potrebi avtonomije avstrijskih narodov. Njegove izjave o prehranjevalnih razmerah so izzvale nezadovoljnost, pri čemer je dobil v odgovor besede: Lakota! Salve smeha so polnile zbornico, ko je dejal, da so se Ogri načelno izrekli za pripravljene, da pošljejo ^živila. Izvzemši medklice in zasmehovanja Cehov in Jugoslovanov je izzval govor splošno apatičnost in tudi zaslužil ni več. Dogodki nas prehitevajo, toda avstrijska vlada uporablja besede in daje predloge, ki bi nam bili utegnili koristiti pred petimi leti. Danes se je sestal po daljšem odmoru zopet enkrat državni zbor. Dvorana in galerija sta prenapolnjeni. Predsednik otvori sejo z nagovorom, v katerem je izjavil: Breme, ki ga je naložila prebivalstvu domala petletna vojna, je postalo skoro neznosno. Zelja po končnem, častnem miru je nezmerna. Centralne države so ponovno izrazile svojo pripravljenost za mir, ne da bi bile prejele kak odmev. Svesti si svojih dolžnosti napami narodu in domovini moramo zbrati vse svoje moči, da pridemo slednjič do zadovoljivega konca. Nato je sklenil svoja izvajanja z običajnim poklonom pred »nezlomljivo zvezo z Nemčijo«. Nato je prevzel besedo ministrski predsednik baron Hussarek in izjavil naslednje: Pri razmotrivanju celotnega položaja se moramo ustaviti najprej pri dogodkih v B u 1 -g a r i j i. Kakor je visoki zbornici znano, je bila prisiljena naša dosedanja zaveznica Bul-garija skleniti premirje. S tem je nedvomno tudi položaj monarhije na jugovzhodu resno ogrožen. Toda nikakor se mi ne zdi, da bi smatral položaj za kritičen. V zvezi z Nemčijo so bili storjeni primerni koraki, tako da lahko z mirnim srcem gledamo na potek dogodkov na Balkanu. Tudi na balkanskem bojišču stoje naše čete rama ob rami z nemškimi, in tudi tam bomo moško izkazali medsebojno zvestobo in trdno zvezo. (Češki medklici: Stran od Nemčije!) Ministrski predsednik je prešel nato k mirovnemu vprašanju. Govoril je o grozotah vojne, ki nas silijo, da iščemo pomočke in pota za sporazumen mir pri sovražnikih. Monarhija je mnenja, da je možnost za to dana, treba pa je, da se temu naziranju pomore do zmage. Posebno resen korak v tem oziru po-menja nota grofa Buriana. Pametna podlaga za preureditev mednarodnih razmer, da bo vsem narodom in deželam osigurana eksistenca, je samo sporazum, ker bi vsaka dru-ua rešitev te vojne pomenjala za premaganca za dolga desetletja nepopravljivo katastrofo. Poljsko vprašanje je zgrajeno že na pro-klamaciji obeh cesarjev z dne 6. novembra 1916 in Poljska se bo skoro smatrala za neodvisni faktor v evropski politiki. Ona vprašanja, ki nastanejo iz razmer do sosedov bomo reševali potoni pogajanj. Kako pa si hoče Poljska urediti končnoveljavno obliko svoje državnosti, je prepuščeno njeni prosti samoodločbi. Znano je, da so na Poljskem samem struje, ki žele uresničenja neodvisnosti v ožji priključitvi k monarhiji, in ne more se nam vzeti za zlo, če zavzemamo na avstrijski strani napram takim stremljenjem simpatično stališče in skušamo s svojo naklonjenostjo olajšati pota. Prosto samodločbo Poljakov cenimo brezpogojno in zahtevamo le, da se upošteva na drugi strani tudi tedaj, če se izide v ugodnem smislu za nas. Tudi o jugoslovanskem vprašanju je razpravljal baron Hussarek. Dejal je med drugim: Tudi razmerje Bosne in Hercegovine je tako, da moramo že danes posvečati svojo skrb bodoči ureditvi. Bosna, katero je naše delo odprlo kulturi, je postala naša vsled misije, ki jo je nam poverila Evropa. Mi bomo smatrali Bosno tudi še nadalje za del monarhije. To nas dovede do druzega problema, ki se tiče monarhije. ' ^».d naše okupacije so prišle te dežele v zunanje razmerje do monarhije. Znane razmere v začetku tega stoletja so dovedle do aneksije, torej do razmerja, o čegar legitimnosti ni nikdar nihče dvomil. Aneksija ni izpremenila položaja niti na zunaj, niti na znotraj. Bosna ni bila ne avstrijska, ne ogrska, ne skupna dežela, kar vsled dualizma tudi ni mogla biti; postala je neločljiv del monarhije, državnopravno pa nedifiniran neu-trum. Današnji čas pa zahteva tudi tu reda. Zato hočem govoriti o principih, ki vodijo avstrijsko vlado v tem oziru. Nikakor ne nameravamo svoje pravice do teh dežel opustr.i ali pa zamenjati. Mi smo pošteno delali za razvoj teh dežel, pretrpeli smo aneksijsko krizo in v svetovni vojski smo bosansko mejo branili kot svojo. Zato se vprašujemo: Kako bomo varovali interes prebivalstva .11 interes monarhije? In tu se nam vriva misel, da historični razvoj, ki je državnopravno ločil Bosno, Hrvaško in Dalmacijo, ne odgoyarja več upravičenim zahtevam prebivalstva, ampak da se tu poraja proces zedinjenja, katerega ustavljati Avstrija ni poklicana. Rešitev bosanskega vprašanja more biti samo naravna. Tudi na tem nolju se moramo ozirati na legitimne interese prizadetih narodnosti. Tako dobimo okvir, v katerega lahko položimo različne slike. Pri tem se moramo pa tudi ozirati na interes monarhije. Avstrija je na gospodarskem in kulturnem polju toliko storila in za obrambo teh dežel toliko krvi prelila, da se ne more odpovedati svojini interesom. Bosno smo priklopili kot del Avstro-ogrske in dežela ostane nevtralna. Naša doba zahteva red. Nastaja vprašanje, kakega razvoja bo deležna ta dežela. Zadrževati ga pač LISTEK. Na trgu. Včeraj smo imeli deževno vreme. Danes je lep jesenski dan. Šel sem na trs. Trg je živ. Polno je na njem šotorov in pod šotori polno jerbasov z lepo naloženim in razloženim vsakovrstnim sadjem, ki se šopiri pred lačnimi očmi nebrojne množice. Tu trtne jagode, ki se svetlikajo kakor debeli biseri ob toplih žarkih zlatega astra, tam rumene breskve poleg črnih češpelj. Tu lepi in okrogli trebuški maslenih hrušk, tam zopet cvetke in črne smokve z resnim poljubčkom im odprtih ustnih rdečega .Robčka. Ej, kako je lepa jesen, kako lepo in žarko je njeno solnce, kako je sladak nektar njenih sadov. Trg v leseni, to je kakor dete v skrbnem