Šaleška dolina, ki skriva v svojih nedrjih na stotine milijonov ton lignita, je spet žalovala. Na izvoznem jašku Preloge so v soboto, 8. januaija, dopoldan izobesili črno zastavo. Kmalu so bile po vsej Šaleški dolini izobešene črno — zelene rudarske in druge zastave na pol droga. V znamenje žalovanja.
Na začetku leta, ko so naši knapje še ocenjevali rekordno proizvodnjo, doseženo v preteklem letu, in ko so se zagrizli v letošnji proizvodni načrt, ki predvideva izkop najmanj 4,5 milijone ton lignita, je ta prizadevni knapovski kolektiv v tre-
VLADO BRAJER je bil rojen 10. maja 1949 v Trebnjem, v velenjskem rudniku je delal od 14. junija 1971 leta, stanoval je na Jenkovu 18 b v Velenju; zapušča ženo Marijo, hči Simono rojeno 3. 9. 1972 in sina Vladi-mirja rojenega 26. 6. 1976;
-jiutku izgubil štiri svoje člane.
Težko in nevarno delo globoko v podzemlju šaleškega premogovnega bazena je spet teija-lo svoj davek...
V	soboto, 88. januaija, je prišlo ob 8. uri in 5 minut na delo-višču 109 raziskovalne proge v južnem krilu jame Zahod velenjskega premogovnika do nenadnega izliva plina in zdrobljenega premoga, kije onemogočil umik rudarjev z delovišč. V trenutku nesreče je bilo na delovi-šču 10 rudaijev; šest se jih je rešilo, deloma so se rešili sami, deloma pa s pomočjo reševalcev, ki so bili že petnajst minut po izlivu plina na delovišču 109.
. Nenaden izliv plina in zdrobljenega premoga je zasul tri rudarje, eden pa se je poizkušal umakniti, vendar so bila ta prizadevanja zaman.
V	rudarski nesreči 8. januarja 1977 so izgubili življenje:
Vlado Brajer, kvalificirani kopač,
Vlado' Dijanuš, kvalificirani kopač,
Alojz Pušnik, rudarski tehnik
m
Stanislav Rajh, polkvalifici-rani kopač.
Pet rudarjev so prepeljali v bolnišnico, in sicer Antona Pleš-nika, ki ima poškodovano nogo, Stjepana Skrbnika, k'i je dobil pretres možganov, Alojza Šeliga, Eda Urpela, ki ima poškodovano desno nogo, ter Abita Če-likoviča, Franc Jelen pa se zdravi doma.
Preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča. Drago Šin-kar, je povedal, da nenadnega izliva plina nihče ni pričakoval.
VLADO DIJANUŠ se je rodil 28. 8.1949 v Rakovcu -Novi Marof, Virovitica, na rudniku lignita Velenje se je zaposlil 8. maja 1974 Jeta, stanoval je na Kidričevi 12, zapušča sina Dejana rojenega 29. 9. 1975;
činskih vodstev družbenopoli- / tičnih organizacij. Na seji so z enominutnim molkom počastili i spomin smrtno ponesrečenih velenjskih rudarjev in sklenili, da razglasijo v občini Velenje" ponedeljek, 10. januar, za dan žalovanja.
V	soboto sta Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in temeljne organizacije združenega dela rudnika lignita obiskala predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič ter predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič.
V	nedeljo dopoldne pa so predstavniki občinske skupščine, njenega izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij položili h krstam tragično preminulih rudarjev vence.
Več tisoč občanov velenjske občine, delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, delegacije rudarjev iz vseh slovenskih premogovnikov ter predstavniki zveznih, republiških, medobčinskih in občinskih organov ter družbenopolitičnih organizacij so se v ponedeljek,, 11. januarja, na pokopališču Podkraj pri Velenju poslovili od Vlada Brajerja, Vlada
V trenutku je hkrati s plinom vrglo po rovu okrog 90 do 100 kubičnih metrov premogovega prahu.
V soboto opoldne so se sešli na žalno sejo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita. Udeleženci žalne seje so počastili spomin tragično preminulih sotovari- . šev, izrazili so sožalje družinam ponesrečenih rudarjev ter sprejeli obvezo o solidarnostni pomoči družinam ponesrečenih rudarjev.
8. januaija zvečer je bila žalna seja izvršnega sveta naše občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predstavniki ob-
ALOJZ PUŠNIK je bil rojen 12. 6. 1953 v Gradišču pri Mariboru, na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje se je zaposlil 18. 3. 1976, stanoval je v Topoljši-ci 69, zapušča ženo Jožefo in sina Boštjana rojenega 18. 10. 1976;
rudarstva Jugoslavije, Pavel Gantar in Miloš Šulin, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije itd.
Pri izpolnjevanju vsakodnevnih delovnih dolžnosti so globoko v šaleškem podzemlju v trenutku ugasnila štiri mlada življenja, življenja rudarjev, pred katerimi je bila še dolga .ustvarjalna pot, je ob zadnjem slovesu poudaril Ivo Gorogranc, ki se je od žrtev sobotne rudniške nesreče poslovil v imenu občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Ciril Greben-šek, ki je spregovoril v zadnje slovo v imenu 6.000 članskega delovnega kolektiva Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, pa je povedal, da so bili ponesrečeni rudarji polni ustvarjalnosti in tovarištva. Zato jih velenjski knapje ne bodo pozabili. . "
Hkrati z zadnjim rudarskim pozdravom Srečno je Ciril Gre-benšek v imenu rudaijev velenjskega premogovnika obljubil družinam ponesrečenih rudarjev, da si bodo knapje prizadevali, da — kolikor je v njihovi moči — nadomestijo družinam očete in može.
Ob zvokih žalostink rudarske godbe in moškega pevskega zbora Kajuh so tragično preminule velenjske rudarje pospremili na zadnjo pot. Vlada Brajerja in Stanislava Rajha so pokopali na pokopališču Podkraj, Alojza Pušnika v Zavodnjah, Vlada Dijanuša pa so že zjutraj prepeljali v Spodnje Požje pri Viroviticr.
Dijanuša, Alojza Pušnika in Stanislava Rajha, ki so izgubili življenje 8. januarja zjutraj ob nenadnem izlivu plina in zdrobljenega premoga v južnem krilu jame zahod. Rudarje so pospremili na zadnjo pot tudi Deva Sajd, sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in
STANISLAV RAJH seje rodil 23. 10. 1946 v Žerovici pri Ormožu, v velenjskem rudniku lignita je delal od 15. 8. 1974, stanoval pa je v Velenju, Aškerčeva 2, zapušča ženo Frančiško ter sinova Stanka rojenega 1969 in Stojana rojenega 1970.
Boleče je bilo slovo od sotovari šev
DžemalBijedič, predsednik Zveznega izvršnega sveta:
Novica o tragediji, ki je prizadela vaš kolektiv in v kateri so izgubili življenje štirje rudaiji, šest pa jih je bilo težje poškodovanih, nas je globoko pretresla.-Prosim, da v imenu zveznega izvršnega sveta in v mojem osebnem imenu prenesete'kolektivu in družinam ponesrečenih rudaijev naše globoko sožalje.
Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in CK ZKJ:
Ob težki nesreči, ki je prizadela vaš rudnik, izrekam svoje najglobje sožalje. Prosim, da izrazite moje sožalje tudi svojcem ponesrečenih rudarjev. Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ:
Globoko me je pretresla vest,o hudi nesreči v vašem rudniku. Prosim, da prenesete izraze mojega sožalja družinam ponesrečenih rudaijev. Želim, da rudarji, ki so bili ob nesreči poškodovani, čimprej ozdravijo. Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS:
Ob hudi nesreči, ki je zadela vaš delovni kolektiv, izrekam v imenu predsedstva Socialistične republike Slovenije in v svojem imenu vašemu kolektivu in svojcem ponesrečenih rudarjev globoko sožalje. Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije: Ob težki nesreči, ki je prizadela vaš rudarski kolektiv, vam » imenu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in v svojem imenu sporočam naše globoko sožalje. Prosim vas, da izraze našega sočustvovanja prenesete tudi družinam ponesrečenih rudarjev.
France Popit, predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije:
Ob hudi nesreči, ki je prizadejala vaš kolektiv in zahtevala življenje štirih tovarišev, vam v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in osebno izrekam iskreno sožalje. Prosim, da izraze mojega sožalja sporočite tudi družinam ponesrečenih rudaijev. Dr. Marjan Brecelj, predsednik skupščine SR Slovenije:
Ob hudi nesreči, kije zadela vašo delovno skupnost, prejmite izraze mojega globokega sožalja. Prosim, da sožalje prenesete tudi družinam ponesrečenih rudarjev.
Franc Leskošek—Luka, član sveta federacije:
Ob strašni nesreči v rudniku in ob smrti štirih rudaijev izrekam kolektivu in družinam umrlih svoje iskreno sožalje. Vjekoslav Vidjak, predsednik skupščine občine Split:
Ob težki nesreči v Rudniku lignita Velenje, v kateri so izgubili življenje štirje rudarji, več pa jih je bilo ranjenih, prejmite v imenu pobratenega mesta Split, skupščirle občine in družbenopolitičnih organizacij Splita ter v mojem osebnem imenu izraze našega iskrenega sožalja. Globoko smo pretreseni ob nesreči, ki je prizadela naše prijateljsko mesto in vas prosimo, da prenesete družinam ponesrečenih rudaijev naše sožalje. Občinska konferenca SZDL Vrnjačka Banja:
Ob tragediji, ki je prizadela Rudnik lignita Velenje, prejmite v imenu skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov Vrnjačke Banje naše najiskrenejše sožalje. Prosimo vas, da naše izraze sožalje sporočite tudi družinam ponesrečenih rudaijev.
Kolektivu Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in svojcem ponesrečenih rudaijev so poslali izraze globokega sožalja skupščine občine Velenje in njen izvršni svet, družbenopolitične organizacije naše občine, kolektiv skupnosti za zaposlovanje Velenje, kolektiv in učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje in drugi.
Velenje, 14. januarja 1977
Leto XIII. Številka 2 /361/ Cena 3 din
V rudarski nesreči 8. januarja so izgubili življenje velenjski rudarji Vlado Brajer, Vlado Dijanuš, Alojz Pušnik in Stanislav Rajh — Od tragično preminulih rudarjev seje poslovilo na pokopališču Podkraj več tisoč občanov velenjske občine, delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, delegacije rudarjev iz vseh slovenskih premogovnikov ter predstavnikov organov in družbenopolitičnih organizacij — Številni izrazi sožalja
Nesreče v velenjskem rudniku
30. januaija 1893 je prišlo v vzhodnem delu jame do eksplozije zaradi vžiga metana, kije zahtevala življenje 11 rudaijev.
Komaj tri tedne po tej veliki nesreči je prišlo 20. februarja 1893 leta v vzhodnem delu jame ponovno do eksplozije metana; sedemnajst rudaijev je izgubilo življenje takoj, štiije pa so umrli za posledicami eksplozije.
Med tremi vdori plinov iz krovnine v vzhodnem polju ob odko-pavanju četrte etaže je v letih 1950 in 1952 izgubilo življenje 9 rudaijev.
V letu 1962 so pri nenadnem vdoru plina na zahodnem polju izgubili življenje 4 rudaiji.
