NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA Železniški minister o novem proračunu S 1. aprilom je stopil v veljavo novi proračun, na katerega so železničarji polagali velike nade. Delavci so pričakovali ureditev vprašanja redne zaposlitve in zboljšanja plač, — Tisoč nestalnih progovnih delavcev je upalo na stalnost in s tem v zvezi na povrnitev voznih ugodnosti ter sprejem v pokojninski sklad. Staro-upokojenci in rentniki so pričakovali izenačenje pokojnin in rent. Na novi proračun so težko čakali oni, ki imajo že davno položene izpite za nastavitev. Še težje pa so čakale trume brezposelnih — šolanih kot navadnih delavcev — da se odpre pot v železniško službo. Z nestrpnostjo so čakali na proračun tudi vsi oni, ki so bili nastavljeni po letu 1923 upajoč sedaj na priznanje delavske službe za pokojnino. Vsem tem je odgovoril v svojem ekspozeju, ki ga je imel v parlamentu in senatu, sam g. železniški minister ter objavljamo oni del ekspozeja, ki se tiče personalne politike: »Pri izdatkih za upravo državnih železnic ugotovimo zvišanje! istih za Din 22,528.977. Če razčlenimo izdatke na osebne in materijalne, potem ugotovimo, da so osebni izdatki dejansko povišani za 22,591.962 Din, med tem ko se zmanjšajo materijalni izdatki za Din 62.985. Razlogi za povečanje osebnih izdatkov so: Za zavarovanje železničarjev so predvideni izdatki za Din 12,393.880. Predviden je nov kredit za upokojitev uradnikov, zvaničnikov in služi-teljev, ki so dovršili odnosno so že prekoračili polno število službenih let in so vsled tega sami zaprosili za upokojitev. Poleg tega je večje število takih, ki se nahajajo v bolniškem staležu že dalje, kakor je to predvideno z zakonom in se mora vsled tega te uslužbence upokojiti. Število takih uslužbencev je približno 200. Z odlaganjem upokojitve takih uslužbencev nastane velika škoda tudi za državo samo, ker zasedajo taki uslužbenci službena mesta, dasi ne vrše službe ter se ne more na njih mesta nastaviti drugih. Poleg tega je predvideno povečanje kredita za takozvane kronske rentnike, katerih izplačevanje je prevzela državna železniška uprava povodom podržavljenja južne železnice na podlagi rimskega akorda. Ti kronski rentniki so bili ob priliki uveljavljenja nove uredbe o draginjskih dokladah odnosno pri prevedbi kronskih pokojnin v dinarsko veljavo izpuščeni. Tako njih kronske rente do danes še niso prevedene na dinarsko, čeprav se je že davno izvršila prevedba kronskih pokojnin. Smatram za logično in upravičeno, da se tudi te kronske rente prevede na dinarske al pari (1 K 1 Dinar), kakor so bile prevedene kronske pokojnine. Povečanje vseh ostalih kreditov za osebne izdatke pa znaša Din 10,198.082. Glavni del tega povečanja gre na račun rodbinskih doklad, katere so bile prvotno s 1. dec, 1935 občutno znižane, nato pa s kasnejšo uredbo zopet delno zvišane. Čeprav bo v letu 1937-38 predano prometu 403.7 km novih prog, kar predstavlja povečanje naše železniške mreže za 4.4% in bo treba na te proge razvrstiti odgovarjajoče število osobja, se vendar ne bo zvišal sedanji stalež osobja niti za enega. Na 1 km proge pride sledeče število uslužbencev: v Nemčiji 12.10 v Čehoslovaški 10.21 v Avstriji 9.64 na Poljskem 8.44 v Franciji 8.22 v Italiji 8.03 v Jugoslaviji 7.61 Čeprav toraj število osobja pri nas ni toliko, kakor v drugih državah in čeprav naše državne železnice še ne razpolagajo z vsemi potrebnimi modernimi napravami, ki nadomeščajo človeško, fizično in umsko silo, ne bo potrebno normirati novih mest, ker naš železniški promet v prvi vrsti zavisi od izredne požrtvovalnosti naših železničarjev.« Iz teh izvajanj g. železniškega ministra razvidimo, da se je v letošnjem proračunu zasigurala edino le možnost, da se začne končno reševati vprašanje kronsikih rentnikov ter da se omogoči pravočasno upokojitev onih, ki so izpolnili vse pogoje za upokojitev. Ostala vprašanja so ostala še nerešena, odgođena zopet za eno leto — ker brez odobrenih kreditov ostane tudi najboljša uredba le na papirju. NabavKjalna zadruga uslužbencev Prihodnjo nedeljo se vrši redni letni občni zbor železničarske na-bavljalne zadruge v Ljubljani. Poleg rednih točk dnevnega reda se bo gotovo razpravljalo o raznih spremembah v upravnem odnosno nadzornem odboru ter vzrokih, ki so vodili do teh sprememb. Zboljšanje napram lanskemu letu bo tudi, da bodo člani kontrolirali delo delegatov. Na članskih sestankih je bil namreč povsod sprejet sklep, da naj se omogoči članom dostop na občni zbor. Seveda obstoja še vedno možnost, da upravni odbor izvršitev teh sklepov s policijsko stražo prepreči — kar bi gotovo pripomoglo do »konsolidacije« razmer v zadrugi sami. Na dnevnem redu bodo tudi razni predlogi upravnega odbora. Zgleda, da je ta odbor preobložen z delom, ker mora predloge izdelavati zadnji državnih železnic hip in tako postaviti delegate pred gotovo dejstvo — da izvrše svojo dolžnost kot glasovalna mašina, — Predlogov odbor namreč 12. IV, še ni dostavil delegatom ter je tako delegatom onemogočeno konzultiranje članstva. Apatičnost članstva do razmer v zadrugi je razvidna zlasti iz udeležbe na članskih sestankih, ki jih sklicuje zadruga. Na volišču II v Ljubljani je 1701 član s skupno 68 delegati in namestniki. Sestanka pa se je udeležilo' komaj 36 oseb to je 2%. Ali ni to glasen opomin zvezarski gospodi, da je lok že prenapet? Sicer pa je dolžnost delegatov, da se že enkrat zdramijo iz spanja ter začno dejansko vršiti delegatske dolžnosti. Oni so v prvi vrsti odgovorni članom, ki so jih izvolili za svoje zaupnike in poleg upravnega odbora bodo tudi oni polagali račune, ako ne poskrbe, da se v nabavljalni zadrugi zvezarske metode enkrat za vselej odpravijo. Vodstvo zadruge je izdalo v Za-drugarju krajše poročilo, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke: Začetkom 1. 1936 je bilo 7722 članov odstopilo in umrlo jih je 242 « na novo pristopilo pa 319 « tako, da šteje sedaj zadruga 7.799 članov. Osebni izdatki za osobje, zavarovanje in potnine znašajo 2,994,394.77, Din, nagrade upravnemu in nadzornemu odboru pa 156.000 odnosno na osebo nekaj nad Din 11.000, (ker so g. Škerjanca izločili iz nadzornega odbora baje radi njegovih izjav v zadevi poslovanja bivšega poslovodje g. Pavliča). Za najemnine in pisarniške stroške je zadruga izdala Din 313.795, za zadružno propagando pa Din 262.219. Vzdrževanje hiš in službena obleka je stala Din 89.407. Podpor raznim društvom ter članom v bedi je izplačevala zadruga Din 111.438. Odpisi invent. in hiš Obresti posojil Zavarovalnice Davki in takse Adapcije Pravni stroški « 206.130 Din 274.124 « 48.436 « 422.564 « 37.724 « 6.603 tako da znaša izkazan poslovni prihranek Din 36.206. V bilanci pogrešamo postavke, kjer bi bila izkazana kavcija vodilnega trgovskega osebja (poslovodij itd.) ter izgleda, da sploh nikdo nima položene kavcije. Zadruga ima sledeče obveze: Članom dolguje na deležih Din 2,384.560, Savezu, direkciji in Kred, zadrugi dolguje Din 7,353.474, Fondi, ki so bili ustanovljeni, izkazujejo Din 7,760.579, na družbenem davku dolguje zadruga še Din 208,568, razne druge obveze znašajo še Din 162.000. 