materinem naročju, i nosi s seboj dih življenja in veselja. Ob trgu je stalo vpreženo v majhen koleselj drobno ■ -"kT * rCtJ sek°i io imelo umazan jerbas, iz katerega h j11SP z°ba,° gnile češplje. Češpelj je bilo dosti in to °i *Jusetu všeč. Mirno in skrbno je zobalo in se od a \ .i° aS‘l °J;r’0 r*0 množici, ki se je pehala na trgu, da dobi svo, delež jesenskega daru Dva raztrgana paglavčka sta prišla po trgu> Malft i„ revna oba. Em v sami srajčki, ki mu jc sef?ala do ko, len; njegov tovariš je nosil im sebi nekaj, kar je bilo hlačam podobno. Dosti je bilo na trgu sadja ali njima je bile vse prepovedano. Pred kljusetom sta obstala in ličici sta jima zažareli, 'kakor da sta istaknila vir človeške sreče. Hrez obotavljanja in brez bojazni sta prisedla k južini kljuseta in pričela zobati iz umazanega jerbasa gnilo sadje. Konjiček ju je pogledal in zobal še sam naprej. Nič ni protestiral in nobena kretnja njegova ni kazala, da bi bil nejevoljen, če mora deliti z drugimi svojo borno malico. Ko je pa zopet dvignil razmršeno glavo in se ozrl po trgu in po množici, so mi je zdelo, da vidim v njegovih očeh čut usmiljenja in čut ponosa nad svojo živalsko dobroto. »Vendar sem boljši od človeka«. Idila iz današnjih dni na trgu polnem sadja. Cez trg sta šla lačna paglavca. Ljudi sta se bala. Ljudje ne bi bili imeli usmiljenja do njiju. Konja, živine se nista bala. Kaj bi se jima zgodilo, da sta prisedla k mizi kulturnega človeka in hotela deliti z njim južitio? Čemu vprašam to? Vsaj smo pač ponosni, da nismo živina. Cigan. V Miljah je cigan okradel vojno kuhinjo. Seveda so ga prijeli in ga spravili v ječo. V ječi je mož izvedel, česa ga vsega dolže in kako so nagromadili število in vrsto ukradenih reči. I’o ga je užalilo in je sklenil, da se reši iz zagate kol.kor mogoče najbolje. V to svrho je poslal sodniku, ki je imel iialogo, da ga sodi, naslednje razbremenilno pismo: Spoštovani gospod sodnik! ** Res je, kradel sem, ali to ne gre, da bi človeku naprtili kazen tudi za reči, ki jih ni ukradel. Zakaj sem kradel? Zato, ker sem bil lačen. In sem res ukradel le toliko, kolikor sem pojedel. Pojedel in torej ukradel sem največ kilogram masla. Jaz imam namreč dober želodec. Obtožnica pa pravi, da sem ukradel tri kile masla. To ni res. Jaz sem pustil v kuhinji še veliko masla. Kam je šlo torej maslo, ki ga jaz nisem vzel in ga niso našli več tam? Nadalje sem pojedel šest hlebčkov kruha. V obtožnici se mi pa stavi v račun deset hlebčkov. Dobro vem, da sem pustil v kuhinji štiri hlebčke, od katerih imam pravico, če me dolže za vseh deset hlebčkov. Kdo jc vzel one štiri hlebčke? Nadalje mi stavite v račun osem skledic testenine (makaronov) z maslom. Pojedel sem pa le pet skledic. Kdo je pojedel ostale tri? In pa. Moštvo ni imelo makaronov z maslom zabeljenih za večerjo, marveč nozabcljeno zelje. Za koga so bili oni dobro zabeljeni makaroni? I11 pravim: Sedaj sem jako lačen. Ker se mo že dolži za toliko reči več kot sem jih v resnici pokradel, vem, da bom moral plačati vse, kar se mi stavi v račun, če že ne z denarjem, pa z večjim številom dni ječe. Zato so po pravici moje tudi one reči, ki jih nisem ukradel in ki jih bom plačal bodisi tudi le z ječo. To pa ne gre, da bi jemali meni, ubogemu ciganu, kar je mojega. Prosim vas torej, da mi pošljete sem dve kili masla, štiri hlebčke kruha in tri skledice makaronov z maslom zabeljenih. Zahvaljujoč se vam v naprej beležim Matija Levakovič. Mož je mislil popolnoma logično. Ne vemo pa, ali je taka logika ugajala tudi sodniku. Cigan namreč ne ve, da ni prepovedano krasti, marveč je prepovedano se dati vjeti zaradi tatvine. ne moremo iti ne maramo, a biti more le v interesu plemen, varovati pa moramo avstro-ogrske interese. Preveč smo opravljali kulturnega dela, preveč je teklo avstroogrske krvi, preveč je častitih spominov, da bi se mogli sprijazniti z mislijo odpovedi. (Poslanec sodrug Soukup: 30.000 obešenih tvori častivredne spomine.) Moramo dobiti sigurnost, da ne bomo trpeli škode in da bo naše gospodarsko stališče varovano. Nikdo nas ne bi mogel prisiliti, da se odpovemo svojih pravic. Doseči se da vse le potom razprav. Zasigu-rati se moramo, da bodo storjeni dogovori, ki odgovarjajo interesom monarhiic. Da gre za enkrat le o pripravljajočih korakih, je gotovo. Vse se vrši po ustavnih potih in načelih samodločbe. O finančnih vprašanjih govoreč, sc je dotaknil ministrski predsednik vprašanja prehrane. Dovoza od zunaj se ne smemo nadejati in ga previsoko ocenjevati. V Romuniji je bila žetev slaba in z Ukrajine se ni posebnega nadejati. O avtonomiji narodov je rekel ministrski predsednik, da nas koraki zgodovinskih dni silijo, da ne pozabimo nalog bližnje bodočnosti. Nobena zgradba nima trajne vrednosti in mi se ne moremo še dalje odtezati razpravi o avtonomiji narodov. (Medklici pri Cehih in Jugoslovanih.) Reklo bi se, da hočemo zgodovinski razvoj države zadrževati, če bi sc pro-tivili tem zahtevam. Že v prejšnji narodno nezavedni dobi smo opažali početke narodne avtonomije. Tej ni delala država nikoli nika-kih ovir. Pač pa jo je gojila bolj nego katerakoli država na svetu. Upamo, da se avtonomija še izpopolni in izboljša. Ni lehko •— pet desetletij to dokazuje — najti pravo pot. Težko je delati v tako nemirnem in neugodnem času. Izpolnitev zahtev enemu narodu, pomeni za drug narod morda vlado tujcev. Tudi financ se je dotaknil gospod ministrski predsednik v svojem govoru. Med vsemi nalogami zbornice je pred vsem finančno vprašanje izredne važnosti. V vojnem času se morajo tekoči stalni izdatki vštevši izdatke za pokritje dolgov ravno tako pokriti z rednimi dohodki kot v mirovni dobi. Prejšnja vlada je predložila celo vrsto davčnih načrtov in ne morem dovolj nujno prositi, da jih zbornica čimprej reši. Ministrski predsednik opozori na nove davčne predloge, ki jih bo kmalu predložil zbornici finančni minister. Glede