Med podobnimi vdori plinov v vzhodnem polju v letih 1968 in 1972 so izgubili življenje 3 rudaiji.
29. julija 1976 je eno od čel v jami vzhod zalilo blato, pri tem so 4 rudarji izgubili življenje.
8. januaija 1977 pa so ob nenadnem vdoru plina in zdrobljenega premoga na delovišču 109 v južnem krilu jame Zahod izgubili življenje 4 rudarji
Zadnja straža
Ugasnila štiri
KAKO SE JE ZGODILO?
Slavko Janežič, diplomirani inženir:
„Do nesreče je prišlo v raziskovalni progi. Raziskovalno progo delamo z dveh strani, in zdaj manjka še okoli 200 metrov, da prideta skupaj. In ko je skupina napredovala, je na številki 109 nenadoma prišlo do izbruha plina. Mi smo tu pričakovali prelome in smo delali tako, da bi preprečili morebitni vdor. Vendar saje zdaj to kljub temu zgodilo.
Nenaden vdor plina je vrgel v jamo premog in drobiž tako, da je poleg rudarjev zasulo tudi stroj, jamo pa v dolžini skoraj" 20 metrov, in to do 1,5 metra visoko. Pritisk je bil tako močan, da je nekatere kose premoga, ki so bili težki tudi po 100 kg, vrglo dvajset metrov vstran.
Šele potem, ko bomo odkrili pravi vzrok nesreče, se bomo odločili, kako bomo nadaljevali de-
OD PETKA DO PETKA
Lani zbrali 700 litrov krvi
Predsednik občinskega odbora
Rdečega križa Velenje organizacije.
Jože Medved o delu njihove
Izrazi sožalja
Nova interesna skupnost
Požarna varnost sestavni del družbene samozaščite — V dejavnost vključiti slehernega občana
V velenjski občini smo dobili še eno interesno skupnost. 29. decembra lani se je sešla na ustanovni sestanek samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Za predsednika skupščine so izvolili dipl. ing. Viktoija Barleta, za predsednika njenega izvršnega sveta pa Franca Pečečnika. Tone Hren je predsednik zbora uporabnikov, za predsednika zbora izvajalcev pa so na ustanovnem sestanku izbrala Karla Koželja, mlajšega.
Pred novo samoupravno interesno skupnostjo je pomembna in odgovorna naloga Kot je zapisano v dvanajstem členu njihovega statuta skupščina skupnosti med drugim sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe dela in razvoja požarne varnosti v občini, sklepa dogovore o stopnji in virih sredstev za uresničevanje programa požarne varnosti, določa načela in merila delit-! ve ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga, določa o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog, sodeluje z drugimi požarnimi skupnostmi in spodbuja njihovo organizirano medsebojno sodelovanje.
Ob tem je treba poudariti, da je požarna varnost sestavni del družbene samozaščite, zato njena dejavnost ne sme biti ločena od vsakdanje prakse in da je osnovni nosilec varovanja premoženja pred požarom ali drugim uničenjem sleherni občan. Zato bo treba storiti resnično vse, da bo v njeno dejavnost vključen vsakdo.
Zato pričakuje novoustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v organizacijskem kot v materialnem pogledu vsestransko razumevanje in podporo od vseh odgovornih dejavnikov v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter gasilskih organizacijah.
s. v.
Med zelo aktivne organizacije v velenjski občini sodi nedvomno-tudi organizacija Rdečega križa, ki sedaj vključuje že prek devet tisoč članov in prek 5200 mladih članov Rdečega križa. Seveda se članstvo bolj ali manj angažira na raznih področjih dela, kije v tej humanitarni organizaciji izredno široko. Predsednika občinskega odobra Rdečega križa Velenje Jožeta Medveda smo vprašali, katere so bile njihove najpomembnejše akcije v lanskem letu.
„Če začnem s krvodajalstvom, moram že kar na začetku poudariti, da smo bili pri izpolnjevanju te humanitarne naloge izredno uspešni. V letu 1976 je bilo 3005 odvzemov, kjer je bilo darovano približno 700 litrov krvi. Naši krvodajalci dajejo kri za Republiški zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane sedem odvzemnih dni, za bolni-
Jože Medved
šnico Celje, ki ima na razpolago dva dni in za bolnišnico Slovenj Gradec, kamor smo vozili krvp-dajalce v v aprilu in maju, in to vsak četrtek in v septembru vsak torek in četrtek.
Čeprav je krvodajalstvo naloga celotne družbe, je njena organizacija zaupana organizaciji Rdečega križa. Ob pomoči družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ob pomoči v organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela smo lani to plemenito nalogo v celoti izpolnili in celo presegli plan. Zato se vsem, ki so nam pomagali, zlasti še krvodajalcem, zahvaljujemo.
Na področju zdravstvene vzgoje smo lani organizirali 24 predavanj na šolah in po krajev-
| Smučarski tečaji | | za delavce Gorenja |
Zadnje dni preteklega leta, ko so bili delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje na kolektivnem dopustu, je pripravila komisija za rekreacijo TGO Gorenje tečaj za smučarje - začetnike,'nadaljevalni tečaj in pa rekreativno smučanje naPungartu.	^
Snežne razmere so bile različne, vendar tudi ugodne tako, da je program organiziranega smučanja v celoti uspel. Okrog 70 delavcev - smučaijev si je pridobilo osnovne izkušnje na smučeh, vreme pa je nudilo vsem obilo užitka. Zaključne tekme so bile zaradi okvare na glavni vlečnici preložene, vendar pa to ni motilo razpoloženja.
Komisija za rekreacijo TGO Gorenje bo letos organizirala
2 bodo zaposlene v Gorenju še bolj kot doslej vzpodbujali za
JOŽE MIKLAVC
^ zimsko rekreacijo.
MALO SNEGA IN VELIKO DOBRE VOLJE NA PUNGAR-TU - Delavci Gorenja na smučiščih Zahodnega Pohoija
nih organizacijah. Poleg tega smo imeli še štiri posebna predavanja o narkomaniji in alkoholizmu.
Med pomembnimi dejavnostmi Rdečega križa je tudi prva pomoč. Tečajev, ki smo jih organizirali, seje skupaj ude-
Ste že naročeni na tednik

ležilo 1008 slušateljev. Prizadevno smo se vključili tudi v akcijo za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Posočja. Naši aktivisti so darovali 1300 dinarjev, poleg tega smo lani zbrali še 2500 kilogramov oblačil in 10 ton papirja.
V tednu Rdečega križa maja meseca smo pripravili razstavo o dejavnosti Rdečega križa in sprejeli v naše vrste 800 novih-mladih članov. Naš občinski odbor je dosegel pomembne rezultate tudi na področju splošnega ljudskega odpora, saj smo bih javno pohvaljeni za dosežene rezultate od zveznega sekretarja za ljudsko obrambo."
Naloge v letošnjem letu?
Nadaljevali bomo vse dosedanje akcije na področju krvodajalstva. H krvodajalstvu bi radi pritegnili še več občanov, zlasti mladih darovalcev. Še več bomo storili za krepitev naše dejavnosti "na področju splošnega ljudskega odpora, med pomembnimi/nalogami je tudi poživitev dejavnosti v krajevnih organizacijah Rdečega križa, ki bi morale biti. v vsaki krajevni skupnosti. V letošnjem letu bomo organizirali tudi občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Seveda pa bo vsa naša dejavnost predvsem odvisna od tega, koliko denarja bomo imeli na voljo.
S. V;
Ob hudi rudarski nesreči so poslali Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu in družinam ponesrečenih rudarjev sožalne brzojavke tudi Rade Galeb, ' predsednik zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, Medobčinski svet ZKS Celje, Združeni rudniki premoga Bosne in Hercegovine, zaposleni v sozd Elektrogospodarstva Slovenije, Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije, Združenje rudnikov premoga Jugoslavije, Skupščina občine Trbovlje in njen izvršni svet, Skupščina občine Tuzla, mornarji in starešine rušilca Split, Plamen Zagreb, kolektiv Rudisa iz Trbovelj," Unis Sarajevo, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije, delavci, samoupravni 1 organi, družbenopolitične organizacije in vodstvo REK Zasavje Trbovlje, rudarji istrskih premogovnikov Raša, rudarji TIM Laško, Soške elektrarne Nova Gorica, kolektiv Titovih rudnikov Kreka-Banoviči Tuzla, kolektiv rud- j nika Mežica, rudnik Kanižarica, kolektiv tozd-Rudnik Globoko, kolektiv Strojne tovarne Trbovlje, komite občinske konference ZKS Slovenj Gradec, občinska konferenca SZDL Slovenj Gradec, občinski svet Zveze sindikatov Slovenj Gradec, icolektiv rudarskega inštituta Ljubljana, kolektiv Merkur Kurivo Kranj, delavci Montaže Žalec, rudnik Senovo, kolektiv kemijske industrije Kamnik, FNT - montanistika Ljubljana, rudnik Kolubara Vreoci, Rapid Beograd, kombinat Kostolac, Suma Ogrijev Zagreb, kolektiv in sindikalna organizacija Toplarna Ljubljana, Skupščina občine Zagorje ob Savi, Tehnoimpeks Ljubljana, Podjetje Duhan - todz Podravska Slatina, in drugi.
Novoustanovljeni pevski zbor že vadi
m
0
Ob tednu Komunista ob koncu lanskega leta so v velenjski občini ustanovili mešani pevski zbor Gorenje. Zbor, ki naj bi postal eden izmed pomembnih kulturnih dejavnikov v občini, se je sešel na prvo vajo v četrtek, 6. januarja v knjižnici Kul-
]
%
Velenje — naša zimska pota in stranpota (Foto: S. Vovk)
Delovni načrti sindikatov
Dosledno uresničevanje sklepov 8. kongresa in naloge sindikata v smislu zakona o združenem delu, sta poglavitni nalogi sindikatov v tem letu.
Na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata in sejah konferenc OOS sprejemajo v tem času letne delovne načrte. Sklepi 8. kongresa ZSS še nadalje obvezujejo vse sindikalne organizacije in organe, da jih dosledno uresničimo na vseh nivojih sindikalnega delovanja.
Tudi zakon o združenem delu je v mnogih členih opredelil obveznosti do sindikata, v mnogih določbah pa predpostavlja njegovo aktivno sodelovanje. Vse naloge, ki jih sindikat ima v smislu »zakona o združenem delu so določene že s kongresnimi sklepi, s sindikalnimi statutarnimi dokumenti in z ustavo.
Vse v teh dokumentih opredeljene naloge pa morajo postati sestavni del letnih delovnih načrtov oziroma postati morajo osnova za izdelavo delovnih načrtov.
Nujno je, da so v delovnih načrtih opredeljene predvsem naslednje naloge: skrb za razvoj neposrednega dejanskega samoupravljanja delavcev, prizadevanja za večjo produktivnost in dobro gospodarjenje, aktivno sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, zagotavljanje ustrezne
kadrovske politike, sodelovanje pri vseh oblikah samoupravnega planiranja, zagotavljanje pogojev za delo delegacij in delegatov, skrb za redno, pravočasno in popolno obveščanje, reševanje nastalih sporov, prizadevanja za dosledno delitev dohodka po rezultatih dela, prizadevanja za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev, skrb za ustrezne delovne pogoje in za/varstvo pri delu, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, zagotavljanje varstva samoupravnih pravic, skrb za dopolnilno izobraževanje ter družbenopolitično usposabljanje, organizacija športno rekreativnih oblik spremlja ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v vseh primerih pomaga članom sindikata in dru-
go-
Delovni načrti morajo biti konkretni, za posamezne naloge morajo biti zadolženi posamezniki oz. organi, ki bodo sindikalnemu članstvu odgovarjali za izvrševanje nalog.