'Poleg tega imajo člani še vloženo garancijsko štednjo, ki pa v poročilu ni podrobno izkazana. Sedaj pa še par opazk k dohodkom: Pade najbolj v oči kosmati prebitek pri manufakturi. Leta 1935 je zadruga prodala manufakture za Din 10,117.000 in je znašal kosmati prebitek po odbitku 5 odnos. 6% povračil članom še vedno 1,300.000 Din, odnosno v procentih izraženo nekaj manj kot 13%. Leta 1936 pa je zadruga prodala manufakture za Din 8,992.000, toraj je prodala manj za Din 1,125.000. — Kosmati prebitek pa se je povišal na Din 1,309.000 in je znašal v procentih že 14,5% . Upravni odbor bo že moral pojasniti delegatom, kaj ga je vodilo do tega, da je cene manufakturi v dobi, ko so se življenjske potrebščine dražile, prejemki osobja, zlasti delavstva padali, tako povišal, da je pri za nad en milijon zmanjšanemu prometu dosegel višje dobičke? Kljub povečanju števila članstva je prodala zadruga živil za skoraj en milijon manj kot v letu 1935, kar dokazuje, v kako bednih razmerah živi pretežna večina železničarjev, ki si niti ne more dobaviti za preživljanje zadostno količino živil. Morda bodo statistike, objavljene v »Zadrugarju«, prišle v roke odločujočim gospodom pri generalni direkciji in ministrstvu ter naj poslužijo kot apel, da je treba ugoditi upravičeni zahtevi delavstva po onem zaslužku, ki naj omogoči vsaj skromno preživljanje družin. Da je ta zahteva upravičena, dokazuje še ena postavka v bilanci: Člani dolgujejo zadrugi za živila in manufakturo znesek Din 7,500.000, to se pravi, da dolguje vsak član povprečno Din 1000. Ker pa jemlje gotovo število članov blago proti gotovini (tako srečnih je še vedno 1900 članov), sledi, da je v zadrugi zadolženih 5900 članov. Od teh jih dolguje preko Din 2000 skoraj 600 članov in 420 članov dolguje zneske nad Din 3000.—. V nedeljo bo dolžnost delegatov ne samo, da kritično premotre poslovanje zadruge v preteklem letu ter narede smotren načrt za poslovanje v letu 1937-38, marveč morajo delegati tudi povdariti težko stanj«, v katerem danes živi pretežna večina železničarjev ter zahtevati odpomoč pri odločujočih. Najvažnejše odredbe novega finančnega zakona Pooblastila železniškega ministrstva: § 63: 1) Železniški minister sme po odobrenju ministrskega sveta izdati uredbo o organizaciji železniškega ministrstva in državnih pro-nietnih naprav. S to uredbo pa se ne morejo povečati osebni izdatki in se tudi ne smejo menjati odredbe zakona o drž. prom. osebju. 4) Železniški minister sme izdati novo uredbo o zavarovanju drž. prom. osebja za slučaj bolezni in nesreče. § 64: 2) Kontraktualni uradniki, dnevničarji in honorarni uslužbenci z določeno mesečno nagrado v službi drž. prom. ustanov postanejo s 1. IV, 1937 obvezni člani »Podpornega fonda pomožnega osebja v službi države.« Mesečni prispevek za ta fond znaša 3% mesečnih prejemkov. Čas službe od 30. V. 1922 do' 1. IV. 1932 se jim všteje brez plačila prispevkov, za čas pO' 1. IV. 1932 pa mlorajo plačati 3% prispevek, ako žele, da se jim tudi ta čas všteje. § 65: Določba § 134 prvi odstavek zakona o drž, prom., osebju se spopolni ter se odslej glasi: »Odloki o upokojitvi uslužbencev drž. prom. ustanov se izdajajo po predhodnem sporazumu z finančnim ministrom. Odloke o vpokojitvi uslužbencev državnih železnic pa izdaja sam železniški minister brez predhodnega sporazuma s finančnim ministrom.« Splošna pooblastila: § 92: 2) Ministrski svet bo izvršil revizijo vseh specialnih dodatkov, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih vživajo državni uslužbenci po dosedanjih specijalnih predpisih poleg rednih prejemkov po zakonu ter bo te izredne prejemke omejil na višino do največ 50% rednih prejemkov. 3) Pripravi se sistemizacija mest v državni službi ter se zamore v to svrho posamezne obstoječe edinice ukiniti odnosno združiti. § 93: 1) Uslužbence se sme sprejeti v službo, odnosno odobriti napredovanje le tedaj, ako je na razpolago prazno mesto po budžetu in tozadeven kredit. Razsodba Kasaciiskega sodišča v zadevi rente nastavljenca Alto kdo napreduje v višjo skupino, se s tem še ne smatra, da je prazno budžetsko mesto v nižji skupini. 3) V teku leta 1937-38 se ne sme postaviti nikogar na novo na zvanje zvaničnika ali služitelja za pisarniško službo. 5) Prejemki ministrov brez portfelja se izplačujejo v breme rezervnih kreditov. § 94: 1) Dubrovnik se uvrsti v I. dravinjski razred. 4) § 163 zakona o drž. prom. osebju se spremeni v: »Nikdo ne more brez odobrenja finančnega ministra prejemati pokojnine, dokler se nahaja v inozemstvu. Onim upokojencem, katerim odobri fin. minister prejemanje pokojnine za čas, ko so v inozemstvu, se znižajo celokupni pokojninski prejemki za 20%. Ta določba ne velja za one, ki bivajo v inozemstvu manj kot dva meseca ter za one, ki | Naše dosedanje pismene vloge, prošnje pri načelnikih, vse je bilo zaman. Obračamo se sedaj javno do ljubljanske direkcije, obračamo se do g. direktorja dr. Faturja ter vprašamo: Ali Vam je znano, da smo kljub vsem določbam delavskega pravilnika, še vedno le pogodbeni delavci, čeprav delamo neprekinjeno po dve, tri, da celo štiri in več let? Ali Vam je znano, da smo vsi, ki smo že nad tri leta na železnici, uživali vozne ugodnosti, pa smo jih sedaj izgubili, dasi nismo ničesar zagrešili? Ali Vam je znano, da ne moremo postati stalni, ker še ni potrjeno normiranje stalnih mest progovnih delavcev, o katerem se že govori leta in leta? Ali Vam je znano, da zaman čakamo na sprejem v pokojninski fond in da nam bo kasneje, če bomo sprejeti, nemogoče od naših skromnih V Ljubljani obstoja gornje podporno društvo, ki nudi članstvu v času bolezni brezplačno zdravljenje in brezplačno dobavo zdravil, svojcem pa v primeru smrti člana posmrtnino do Din 5000. Ko je železničarski bolniški fond pred leti za 100 odst. povišal članske prispevke fakultativnih članov, je večje število železničarjev pristopilo k temu društvu. Dne 21. marca je imelo društvo v hotelu Union svoj občni zbor, ki so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Celja, Novega mesta in Trbovelj ter prof. Stopar kot zastopnik Jugoslov. profesorskega društva. Društvo ima 1510 članov, ki so vsi vpisani v posmrtninskem skladu, 896 članov pa je istočasno tudi v bolniškem skladu. Društvo je v več primerih uspešno posredovalo pri banski upravi za znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Po razpoložljivih sredstvih je odobravalo- društvo tudi stroške specialnega zdravljenja ter podeljevalo podpore za višinsko zdravljenje. Blagajnik g. Viktor Bischof je podal izčrpno sliko letnega računa ter obrazložil vse posamezne postavke bilance. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 2122 nakaznic in je izplačalo društvo 77.970 Din, za dobavo zdravil pa je bilo izdanih 1757 nakaznic in izplačanih 86.139 Din, za porodniške podpore in za višinsko zdravljenje pa 6172 Din. Na posmrtninah je v letu 1936. izplačalo društvo 40.000 Din. Celokupno društveno premoženje znaša 732.156 Din. V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Mirko Česnik, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlagal odboru raz-rešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno. Pri dopolnil- so stari nad 60 let ter žive skupno z otroci, ki stalno bivajo v inozemstvu.« § 95: 2) Upokojenci, ki bi bili zaposleni v službi banovine ali občine odnosno v podjetjih banovine ali občine se zmanjšajo njih pokojninski prejemki izvzemši rodbinsko doklado za ves čas, dokler so v taki službi in sicer za: eno četrtino, ako zaslužijo v dotični službi mesečno brutto od Din 600—1499; eno tretjino, ako znaša zaslužek Din 1500—2499; eno polovico, ako znaša zaslužek Din 2500—4999. V. Ruskim beguncem, ki so kot pomožni uslužbenci v državni službi najmanj 10 let in ki so bili med vojsko v ruski ali kateri drugi zavezniški vojski in ki so stari nad 65 let, pripada ob prestanku službe podpora iz državne blagajne mesečno Din 900. plač plačati naknadne prispevke? Ali Vam je znano, da imamo, čim več let službe, tem manjše prejemke, ker smo izpostavljeni vedno kot prvi brezplačnim dopustom? Težko preiskušani in vedno zapostavljeni sedaj pričakujemo, da se bodo tudi za nas podvzeli koraki, da se reši nas in naše družine bede in propada! Zadnji čas je, da se: 1. da sekcijam nalog, da zbero dokumente vseh, ki so že nad 3 leta na železnic}, v svrho imenovanja za stalne delavce; 2. točno pouči g. žel. ministra in g. generalnega direktorja o krivicah, ki se nam gode ter izposluje: a) odobritev normiranja stalnih mest, b) povrnitev naših voznih ugodnosti, c) sprejem v delavski pokojninski fond. nih volitvah sta bila odbornika gg. Ferdo Kokot in Janez Poje, ki jima je potekla funkcijska doba, soglasno vnovič izvoljena v odbor. Prav tako namestnika gg. Blaž Korošec in Franc Kunaver ter revizorja gg. Albin Zajc in Mirko Česnik. Občni zbor je sprejel sledeče predloge odbora: 1. Za vsako prejeto zdravniško in lekarniško nakaznico morajo člani tudi nadalje doplačevati po 5 Din. 2. Preko letne porabe v znesku 400 Din se more posamezni član okoristiti z ugodnostmi bolniškega sklada le z odobritvijo društvenega odbora. 3. Onim, ki pristopijo v društvo do 30. VI. 1937., se dovoli znižane pristopnina po 40 Din, izrednim članom (otrokom) po 10 Din. 4. Vstop v društvo se dovoli le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Le organizacije državnih in banovinskih uslužbencev, ki se prijavijo v društvo najpozneje do 30. VI. 1937. v skupinah z najmanj 50 osebami, se sprejmejo v društvo ne oziraje se na starostno dobo njihovih članov, vendar le pod pogojem, da: ni med njimi nad četrtino preko 45 let starih oseb. OPOZORILO Odbor »Splošnega delavskega pravovarstvenega društva« je ugotovil, da se zadnje čase množe slučaji, da se zatekajo k društvu za pravno zaščito, nasvete ter izdelavo raznih vlog nečlani, ki šele tedaj prijavijo pristop, ko so v potrebi. Odbor je sklenil, da ne bo sprejel za člana nobenega, ki bi se prijavil v članstvo šele tedaj, kadar rabi nujno pomoč, marveč bo nudilo društvo s pravili predvidene ugodnosti le onim članom, ki so najmanje že šest mesecev redni člani društva. Odbor, V listu smo že pisali o nezgodi, ki se je pripetila zaviraču Gorišeku Jožefu, dne 25. maja 1935 v službi. — Uprava bolniškega fonda v Ljubljani se je tedaj postavila na stališče, da je bil Gorišek kot nastavljenec za primer nesreče zavarovan po predpisih zakona o drž. prometnem osebju in da vsled tega sploh nima pravice do kake nezgodne odškodnine, Ker se je smrtno ponesrečil, tudi rodbina nima pravice do rodbinske rente, marveč le do eventuelne pokojnine. Tudi centralna uprava bolniškega fonda v Beogradu se je postavila na isto stališče ter je odgovorila, da spada v kompetenco železniške uprave, da odloča, ali se vdovi prizna pribitek 10 let za odmero pokojnine. Izbrano sodišče je na to v razpravi, pri kateri je zastopal vdovo dr. Kaclero-vič Triša iz Beograda, razsodilo, da ima vdova pravico na rento z ozirom na odredbe § 6 in § 70 naredbe o zavarovanju železničarjev za primer bolezni in nesreče. Razsodba se glasi: »Vdova ima za se in za mladoletne otroke po § 70 naredbe pravico na rento v breme državnega budžeta, ker je njen mož umrl vsled poškodb med službo. Pravico na rento ima vdova ne-oziraje se na to, ali je bil njen mož nastavljen ali ne, ker § 70 naredbe nikjer ne predvideva, da bi imel pravico do rente samo oni železničar, ki ni bil nastavljen. Da je to stališče pravilno, je razvidno tudi iz § 66 naredbe, kjer je takisto našteto, kdaj ponesrečenec odnosno njegovi pravni nasledniki nimajo pravice do rente in ni navedeno, da ne bi imel pravice na rento železničar, ki je nastavljen,« Železniška uprava je priznala vdovi s petimi otroci samo mesečno delavsko pokojnino Din 200.