predloge tekočega davka na imetje pripominja, da bo to dopolnilni davek našega dohodninskega davka. Poživlja, naj se opusti pri reševanju financ vse, kar politično loči, ker gre ne samo za koristi d/žave, temveč za one vsakega državljana. Šele ureditev financ nam bo omogočila reševati one naloge, ki jih mora sprejeti zbornica v svoj delovni program. Glede prehrane je dejal baron Hussarek, da je žetev splošno dobra, posebno ječmen in oves. Polna krušna količina se še ne more uvesti, ker ni mogoče dobiti zanesljivega pregleda čez množine žita, ki so na razpolago za celo gospodarsko leto. Letina pa je bila v nekaterih deželah slabša kot se je pričakovalo. Tihotapska kupčija je postala resna nevarnost za državno preskrbo in jo bo treba energično zatreti. Radi neugodne žetve Rumunija ne bo veliko dobavila. Tudi iz Ukrajine ne bo veliko in primanjkljaj naj krije Ogrska. V teku pa so akcije za prehrano srednjega stanu, državnih uslužbencev in otrok. Malodušnost ni na mestu. Po predlogu predsednika sklene zbornica, da se odgodi debata o vladni izjavi, v zvezi s prvim branjem predlogov glede mirovnega vprašanja, kot prva točka dnevnega reda do jutrajšnje seje. ____________ Razvoj v Nemčiji. V Nemčiji se nekaj pripravlja. Za nekatere ljudi je važno vprašanje, kaj se godi zunaj v državi: ali stopijo j socialni demokratje v vlado ali ne. Galvna stvar pa je, je-li' bo božja miloščina nadomeščena s samozavestno demokracijo. Skoro štiri leta je šlo tako počasi, ali v petem pa ne more iti tako dalje. Zvest svoji nalogi kot vladar hoče nemški cesar svoje pridne deželne otroke nagraditi za | njih hrabrost v vojni, s tem da jim je obljubil več pravic. Dne 17- julija 1917 je izšla cesarska naredba, v kateri je obljubil pridnim Prusom enako volilno pravico za pruski deželni zbor. 2e leto in dan čakajo Prusi na izpolnitev j te obljube, toda ne more se uresničiti: cesarju najzve- i stejši o božjem poslanstvu pruskega kralja prepričani : ljudje na Pruskem menijo, da stara Prusija ne prenese j toliko demokracije, in tako so odklonili na podlag, raz- ; rednih predpravic v pruskem deželnem zboru sedeči go- spodje junkerji in Vsenemei, pritrdilo cesarjevi obljubi , in jo onemogočili. Odstranitev razredne volilne pravice j na Pruskem ni le prusko temveč nemško vprašanje. ! Prusija ima vodstvo nad nemškimi zveznimi državami, ; tedaj ji ni vseeno, kakšna deželna vlada tam obstoji. j Junkerji in vsenemški zgornji Prusi se boje za svojo j vlado. Cim bolj se je vojna sreča nagibala Nemčiii, tem bolj so bili predrzni: Zanje je v vojni vse Hindenburg, ki je sam Prus, vsi drugi izpolnjujejo, tako mislijo, le svojo podložniško dolžnost. Vendar je postala z vojnimi leti vojna tudi za brumno Nemce,'vštevši Pruse, vedno bolj neznosna, pa so prišli bolj in bolj do prepričanja, da cesarska vlada ne dela to, kar bi moglo dovesti do miru. To razpoloženje je postajalo močneje, in zdi se, po umiku čet na zapadni fronti, da je precej naraslo. Seveda nemškemu narodu se je prevečkrat obljubljala nasilna zmaga nemških čet. Dve fazi sta sc pri tein posebno odlikovali: pričetek neomejenega podmorniškega boja in po brest-litovskcm miru napovedana ofenziva. Doba, v kateri bi morali priti do zmage, je deloma že davno minila in tako stoji Nemčija vnovič pred vojno zimo. To razburja duhove. t 2e v prejšnjem letu so zahtevali meščanski in social-nodemakratični krogi, naj bi se dal državnemu zboru vpliv na zunanjo in notranjo politiko. Imenovalo se je nekaj parlamentarcev ministrom in s tem naj bi bilo o-pravljeno. S tem pa se nemški narod sploh ne more zadovoljiti in zahteva parlamentarieno vlado, to se pravi: iz zaupnikov poslancev sestavljeno vlado. Doslej tega na Nemškem ni bilo. Zgodilo se je večkrat, ko sta imela ' vlada in parlament težkoče, da je cesar odpustil vlado, na njeno mesto pa imenoval še bolj poslužno. Poleg tega pa je cesar, ne oziraje se im parlamentaričue dogodke, vodil svojo lastno politiko. Tudi v vojni je delal tako do zadnjega. Ako je državni kancler govoril o sporazumnem miru, tedaj je cesar neposredno nato govoril o zmagi »njegovih« hrabrih vojakov. Razume se, da je to tudi i pridnim Nmcem že zoprno in da hočejo le-ti v politiki j imeti odločevalno besedo. (Bela lisa.) (Arbw.) Vojna poročila. Avstrjsko vojno poročilo. Dunaj, 1. oktobra. Uradno se razglaša: Na albanski fronti krajevni boji. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Strahovita bitka na zapadu. Berlin, 1. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Naša nova fronta na Flaiiedrskem gre v smeri v lanski flandrski bitki zgrajenih zadaj ležečih postojank od Handzaerne, zapadno mimo Rousselae-re, čez Ledeghem in Cheluive proti Wervicqu in potem v dolini Lyse proti naši stari postojanki pri Armentiere-su. Sovražnik je napadel včeraj popoldne med Rousse-lacro in Wervicq. Bil je zavrnjen pred našimi črtami. Razen Belgijcev in Angležev smo ujeli včeraj tudi Francoze. Sunki sovražnika meti Fleurbaixom in Hulluchom in delni napadi proti višinam Fromellesa in Aubersa so se izjalovili Na obeh straneh Cambraija so nadaljevali Angleži čez dan svoje napade. Dopoldne se ie posrečilo njihovi novo zastavljeni kanadski diviziji začasno napraviti sunk mimo Cambraija na Ramilliers. Pod vodstvom generala Fritscha je vrgla virtemberška 26. rezervna divizija, ki se je posebno izkazala v bojih med Arrasom in Cambraijem, sovražnika zopet nazaj na Tilloy. Tudi južno Cambraija smo docela držali svojo postojanko proti večkratnim navalom sovražnika. — Armadna skupina generala Boehna: Na obeh straneh Le Chateleta je sovražnik popoldne zopet obnovil svoje napade med Vend-huillm in Joncourtom. Tudi južno Joncourta in južno Šomme so se razvili zvečer silni boji. Napadi sovražni- ( ka so bili povsod zavrnjeni. — Armadna skupina nem- j šlcega cesarjeviča: Proti našim črtam med Aisno in Veslo ter preko Vesle med Breutlom in Joncheryjtmi