Jasno pa je, da vseh nalog ne bomo zapisali v letni delovni načrt. Med letom bomo na vseh nivojih sindikalne organiziranosti sprejemali še nekatere konkretne naloge, ki bodo za določeni čas aktualne.iSpreje-ti delovni načrti j>a morajo postati vodikTnašega delovanja v tem Jetu,
kako pa nam bo uspelo začrtane naloge uresničiti, pa -bomo poročali našemu članstvu na naslednji letni skupščini OOS oz. letni seji konference osnovnih organizacij sindikata.
J. KANDOLF
ZNOVA SKLICANA SEJA
V torek, 18. januarja, bo s pričetkom ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje, 8. redna seja skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Velenje.
Seja je bila prvič sklicana že za 23. december, vendar jo zaradi slabe udeležbe in nesklepčnosti niso opravili.
Na dnevnem redu torkove seje skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Velenje je med drugim tudi predlog poslovnika o načinu dela skupščine ter program dela Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za leto 1977.
turnega centra. V zboru, ki ga vodi prefesor Ciril Vertačnik, je sedaj sedemdeset pevcev in pevk, ki bodo imeli sprva vaje dvakrat na teden.
Sicer pa je bilo za novi velenjski zbor izredno zanimanje, saj je več kot 150 občanov izrazilo željo, da bi pelo v njem. Seveda vseh niso mogli sprejeti, ker bi bilo vodenje takšnega zbora nemogoče, zato so se na avdiciji odločili za sedemdeset pevcev oziroma pevk. Pa tudi ta, številka verjetno še 'ni končna, saj bi potrebovali še kakšen sopran in tenor.
Kot je dejal Ciril Vertačnik, se bo zobr prvič predstavil občinstvu verjetno čez kakšne štiri mesece.
REDNI KINO VELENJE:
14.	1. - petek ob 17.30 in 19.30, italijanska kriminalka OBRAČUN MAFIJE. Režija: Alfio Caltabiano. Igrajo: Pino Colizi, Arnela Muti
15.	1. - sobota ob 17.30 in 19.30, italijanska komedija ANGELI DIVJE VOZIJO. Režija: Ginilione Carmineo. Igrajo: Michael Coby, Paul Smith
16.	1. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanska komedija ANGELI DIVJE VOZIJO
17.	1. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni film AFRIŠKA ZVEZA. Režija: Mas-simo Bonfespi. Igrajo: Enrico Maria Salerno, Anita Strintberg
18.	1. - torek ob 17.30 in 19.30, italijanski pustolovski film MI NISMO ANGELI. Režija: Frank Kramer. Igrajo: Paul Smith, Machael Coba
19.	1. - sreda ob 17.30 in ; 19.30, italijanski pustolovski j film MI NISMO ANGELI
20.	1. - četrtek ob 17.30 in | 19.30, francoski barvni film j Štirje dnevi v peklu. Re-;
žija: Etienne Ferier. Igrajo: Lea 1 Massari, Michael Bauquet
KINO DOM KULTURE:
17. 1. - ponedeljek ob 20. . uri, ameriški barvni film Z DRU- i GE STRANI PLANINE. Režija: j; Karry Peerce. Igrajo: Marilyn P Hasset, Bean Bridges
KINO ŠOŠTANJ:	.
15.	1. - sobota ob 19.30, ameriška drama Z DRUGE STRANI PLANINE. Režija: » Karry Peerce. Igrajo: Marilyn • Hasset, Bean Bridges
16.	1. — nedelja ob 17. in i' 19.30, italijanski barvni -film j AFRIŠKA ZVEZA. Režija: Massimo Bontempi. Igrajo: ; Enricco Mario Salerno
19.	1. - sreda ob 19.30, |j francoski barvni film ŠTIRJE DNEVI V PEKLU. Režija: : Etienne Perier. Igrajo: Lea Massari, Michael Bauquet
20.	1. - četrtek ob 19.30, ita- j Hjanski pustolovski film MI NI- ' SMO ANGELI
KINO TOPOLSČICA:
16. 1. - nedelja ob 15. uri, i ANGELI DIVJE VOZIJO - italijanska komedija. Režija: Gini-liono Carmineo. Igrajo: Michael Cobi, Paul Smith
NAŠ CAS
Št. 2 (361) - 14. januarja 1977
Za spomenik maršalu TITU
Pogovor z vodjem plansko analitske službe Jankom Volkom 6 razvojnih možnostih gospodarstva v naši občini
Program razvoja občine v 1977 letu je dnigačen dokument, kot smo jih sprejemali doslej, tako glede naslova, kot vsebine. Po zakonu o družbenem planiranju se družbeni načrti sprejemajo za srednjeročno obdobje, medtem ko se za posamezna leta. sprejemajo resolucije ali dokumenti s podobnim naslovom. V naši občini smo se zato opredelili za program družbeno gospodarskega razvoja za leto 1977, v katerem so opredeljene osnovne naloge za doseganje sprejete ekonomske politike v tem letu in zelo konkretne naloge na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti in ostalih dejavnosti. Opredeljeni so tudi nosilci nalog ter roki, v katerih je potrebno posamezne naloge izpeljati. O planu razvoja občine v tem letu smo se pogovarjali z vodjo analitske službe pri občinski skupščini Jankom Volkom.
N. Č.:,Katere so ključne naloge za izvajanje razvojnega programa v naši občini v tem Jetu?
J. Volk: Če bi jih nanizal v nekaj točkah, potem bi bile to naslednje naloge:
Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu. Tu gre predvsem za dograjevanje družbeno gospodarskega sistema, uveljavljanje dohodkovnih odnosov v združe-jnem delu, izpopolnjevanje pro-pesa svobodne menjave dela in za izpolnjevanje sistenja samoupravnega družbenega načrtovanja in izvajanja sprejetih samoupravnih sporazumov.
Razvoj kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, tu imam' v mislih povečanje tehnične ravni, racionalno uporabo proizvodnih zmogljivosti, moderni zacijo proizvodnih procesov, boljšo organizacijo dela itd., kar irse bo omogočalo boljšo produktivnost dela in s tem večji družbeni proizvod ter nadaljevanje stabilizacijske politike.
Skrb ža dinamično gospodarska rast, pri čemer mora imeti pomembno vlogo izvoz.
Vse sile moramo usmeriti na področje združevanja sredstev in dela, pri čemer morajo biti v ospredju integracijske naloge sprejete v družbenem načrtu ; ubčine do leta 1980.
Voditi racionalno politiko zaposlovanja ter delati tako, da
ie čimprej sprejme samoupravni porazum o minimalnih obvez-lostih do družbenega standarda ;a novo delovno mesto. Prav tako pa večji poudarek dati nagrajevanju po rezultatih dela.
Zagotoviti takšen sistem delitve dohodka in čistega dohodka z realnimi gibanji, da se bo okrepila in širila materialna osnova dela.
-	Zagotoviti izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, še posebej na področju osnovnošolskega in usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva in raziskovalnega dela. Potrebno bo tudi organizirati interesno skupnost za varstvo okolja.
-	Sprejete naloge pogojujejo izvajanje dogovorjene kadrovske politike na vseh ravneh. Na najodgovornejša mesta sodijo le družbeno politično izgrajeni in
angažirani delavci, kjer pa ne bo pripravljenosti za dogovorjen način reševanja nalog, je potrebno pripraviti politično oceno stanja in izvesti zamenjavo kadrov. Ocene možnega gospodarskega razvoja v letu 1977 so oprte na gospodarska gibanja v letu 1976 in na ocene možnosti razvoja OZD v prihodnjem letu. Družbeni proizvod naj bi se povečal za 28 odstotkov in bi tako dosegel vrednost 3 milijarde din. Povečanje produktivnosti dela pa za približno 17 odstotkov. Ta prva postavka temelji na oceni OZD, ki načrtujejo maksimalno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Glede na dosedanje ekstenzivno zaposlovanje bi smeli povečati zaposlovanje v letu 1977 v gospodarstvu za
okoli 2,3, in v negospodarstvu za 2,9 odstotka.
Medtem ko se investicije v energetske objekte v Šoštanju izvajajo po predvideni dinamiki, pa lahko ugotovimo, da investicije v druge gospodarske dejavnosti v občini niso zadovoljive. Velik del investicij bo namreč uporabljen za odplačilo anuitet in nabavo opreme, zaradi česar bodo investicije v novo proizvodnjo minimalne. Takšna orientacija na področju investicij kaže na to, da so večji problem novi programi, kot pa potrebna sredstva. To bo nedvomno imelo posledice v naslednjih obdobjih.
Izvoz naj bi v tem letu povečali za 72 odstotkov in bi naj znašal 90 milijonov ameriških dolarjev. Vse vrste porab — osebna, skupna in splošna — morajo naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda, in sicer za 10 odstotkov.
N. Č.: V programu razvoja za letošnje leto so navedene povsem konkretne naloge, tako na področju gospodarstva kot tudi negospodarskih dejavnosti. Katere so bistvene naloge s področja gospodarstva, kijih moramo opraviti v tem letu?
J. Vovk: Primarne naloge s področja gospodarstva so:
—	Energetika. Tu se v celoti vključujemo v resolucijo o izvajanju družbenega plana SRS v tem letu. REK Velenje mora upoštevati pri iskanju dohodkovnih odnosov dovolj velika sredstva tudi za odpravljanje posledic ugreznin in rekultivaci-je površin.	1
—	TGO Gorenje in gradbeno industrijsko podjetje Vegrad imata idealne srednjeročne programe. Zaradi dopolnjevanja kompleksa Dom se iščejo organizacijske oblike povezovanja v tem letu, kar je v skladu s srednjeročnim občinskim družbenim planom, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in kompleksno racionalizacijo. V naslednji fazi povezovanja, bo vsekakor potrebno upoštevati tudi ostale zmogljivosti gradbene industrije in dejavnosti, ki se kot dopolnilne lahko vključujejo v sistem Dom. V TGO Gorenje bodo potrebni nadaljni napori za iskanje novih programov.
—	RŠC mora kot nosilec usmerjenega izobraževanja pripraviti program usmerjenega izobraževanja do prihodnjega šolskega leta. V letu 197) moramo pričeti gradnjo,dijaškega doma. V reševanje te problematike naj se vključijo vsi dejavniki, zlasti pa REK in TGO Gorenje.
—	tovarna usnja Šoštanj mora v tem letu predložiti občin: ski skupščini program proizvodnje tudi za obdobje po letu 1980., da prikaže, ali bo proizvodnja usnja tudi v tem obdobju osnovna dejavnost ali bo potrebno predvideti nov proizvodni program.
—	Na področju prometa in zvez je potrebno izdelati program za zbrana sredstva od posojila za ceste skupaj z republiško cestno skupnostjo. Pri tem je važen prioriteten vrstni red za izgradnjo šaleške magistrale in rekonstrukcijo ceste Velenje
— Arja vas.
Izdelati bo potrebno program za modernizacijo PTT omrežja ter central, novega poštnega poslopja v Velenju in poštnih izpostav v manjših naseljih.