—, brez vsakih doklad. Izbrano sodišče pa je priznalo vdovi in petim otrokom let- Rentniki preberite uvodnik. — Tekom leta 1936 se je izvršilo več intervencij, da se doseže izenačenje pokojnin kronskih upokojencev in kronskih rent. Iz govora železniškega ministra o novem budžetu razvi-dimo, da je za letos zasigural kredit za prevedbo kronskih rent v dinarske in sicer za enkrat le v toliko, da se bo za vsako krono izplačal en dinar. Na vsak način imajo kronski rentniki pravo, da dobe to razliko izplačano tudi za nazaj do leta 1927, ker so bile sedaj prevedene kronske pokojnine v dinarske. Vprašanje izenačenja kronskih pokojnin in rent z današnjimi pokojninami pa je ostalo zopet nerešeno. Vlagajte prijave za doklade, ako nastopi kaka sprememba v družini. Vse spremembe v družini (porod, smrt, opustitev šole itd.) kakor tudi spremembe premoženjskih razmer, ki vplivajo na prejemanje osebne ali Mahično, Na belokranjski progi so bili lansko leto s 25. majem uvedeni razni ukrepi radi štednje. Reducirali so več čuvajskih mest po postajališčih ter ukinili izdajanje raznih kart. Marsikateri potnik se sedaj posluži brezplačne vožnje. Kar velja zlasti za nedelje in praznike ter za petke, ko je semenj v Karlovcu. Ob teh dneh, zlasti ko je naval, sprevodnikom ni mogoče kontrolirati in izdajati karte. Od postaje Zorkovac polje do Karlovca so tri vmesna postajališča, proga pa je dolga skupno 12 km. Večkrat vstopi na teh postajah 40 do 60 potnikov, na veliki petek pa tudi preko 100 in kako naj sprevodnik v par minutah izvrši svojo službo?! Saj niti blokov ne more razdati in denarja predati. V interesu železniške uprave kakor vlakospremnega osebja pa tudi prog. čuvajev je, da se i.« ff umi m» no rento v znesku Din 22.680.—, odnosno mesečno Din 1.890.—. Železniška uprava se je proti razsodbi Izbranega sodišča .-e,*:!« pritožila na zadnjo instanco t. j. Kasa-cijsko sodišče v Beogradu. Kasacijsko sodišče je o tej pritožbi razpravljalo v seji dne 26. decembra 1936 ter je v celoti potrdilo razsodbo Izbranega sodišča ter odklonilo pritožbo železniške uprave. Rešenje Kasacijskega sodišča se glasi: »Pritožbi zastopnika državnega zaklada se ne ugodi ter se v celoti potrdi razsodba Izbranega sodišča zavarovanja državnega prometnega osebja iz sledečih razlogov: Zastopnik tožene stranke navaja v pritožbi, da je Izbrano sodišče nepravilno prisodilo tožite-Ijici zahtevano rento, ker pripada družini ponesrečenega Goriška le penzija, ker je bil nastavljen uslužbenec, Kasacijsko sodišče je ocenilo te navedbe in smatra, da so neosnovane. Izbrano sodišče je v svoji razsodbi tožiteljici in njenim otrokom pravilno priznalo pravico na rento v smislu § 70 naredbe g, železniškega ministra. Vsled tega izbrano sodišče ni u-poštevalo pritožbe tožene stranke ter je razsodbo kot pravilno potrdilo.« S to razsodbo, ki je principijel-nega značaja, je končno rešeno vprašanje, ali ima tudi nastavljen železničar pravico na rento. Za nas to vprašanje z ozirom na jasne odredbe zakona in uredb sploh ni bilo sporno odnosno nejasno, bilo pa je nejasno za železniško upravo. Z gornjo razsodbo pa je ugotovljeno, da ima tudi nastavljenec pravico zahtevati v primeru nezgode poleg odmere pokojnine s pribitkom 10 let tudi odmero pripadajoče rente, na kar se lahko odloči za ono vzdrževalnim», ki je večja. in rentniki rodbinske doklade, se morajo takoj prijaviti finančni direkciji. Kdor takih prijav ne vloži brez odlašanja, mora neupravičeno prejete doklade vrniti in je lahko poleg tega še kaznovan. Če pa si je medtem pridobil pravico do doklade, pa tega v teku treh mesecev ni prijavil, izgubi doklado za ves pretekli čas do prihodnjega prvega po vložitvi prijave. * Kdaj se mora upokojenec prijaviti, da želi nadaljevati članstvo v bolniškem fondu? Kdor hoče po upokojitvi še nadalje ostati pri železniški bolniški blagajni, se mora prijaviti s tozadevno vlogo najkasneje v roku 6 tednov od dneva, ko so mu bili prejemki u-stavljeni, neoziraje se, ali je že dobil rešenje o odmeri pokojnine ali ne. Prošnje, vložene po tem roku, so brezpredmetne ter jih bolniški fond zavrača. ukrep o ukinitvi čuvajskih mest razveljavi ter zopet zasede postajališča Zorkovac polje in Mahično. Sprevodniki bodo s tem razbremenjeni ter bodo lahko vršili točneje svojo službo, čuvaji bodo na svojih mestih in se bo tako ukinilo nadomeščanje v območju več progovnih mojstrov, od vsega tega pa bo imela največ dobička železniška uprava sama. Na naslov »Vzajemnosti«. Kakor nam je znano, se marsikje ubira članarina za »Vzajemnost« potom postajnih, sekcijskih in kurilniških blagajnikov. S tem je članstvu zelo u-streženo, ker v redu plača in ne nastanejo zaostanki. Ne vemo, zakaj se isto ne ukrene za nas, člane »Vzajemnosti«, ki delamo pri novomeški progovni sekciji? Prosimo upravo društva, da tudi za nas uredi plačevanje članarine pri plači z odtegljajem. Pogodbeni delavci ljubljanski direkciji! Pogodbeni progovni delavci. Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev Upokojenci Dopisi Na naslov materijalnega skladišča. Ali res nima materijalno skladišče toliko materijala, da bi pravočasno založilo službene edinice z najpotrebnejšim? Kolikokrat zmanjka črnila-svinčnikov, cunj za svetilničarje in snažilce kretnic, da o metlah, sidolu in ostalih sredstvih za čiščenje uradnih prostorov niti ne govorimo, Kar v navado je že prišlo posojanje med službenimi edinicami: tej zmanjka zalik, vrvice, drugi zopet nalučniki, indigopapir itd. Lepa praksa je vpeljana v Mariboru, kjer dobi vlakovodja po 3 komade indigopapirja za 14 dni, na to ga mora vrniti, ako želi dobiti drugega. Ni čuda, če med tednom prosijo za papir po postajah. Isto velja za razne tiskovine, ki jih opetovano zmanjka. Ker mora železniški uslužbenec že itak vršiti naporno in odgovorno službo, naj se mu ta ne oteškoča s pomanjkanjem potrebnih tiskovin in materijala. Upravičen je apel prizadetih: direkcija naredi tudi tu red. Opozarjamo! Petomajske volitve so nam vsem železničarjem še v do- brem spominu. Izšla je okrožnica direkcije, ki je grozila s posledicami vsem,, ki ne bi volili Jevtičeve liste. Temu pozivu se je odzval tudi progovni čuvaj v Zorkovac polje. On je vršil vestno službo, vendar je čutil posledice svojega koraka povsod. — 400 trt mu je bilo posekanih, koruza uničena, zelje porezano. Vodno črpalko so mu izruvali in vrgli v Kolpo, kokoši in kravo zastrupili. Prisiljen je bil, da se preseli v Gradec. Vendar še ni bilo zadosti posledic. Februarja 1937 je bil od nekega Rom Josipa ovaden, da je nagovoril Roma, da naj zažge neko poslopje. Bil je aretiran in ne vemo, kaj bi ga doletelo, ako ne bi mogel z beležno knjigo dokazati, da je ravno tedaj vršil obhod proge ter da je ovadba popolnoma izmišljena. Gotovo so direkciji te razmere znane ter je njena dolžnost, da ukrene primerne ukrepe za zaščito svojega uslužbenca, ki je zagrešil edino to, da je vestno izpolnil okrožnico direkcije, pred Rom Jožetom — bogatim stricem iz Amerike — pa pozor! Primjedba, da kroz povišenu hra-narinu članovi žele doći do »nadoknade za nezaposlenost uslijed pomanjkanja kredita,« upravo je brutalna. Posve je razumljivo, da željeznički radnici teže za naknadom, ako