je naperil sovražnik silne napade. Kljub večkratnemft navalu so se izjalovili razen delnega uspeha, ki je privedel sovražnika na višine severno Breuila. V Champagni se je omejeval sovražnik na delne napade vzhodno Suippesa pri Ste. Marie a Py, severno Somme Py in proti našim novim črtam, ki smo jih zasedli ponoči severno Avro in Marvauxa. Bili so zavrnjeni. Pri Ste. Marie a Py smo ujeli pri tem dve francoski stotniji. Z močnimi silami so napadli Amerikanci vzhodno Argonov. Ognjišči bojev sta bili zopet Apremont in gozd Montrebeau. Sovražnika smo povsod odbili. Tudi včeraj je imel zelo težke izgube. — Armadna skupina generala von Galhvitza: Na zahodnem bregu Moze je ostalo bojno delovanje omejeno j na motilni ogenj. Infanterija, pijonirji in artiljerlja so ena-! ko udeležene uničenja številnih sovražnikovih oklopnih vozov. Berlin, 1. oktobra zvečer. Ljuti sovražni napadi na Flanderskem, ob obeh straneh Cambraija in v Chain pagni so bili zavrnjeni. Bulgarsko vojno poročilo. Sofija 1 oktobra. Poročilo bulgarskega generalnega štaba z dne 30. septembra. V zmislu določ.l sklenjenega premirja so bile vojaške operacije danes ustavljene. Francoski podmorski čoln potopljen. Ženeva, I. oktobra. Iz Pariza prihajajoča poročila potrjujejo izgubo francoskega podmorskega čolna pred Kotorom v Dalmaciji. Boji v Palestini. London, 30. septembra. Vojno poročilo iz Palestine: Skupno število do 29. septembra dobljenih ujetnikov znaša 50.000. Število uplenjenih topov se je zvišalo na 326. Politični pregled. • Ministrski svet. Predvčerajšnjim se je vršil na Dunaju ministrski svet, ki je trajal celi dve uri. Pečal se je s pripravami za otvoritev državnega zbora. Intrige proti načelniku jugoslovanskega kluba, i Kranjska deželna vlada ic razposlala sledečo tajno o-! krožnico: »Zelo važno. C. kr. deželno prcdsedniStvo za Kranjsko. Št. 4965/Praes. Rovanje poslancev in voditeljev strank. Ljubljana, 31. avgusta 1918. Zelo nujno!« »Strogo zaupno!« Vsem gospodom predstojnikom c. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zvedel sem, da državni poslanec dr. Korošec baje vnčto agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rekvizicij. Vašemu blagorodju se naroča, da strogo zaupno poizvedujete v o-menjenih smereh in mi o uspehu zanesljivo poročate do 15. septembra t. 1. V poročilu naj Vaše blagorodje tudi naznani, ali dr. Korošec razen propagande za ustanovitev jugoslovanske države, ki jo je delal na raznih shodih na Kranjskem, tudi sicer kako agitira pro-i ti enotnosti države, pri čemer naj so navedejo konkretni j podatki. V obeh smereh naj se morda potrebne informacije ali poizvdbe dobe na n a i s t r o ž e j e zaupen način, zlasti naj sc opust^ kakršnokoli dopisovanje z orožniškimi poveljstvi, predstojniki občin itd. Za c. kr. deželnega predsednika: Laschan I. r.«. — »Slovenski Narod« pripominja: Razkrili bodemo šo interesantno Zvezo te okrožnice z velikopotezno intrigo c. kr. deželne vlade proti voditelju naše parlamentarne delegacije. — Korošec pri Hussareku. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je imel predvčerajšnjim daljši raz-j govor z ministrskim predsednikom o notranji in vnanji ■ politiki. Na razgovor je prišla tudi afera prof. dr. Lon-i čarja, obrtna šola v Trstu in zasledovanje jugoslovanskih j politikov s strani kranjske deželne vlade. Deželna konferenca nemške socialnodemokratič-no stranko na Koroškem se je vršila ono nedeljo v Celovcu. Udeležilo se ie je okolo sto zaupnikov delavstva na Koroškm in poslanec Vincencij Muchitsch kot zastopnik državnega strankinega zastopstva in štajerskega deželnega strankinega vodstva. Deželni zaupnik sodr. Groger jo je otvoril in pozdravil navzoče, na kar so bili izvoljeni v predsedstvo sodrugi Netzler in Lukas iz Celovca, Schatzmayr iz Beljaka in Luger iz Št. Vida. Sprejela se je resolucija o potrebi hitrega miru. — Predsednik Neutzler se je v toplih besedah spominjal umrlih, sodrugu Mahrerja in drugih umrlih sodrugov in sodružic. Po vo-litvi mandatne in volilne komisije je poročal sodr. Groger o stranki. Konferenca ic vzela njegovo poročilo na znanje. Dodatno k temu je opisoval sodrug Muchitsch težkoče s katerimi sc ie imelo boriti delavsko časopisje v splošnem. Sodrug Dimnig je poročal o blagajniškem stanju in sodrug Laschann o strankini kontroli. V debati so govorili sodrugi Melchior (Beljak), Hubmann (St. Vid). Lukas (Celovec), Wolf (Treibach), Schatzmayr (Beljak), sodružica kircher (Beljak), Gabriel (Spital), I uger (Št. Vid). Zaključno besedo je imel Groger. Predlog glede poročila o strankini kontroli in strankinem zastopstvu se soglasno sprejeme. V popoldanski razpravi ie poročal sodrug Sehatzmayr iz Beljaka o sklepih konference v Zellu ob jezeru in takoj nato je govoril sodrug Groger o spojitvi meščanskih strank in delavstva. V debato je posegel le sodrug Dimnig, ki se je pečal s konferenco slovenskih socialnih demokratov v Celovcu. Poročilo o težkočah življenske preskrbe in o stranki je ime! sodrug Lukas. V debato so posegli sodrugi: Neutzler, Melchior, Kircher, Hubmann, Gabriel, F.ich in Muchitsch. ki je zaključil debato z učnkovitim govorom. Nato je vložila deželna konferenca oster protest proti podražitvi mleka in hoče taisto preprečiti z vsemi dopustnimi sred-svi. Predsednik je v svojem končnem govoru poživljal k vztrajanju v boju za interese delavstva m zaključil konferenco ob sedmih zvečer. — Njen potek se mora zaznamovati kot zelo zadovoljiv, saj so e ra e pokazale koliko duševne moči Je med delavstvom, m kako globoko korcninijo sociulnodemokratičnc ideje vkljub vsem težkočam v delavstvu. Razdelitev Češke. Dne 1. oktobra bi imela izdi naredba o razdelitvi deželne upravne komisije v nemško in češko sekcijo, kar pomenja prvi korak k raztrganju dežele tudi v avtonomnem področju. Pod vtisom najnovejših dogodkov pa naredba baje ne bo razglašena. — Priprave za mirovna pogajanja. Začasni