\
—	Kmetijstvo. To področje je obdelano v posebnem programu. V planu SRS pa je oprede-
Velenjska nočna panorama (Foto: B. Zakošek)
ljeno kot prednostna naloga, zato moramo tudi na našem območju izkoristiti vse možnosti za dosego š^ večjih rezultatov.
Malo gospodarstvo. Izdelan je srednjeročni program razvoja malega gospodarstva, ki bo omogočil vsestranski razvoj uslužnostne, proizvodne .in kooperacijske obrti. Tu ima odločilno vlogo poleg ostalih dejavnikov tudi ERA Velenje. Samoupravna stanovanjska skupnost mora v pritličjih stanovanjskih blokov predvideti prostore za obrtnike, "-otroško varstvo, trgovino in druge poslovne prostore.
—	Komunalna dejavnost.Pro-gram komunalne dejavnosti je izdelan, dopolniti ga je treba s prednostnim vrstnim redom vlaganj, upoštevajoč dopolnilna sredstva za primarno komunalno izgradnjo. Tu je treba spregovoriti o delu sredstev v okviru stanovanjske gradnje, nadalje sredstva rudarskih škod in bančna sredstva. Sredstva rudarskih škod je treba usmerjati zlasti v Topolšico za izgradnjo in za gradnjo severne ceste. ,
—	Na področju turizma je potrebno ustanoviti poslovno skupnost. Zaradi velikega pomanjkanja nočitvenih zmogljivosti, je potrebno zgraditi prizidek k hotelu Paka. Tudi pri gradnji objektov v Topolšici je potrebno definirati prednostni vrstni red izgradnje turističnih objektov.
—	Na. področju urbanizacije bomo morah pripraviti urbanistični program, ki bo moral biti sprejet v prvi polovici tega leta, saj bo osnova za načrtovanje za
V SREDIŠČU POZORNOSTI
obdobja po letu 1980 in zlasti za izvajanje nalog v obdobju do leta 1980. Najvažnejša urbanistična naloga je kompleksna ureditev Topolšice kot kraja, zaradi preseljevanja občanov z ogroženih območij in zaradi programa, ki zajema zdraviliško rehabilitacijo in zdraviliško turistično dejavnost. Kompleksen program je že v izdelavi. Na področju urbanizma je potrebno vso skrb posvetiti tudi novim stanovanjskim soseskam zaradi pravočasne priprave dokumentacije. Takoj se je treba lotiti izdelave prednostnega vrstnega * reda izgradnje sosesk, da bomo. dosegli kompleksnost v izgradnji.
N. Č.: Kakšne pa so po vašem mnenju naloge na področju povezovanja združenega
dela?
J. Vovk: Tu bi opozoril na naloge iz programa izvršnega sveta, sprejete leta 1974, kjer so še nekatere neizpolnjene naloge na področju integracij, oziroma pri združevanju sredstev in dela. V tem letu moramo realizirati te naloge, zlasti tudi zato, ker "bodo po srednjeročnem programu Ljubljanske banke lahko dobivale ustrezne kredite le tiste organizacije združenega dela, ki se bodo povezovale v smislu omenjenega programa, in ker ne bodo mogle posamezne OZD pridobiti novih zemljišč za preselitev ali razširitev dejavnosti.
Povezane delovne organizacije bodo lažje nastopale kot investitor. Naloge, ki si jih tako zastavljamo v programu družbenogospodarskega za prihodnje leto, kot vidite, niso enostavne in niso lahke, potrebni bodo napori vseh, če jih bomo želeli uresničiti.
Gozdarji GG Nazarje, TOZD obrata gozdarske kooperacije Šoštanj so se pred nedavnim sami odločili, da bodo v sklad za postavitev veličastnega spomenika maršala Tita prispevali svoj delež. Na delavskem svetu zasebnega sektorja in delavskem svetu družbenega sektorja so sklenili, da bodo nakazali 100 tisoč dinaijev.
,,Ko smo zvedeli, da bodo v Velenju postavili spomenik našemu predsedniku tovarišu Titu, smo se takoj odločili za naš delež", je povedal Vlado Gorlov, direktor TOZD. Tako je ta maloštevilni delovni kolektiv prvi samoiniciativno odločil, da prispeva denar za postavitev spomenika maršala Tita. Od obeh predstavnikov delavskih svetov Zdravka Ročnika in Alojza Tkavca smo tudi izvedeli, da pri njih vedo, da je predsednik Tito heroj in pobudnik vsega napredka, zato bo spomenik v Velenju le skromna oddolžitev za vsa njegova revolucionarna dela.
Vzgledu šoštanjskih gozdarjev so se pridružili tudi delovni ljudje Gradisa iz Celja. Sporočili so, da bodo za spomenik v Velenju prispevali 350 tisoč dinarjev.
Odslej tudi OZD Gorenje - promet
V velenjskem Gorenju uresničujejo naloge iz akcijskega programa za poglabljanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter uresničevanja vsebine zakona o združenem delu — Velika večina glasovala za ustanovitev novega tozda Promet ter ozda Gorenje — Promet
Delavci služb prodaje, nabave, izvoza — uvoza, raziskave tržišča in ekonomske propagande, ki so po sporazumu o združevanju v sozd Gorenje del skupnih služb sozda, so v sredo, 5. januarja, na referendumu odločali o samoupravni organiziranosti službe kot temeljne organizacije združenega dela. Te službe glede na vrsto, obseg in pomen del, ki jih opravljajo, ustvarjajo celotni prihodek oziroma pridobivajo dohodek in druge samoupravne pravice ter izpolnjujejo pogoje za organiziranje tozda Promet.
Istočasno je potekalo tudi
glasovanje o združitvi novega tozda Promet ter tozda Servis in maloprodaja v novo organizacijo združenega dela Gorenje — Promet.
Nova samoupravna organiziranost dela delovne skupnosti skupnih služb ter Ustanovitev nove organizacije združenega dela Gorenje - Promet predstavlja uresničitev ene od nalog, ki so jih zapisali v Gorenju v akcijski program poglabljanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter uresničevanja vsebine zakona o združenem delu.
M.
Proizvodnja pralnih strojev v velenjskem Gorenju
Uspešni tudi v šoštanjski termoelektrarni
Lani so proizvedli 2,585.800 kWh električne energije
Delovni kolektiv termoelektrarne Šoštanj je izpolnil proizvodni načrt, ki je znašal 2.400.000 kWh proizvodnje električne energije 7. decembra lani. V dvanajstih mesecih lanskega leta pa so proizvedli kar 2,585.800 kWh električne energije in tako presegli proizvodni načrt za 7,7 odstotkov.
) S. V.
Št. 2 (361) - 14. januarja 1977
NAŠ ČAS
S kakšnimi plani smo stopili v novo leto
\
DELO, ŽIVLJENJE
Naše
krajevne
skupnosti
Pred novim letom 1977 smo zaprosili predsednike svetov krajevnih skupnosti v naši občini, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj.
Zanimalo nas je:
-	kaj vse so storili v krajevni skupnosti v letu 1976,
—	ali so uresničili vse naloge, ki so sijih zadali na začetku leta in če jih niso, zakaj ne,
—	s katerimi težavami so se najčešče srečevali pri svojem delu in kaj jim je zraven pomanjkanja sredstev najbolj otež-kočalo uresničevanje nalog, ter
-	kakšni so načrti krajevne skupnosti za leto 1977.
V novoletni številki ,»Našega časa" smo objavili prve odgovore predsednikov svetov krajevnih skupnosti. Z objavami nadaljujemo tudi danes. Žal pa ob tem ugotavljamo, da nam trije predsedniki svetov krajevnih skupnosti na naše pismo vse doslej še niso odgovorili.
Uredništvo „Našega časa"
• PA K A
SKORNO-FLORJAN
Anton Skorenšek
Franc Lampret
BELE VODE
Ker so naše možnosti precej omejene, predvsem s finančnega stališča, si v letošnjem letu nismo zastavili kakšne velikopotezne načrte, saj bi bili že v osnovi obsojeni na neuspeh. Sprejeli pa smo dve nalogi, ki smo jih tudi uspeli realizirati. Tako smo končno popravili slabo in močno poškodovano ograjo na pokopališču ter delno uredili cesto na Visočki vrh. V ta dela smo vložili nekaj več kot 110000, ki smo jih dobili iz samoprispevka. Seveda smo, posebno pri ureditvi ceste, veliko naredili z udarniškim delom. Žal smo pri planiranju kakršnih koli del odvisni predvsem od samoprispevka'— občinske pomoči je namreč zelo malo — in moramo od tu dobljeni denar zelo smotrno uporabiti. V letošnjem letu smo tako iz rednih sredstev in iz sredstev, ki jih dobimo na zaposlenega, zbrali le nekaj več kot 100000 din. Zdi se mi, da je nekdaj zelo živo geslo MESTO VAS popolnoma zamrlo.
Tare pa nas še drug, dosti težji in daljnosežnejši problem. Mladi ljudje zapuščajo našo krajevno skupnost, ker še ni planiran zazidalni okoliš. Odhajajo predvsem mladoporočenci, ki bi ostali, če bi.imeli možnost graditi svoj dom. Tako pa se je letos pri nas poročilo štirinajst parov, a sta tu na domači zemlji ostala le dva. Naša krajevna skupnost pomaga tudi podružnični šoli pri urejanju šolskega igrišča. Za njegovo ureditev bomo prispevali okoli 7000 din.
In kako v prihodnje leto? Želeli bi urediti otroško igrišče pri naši podružnični šoli in smo že poslali vlogo skupnosti za otroško varstvo. Dokončati pa moramo tudi cesto na Visočki vrh.
V	lanskem letu smo na skupščini postavili vprašanje o elektrifikaciji zg. dela Belih vod, Šentvida in Zavodnje. To bi bilo za našo, sicer precej oddaljeno krajevno skupnost nujno potrebna pridobitev.
Morda bi nam pri tem lahko pomagalo združeno delo. Pričakujemo pa tudi pomoč SZDL Velenje in drugih odgovornih organov. Če bi dobili zadostna sredstva, hi lahko to območje elektrificirali v treh letih.
V	prihodnjem letu nameravamo skupno s Šentflorjanom začeti tudi akcijo za izgradnjo
telefonske napeljave. Pri tej akciji računamo na pomoč SLO.
Drugih načrtov si nismo zastavili, saj so že ti tako obsežni, da nas bo njihova realizacija popolnoma okupirala.
Naša krajevna' skupnost ima okrog 560 prebivalcev, od tega jih je 183 zaposlenih. V Paki zajema gospodinjstva od številke 27 do 84, v Lopatniku od 11 do 22, na PaŠkem Kozjaku pa spadajo k naši krajevni skupnosti hišne številke od ena do štirindvajset.
Za našo dejavnost lani nismo imeli veliko denarja na voljo. Za redno vzdrževanje cest smo dobili enajst tisoč dinarjev, 30 tisoč dinarjev pa iz komunalnega sklada kot pomoč pri gradnji vodovoda v Tre-beliškem. V obliki samoprispevka se je do konca septembra'lani nabralo blizu 280 tisoč dinarjev. Od tega denarja smo dali za oznako ceste Herlak-Pevnik 6000 din. Ostalo varčujemo, da se ga bo še nekaj nabralo, potem pa se bomo lahko že bolj resno lotili uresničevanja našega programa.