ne rade u mjesecu po 20 i više dana, ali odlučno odbijaju insuaciju, da je u njihovoj intenciji do te naknade doći fingiranjem bolesti. Pitamo mi gospodu u upravi Bolesničkog fonda: »Zar radnik, koji zaradi u mjesecu 200—300 dinara, a imade na brizi i brojnu obitelj, može biti zdrav? Može li on sa 15—20 kg ku-ruznog brašna, bez masti, bez mlijeka, bez zdravog stana i bez kruha održati svoj organizam zdravim i neotpornim? Imade li išta logičnijeg, nego da radnik, koji jede samo je-danputa dnevno, orone, oboli i da ono, što ne može dobiti od čestitoga rada i zarade, traži od liječnika i novčanih potpora. Ti radnici su bolesni i to stvarno bolesni, ali ne zato, što oni to žele ili hoće da budu, nego jer su dovedeni u takve životne prilike,« To bi akteri fonda trebali da znadu i — ako im je iskreno stalo do radnika — treba to da javno kon-statuju. Perast hranarina nije posljedica neke volje i krivice radnika, nego teških životnih prilika, u koje su radnici bačeni. Popraviti te životne prilike jedan je od najaktuelnijih zadataka mjerodavnih faktora, a prokleta bi bila dužnost Bolesničkog fonda, da ih — sebe radi — na taj zadatak upozori, Lj, G. Jeli moguće? ... ...da službenici jednoga ministarstva »uživaju« državni stan time, da plaćaju Stanarinu i da popravke vrše većim djelom iz vlastitoga budžeta, već prema volji i raspoloženju nadležnih viših organa, dok službenici drugoga ministarstva ako ne uživaju državni stan, dobivaju zakonsku stanarinu, i ako kojom srećom stanuju u vlastitoj kući? * ... da bi mogao postojati sistem odu-živanja, da nema spasavajućih rata? Dali bi u protivnom, službenici bili »ugodno« iznenadjeni pravom slikom, t j. snagom svoje financijalne slabosti? * ... da se sniženjem plaća snizuje ujedno broj pučanstva? Ili je bolje dati prednost zakonu prirode, iako se time — analogno sniženju plaća — povećava broj nezbrinutih i nezaposlenih, te se zemaljskim zakonima daje mogućnost primjenjivanja paragrafa? * ... dali je moći i morati jedno te isto? Jeli se može ono što se mora, dali se mora ono što se nemože? ... da se za prekršaj propisa, koji ne-povlači niti prouzrokuje nikakovu materijalnu štetu, naplaćuje kazna sa dnevnicama, dok se u isto vrijeme za prekršaj propisa, koji prouzrokuje materijalnu štetu, izriče kazna u obliku pismenog ukora? * ... da se može danas u pojedinim slučajevima i prilikama primjeniti u punoj snazi ona poznata: Quod licet Jovi, non licet bovi? * ... da u ime »kumstva« za »kumstvo« i pred »kumstvom«, mogu ili moraju paragrafi zažmiriti? —vis— Širite naS listi Iz Bolesničkog fonda u Zagrebu Neosnovano sumnjičenje bolesnih radnika Energičnim zauzimanjem naših predstavnika u odborima Bolesničkog fonda uspjelo je tokom prošle godine ishoditi promjenu sistema davanja hranarime za rad nesposobnim članovima onamo, da se hranarina isplaćuje za sve dane u mjesecu, a ne samo za »radne« dane, kao što je to godinama bilo prakticirano. Radnici su prijašnjim sistemom bili teško oštećeni. Primanjem hranarine samo za »radne dane«, kojih je u pojedinim m|jesecima bilo najviše 25, ukupni iznos primljene hranarine bio je mali, on često nije iznosio ni 50% od zarade, a kamo li 66%, koji postotak je radnicima zakonom zaga-rantovan. Novim Pravilnikom o hra-narinama ta protuzakonitost je uklonjena, pa se od polovice prošle godine isplaćuje hranarina za sve dane u mjesecu i u iznosu od 70% od zarade. Posve je razumljivo, da je takav način isplaćivanja hranarine morao uvećati izdatke Bolesničkog fonda. Bilo je zaista naivno, ako se vjerovalo, da se to ne će dogoditi. Isto tako posve je razumljivo, da pred-vidjeni kredit za hranarine, koji je bio utvrdjen za Din 2,000.000, a na bazi 20—25 hranarinskih dana u mjesecu, ne može dostajati za bazu 30 hranarinskih dana u mjesecu. — Potrebno je taj kredit uvećati. Ali ma da je sve to svakome razumljivo, nije ipak, posve razumljivo upravi fonda u Zagrebu, koja za povećanje izdataka na hranarinu ne krivi nikog drugog nego same članove. U svojem izvještaju ona topogledno kaže: »To povišenje hranarine nastalo je uslijed toga, što je članstvo bol, fonda krivo odnosno loše shvatilo intenciju novog pravilnika, pa je moguće smatralo, da je ta povišica nadoknada za nezaposlenost uslijed pomanjkanja kredita, koja se ističe naročito medju sekcijskim radnicima.« Koliko grubosti, ograničenosti i nesocijalnosti u svega nekoliko riječi! Zar članstvo samo dolazi i grabi koliko se kome vidi? Zar preduslov za pravo na hranarinu nije bolest i radna nesposobnost, što utvrdjuje liječnik? Zar može itko doći do hranarine, a da liječnik to ne odobri? Ne može! Ako pak liječnik ustanovi bolest i radnu nesposobnost, zar se kod toga smiju bilo kakve intencije pripisati članu, osim tih, da želi čim prije postati zdrav!? Zar bi član uopće išao k liječniku, ako bi ga rukovodile bilo kakve druge namjere?! I konačno: akoi se makar i u jednom slučaju može dokazati, da je član bio rukovodjen intencijom, da bezpravno dodje do hranarine, zar nije u jednakoj mjeri kriv i liječnik. Pa i u tome slučaju, koji može biti samo pojedinačan, nema se kriviti članstvo fonda kao takvo, već samo dotični liječnik, koji je tu neispravnost učinio. Zdravstveno stanje željezničara na području Direkcije — Zagreb Iz suhoparnih podataka, koje je objavila Oblasna uprava Bolesničkog fonda u Zagrebu za god. 1936., slabo se možemo orijentirati, ako na osnovu istih želimo saznati: kakvo je faktično zdravstveno stanje željezničara na području toga fonda? Da bi smo si mogli stvoriti pravu sliku o tome, moramo objavljene podatke preradjivati i preračunavati, a potom još i vršiti komparaciju sa sličnim podatcima drugih sličnih ustanova. Medjutim sve je to trebao da prikupi i izradi sastavljač izvještaja. On je trebao da nam iznese ne samo suhoparne brojke, nego i odgovarajuće komentare. Nikako nije dovoljno iznijeti samo suhe brojke: toliko i toliko je bilo liječničkih pregleda, toliko dana bolovanja, toliko isplaćenih bolničkih troškova, hranarina itd., nego je uz te brojke trebalo i odgovarajuće objašnjenje: da li one predstavljaju tendenciju pogoršanja ili poboljšanja? To je u izvještaju potpuno izostalo i zato je on manjkav, toliko manjkav, da je šteta za izdavačke troškove. Članovi Bolesničkog fonda, koji će imati mogućnosti, da objavljene podatke kompariraju sa podatcima, koje o zdravstvenim prilikama radnika izdaju druge slične ustanove, doći će u pogledu zdravstvenih prilika željezničara na području Direkcije Zagreb do nepovoljnih rezultata. Željezničari