poslovodja Avstro-Ogrske v Haagu je 25. septembra po naročilu svoje vlade sporočil vnanjemu ministi u 10 andskemu, da bi Avstro-Ogrska rada vidola, da. sc o oei pic-stolica kraljice za taka pogajanja, kakor '■1 )u L’-vlada v svoji noti z dne 14. septembra predlagala. Vna- Štev, 225. NAPREJ. Stran 3. nji\jmiiister je na to odgovoril, da bi se čutila kraljica srečiio, če more dati svojo prestolico na razpolago obema strankama za taka pogajanja. .. Grof Tisza zopet pri cesarju. Grof Tisza, ki se je vrnil s svojega bosenskega potovanja, je prišel predvčerajšnjim na Dunaj, kjer je imel dolgo konferenco z vnanjim ministrom grofom Burianom. Po konferenci je bi! grof Tisza sprejet v avdijenci, v kateri je vladarju poročal o svojih vtisih z Bosne in Hercegovino in o razgovorih z jugoslovanskimi politiki. Tudi o vnanjem položaju se je govorilo. Po avdijenci se je Tisza posvetoval s Spitzmiillerjem o bosenskem vprašanju. Najresnejša ura za nemški narod. Zdi se, da bije nemškemu narodu najresnejša ura v tej vojni. V nemških političnih krogih nič več ne dvomijo, da je napočila ura odločitve. Tudi ako bi se položaj na Bulgar-skem preokrenil na bolje, smatrajo optimizem za nevarnost. Članki vseh listov izzvenevajo v proglas na narod, naj mirno, s krepkimi živci in samozaupanjem zre bodočim dogodkom v oči. Trenotni položaj je smatrati za •vojno krizo prve vrste. Parlamentarizacija nemške vlu- ^ krompirja |e, tos v našem okraju m n,t, za lastno preskrbo posameznih občin. Ali kljub temu se ne stori nobenega koraka da bi preskrbeli dokler je čas, krompir od tam, kjer bi se ga sedaj še dobilo. Sestavljajo takozvane pregledovalne komisije po vseli občinah, da pregledajo zaloge in zadostijo kontingentu krompirja. To bo trajalo najmanj en mesec dni; potem ko bodo uvideli, da krompirja res ni, bodo začeli šele študirati, kje bi se dobil, med tem pa bo prišla zima in krompir bo tudi tam kjer je sedaj, prodan pod rokami onim, ki imajo dovolj denarja, reveži pa bodo ostali brez blaga, ker če bi ga tudi dobili od prekupcev, bo cena taka, da delavec ne bo mogel kupovati. Pri teh razmerah kot so danes tudi najbolj poštena aprovizacija ne more obvarovati ljudi pred lakoto in poginom. Kajti mi vsi vemo, da odmerjene množine moke in drugega, kar se dobi, ne zadostuje za preživljanje, ljudi, ki nič ne delajo. Kaj pa še delavec, ki mora delati ravno tako kot takrat, ko je bilo vsega dovolj ali pa še bolj Ni so čuditi toraj, da ljudje zamenjavajo za živila obleko, pohištvo in skratka vse, samo da ostanejo pri življenju. Poglejmo v velika mesta. Na stotisoče delovnega ljudstva strada tam. Na drugi strani pa vidimo, da oni ki imajo dovolj denarja, žive ravno tako ali pa še bolj razkošno kot pred vojno. Dobi so vse za velik denar, toda kdor ga nima, ie revež. Ni n;oj namen danes razmotrivati, kako naj se temu od-pomore, ker sem gotov, da ne pomaga nič. Preostaja nam nič drugega, kakor zbrati svojo pamet in moči ter skušati doseči mir. Ako ne, pa poginiti, kakor pogine žival gladu, ki si ni znala pomagati, da bi se najedla. Ako razmišljujeuio žalosten položaj, v katerega so nas zavedli večletni reševalci in zastopniki ljudstva, potem pridemo zopet do zaključka, da je resničen samo pregovor, ki pravi: Pomagaj si sam in bog ti pomore. Poročilo se vzame v znanje. Slednjič je konferenca sprejela sledeče resolucije: I. Okrajna konferenca za idrijsko-Iogaški okraj najodločneje protestira proti mhiistrski odredbi glede prepovedi nakupovanja živil za lastno potrebo tudi tistim, ’ki nimajo njkakršnga lastnega pridelka, t. j. industrijskemu delavstvu. Konferenca zahteva, da se ta odredba takoj odpravi ali pa naj se aprovizacija uredi tako, da bo zadostovala življenjskim potrebam. Konferenca obenem protestira proti krivičnemu razdeljevanju živil po občinskih aprovizacijah ter zahteva, da se povsod izvoli v nadzorstvo za to sposobne ljudi, ki bodo nepristransko postopaji. H. Konferenca zahteva, da se občinsko gerenstvo za mesto Idrijo takoj odstrani ter razpišejo občinske volitve. Sočasno konferenca zahteva uvedbo splošne in enake volilne pravice za vse občinske zastope«in deželni zbor Kranjski. ’ III. Konferenca pozivlje vse zaupnike in somišljenike v idrijsko-logaškem okraju, da neumorno delajo, da se v vsakem kraju, kjer je le 10 sodrugov, ustanovi politična organizacija naše stranke, kjer te ni mogoče ustanoviti, naj se ustanovi vsaj podružnica Delavsko izobraževalnega društva »Svoboda« v Ljubljani. Obenem se poživlja vse zaupnike, da neumorno agitirajo za naš dnevnik »Naprej« in drugi strankin tisk. Konferenca vidi le v izobrazbi delavstva podlago za razvoj socializma na slovenksem, za-raditega smatra kot koristno, da se po vseh občinah prirejajo poučni shodi in predavanja, vsled tega konferenca poživlja izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke, ’da preskrbi potrebne poročevalce in predavatelje. IV. ' Konferenca izraža željo po takojšnjem miru na podlagi pravice in samoodločbe narodov. Konferenca zahteva samoodločbo tudi za svoj narod, ki naj se združi v suvereni državi S. H. S. Konferenca najodločneje protestira proti vsem nepoklicanim, ki hočejo Slovence odtrgati od bodoče jugoslovanske države. Konferenca izjavlja, da slovenski socialistični proletariat ne more tega pod nobenim pogojem dovoliti ter da bo proti tej nakani nastopal z vso svojo silo, ki jo ima na razpolago. V. Konferenca smatra za potrebno, da naša stranka sodeluje v Nrodnem svetu. vi. Konferenca najodločneje protestira proti neopravičenemu preganjanju profesorja dra. Lončarja samo radi tega, ker je vestno opravljal svojo dolžnost kot profesor in kot Slovenec. Želi, da bi vsi vplivni faktorji napravili potrebne korake, da se da dru. Lončarju potrebno zadoščenje za krivice, ki je je pretrpel. Konferenca izreka dru. Lončarju svoje iskrene simpatije, ter se mu zlasti idrijsko delavstvo zahvaljuje za njegovo delo na kulturnem polju. Ker se ni uihce oglasil k besedi, zaključi predsednik konferenco z živio-klici na mednardni socializem. Dnevne vesti. — Zborovanje državnih uslužbencev se je vršilo v nedeljo popoldne ob štirih v Mestnem domu. Udeležilo se ga je okrog 200 udeležencev. Sprejela se je resolucija: 1. Podvojitev draginjskih doklad od 1. junija 1918 naprej za vse aktivne in vpokojcne državne uslužbence. 