V letu, kije za nami, smo naredili štiri betonske mostičke v Lokah. Ob pomoči velenjskega avto-moto društva je šest družin v Trebeliškem dobilo vodovod. Pri tem so krajani sami napravili prostovoljnega dela za približno 120 tisoč dinarjev, v Paki pa smo zgradili še eno avtobusno postajališče.
Nasi načrti v letošnjem letu so seveda nekoliko večji kot so bili lani, saj bomo prav-zaradi samoprispevka imeli precej več denarja na razpolago. Ob odločanju za samoprispevek v naši občini, smo sprejeli • GORENJE tudi načrt dela do leta 1980. V njem sta zapisani kot najpoglavit-•nejši nalogi izgradnja ceste v Lo- 1 patnik, ter od Lok do Jurka. To je do našega zadnjega kmeta. Ta cesta je že strasirana za gradnjo teh cestnih odsekov. Krajevna skupnost s samoprispevkom ne bo zbrala dovolj denaija, vendar so ljudje tudi sami pripravljeni veliko pomagati. Na drugi strani pa so tudi takšni, ki hočejo plačilo za to ker bodo odstopili del zemljišča (gozdnega) za ' cesto, pa čeprav jo bodo tudi sami koristili.
V krajevni skupnosti Skorno( -Florjan smo leto 1976 zaključili zelo uspešno. Načrte, ki smo si jih zadali na začetku leta, smo uresničili, pravzaprav smo naredili veliko več, kot smo načrtovali. Že takoj pomladi smo pričeli urejati cesto Skorno - Penk. Uredili pa smo tudi nov betonski most v Penku. Z delom smo pričeli maja, že junija pa je bil most dograjen. Cesto proti Belim vodam smo gradili štiri mesece. Uredili smo še hišne priključke, ki šo jih sofinancirali občani.
letošnjem letu deležni solidarnostnega sklada naše občine. Pomoč pa bi potrebovali tudi v strokovnih nasvetih, ki smo jih v letu 1976 zelo pogrešili.
Seveda pa se srečujemo v naši krajevni skupnosti še z mnogimi drugimi težavami. Ena največjih je ta, da nimamo ustreznega družbenega prostora. Občanov tako ni možno niti sklicati na večji sestanek, Prav tako mladi nimajo prostora, kjer bi se sestajali, precejšen problem pa so tudi športna igrišča.
■ s ##//##/##/####//##/######/#########/###«1
V letošnjem letu bo treba popraviti tudi most pri spomeniku v Paki. Zamenjati je treba nosilce in mostnice. Za to bomo "potrebovali približno 16 kubičnih metrov lesa. Pričakujemo, da bodo krajani, ki most najbolj potrebujejo, prispevali les za njegovo popravilo. Naša želja je, da bi se enkrat le uredilo financiranje krajevnih skupnosti, saj bomo potem še lažje načrtovali.
Remenih
Leto 1976 je za nami. Prineslo nam je nekaj novega, vendar pa v naši krajevni skupnosti plana, ki smo si ga zadali, nismo v celoti realizirali.
Uredili smo razsvetljavo v vasi Gorenje, Keramika Gorenje je

ŠMARTNO OB PAKI
Franc Malus
Načrte, ki smo sijih zastavili ob vstopu v 76 leto smo v glavnem uresničili. Tako smo zgradili most preko Pake v Slatinah. V to delo je bilo vloženo 420
tisoč dinaijev. Največji investitor pa je bila temeljna vodna skupnost, od katere smo za izgradnjo tega objekta dobili 320 tisoč din.
Malo pred novim letom smo v Spodnji Rečici položili vodovod. Z 2600 metrov dolgega glavnega voda smo speljali 54 hišnih priključkov. Vodo pa smo dobili iz Letuša in je to prav gotovo lep pririjer dobrega sodelovanja med sosednjimi občinami. Za gradnjo vodovoda smo porabili 650 tisoč din. To so bila predvsem sredstva iz referenduma, od komunalne interesne skupnosti in nekaterih delovnih kolektivov. Občani pa so si morali sami urediti izkope in nakupiti cevi za odcepe od glavnega voda.
V lanskem letu smo prispevali tudi 200 tisoč dinaijev za gradnjo gasilskega doma. Ta je
S ■ ■	-
Šmartno ob Paki bo še letos bogatejše za nov zdravstveni dom, ki ga gradijo v središču kraja
sedaj zgrajen že do 3 faze in upamo, da ga bomo dokončali v letošnjem letu. Za realizacijo tega načrta pa bo potrebno še približno 500 tisoč din, ki naj bi jih dobili od požarne interesne skupnosti.
V lanskem letu smo nameravali tudi urediti kanalizacijo za 40 hiš, vendar pa je novi zazidalni načrt izpeljavo/ tega plana nekoliko zaustavil. Kakšni so načrti za letos? Lahko bi rekel, da kar precej velikopotezni. Morali bi regulirati strugo Pake. Projekt je že narejen, celotna investicija pa bi bila vredna 3,80 milijonov dinarjev. Največji Investitor bi bila območna vodna skupnost Savinja - Sotla, z določenim deležem pa bi sodelovala tudi temeljna vodna skupnost Velenje. Planiramo tudi asfaltiranje ceste na Veliki vrh ter običajna popravila makadamskih cest.
Upamo, da bo v septembru dograjen tudi zdravstveni dom, ki je nujno potreben za našo krajevno skupnost in širšo okolico. Planiramo tudi gradnjo novega vodovoda za Šmartno, saj sadanji ne zadošča več. Ker v neposredni bližini Šmartnega ni večjih rezerv pitne vode, bi morali nov vod speljati iz To-polšice. Zgraditi bi morali kilometrov dolg glavni vod, za katerega bi potrebovali 4,5 milijonov dinaijev. S tem pa bi bil problem pitne vode za Šmartno rešen vsaj za eno desetletje. To so v glavnem vsi naši načrti za to leto. Precej obsežni so in menim, da bo potrebno, da se vsi naši krajani v polni meri angažirajo, če jih bomo želeli uresničiti.
prispevala kandelabre in električni kabel, krajevna skupnost pa je plačala še 170.000 dinaijev za ostala,dela. Naša druga naloga je bila ureditev kanalizacije v Gorenju.' Pri realizaciji le te so se precej angažirali občani s prostovoljnim delom. Cevi sta prispevali delovni organizaciji Vegrad in KOC, krajevna skupnost pa je dala še 10.000 dinarjev. V programu za preteklo leto je bila tudi ureditev več krajevnih cest. Tako smo dokončno uredili 1,5 km dolgo cesto Gorenje — Tajna — Skorno. Ta investicija je znašala okoli 240.000 dinaijev. Preko 50.000 so prispevali občani te vasi, ostalo pa krajevna skupnost. Gramozirali pa smo tudi cesto v Gavcah.
Lansko leto smo želeli urediti tudi avtobusna postajališča v
• ŠALEK
Mirko Melanšek
V lanskem letu smo v naši krajevni skupnosti naredili kar precej, vendar kljub vsemu nismo povsem zadovoljni. Potrebe so še veliko večje. Popravili smo nekatere vaške ceste. Za Ivana Lesjaka smo plačali prispevek za napeljavo električne energije. Dobro je uspela revija ansamblov, ki smo jo pripravili lansko leto. Z njo mislimo tudi nadaljevati. V lanskem letu smo pridobili tudi opremo za pisarno. Okoli 3.000 dinaijev smo prispevali za vodovod, 2.000 pa za državno prvenstvo gasilcev.
Najbolj pereč problem naše krajevne skupnosti je to, da nimamo ustreznih prostorov. Graditi" jih bomo pričeli letos. V domu družbenopolitičnih organizacij bomo imeli tudi trgovino. Kot šem že omenil, bomo
■HHHraH
VI mM


■HHHHHHMI
HHRI

V lanskem letu smo prejeli od samoprispevka okoli 300.000 dinarjev, nekaj so prispevali občani, tako da smo razpolagali z okoli 500.000 dinarji. Prav gotovo pa ne bi naredili toliko, če ne bi delali udarniško. Krajani so zavedni in se udarniških akcij udeležujejo v zelo velikem številu.
Tudi za prihodnje leto smo si zastavili zelo visoke načrte. Asfaltirati želimo cesto od Florjana do središča Skomega, kije dolga blizu dva kilometra, dokončati priključke cest, ki smo jih naredili V prejšnjem letu, rekonstruirati cesto od Topolšice do Zgornjega Florjana, Skupno s krajevno skupnostjo Bele vode bi radi napeljali telefonsko omrežje.
Naša krajevna skupnost je ena najbolj zaostalih v naši občini, zato • računamo, da borno lahko v
Paški vasi. Gorenju irt Skornem, vendar pa se je tu zataknilo, ker še ne vemo, kje bo tekla nova magistrala. Vendar mislim, cla bomo s tem pričeli v prvih jnesecih letošnjega leta. Predvidevali smo tudi, da bomo uredili prostore za potrebe družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. V naši krajevni skupnosti imamo dom, ki pa je bil vse do leta 1962 v solastni-štvu z ERO. Takrat smo se priključili Šmartnemu ob Paki in življenje v domu je zamrlo. Vzdrževala gaje ERA. Zdaj, ko smo zopet samostojna krajevna skupnost, smo zahtevali te prostore nazaj. To smo dosegli oktobra lani, vendar je"bilo prepozno, da bi pričeli obnavljati. Za ureditev teh prostorov imamo v našem planu do leta 1980, 200.000 dinarjev. Večjo sobo v velikosti 7x4 bomo namenili mladincem.
Letos želimo realizirati vse tisto, kar nam je ostalo iz lanskega leta. Naša glavna naloga pa je asfaltiranje cest Ogradnik -Skorno. Predvidevamo, da jo bomo dokončali do 4. julija in s to delovno zmago počastili dan borca. Ta cesta nas bo stala okoli 750.000 dinarjev.
Ob koncu naj povem še to, da si naši krajani zelo prizadevajo, da bi se naša krajevna skupnost čim bolj razvila. Vseh delovnih akcij se udeležujejo v velikem številu.
KAVČE-PODKRAJ
Jože Stropnik
Osnovni problem naše krajevne skupnosti je velika površina in redka naseljenost, saj imamo vsega le 256 zaposlenih. Tako se vedno znova srečujemo s finančnimi težavami.
Ker so naše finančne možnosti zelo omejene, "se ne moremo pohvaliti, da smo lansko leto veliko naredili. Uspelo nam je dokončati cesto od kmeta Župana do pokopališča v Podkraju, v dolžini 500 metrov. To je krajevno skupnost stalo 180.000 dinarjev, in sicer so bila to sredstva iz samoprispevka občanov.
Mladinci so s prostovoljnini delom sami dogradili športno igrišče.
• ZAVODNJE
V lanskem letu pa smo' želeli povezati cesto v Kavčah od transformatorja na Tajnovec v dolžini 500 metrov.
Naša osnovna naloga za letos je urediti odvoz smeti ter očistiti oko- " lico. Moramo pa dokončati tudi povezavo ceste iz lanskega leta ter makadamsko ureditev v Roparčah v Podkraju.
Iz samoprispevka smo prejeli lansko leto okoli 260.000 dinarjev, za redno delo pa le 90.000 dinarjev.