boluju dulje i više nego ostali radnici, smrtnost željezničara je isto veća nego ostalih radnika. Podatci o tuberkuloznim obolenfi-ma, koje je objavio Bolesnički fond, toliko su mršavi, da se iz njih ne mogu dobiti nikakvi odredjeni rezultati. Sumnjamo da su ti podatci mršavi radi toga, što bi oboljevanja od turberkuloze bila beznačajna. — To nas baš upućuje, da vjerujemo u obratno stanje. Bila bi dužnost Bolesničkog fonda, da nam o zdravstvenim prilikama svojeg članstva podnese opširan i stvaran izvještaj, pa da ih ne moramo nagadfati. Tek iz opširnog i stvarnog prikaza moći ćemo suditi, da li je poslovanje fonda dobro i korisno. Presuda Državnog saveta po pitanju odredjlvanja penzije iz radničkog penzionog fonda porodici umrlog regulisanog službenika Posle smrti jednog regulisanog službenika, koji još nije zadobio pravo na porodičnu penziju prema propisima zakona o drž. saoibr. osoblju (jer nije bio 5 godina regulisan (zamolila je udovica za odiredji-vanje penzije iz radničkog penzionog fonda Direkcija drž. železnica u Zagrebu odbacila je molbu motivacijom, da udovica nema pravo na penziju iz' radničkog penzionog fonda, jer je bio njen ,pok. muž regulisan te u opšte nije bio primljen u novi radnički penzioni fond prema propisima pravilnika o radnicima iz god. 1930 odnosno 1933. Protiv ovog rešenja udovica žalila se je Državnom savefcu, koji je poništio rešenje Direkcije drž. železnica u Zagrebu kao protivno zakonu sa sledečim razlozima: »Iz akata ovog predmeta vidi se, da je tužiljin muž stopio u službu god. 1906 u svojstvu fizičkog radnika, da je primljen u članstvo provizionog fonda za radnike južne železnice sa početkom članstva od 1, XI. 1908 te da je bio 4. VIII. 1930 god. regulisan po zakonu o drž. saobr. osoblju za zva-ničnika II. kat., u kome svojstvu je služio do 12. IX. 1931, kada mu je služba prestala usledl smrti. Tužilja napada navedeno rešenje sa razloga, što je isto protivno čl. 124 pravilnika o radnicima od 1933 god. Ceneči tužbene navode i zakonitost osporenog rešenja Državni savjet ie našao: Prema čl. 186 pravilnika o radnicima od 1933 god. odredjuje se penzija po ovom pravilniku porodicama onih radnika, koji su umrli poslije stupanja na snagu pravilnika o pom, osoblju odi 1. jula 1930 godi, a još nije bilo done to rešenje o prijemu njihovom u penzioni fond, ma da su ispunili sve uslove za primanje u članstvo pomenu-tog fonda. — Medjutim iz akata ovog predmeta vidi se, da je imenovana ispunila sve uslove iz čl. 186 prelaznih naredjenja cit. pravilnika, da joj se reguliše porodična penzija po ovom pravilniku. Naime tužiljin muž umro je 12. IX. 1931 god., dakle posle stupanja na snagu pravilnika o pom. osoblju od 1930 god., nije primljen u članstvo penzionog fonda stalnog pom, osoblja i ako je zato stekao pravo s obzirom na čl. 68 u vezi čl. 128 st. 1 tč. 1 pravilnika o pom. osoblju od 1. VII. 1930 god. Pa kako je tužilja stekla pravo na porodičnu penziju po čl. 136 pravilnika o radnicima od 1933 gtd., jer se njenom pok. mužu ima uračunati u članstvo penzionog fonda radnika sve vreme od 1. XL 1908 god-, kada je postao član provizionog fonda južne železnice pa do 12. IX. 1931 god., kada mu je služba prestala uslijed smrti, to je Osporeno rešenje kao protivno zakonu valjalo poništiti.« Dopisi naših pretplatnika Iz zagrebačke radionice Konačno smo i mi — radionički radnici — došli u položaj, da dijelimo zlu sudbinu pružnih radnika, koji — radi manjkavih kredita — zarade svega najviše 4—5 nadnica, s kojima jedva podmire prinos bolesničkom i penzionom fondu, a da im za dnevne životne potrebe ne preostane ni pare. Sve do početka ove godine radnici radionice u Zagrebu nismo imali potrebe, da upremo prstom na § 35 Radničkog pravilnika, koji garantuje najmanje 160 radnih sati ili 20 radnih dana u mjesecu; od mjeseca februara o. g. ova odredba pravilnika postala je i za nas — ra-dioničke radnike — vrlo aktuelnom. Vjerski i drugi praznici tokom mj. XII. i I. lišili su nas nekoliko nadni ca. ali smo se tješili: biti će više nadnica u radnom mjesecu II. i IH-Doživjeli smo gorko razočaranje: broj naših nadnica ne samo da nije povećan, nego je tokom II. mjeseca još više smanjen. — Dne 27. I. o. g. osvanuo je oglas: »1. i 2. februara 1937 ne radi se.« Zašto? — još nam nije objašnjeno. U tome postupku dve su stvari značajne, na koje svraćamo pažnju. J Prvo: broj radnih dana se ograničava, a time i naša zarada smanjuje, bez ikakve predhodne obavjesti radništva. Dolazi se s neba pa u rebra. — Smanjenje mjesečne zarade za nekoliko stotina dinara po radniku nije tako mala i jednostavna stvar, da bi se ovakvim kratkim oglasom mogla smatrati uredjenom. U najmanju ruku trebalo je tu odluku u samom oglasu temeljito obrazložiti, a kod i najmanje demokratskijeg nazora, o njoj se je predhodno imalo razgovarati sa samim radnicima, t. j. sa njihovim povjerenicima. Uprava radionice isvijesno izbjegava taj dodir, ma da su joj povjerenici, u koje velika većina radništva imade apsolutno povjerenje, vrlo dobro poznati. Njoj kao da je glavno provesti svoju volju, a bez obzira na posljedice, koje radnike u moralnom i materijalnom pogledu teško pogadjaju. U Radničkom pravilniku predvi-djeno je zastupanje radnika putem radničkih povjerenika. Zadnje je vrijeme, da se te povjerenike legalizira i da ih se po svim pitanjima, koja pogadjaju radnike, konzultira. Drugo, što je kod takvog iznenadnog i jednostranog smanjivanja mjesečne zarade vrlo važno, jest nemogućnost, da radnici udovoljavaju svojim materijalnim obavezama, koje su preuzeli pod predpostavkom normalnog rada i normalne zarade. Mjesto da oko prvoga uredno podmire svoje rate za stan, mlijeko, kruh, svjetlo i razne druge potrebštine, ostaju dužni i — u najboljem slučaju — izgube kredit za naredni mjesec. U većini pak slučajeva posljedice su teže: ne samo da izgube kre- dit, nego povrh toga budu i tuženi za dug, — Krivicom onih, koji ovako bezobzirno smanjuju broj radnih dana i zarade, radnicima se prouzro-kuju još i advokatski i sudski troškovi, koji se potom podmiruju zapljenom plaće, koja se tako smanjuje i onda, ako se radi maksimalni broj radnih dana u mjesecu. Pojedini radnici dolaze uslijed toga u situaciju, koja je beznadna. Oni formalno stradaju. O svemu tome nadležni bi morali voditi računa. Radnik. Sličice »Jeste li razumjeli?« glasilo je pitanje sa onu stranu telefona. Jesam i nisam. Kako da ražumijem? »Pripremite toliko i toliko boca prima crnoga za tog i tog gospodina« glasilo je naredjenje. Ime naredbodavca bilo je u ono vrijeme zvučno i poznato, a donekle i službeno. 