2. Do- volitev nabavnega prispevka, ki naj se izplača vsako četrt leta, in sicer za samce 1000 K, za poročene 1500 K iti po 300 K za vsakega nepreskrbljenega otroka. 3. Dra-ginjske doklade naj se vštejejo v pokojnino do končne u-reditve plač. 4. Dvojna štetev vojnih let za povišanje v plači in pokoj. 5. Ureditev službenih, pokojninskih in preskrbovalnih prejemkov državnh uslužbencev in njih preostalih. 6. Razdolžitev državnih uslužbencev. 7. Prisilno zavarovanje vseh državnih uslužbecev in njihovih svojcev proti boleznim in nezgodi. 8. Znižanje vozihli cen za državne uslužbence, njihove žene in otroke, enako železničarjem ali častnikom. 9. Zvišanje diet, ponočnih pristojbin in honoriranj nadur. 10. Neposredno državno preskrbo vseh državnih uslužbencev z živili (enako težakom) in drugimi potrebščinami. 11. Za slučaj, da se odpravijo odredbe za varstvo najemnikov, naj prevzame država povišek stanarine. — Železniška nesreča se je zgodila dne 29. m. m. blizu postaje Logatec. Trčil je baje nočni brzovlak, ki je odhajal proti Dunaju, z nekim tovornim vlakom. Ali je povzročila nesreča kaj žrtev ni znano. — Tri dote po 260 K se podele iz ustanove Andreja Covacicha ubožnim, delavnim, neoporečnim dekletom, pristojnim v Trst, katoliške vere, ki se poroče s poštenim delavcem. Ena teli dot se podeli rojeni Barkovljanki, in če ne bi bilo take, drugi prosilki. Prošnje s krstnim listom, domovnico, izjavo, da ženin pripada delavskemu stanu, izpričevalom o gmotnem stanju in nravnostnim izpričevalom neveste in ženina naj se vlože na mestni magistrat. Ce se prosilka, kateri se podeli dota, ne poroči do 30. novembra 1919, zapade dota. —• Nezgode v Trstu. Dunajski brzovlak je povozil dne 26 m. m. ob polenajstih ponoči na južnem kolodvoru na Opčinah nepoznanega vojaka in ga tako razmesaril, da ga niso mogli spoznati. — Josip Grassi, 61 let star, delavec v Lloydovem arzenalu, je padel z nekega pet metrov visokega mosta, se precej poškodoval in si tudi pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnico. — Dvaintridesetletnemu Hermanu Piazza se .ie omračil um, da je začel na cesti kričati, da je cesarjev sin in da mu država dolguje še tri milijone kron. Reševalno društvo ga je prepeljalo v mestno bolnico. — Umor mlade vdove v Pulja. Petindvajsetletna Malija Perac ie vdova. Z;vela je pri svojih starših. Štiriintridesetletni brivec Herman Fuchs se jej je začel dobrikati. Ko mu je na njegovo prošnjo popravila obleko in mu jo prinesla v stanovanje, jo je napadel in menda hotel posiliti. Vdova je prikričala iz njegovega stanovanja, vsa v krvi in z ranami na prsih in na grlu. Kmalu nato je izdihnila. Fuchsa so zaprli. Na vprašanja ne da nikakršnega odgovora. — Tiskarski širajk v Inomostu. Dne 24. septembra so izročili tiskarski pomočniki svojfm gospodarjem memorandum, po katerem naj bj se draginjske doklade za Inomost pomaknile iz četrtega v peti razred. To zahtevo so tiskarnarji odklonili. Od četrtka ne izhajajo v Inomostu nobeni časopisi in počiva vse tiskarsko deio. — Darilo Čehov. Povodom svetovaclavskega dneva je nabrala Praga po cestah 90.000 kron za Češko Šolsko Matico in za Češko srce. — Koruza na Hrvatskem je zaplenjena, tako pišejo hrvatski listi.' Vsakdo, ki je pridelal koruzo, mora to naznaniti oblasti. — Delavska šola na Dunaju. Po štiriletnem presledku se zopet otvori na Dunaju delavska šola. Pouk bo trajal od srede oktobra do maja. V učnem načrtu so predavanja o narodnem gospodarstvu, zgodovini, socializmu, socialni politiki, strokovni organizaciji itd. Delavsko šolo bodo smeli posečati vsi organizirani delavci in delavke. —■ Gibanje zagrebških farmacevtov. V vrstah zagrebških farmacevtov se [ie zapri čel a akcija glede povišanja pfaič. — Sociolog in filozof Slmniel umrl. V Strassburgu je umrl profesor dr. Simmel, eden najpomembnejših filozofov in sociologov. Pisal je mnogo in na raznih popriščih. Zanimal se je za politiko, sociologijo, verstvo, politično zgodovino, umetnost in literaturo ter povsod na prav strokovnjaški način obdeloval zamišljene, dobro preštudirane stroke. Veda izgubi ž njim znamenitega zastopnika. — Slovansko časopisje pred vojno. Leta 1913. je izhajalo 214 ruskih, 156 čeških, 712 poljskih, 413 srbo-hr-vatskih, 359 bolgarskih, 138 slovenskih, 74 slovaških, poleg tega 278 ruskih časopisov; dnevnikov je izhajalo 42 srbo-hrvatskili, 378 ruskih, 87 poljskih 23 bolgarskih, 7 slovenskih in 4 slovaški. — Nemško vseučilišče v Belgradu? »Novine« pišejo: V Belgradu so vrše od 30. septembra do 12. Septembra vseučiliščni tečaji. Prirodoslovno filozoiska skupina: vse-učiliščni prof. dr. Richard Wettstein vitez Westerheim-ski in vseuč. prof. dr. Christian vitez Ehrenfelski. Zedinjene države severoameriške: prof. dr. Eduard Briick-ner. Problemi iz vsemira: prof. dr. Viktor Conrad. Zanima nas, v koliko bodo razširili ti »vitezi« kulturo v Srbiji.« - Tako pojmujejo Nemci dandanes samoodločbo narodov. Kot je razvidno iz liste profesorjev, so nastavnem sami nemški bratje. Srečna Srbija! Shodi. Pozor, železničarji! Dne 4. oktobra 1918 se bo vršil shod vseh železničarskih konsumentov kranjskih železničarjev, ki ga sklicuje podružnica prav. in strok, društva Ljubljana I. ob 7'h. uri zvečer v dvorano hotela »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Aprovizacijske razmere. 