V preteklem letu smo v glavnem izpolnili vse zadane naloge, opravili pa smo celo tudi nekaj takšnih del, ki jih prvotno nismo načrtovali. Med drugim smo zgradili cesto do Konečnika v Šentvidu, postavili žično ograjo okrog šolskega igrišča, dali narediti projekt za vaško kanalizacijo, pristopili k izdelavi zazidalnega načrta za Zavodnje, postavili avtobusno čakalnico pri Napotniku, naredili cesto od Telebčeve koče do glavne ceste in od Slivskega grabna proti Slivniku. V lanskem letu smo v naši krajevni skupnosti ustanovili tudi zvezo prijateljev mladine.
• LOKOVICA
V letu, ki je pred nami, nas čakajo obsežne haloge. Lotiti se moramo
elektrifikacije Šentvida in začeti urejevati kanalizacijo vasi. Nujno bomo morali obnoviti tudi prosvetni dom v kraju. V nejm je treba urediti
^ogrevanje, sanitarije. Dom moramo tudi prepleskati. Pripraviti je treba dokumentacijo za napeljavo vodovoda do Sedlarja in za podaljšanje na Vrhe. Poleg tega nameravamo v
tem letu urediti še nekaj cestnih odsekov, naša želja pa je tudi, da bi dobili še kakšno telefonsko številko več v kraju.
tudi letos pripravili revijo ansamblov, popravili in vzdrževali ceste. Pri bencinski črpalki bi radi uredili dve pešpoti, če pa bodo sredstva pa tudi nad-hod za pešce nad predorom.
S turističnim društvom smo se pogovarjali, da bi osvetlili razvaline gradu. Upam, da nam bo to uspelo še letos. Tudi sicer želimo olepšati okolico. Na stanovanjsko skupnost smo vložili prošnjo, da bi imeli v pritličnih prostorih novega bloka otroški vrtec.
Dela je veliko, vendar sem prepričan, da nam bo zadane cilje uspelo realizirati. Vem, da se bodo naši krajani tudi tokrat ttudili, da bi dosegli čim več, da bi bila naša krajevna skupnost lepša in bolj urejena.
V lanskem letu smo si v naši krajevni skupnosti zadali-dve nalogi:
Vzdrževanje vseh važnejših krajevnih cest ter napeljava toplotnega ogrevanja v dom družbenih organizacij (zad. dom). Glede vzdrževanja krajevnih cest smo program delno realizirali, nismo pa mogli v celoti, ker je na območju KS precej krajevnih cest, ki so potrebne nujnega popravila oziroma obnove.
Ravno tako nismo mogli izvesti programa glede napeljave toplotnega ogrevanja v dom druž. org.. To pa predvsem zaradi pomanjkanja denarja, težav, kasnitvah pri urejanju dokumentacije za izvajanje posameznih del Seveda je tu nekaj krivde tudi na premajhni dejavnosti in aktivnosti tako odborov kot drugih zainteresiranih občanov.
Tudi ostale družbeno-politične organizacije predvsem mladinska organizacija so v lanskem letu povečale svojo dejavnost. Mladina se čedalje bolj vključuje v izpolnjevanje programa krajevne skupnosti Seveda pa moramo na tem mestu izreči
pohvalo gradbenemu odboru, ki je bil zadolžen za novogradnjo ceste Križnik -- Penk, da je svoje zadane naloge v lanskem letu v večini izpolnil. Enako je svoje zadane naloge izpolnil gradbeni odbor, ki je bil imenovan in zadolžen za izgradnjo gasilskega doma. Da pa so se vsa dela lahko v tolikšni meri realizirala, gre zahvala občanom, ki so s svojim razumevanjem in udarniškim delom veliko pomagali k doslednejši realizaciji zadanih nalog.
V letošnjem letu pa ima krajevna" skupnost v programu: zaključno fazo napeljave toplotnega ogrevanja v dom družbenih organizacij, ker bi se s tem lahko dokončno uredili prostori za otroški vrtec, ravno tako bi lahko mladinska organizacija in prosvetno društvo dosledneje izpolnjevali svoj program, saj jim je bilo to do sedaj v nedovoljno ogrevanih prostorih onemogočeno. Nadalje imamo še v programu ureditev ceste Orožmova gmajna - Srebre, finančno pomoč pri gradnji gas. doma ter vzdrževanje krajevnih cest
i I
i
i t
I
s
Vprašanja delegatov in odgovori
1. VPRAŠANJE
Delegat zbora združenega dela skupščine občine Velenje je na zadnji seji dne 13. 12. 1976 postavil naslednje delegatsko vprašanje:
„Že na mnogih sestankih v delovni organizaciji in tudi na seji skupščine je bilo obravnavano vprašanje cestnega prometa na relaciji Pesje-Velenje. Delavci zaposleni na jašku Preloge se pritožujejo, da promet ob določenih urah zelo počasi poteka. Največje težave so ob urah, ko gredo delavci z ali na delo, in to na priključku ceste od jaška Preloge v Pesju na glavno cesto i h pa pri semaforu pri TGO Gorenje. Ta ssemafor ob določenem času (po 14. uri) ne utriplje v enakih intervalih, ampak je iz smeri tovarne Gorenje daljši zeleni vaL Da bi se to stanje izboljšalo, so TOZD RLV pripravljene sofinancirati oz. financirati postavitev semafora v Pesju. Poleg tega predlagajo, da se od »Gorenjskega" semafora proti Velenju zgradi 3-pasovna cesta ah pa da se der prometa iz Gorenja usmeri na drugo cesto." ODGOVOR:
V zvezi z delegatskim vprašanjem, ki se nanaša na cestno prometni režim na relaciji Pesje-Velenje, dajemo naslednjiodgovor:
„Zavedajoč se, da nastopajo določene težave pri vključevanju cestno prometnih udeležencev iz ne-prednostne industrijske ceste iz smeri novega jaška na cesto II. reda v križišču v Pesju„je oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje že v letu 1975 predlagal pristojnim službam REK Velenje nreditev-spornega križišča s svetlobno cestno prometno signalizacijo (semaforizirano križišče) in sicer podobno, kot je to uredila organizacija združenega dela TGO Gorenje Velenje. Na pobudo oddelka za notranje zadeve je bila tudi že takrat izdelana cestno prometna študija (projekt za postavitev semaforov) s specifikacijo stroškov in predložena v izvršitev REK Velenje. Do realizacije navedenega predloga pa ni prišlo, ker ni bil dosežen sporazum o načinu financiranja stroškov za ureditev semaforov. Zadevo je ponovno obravnavala komisija za sanacijo prometa pri izvršnem svetu skupščine občine ter'predlagala OZD REK Velenje^ naj čimprej uredi predlagane ukrepe. Po zagotovilu predstavnika gradbeno nadzorne službe REK Velenje se bo v začetku prihodnjega leta uredilo semaforizirano križišče v Prelogah po že izdelani tehnični dokumentaciji.
Glede na pritožbe cestno prometnih udeležencev zaradi zastojev prometa pred semaforiziranim križiščem pri TGO Gorenje, dajemo naslednje pojasnilo.
Oddelek za notranje zadeve in komisija za sanacijo prometa sta opozorila TGO Gorenje Velenje kot upravljalca semaforov v spornem križišču, da se semafori nastavijo časovno tako, da bo za voznike, ki vozijo po glavni cesti Pesje-Velenje in obratno, daljši interval v času, ko so vklopljeni semafori, kar je upravljalec tudi uredil. Pri tem pa bi pripomnili, da je bilo izvršeno štetje cestnega prometa na tranzitni cesti iz smeri Pesja in Velenja, kakor tudi pri izvozu iz parkirnega prostora TGO Gorenje v času prometnih konic. Dobljeni podatki so pokazali skoraj enako število vozil, zato smatramo, da so zahteve oziroma pritožbe neupravičene in da bi bilo pravičnejše, da se ene kot druge uporabnike cestno prometnih površin obravnava kot enakovredne cestno prometne udeležence ne glede na kategorizacijo cest v križiščih, kjer se usmerja promet s pomočjo svetlobnih znakov in kjer je sorazmerje prometa enako.
Glede na predloga, da se od „Gorenjskega" semaforja v smeri Velenja uredi 3-pasovno cestišče z ozirom na gostoto cestnega prometa, pojasnjujemo, da je tudi to vprašanje obravnavala komisija za sanacijo prometa ob sodelovanju predstavnikov cestnega podjetja Celje in predstavnikov, samoupravne interesne komunalne skupnosti. Soglasno je bilo sklenjeno, da je glede na nevzdržne prometne razmere nujno treba rekonstruirati in urediti tro-pasovnico, pa čeprav bo potrebno sanirati stezo za kolesarje in za voznike koles s pomožnim motorjem. V ta namen je bila od SIKS Velenje že naročena izdelava tehnične dokumentacije pri ZU Velenje."
(Odgovor je dal oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje).
2. VPRAŠANJE
Delegat zbora združenega dela Skupščine občine Velenje je na seji 13. 12. 1976 zastavil tudi naslednje delegatsko vprašanje:
„Zanima nas razporeditev lokalnih avtobusnih postaj." ODGOVOR:
„Komisija za sanacijo prometa je na zadnji seji v mesecu oktobru ti. izdelala predlog lokacije avtobusnih postajališč na ožjem območju mesta Velenje z zahtevo, da se le te uredijo izven prometnih pasov (izogibališča). Predlagano je, naj se v bodoče lokalni avtobusni promet odvija le po obvoznicah (Kidričeva, Šaleška, Foitova in Celjska cesta). Po tem predlogu je urediti avtobusna postajališča na štifih mestih in to:
-	pri Tržnici na Kidričevi cesti
-	pri Domu upokojencev na Kidričevi cesti
-	pri vili Bianki na Foitovi cesti in
-	pri Kolodvorski restavraciji na Celjski oz. Koroški cesti.
Temu primerno je urediti ustrezna izogibališča za vstopanje in izstopanje potnikov. Predlog je komisija za sanacijo prometa posredovala Samoupravni interesni komunalni skupnosti Velenje v izvršitev."
(Odgovor je dal Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje.) -
3. VPRAŠANJE
Delegat zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje je na zadnji seji občinske skupščine dne 13. 12. 1976 zastavil delegatsko vprašanje:
„Kje je prikazan denar od samoprispevka kmetov in upokojencev in koliko ga je? "
ODGOVOR:
„Vsa sredstva samoprispevka od občanov, t.j. delavcev, kmetov, obrtnikov in upokojencev se zbirajo na zbirnem računu štev. 52800-652-28052 in se mesečno na osnovi dogovorjenih kriterijev nakazujejo na Krajevne skupnosti, Združena sredstva mestnih- KS Velenje v višini 70 %, pa se nakazujejo Občinski izobraževalni skupnosti in Občinski skupnosti za otroško varstvo.
Mesečno in kumulativno poročilo o višini zbranih sredstev in delitvi na KS so redno objavljene v časopisu NAŠ ČAS."
(Odgovor je dal Oddelek za finance Skupščine občine Velenje.)