1 ako je stvar privatne naravi, u koju svrhu je upo-trebljen službeni telefon — unatoč natpisa »privatni razgovori zabranjeni« — kolebao sam, dali da poslušam savjest i da razgovor stavim u »akta«, ili da se izložim nemilosti svemogućnika? Odlučio sam nastaviti sa kršenjem propisa, i dostavio naredjenje na »nadležno mjesto« (gostionicu). Prigodom ulaza brzoga voza, iz prvih kola izbijala je vika, galama, pomješana sa ne-složnom pjesmom, što mi je stavljalo do znanja, kome i kamo se naručba ima uručiti. Pri refleksu svjetla, primjetio sam po vidljivim znacima na podu vagona, da je zbilja »preveč«. Pitam se: što bi bilo, da su ti, i tako raspoloženi ostali prikraćeni u svom »štimungu«? Siguran sam,, da bi posljedice bile dalekosežnije, nego grižnja savjesti, dali sam postupao ispravno ili ne? * »Molim, da mi se stan okreči« zamolio je jedan kolega prije useljenja nadležnoga višega organa. »Nemoguće«, bio je jasan i kratak odgovor. Za bolje razjašnjenje rečeno mu je: »Pa gdje to piše da se stan mora krečiti? Kolega je zašutio, dao se strplivo u potragu toga naredjenja, tražio ga je i po zidovima, ali nije bilo nigdje napisano. Pokorio se sudbini, platio »civilnoga« zidara, najnužnije popravke obavio iz vlastitoga budžeta, i uselio. Da bi koliko toliko bio odštećen za taj iznos, zamolio je opet nadležne: molim, da mi se prizna jednomjesečna stanarina, kao naknada za popravak državnoga stana na vlastiti trošak, iako je taj kud i kamo veći od redovne stanarine, unatoč skromnih popravaka! Odgovor je bio identičan prvome: pa, gdje to opet piše? Poučen gorkim iskustvom, kolega se pita: dali je stan radi stanarine, ili radi stanara? * »Neće da plate voznu kartu«, izjavio mi je kondukter. Po dužnosti, pošao sam na lice mjesta. U vagonu uzrujanost, atmosfera napeta, žučljivi protesti, tim više, jer je bio zainteresovan »slabiji« spol. Ponizno, službeno, skromno i oprezno (za svaki slučaj) upitam za razlog te ratne psihoze. Odgovor u jedan glas: »imamo pravo na besplatan povratak.« Bio je slučaj povratka sa političke skupštine, kada ali nije važila povlastica i u povratku »besplatno«. Skupim sve raspoložive živce, hoću da na miran način razuvjerim, ali ni čuti. Kompromis je propao. Javiše se neki odvažniji te mi pred-očiše iskaznice o svom društvenom položaju kao predsjednici, tajnici i tako. dalje. Vele: »žaliti ćemo se protiv vas, protiv željeznice uopće.« Pokušam posljednje: »Ako ne platite, otkopčati ću ovaj vagon do daljnje dispozicije! Konačno se složiše, da će platiti i žaliti se, jer nisu krivi. Ni ja, odvratim, što je paragraf sa obje strane isti. Požurim, da koliko, toliko skratim zakašnjenje voza, prouzročeno kapricom »ni krivih ni dužnih«! ‘ S—č. Mednarodni pregled (I. T. F. Zvišanje plač pri švedskih privatnih železnicah. Pred tremi leti so nekatere privatne železnice na Švedbkem znižale plače osebju pod nazivom »Odtegljaji za krizo«. Organizacijam se je sedaj posrečilo pri večini privatnih železniških družb te odtegljaje sploh ukiniti odnosno zelo zmanjšati, kar predstavlja zvišanje sedanjih plač za 3—5%. Zvišanje plač pri belgijskih železnicah. Belgijska vlada je izdala odlok, da se bodo odslej plače regulirale po indeksu cen preteklega meseca in ne več po indeksu preteklega četrtletja. V Belgiji se torej plače avtomatično zvišujejo, ako nastopi podražitev življenjskih potrebščin in se zvišajo s 1. aprilom za 7.5%. Šesturni delovnik pri amerikanskih železnicah. Ameriškemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt, glasom katerega naj se zniža delovni čas za eksekutivno osebje na šest ur dnevno. Glasom drugega predloga pa maj bi se znižal delovni čas za vse železničarje na šest ur ob varovanju dosedanjih zaslužkov, ki so bili predvideni za osemurno .delo. Razmere bolgarskih železničarjev. Generalna direkcija bolgarskih 'državnih železnic je objavila poslovno 'poročilo, iz katerega posnemamo, da se je število železničarjev tekom preteklega leta povečalo od 16.704 na 17.008. Delovni čas je znašal za 45% osebja 8 ur dnevno, za 55% pa do 10 ur dnevno. Plače so bile: 8959 uslužbencev je zaslužilo mesečno do 1730 Levov (800 Din), 6514 uslužbencev je zaslužilo mesečno do 2500 Levov (1125 Din). Tudi češki železničarji dosegli zboljšanje plač. Češka vlada je votirala znesek 150 milijonov čeških kron za delno odpravo svoječasnih redbkcij plač. Pri železničarjih se je pri nižjih kategorijah povrnilo 80% svoječasno reduciranih plač, pri srednjih kategorijah od 35—45% in pri višjih kategorijah 22%. V isti izmeri se je ukinila tudi svoječasna redukcija pokojnin. Racionalizacija na švicarskih železnicah. Na švicarskih železnicah je bilo leta 1920 uslužbenih 39.676 nastavljencev. Vsled racionalizacije, izboljšanja tehničnih naprav in uvedbe čim najbolj intenzivnega dela ter tudi vsled gospodarske krize se je to število zelo znižalo in je znašalo koncem leta 1936 le še 28.642. Avtoritativen režim v Avstriji. Prejemki delavstva so se v času od leta 1933 do danes znižali za 25 do 30%. Krščansko-so-cijalne organizacije so pri nastopu novega režima pričakovale med in mleko ter so se postavile na stališče odprave razrednega boja, ker zadoščajo od države priznane organizacije za zaščito delavskih interesov. Skoraj stotisoč iv teh organizacijah organiziranih delavcev pa je sedaj na svoji koži občutilo, kakšne ugodnosti nudi stanovsko urejena država delavstvu1. 'Navdušenje za delovno fronto v Nemčiji, Delavstvo je doslej plačevalo prostovoljno prispevke za delovno fronto, vendar je bil uspeh nabiralnih akcij naravnost minimalen. Sedaj je izšel odlok, da se bio v vseh 'obratih od 1. aprila 1937 dalje delavstvu in uslužbencem odtegoval gotov procent za delovno fronto. V listih bomo seveda kasneje brali, kako nemški delavec iz navdušenja prispeva milijone. Razna obvestila Banovinska taksa na vloge in pritožbe, Ker so z novim finančnim zakonom spremenjene tudi razne banovinske takse ter imajo tudi aktivni in upokojeni železničarji večkrat opravka z banovino in njej podrejenimi instancami, objavljamo razglas Banske uprave glede novih taks: Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko u-pravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna ampak banovinska in sicer v banovinskih kolkih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oblastvo, n. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, ne-glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi, ali kakem drugem uradu. Če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je okrajno načelstvo kaznovalo radi trošarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Din, ne z državnim, Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti tako banovinski kolek in sicer za 10 Din, morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 Din, V Dravski banovini se pobirajo te-le banovinske davščine: a) banovinske doklade k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno' energijo in pnevmatiko; na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure, na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih, 2% taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40%na doklada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah; č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dedščino ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest; d) izredna davščina delojemalcev in službodavcev za »Bednostni sklad«. Z banovinskimi kolki se morajo torej kolkovati: 1. Vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2. vse prošnje za sprejem v banovinsko službo; 3. vse prošnje za kakršnekoli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »Bednostnega sklada«; 4. vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v Št. Jurju ob južni železnici, v Rakičanu in Poljčah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mlariboru; vse banovinske trsnioe in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih; ribogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; podkovska šola v Ljubljani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, de- i ško vzgajališče v Ljubljani, zavod za. slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnišnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik in Rogaška Slatina so banovinski zavodi. Taksa na vloge znaša 10 Din, za priloge 4 Din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 Din, za pritožbe Din 30. Banovinski kolki se nabavljajo pri razpečevalcih državnih taksnih vrednotic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo na to opozarjamo, kajti oblastva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo dotičnih vlog vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Ban: Dr. Natlačen, s. r. Nove takse. Z novim finančnim zakonom, kakor ga je sprejel po predlogu kr. vlade parlament, se določajo nove takse, ki stopijo /v veljavo s 1. IV. 1937 in sicer: Za vso vlcge na državne urade se poviša taksa od Din 5 na Din 10. Za vse priloge k vlogam pa odi Din 2.— na Dim 4.—. Za pritožbe proti odlokom bo znašala odslej taksa Din 40.— mesto dosedanjih Dim 20.—. Taksa za pooblastila bo znašala Din 20.—, Taksa za petni list, ki velja dve leti, se poviša od Din 100.— na Din 200.—. »Naš Glas« prinaša pod naslovom »Zvišanje taks« naslednji komentar: Ta določba bo hudo zadela zlasti drž. uslužbence, ki se morajo neštetokrat — prav pogostoma tudi brez lastne krivde — obračati na oblastva s prošnjami za priznanje raznih pravic, ki jim gredo že po zakonu samem. Hudo obremenjeni bedo tudi vsi, ki bodo prosili za službe. V bodoče si bo marsikateri drž. uslužbenec ali upokojenec premislil, preden bo do konca zasledoval kako svojo pravico. Plačati bo moral namreč v prvi instanci 10 in 40 Din, če bo odbit, pa na drugi stopnji spet 40 Din, in če mu tožbo zavrne še državni svet, ipa celo še 400 Din. Marsikdo si bo splolh premislil vlagati prošnje in pritožbe zaradi teh znatnih izdatkov za takse.. Tako bodo šibkejši in revnejši spet dvakrat udarjeni. Pregled sistemiziranih mest na železnici po novem budžetu za leto 1937-38 Ustanova: Uradnikov Uradn.prl- Zvanični-pravnikov kov Služi- Koatr- ond. teljev dnmifaT. itd. Skupno Ministrstvo 58 3 6 15 7 89 Uprava pomor, in reč. prometa 117 9 17 18 58 219 Direkcija pomorskega prometa 109 18 175 92 24 418 Oddelek iza gradnje železnic 170 80 1 9 15 275 Uprava državnih železnic; Centralna uprava 1.320 166 180 152 97 1.915 Saobr. kornere, služba . . • 4.597 835 11,974 1.258 726 19.391 Strojna služba 2.770 450 4.437 720 602 8.979 Gradbena slulžba 1.356 283 4.322 347 132 6.440 Direkcija rečne plovbe . . . — — — — — 2.006 Skupno 1.845 21.112 2.611 1.661 39.732 »Splošna delavska gospodarska zadruga Železničarski dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani, vabi vse svoje člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki se vrši v nedeljo, dhe 23. maja ob 8. uri zjutraj v zadružnih prostorih Novi trg 2 z dnevnim redom v smislu pravil. Ako občni zbor ob tej uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Samostojne predloge je predložiti vsaj 14 dku preje na naslov načelstva. Načelstvo. Redni letni občni zbor Delavskega glasbenega društva »ZARJE« v Ljubljani se vrši v petek, dhe 16. aprila 1937 ob 20. uri zvečer v glasbeni sobi »Zarje« v Delavski zbornici. Dnevni red: b) tajnika, c) blagajnika, d) nadzornega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3, Razno. Cankarjeva družba sklicuje redbii letni občni zbor v torek, dne 4. maja 1937 ob 19. uri v svojih prostorih v Delavski zbornici v Ljubljani, Dnevni red: 1. Poročila odbora, nadzorstva in ab-solutorij, 2. Volitev novega odbora in nadzorstva, 3. Proračun in knjižni program za leto 1937-38, 4. Samostojni predlogi in razno. 'Pristop k občnemu zboru imajo vsi u- stanovniki in redni člani. Ako občni zbor ob 'določeni uri ni sklepčen, se vrši občni zbor eno uro kasneje, ki ije sklepčen ob vsakem številu navzočih. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž, železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani, sklicuje v nedeljo, dne 18. aprila 1937 ob 8. uri v prostorih kina Sloge v Ljubljani, Kolodvorska ulica, občni zbor, ki se vrši po delegatih, ki so bili izvoljeni dne 23. februarja 1936, Dnevni red: 1, Konstituiranje skupščine, 2, Poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju v letu 1936, 3, Razprava o odobritvi računskega zaključka, razdelitvi prebitka in raz-rešnici članom upravnega in nadzornega odbora, do katerega zneska sme zadolžiti zadrugo, 5. Sklepanje o predlogih in pritožbah članov, delegatov in upravnega odbora, 6. Dopolnilna volitev članov upravnega in nadzornega odbora ter volitev namestnikov za člane obeh odborov, 7. Slučajnosti. V izvezi z redno letno skupščino se bo vršila v soboto, dne 17, aprila ob 15, uri predlkonferenca delegatov in sicer v glasbeni dvorani žel, glasb, društva Sloge, Ljubljana, Pražakova ul. 19. V naše hiše za naš denar le res domače praške „ADRIA*. Tiska: Ljudska tiskarna, d.