2. Raznoterosti. — Sklicatelj. Zadnje vesti. Iz državnega zbora. Dunaj, 1. oktobra. V težkem času so se danes zopet odprla vrata parlamenta. Sklican je bil državni zbor z namenom, da reši davčne predloge; danes mu je določena čisto druga naloga: saj nima zmisla dovoljevati nove davke državi, ki se mera popolnem preurediti. Vedeti se mora prej, kaka bo usoda te države, to je, kateri državi naj sc dovolijo nova sredstva. To bo merodajno za nadaljnji razvoj položaja. Glavna točka današnje seje poslanske zbornice je bila izjava ministrskega predsednika barona Hussareka. Izjava je napravila vtis pogreba četrtega razreda. S takimi sredstvi, kakor jih predlaga baron Hussarek, sc monarhija danes ne da preurediti. Brez dvoma bo treba druge vlade in drugih sredstev, sicer je popoln polom neizogiben. Interpelacija slovenskih poslancev. Dunaj, 1. oktobra. Na današnji seji po-slanske zbornice je poslanec dr. Korošec vložil interpelacijo o agitaciji orožništva proti majski deklaraciji, poslanec Gostinčar o ustavitvi »Jugoslovana«, poslanec dr. V r -s t o v š e k o slovenskih vpisih v zemljiški knjigi na Spodnjem Štajerskem, poslanec Roškar o zapostavljanju Slovencev v vojnožitnih zavodih v slovenskih pokrajinah. Posvetovanje slovansko opozicijo. Dunaj, 1. oktobra. Danes zvečer so se zbrali na skupno posvetovanje člani Jugoslovanskega kluba. Češkega svaza, Vsepoljak in člani Poljske ljudske stranke. Dr. Korošec je poročal o potovanju grofa Tisze po jugoslovanskih deželah ter ugotovil, da se je misija madžarskega grofa popolnem ponesrečila. Sklenilo se je, da se odpošlje predstaviteljem bosenskega in hercegovinskega ljudstva naslednja brzojavka: »Skuščina jemlje poročilo o ponosnem nastopu bosenskih bratov, Hrvatov in Srbov, radostnim srcem v znanje. Vso nas je zlasti razveselilo, da so odlični voditelji moslimskega veroizpoveda-nja povodofn obiska grofa Tisze posvedočili popolno solidarnost s svojimi slovanskimi brati.« Delitev Češke. Praga, 1. oktobra. Deželni zakonik za Češko objavlja izpremenjeni Statut deželne upravne komisije za Češko, s katerim se ta komisija razdeli na dva dela in sicer na češko in na nemško komisijo. Komisiji sta v svojem območju samostojni in neodvisni druga od druge. Vse funkcionarje imenuje cesar. Hrvatski zastopniki v avdijenci. Zagreb, 1. oktobra. Cesar je sprejel v posebni avdijenci zastopnike hrvatsko-srbske koalicije in ministra za Hrvatsko dr. Unkel-hausserja, koj nato pa ministrskega predsednika dr. Wekerleja. V političnih krogih se sodi, da pogajanja med Wekerlejem in Hrvati niso uspela, zato je izposloval Wekerle avdi-jenco. Odločitev v banski krizi še ni padla. Koalicijska vlada na Ogrskem. Budimpešta, 1. oktobra. Ministrski predsednik dr. Wekerle je končal svoje delo. za sestavo koalicijske vlade. Novi koncentracijski kabinet bo še tekom tedna sestavljen. Tako grof Tisza, kakor tudi grof Julij An-drassy in grof Apponyi so pripravljeni vstopiti v novo ministrstvo. Dr. VVekerle se poda danes na Dunaj, da izposluje pritrdilo vladarja za sestavo nove vlade. Z ozirom na vnanji položaj bo sklican državni zbor na dan 8. oktobra. Vladna kriza v Nemčiji. Berlin, 1. oktobra. Stranke večine državnega zbora so se zedinile na skupen program ter prišle do zaključka, naj se osnuje vlada večine. Večino bodo tvorili j socialni demokrati, centrum, naprednjaki in morda naci- j onalni liberalci. Vsi državni tajniki so se stavili kroni na razpolago. Nova nemška vlada. B e r 1 i n , 1. oktobra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bodo v novo vlado naj-brže vstopili: socialni demokrat poslanec Ebert kot vicekancler in državni tajnik za notranje zadeve, član centruma Erzberger kot državni tajnik za vnanje zadeve, socialist L e -g i e n kot državni tajnik gospodarskega urada, socialni demokrat S ii d e k u m kot državni tajnik zakladnega urada in član centruma baron Rechenberg kot kolonialni minister. Podkancler Payer je povabil voditelja neod- visnih socialnih demokratov Haaseja in voditelja Poljakov Korfanskega na konferenco. Obema je predlagal, naj vstopita v novi kabinet. Odločitev še ni padla; skoraj gotovo pa bosta oba odklonila. Vojni položaj. Dunaj, 1. oktobra. Na zapadni fronti se bije usodna bitka, ki prinese najbrže odločitev. Izredno srditi boji se bijejo za Cambrai; že v bližnjih dnevih se odloči usoda tega mesta. Središče in žarišče bojne fronte je črta Ciainbrai-St. Ouentin. Vkljub skrajnim naporom se Nemcem doslej ni posrečilo, vreči Angleže in Amerikance, ki so vdrli preko kanala v nemške pozicije, nazaj na zapadni breg kanala. S tem je tudi St. Ouentin težko ogrožen. Severozapadno Reimsa se razvija nova bitka. Pričakovati je neposredno velike angleško - amerikanske ofenzive pri Annen-tieresu. Zdi se, da razpolaga maršal Focli še z velikimi rezervami. Na macedonsko-srbski fronti so se ostanki bulgarske armade združili z avstro-ogrskimi oddelki. Odločilna seja bulgarskega sobranja. Sofija, 1. oktobra. Bulgarsko sobranje je imelo včeraj kratko sejo ter se je nato odgodilo do petka, kateri dan bo sobranje sklepalo o mirovnih pogojih. V opo- zicionalnih bulvarskih krogih prevladuje mnenje, da sobranje najbrže ne bo sprejelo mirovnih pogojev entente. Prišlo bo do ustanovitve provizoričnega kabineta. General Savov reorganizira armado. , Bulgarsko sobranje. Sofija, 30. septembra. (Bulg. tel. ag.) Ministrski predsednik Malinov je otvoril danes izredno zasedanje z naslednjim v imenu kralja prečitanim prestolnim govorom: Splošen položaj dežele in posebna skrb, ki jo potrebuje, da zadovolji številnim potrebščinam vojske, ki je izpolnila junaško svojo dolžnost, je zahteval v maju tega leta sestavo sedanje vlade. Gospodje poslanci! Moja po javnem mnenju designirana in moje zaupanje uživajoča vlada je v tem kratkem času, ko je vodila posle dežele, vse storila, kolikor so razmere dopuščale, da reši številne in težke probleme, ki jih je dovoljeval položaj, ki ga je ustvarila večletna vojna: Gospodje poslanci! Prepojeni z največjo lojaliteto do naših zaveznikov, nismo imeli ne jaz ne moja vlada nič drugega