4. VPRAŠANJE
Delegat Krajevne skupnosti Cirkovce je na seji občinske skupščine dne 13. 12. 1976 zastavil naslednje delegatsko vprašanje:
„Svet KS ter delegacija KS Cirkovce sta na razširjeni seji dne 23. 10. 1976 med drugim razpravljala tudi o prevozu učencev iz naše vasi na centralno šolo. Ugotovljeno je, da je( že skoraj v vseh KS urejen prevoz učencev iz samih KS do centralne šole. Učenci iz KS Cirkovce pa morajo pešačiti do avtobusnega postajališča v Hrastovcu tudi po eno uro ali pa še celo več. So še bolj prizadeti kot učenci iz drugih KS, kajti iz naše vasi morajo na centralno šolo že šolarji srednje stopnje. Če k dolgi poti dodamo še težke torbe, ki jih morajo učenci vsak dan prenašati, se lahko čudimo, da to sploh zmorejo. Vse to bi pošteno utrudilo že odraslega človeka, kaj šele šolarčka.
Največja težava je takrat, ko imajo učenci popoldanski pouk, saj pridejo domov v popolni temi. Zgodi pa se celo, da morajo še peš iz Velenja do Cirkovc. Vsi prisotni na seji so zahtevali ureditev tega vprašanja.
Predlagajo:
a)	Vozače iz Cirkovc naj prevaža v šolo manjše vozilo in to od šole Cirkovce. do centralne šole v Velenju ter tako skrajša predolgo in prenaporno pot nekaterih vozačev.
b)	Če se to ne uredi, naj se zagotovi vozačem samo dopoldanski pouk, da ne bodo v temi hodili domov.
Če se vprašanje prevoza učencev vozačev iz naše vasi ne bo uredilo, bodo starši prizadetih otrok pri-morani pridržati učence doma." ODGOVOR:
1.	„Glede na možnosti prevoza šolskih otrok iz Cirkovc dajemo naslednje pojasnilo:
Poklicali smo predstavnike avtoprevozniškega podjetja IZLETNIK Celje, da bi skupno našli možnost rešitve prevoza otrok. Omenjeni predstavniki so povedali, da z običajnim avtobusom prevoz zaradi ostrih ovinkov m vzponov ni sploh mogoč. Ker bi bilo potrebno prevažati dnevno okrog 21 šolskih otrok, bi za prevoz prišel v poštev manjši avtobus s kapaciteto cca 20 sedežev. Da bi bil možen prevoz s takim manjšim avtobusom, bi bilo potrebno poprej opraviti rekonstrukcijo ceste.
Ker takega vozila ne mogli vključiti v redni prevoz po opravljenem prevozu otrok, bi morali mi, oziroma OIS Velenje kriti dnevno 200 km prevoza, kar znese dnevno 2.000,00 din, mesečno, računano 20 dni, 40.000 din, letno 400:000,00 din. Takih stroškov pa ne zmore niti VIZ, niti OIS Velenje.
Uvesti za otroke iz Cirkovc samo dopoldanski pouk, tj. za 21 otrok, ki obiskujejo vse razrede od 4. - 8. razreda pa je nemogoče, ker bi zaradi vozačev morala potem ena kompletna izmena imeti skozi vse leto pouk samo popoldan."
(Odgovor je posredoval Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje.)
2.	„V zvezi z vašim dopisom z dne 27. 10. 1976 vam sporočamo, da smo dne 3. 12. 1976 imeli se-
• stanek s predstavniki Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje zaradi rešitve problema prevoza šoloobveznih otrok na relaciji Cirkovce-Velenje.
Glede na stanje obstoječe ceste Hrastovec-Cirkov-ce, smo predstavnikom VIZ-a Vleneje podali edino možno rešitev prevoza šoloobveznih otrok, in sicer:
-	Podjetje IZLETNIK Celje, bi zaradi neprimerne ceste, moralo nabaviti novo vozilo s kapaciteto cca 20 sedežev, katerega pa razen prevoza otrok na omenjeni relaciji ne bi mogli (zaradi premajhne kapacitete) koristiti v javnem linijskem prometu.
-	Ker so stroški vozila dokaj visoki, bi vozilo bilo rentabilno le, z najnižjim zneskom 2.000,00 din dnevno, katerega bi moral kriti naročnik prevoza.
-	V kolikor tudi pride do realizacije našega predloga, je potrebno izvršiti delno rekonstrukcijo cestišča, saj tudi vozilo z omenjeno kapaciteto, ob sedanjem stanju cestišča, ne bi moglo varno opravljati prevoza potnikov."
(Odgovor je dal IZLETNIK Celje TOZD Potniški promet.)
S
I
I
S
i
s *
s s
s
s
s *
s s
I
s s
s
5
OBVESTILO!
Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD
Velenje	*
obvešča vse svoje potrošnike, da nam je REK, TOZD TEŠ, povečal ceno toplotne energije s 1. 1. 1977 za 15%. Po veljavnem občinskem odloku po 116. členu štev. 4/75 je napisano: Pri bistvenih spremembah cen posameznih elementov v strukturi prodajne cene se lahko veljavne cene za toplovodno ogrevanje in za segrevanje potrošne vode spremenijo v skladu z vplivom (udeležbo), ki jo imajo ti elementi na prodajno ceno.
Vloga za spremembo cene je že na Skupščini občine Velenje, ki jo mora preveriti m potrditi pravilnost izračuna nove cene.
Zato bomo toplotno ogrevanje za mesec januar zaračunali po starih cenah kot akontacijo. Razliko pa bomo zaračunali predvidoma v mesecu februarju.
Vse potrošnike prosimo, da sprejmejo to obvestilo z razumevanjem.
t N
Zanimanje za izobraževanje vse večje
Izobraževanje ob delu je pomembna postavka koncepta usmerjenega izobraževanja. Hkrati pa izobraževanje odraslih na sploh dobiva usmerjenega izobraževanja. Hkrati ap izobraževanje odraslih na sploh dobiva vse večjo družbeno pomembnost. Spoznanje, da je znanje noobhodni pogoj za izpolnjevanje nalog pri samoupravljanju v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugod, pa se kaže tudi v individualnih željah delavcev in občanov.
Z izobraževanjem odraslih se na našem področju ukvarja predvsem delavska univerza, pred katero stojijo tudi v prihodnje vse pomembnejše naloge. Z Jožetom Groznikom, di-rekotrjem Delavske univerze
skega kolektiva Delavske univerze precejšnje napore, saj smo poskušali kar v največji meri-že-lje uresničiti. V lanskem letu smo vodili 9 oddelkov šol za odrasli, skupaj z izobraževalno službo REK izobraževalne oblike strokovnega in dopolnilnega izobraževanja, vrsto tečajev splošnega izobraževanja, itd. Pomembno se je razmahnilo tudi družbenopolitično izobraževanje, za kar ima precejšnje zasluge v 1976 ustanovljeni klub samoupravljavcev. Skupno smo v lanskem letu opravili preko 11.000 pedagoških ur v preko 12Q izobraževalnih oblikah.
In kakšni so vaši načrti za letos?
V letošnjem letu bomo poleg že utečenih izobraževalnih
oblik posvetili posebno pozornost nadaljnjemu razvoju družbenega izobraževanja ter osnovnega izobraževanja odraslih, saj smo na tem področju naredili v naši občini zelo malo. Lansko leto smo organizirali le po 1 oddelek sedmega in osmega razreda, kar pa je glede na potrebe odločno premalo.
Ali se srečuje delavska univerza tudi s kakšnimi težavami?
- Težav je zelo veliko. Posebno pereč je problem financiranja, saj moramo pri organizaciji izobraževalnih oblik misliti preveč komercialno in pomenijo naš dohodek v pretežni meri šolnine, kijih plačujejo naši slušatelji. Dotacij praktično nimamo, razen prispevkov OIS, ki pokriva osebni dohodek delavca, ki se ukvarja z družbenopolitičnim izobraževanjem. Kljub velikim potrebam ne moremo povečati števila strokovnih sodelavcev, saj bi s tem morali povečati tudi šolnine.
M. T.
smo se pogovarjali o delu v preteklem letu in d načrtih za letos.
Leto 1976 je za nami. Kakšno je bilo to leto za Delavsko univerzo?
— Leto 1976 lahko ocenim kot dokaj uspešno. V tem letu je bilo sprejetih tudi vrsto dokumentov, ki so izobraževanje odraslih postavili na tisto mesto, ki mu po družbenem pomenu tudi pripada. Posebej naj omenim družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki pomeni osnovo za nadaljnji razmah tega izobraževanja. V preteklem letu je veliko delavcev in občanov začutilo potrebo po nadaljnjem izobraževanju. Tak povečan interes je zahteval od petčlan-
PRVI PETKOV KULTURNI VEČER V LETU 1977
Nocojšnji petkov večer ob 19. uri je namenjen predstaviti SODOBNE SLOVENSKE GRAFIKB Razstavljen bo izbor 15 grafičnih listov'iz galerijske zbirke Kulturnega centra Velenje.
Na razstavi bo sodeloval tudi znani slovenski slikar, grafik in ilustrator JOŽE CIUHA z izborom svoje grafike, lože Ciuha je bil rojen leta 1924 v Trbovljah. Končal je Akademijo za likovno "umetnost v Ljubljani. Posebnost njegovega likovnega izražanja je slikanje na pleksi steklo. Veliko je potoval, razstavljal in prejel več mednarodnih nagrad. Nazadnje" je razstavljal v galeriji LABIRINT v Ljubljani.
Uvodno besedo o sodobni slovenski grafiki in o Jožetu Ciuhi bo imel ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik.
V koncertnem delu sp bo predstavila dijakinja glasbene šole v Velenju PIA PLANINSEC, ki bo na klavirju igrala dela Bacha, Beethovna, Chopina, Debussyja in Ukmarja.
L. Z.
Tradicionalna razstava ročnih del
Svet za družbeno aktivnost žena pri Občinski konferenci SZDL Velenje in Kulturni cen-
VZGOJA IZOBRAŽEVANJE KULTURA
ter v Velenju želita tudi ob letošnjem 8. marcu pripraviti razstavo ročnih del, ki naj bi poka-
zala, kaj znajo naše žene ustvariti na tem področju.
Na razstavi so zaželeni okrasni izdelki v različnih tehnikah: kvačkanje, gobelini, šivane čipke, tapiserije in drugo. Sodelujejo naj žene iz vse občine, pa tudi žene iz drugih republik, ki žive pri nas.
Želimo zbrati vsa ročna dela, najkasneje do 21. februarja 1977, da nam bo mogoče sestaviti katalog in yirediti razstavo do 4. marca, ko bo otvoritev s kulturnim programom.
Razstava bo odprta do 17. marca.
Morebitna pojasnila dobite v Kulturnem centru Velenje -Knjižnica, Titov trg 5.
Iz razstave ob lanskem 8. marcu
Šmarski »Veseli berači" navdušili
Zaradi izrednega zanimanja bodo berače ponovili — Druga uprizoritev bo jutri, v soboto ob 19. uri prav tako v kulturnem domu v Smartnem ob Paki
L_
V Smartnem ob Paki zelo uspešno deluje vrsta društev in sekcij, le v dramski sekciji hi bilo čutiti prave zagnanosti. Pa ne zato, ker člani ne bi imeli volje, ampak ker ni bilo nikogar, ki bi jih strokovno vodil. Kaj zmorejo marljivi člani narediti ob dobrem strokovnem vodstvu, pa je najlepši primer premiere Burn-sovih VESELIH BERAČEV v soboto, 8. januaija, v kulturnem domu v Smartnem ob Paki.