pred očmi, kot našo dolžnost izpolnjerati napram domovini ter dati njej kakor tudi našim hrabrim četam možnost, da dospemo do častnega miru primernemu britkim žrtvam, ki jih je prevzel narod za dosego svoje enotnosti. V tem zmislu se ie storilo, kar je bilo mogoče. Končno je moja vlada po treznem preudarku položaja sklenila, predlagati našim številnim nasprotnikom, da se prično pogajanja radi premirja in eventualno r,adi miru. Gospodje poslanci! Vlada, ki ima pred očmi vstvarjeni položaj in številna vprašanja, ki so in ki še utegnejo nastati, je sklenila sklicati narodno skupščino k izrednemu zboiovanju. Razume se samoobseTsi, da to ne izključuje, da bi se na- i rodna skupščina ne smela baviti pri tem izrednem zase- j danju tudi z drugimi zadevami, ki jih zahtevajo potrebe, običajne, redne upravne zadeve. Gospoda moja! V prepričanju, da boste pri svojih posvetovanjih in sklepih fz-kazali svojo spretnost, modrost in patriotično mišljenje, kakor jih zahteva sedanji trenotek, prosim blagoslova Vsegamogočnega našemu delu in otvarjam četrto izredno zasedanje sedemnajste redne narodne skupščine. Živela Bulgarija! (Dolgotrajno odobravanje). Po prečitanju prestolnega govora je sledil običajni kratki božjeslužbeni obred, na kar je predlagal ministrski predsednik Malinov, da se sobranje odgodi do petka, da bo mogel podati zastopnikom naroda temeljito pojasnilo o položaju in Sobranje je ta predlog sprejelo, na kar je bila seja zaključena. Mirovni pogoji za Bulgarijo. Dunaj, 1. oktobra. V diplomatičnih krogih se potrjuje, da je bilo v nedeljo zvečer podpisano v Solunu premirje med Bulgarijo in entento ter da so sc takoj pričela mirovna pogajanja. Mirovni pogoji so zelo trdi: bul-garska armada se mora demobilizirati, od bulgarskih čet zavojevano ozemlje opustiti, vsa prometna in pomožna sredstva države pa se morajo izročiti sovražnim armadam, da se jih le-te poslužijo proti Turčiji in Av-stro-Ogrski. Bivši bulgarski poslanik v Bernu, Radev, se udeležuje v Solunu pogajanj kot zastopnik kralja Ferdinanda. Usoda kralja Ferdinanda. Ženeva, 1. oktobra. Pariški »Temps« naglasa v uvodnem članku potrebo stroge sodbe proti bulgarskemu kralju Ferdinandu. Če je res eden glavnih vojnih ciljev entente, da osvobodi svet vojaške avtokracije, potem kralj Ferdinand ne inore več ostati na prestolu, kajti on je glavni predstavitelj vojaške avtokracije na Balkanu. Nemško čete zasedlo Sofijo. Berlin, 1. oktobra. Nemške čete so zasedle Sofijo ter vse važne postaje železnice Sofija-Odrin-Carigrad. Umetnost in knliževnost. Narodno gledališče v Ljubljani. Sinoči so ponavljali na odru Akademijo. Razen že znanih pevcev sta nasto-; pila na odru tudi še operna pevca, gospod Pavel Debe-| vec in gospod Kovač. Poleg opernih odlomkov sta se j peli dve pesmi mladega skladatelja Škerjanca, ki sta j bili zaradi svoje ljubkosti in nežnosti od občinstva toplo-pozdravljeni. Bil je lep koncertni večer. — Danes se igra »Divji lovec« B. 1. Začetek predstave ob pol 8. Iz gledališke pisarne. Jutri, dne 3. t. m. se ponovi zvečer »Morala gospe Dulske« za abonement C. — V petek ostane gledališče zaprto, ker se vrši skušnja za gledališko igro slavnega češkega pisatelja Jiraseka »Laterna«. Koncert Pepa Bartona (violinist), ki je koncertiral v Trstu in Zagrebu z velikim uspehom, bo v soboto, dne: oktobra tudi v Ljubljani. »Kurent«. Pred seboj imamo četrto številko »Kurenta«. Vsebina se giblje med pekočo satiro na današnjo-prevladujočo birokracijo in njene oskudnosti, kar ie prav dobro orisal Milčinski v Tendi Lali in v Ferdo Plemičevih »Maslenih kolačih« ter med komičnimi — včasih malo banalnimi — šalami in pesmimi. Slike se nanašajo na dnevne politične razmere in marsikatera je krepka satira na obstoječe razmere. »Kurenta« priporočamo tudi delavstvu. Našlo bo v njem dosti primernega razvedrila,. Aprovizacija. Prodajalci sladkorja iz Ljubljane se vabijo, naj se-, zanesljivo zglase v četrtek, dne 3. t. m. v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu radi sladkornih nakazil. Zeljnate glave za III. okraj. Stranke 111. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v petek, dne 4. t. m. in v soboto, dne 5. t. m. v deški šoli na. Ledini. Določen je tale red: v petek, dne 4. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 130, od 9. do 10. štev. 131 de 260, od 10. do 11. štev. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 391 do 520, od pol 3. do pol 4. štev. 521 do (>50, od pol 4. do pol 5. štev. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. štev. 781 do 910. — V soboto, dne 5. t. m. dopoldne od s. do 9. štev. 911 do' 1040, od 9. do 10. štev. 1041 do 1170,. od 10. do 11. štev. 1171 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav, kilogram stane 56 vinarjev. (•dalatell In odgovorni urednik Jmtp Pet*)« n. Tink; »U£itell«lce tiskarne« v Ljubljani. zlasti glede na premirje in o pričetku mirovnih pogajanj. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico vpisaua zadruga z omejeno zavezo vabi v zmislu § 33 na redna članska zborovanja, ki se vrše: Za okrožje Vič-Glince-Rožna dolina: 11. oktobra ob 8. uri zvečer na Glincah v »Ameriki* na Tržaški cesti. Za okrožie Tržič na Gorenjskem: 13. oktobra v Tržiču pri Pelarju ob 3. uii popoldne. Za okrožje Spodnja in Zgornja Šiška: 14. oktobra ob 8. uri zvečer pri Sternu, Kolodv. ulica. Za okrožje Udmat-Zelena Jama-Moste: 15. oktobra ob 8. uri zvečer pri Pavšku v Udmatu. Za okrožje Ljubljana: 18. oktobra ob 8. uri zvečer v Ljubljani, Hotel „llirija“. Za okrožje Jesenice-Sava KoroSka Bela-Mojstrana: 20. oktobra: na Jesenicah ob 10. uri p°p-v gostilni pri Peklarju, na Savi ob 3. uri popoldne v gostilni pri Verglesu, na Koroški neu- ob 6. uri zvečer pri Žumru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 3. Volitev delegatov za občni z or. 2. Poročilo računov za leto 1917/18. 4. Predlogi in nasveti. Nadzorstvo. Načelstvo.