Pod vodstvom gledališkega igralca Bogomira Veiasa, ki je delo tudi priredil za oder, je sedemnajst igralcev tamkajšnje dramske sekcije izredno navdušilo obiskovalce, ki so resnično do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma. Čeprav so dali v prodajo blizu dve-
sto kart, je bilo v dvorani prav gotovo več kot tristo ljudi, ki so se do solz nasmejali ob igri njihovih beračev.
Prav bi bilo, da bi se Smarča-ni s tem delom predstavili tudi v drugih krajih naše občine.
. S.VOVK
PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV IN DOPISNIKOV
UČENCI POSEBNE OSNOVNE .
SOLE VELENJE SO AKTIVNI
Drugo šolsko leto že teče, odkar so učenci posebne osnovne šole Velenje v novih šolskih prostorih. Delo postaja z vsakim dnem obsežnejše in bogatejše. Bogatejše v učnem in vzgojnem smislu. Učenci in učitelji se trudijo, da bi dali novemu domu, domač in prijeten vi-
Sodelovanje mladine z JLA
Pred nedavnim je obiskala garnizijo JLA „Jožeta Meniha — Raj-ka" v Celju delegacija Občinske konference ZSMS Velenje. Pregledali so sodelovanje mladincev in vojakov v skupnih akcijah na kulturnem in športnem področju ter pri obujanju tradicij NOB. Spre-jeli pa so tudi načrt skupnih manifestacij v letu 1977.
Še ta mestec bodo obiskali Velenje predstavniki gamizije JLA Celje. Februarja bodo vojaki sodelovali na že tradicionalnem pohodu mladih po poteh XIV. divizije. Za praznik mladosti ter druge priložnosti pa bodo pripravili še več skupnih prireditev.
Delegacija Občinske konference ZSMS Velenje se je zahvalila garniziji JLA Celje za dosedanje sodelovanje z mladimi Velenjčani. Predsednik naše OK ZSMS, Vlado Videmšek, pa je ob tem izročil komandantu garnizije, majorju Nikoli Mitriču, monografijo „Ve-lenje".
JANKO ČAS
-i ^ tu,« • I
Med številnimi krožki je zelo aktiven tudi šahovski.
dez, da tfi obogatili učni program z novimi izdelki in z novimi metodami. Težav je veliko, predvsem so materialne, saj primanjkuje denarja za to in ono, vendar se da z dobro voljo, predvsem pa s pomočjo ljudi in kolektivov, ki to stisko razumejo, premostiti še tako težke čase.
Učenci se s pridnim branjem pripravljajo na Kajuhovo bralno značko. Primanjkovalo je obveznih knjig za branje. Na pomoč je priskočil predsednik skupščine OIS ing. Frane Avberšek in 3.200,00 din nagrade namenil za nabavo knjig za bralno značko.
V tednu pionirske solidarnosti, so se učenci in učitelji pogovarjali, pisali, risali na to1 temo. Pismene izdelke so zbrali v svojem glasilu Prijatelj in jih objavili. Tiskali so v Gorenju in tudi papir so podarili delavci Gorenja.
Na temo pionirske solidarnosti so pripravili tudi razstavo pismenih in likovnih izdelkov v avli. Razstava sicer ni velika, je pa zanimiva in prisrčna.
Za 29. november so bili tudi na tej šoli sprejeti cicibani v pionirsko organizacijo. Program, pripravljen z njim lastno iznajdljivostjo, je potekal svečano, sam sprejem pa je bil prisrčen in ganljiv. Vsak novo sprejeti pionirček je prejel v spomin na to dogodek knjige, ki sta jih darovala Projektivni biro Velenja»in Občinska zveza prijateljev mladine, leseno lutko-pionirčka pa so izdelali učenci višjih razredov. Lepe besede tov. Ambrožičeve, sekretarke OZPM in tov. Vrečka, predstavnika Projektivnega biroja Velenje, ki ima patronat nad šolo, so učenci navdušeno sprejeli. Ob tem so izrazili pionirji željo,4a bi radi imeli za pevski zbor enotna oblačila in patronat jim je pred novim letom že nakazal denar za to.
Tudi fEDEN KOMUNISTA je bil po svoje obeležen na tej šoli. Risali in pisali so na to temo in z izdelki okrasili vso šolo. Iz pismenih in likovnih izdelkov so napravili razstavo in to eno pod geslom ZKJ, drugo pa TEBI, DRAGA DOMOVINA, ŠOPEK ROŽ ZA ROJSTNI DAN.
Zadnji dnevi pa so potekali v veselem razpoloženju pričakovanja novega leta. Pripravljali so nove novoletne pesmi, izdelovali vizitke iz barvnih papirnih ostankov, ki so jih dobili v Integralu - TOZD tiskarna.
—da
Vlado Videmšek izroča majorju Nikoli Mitriču monografijo „Ve-lenje" v znak priznanja za dosedanje sodelovanje pripadnikov JLA iz garnizije Celje z mladinci naše občine.
Gradbeno
industrijsko podjetje VEGRAD Velenje
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja SDS -skupne službe
objavljamo
prosta delovna mesta:
1.	STATISTIK v
—	ekonomski tehnik, najmanj dve leti prakse
2.	OBRAČUNOVALEC OSEBNIH DOHODKOV
—	srednja šola, najmanj dve leti prakse
,Za vsa delovna mesta poizkusna doba. Osebni dohodek v skladu š samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj ni.
Prošnje sprejema kadrovska služba 10 dni po izidu objave.

	Inventurna	Izklicna
	Številka	cena
Komiji IMV 1600	-	
letnik ',971	26123	8.000,00
Kombi Zastava 430 K		
letnik 1974	43379	20.000,00
Tovorni IMV 1600 1 T	\	
letnik 1970	42204	18.000,00
Tovorni I MV 1600 1 T		
letnik 1971	33653	18.000,00
Tovorni IMV 1600 1-T		
letnik 1969	29692	14.000,00
Avtobus TAM 3500 36 sedež.		
letnik 1961 '	42199	30.000,00
Tovorni TAM 45CC		
letnik 1964	51144	20.000,00
Tovorni TAM 63C0 —		
letnik 1967 - nevozen	27224	11.000,00
Tovorni TAM 4500		
letnik 1961 - nevozen	8276	i 11.000,00
Prikolica GORIC/K		
letnik 1963 10 t - nevozna	24430	8.000,00
Avtobus FAP		
letnik 1965 - nevozen		5.000,00
Avtobus RAP		
letnik 1964 - nevozen		11.000,00
Motor TAM 4500		
št. 100211242		5.500,00
Motor TAM 4500		
št. 100201644		5.500,00
Motor TAM 450		
št. 27276 - nekompleten		3.500,00
Motor TAM 4500		
št. 611101407 - nekompleten		3.500,00
Motor TAM 4500		
št. 100204262 - nekompleten		3.500,00
Licitacija bo dne 17. 1.M977 ob 10.00 na TOZD-u Avto-park. Ogled osnovnih sredstev je možen istega dne od 9.00 do 10.00. Vsak udeleženec licitacije mora kot varščino položiti 10 % kavcije od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
RAZPISUJE
javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
NAS ČAS
St. 2 (361) - 14. januarja 1977
ŠPORT TELESNA KULTURA REKREACIJA
ugnali dobro ekipo Krasa, ki je večji del tekme imela prednost predvsem po zaslugi visokih igralcev.
Z dobro igro Kebliča, Hliša in btatov Jošt so Šoštanjčani le uspeli premagati trdega nasprotnika.
Za Elektro so dosegli največ zadetkov: Keblič 23, J. Jošt 20, Hliš 18,in S. Jošt 17.
Lestvica po 9. kolu:
t ATLETIKA
USPEŠNI V BEOGRADU
Na tradicionalnem „Belem krosu" v Beogradu, kjer so nastopih skoraj vsi najboljši tekači Jugoslavije, so se izkazali tudi tekači iz Velenja. V teku članov na 10.000 m je bil Dragan Anic drugi, Josip Samu peti in Milan Balek šesti.
Andreja Šverc je v konkurenci članic v teku na 2.000 m dosegla drugo mesto za najboljšo jugoslovansko tekačico Bredo Perger iz Maribora.
Izkazal se je tudi Stanko Miklavžina, ki je med mladinci dosegel peto mesto. Dragan Anic si je z uspešnim nastopom v Beogradu zagotovil mesto v reprezentanci in bo zastopal Jugoslavijo na mednarodnem krosu v Bolgariji.
R. Ž.
t JUDO_
k
DVE ZMAGI VELENJCANOV
Pričelo se je prvenstvo Slovenije v judu, na katerem sodeluje 10 najboljših slovenskih judo klubov. Med njimi nastopajo tudi judoisti Velenja, ki so se letos znova uvrstili med najboljše ekipe.
V prvem kolu ekipnega prvenstva Slovenije so Velenjča-ni gostovali v Slovenski Bistrici in se pomerili z domačim Impo-lom, Mariborom in ekipo Šiške iz Ljubljane.
Srečanje z ekipo Impola so izgubili Zl^ rezultatom 6:0 (48:0), premagali pa so Maribor ^z rezultatom 3:1 (20:10) in Šiško 4:3 (33:27). Velenjčani so uspešno startali in so po 1. kolu dosegli 4 točke. Po prvem tur-niiju vodi na lestvici Impol pred Olimpijo Ljubljana, Triglavom iz Kranja, Velenjčani pa so na četrtem mestu.
Nadaljevanje prvenstva bo 15. januarja 1977. V Rdeči dvorani v Velenju se bodo v II. kolu srečah Nagaoka (Ljubljana) Celje, Impol in Velenje.
R. Ž.
• KARATE
DOLAR IN SUSEC PRVAKA
Na mladinskem republiškem prvenstvu v karateju so po daljšem premoru nastopili tudi ka-rateisti iz Velenja. Nastopi ve-lenjčanov so bili uspešni, saj sta Dolar in Sušeč osvojila naslov republiškega prvaka, Dolar v polsrednji, Sušeč pa v težki kategoriji. Izkazali so se tudi Korpnik z drugim. mestom v polsrednji in Krstič v srednji kategoriji.
Nastopi in uspehi mladih ka-rateistov so vzpodbudni in vse kaže, da bodo kmalu povrnili ugled velenjskega karateja, ki ga je ta borbena športna panoga imela že pred teti.
R. Ž.
• KOŠARKA
PETA ZMAGA ELEKTRE
Šoštanjski košarkaiji uspešno igrajo v slovenski košarkarski ligi. V 9. kolu so doma premagali selekcijo primorske ekipe Kras z rezultatom 99:91 (41:44).
Košarkaiji Elektre so se morali močno potruditi, da so
Domžale
Dolenjska
Branik
Elektra
Trnovo
Rudar
Ježica
Fructal
Kras
Jesenice
Vrhnika
Rad. Pom.
9 9 0 842 9 6 3 737 954 761 9 5 4 790 9 5 4 796 9 45 768 94 5 765 9 4 5 769 9 4 5 767 94 5 654 9 36 672 9 1 8 605
:696 18 625 12 722 10 :763 10 :799 10 713 8 :758 :766 :794 :684 :781 :825
VODIJO KOŠARKARJI B. ROECK
V občinski pionirski košarkarski ligi, kjer nastopajo ekipe šolskih športnih društev vseh osnovnih šol v občini so odigrali III. kolo.
Rezultati: Pionirji - MP -Toledo: G. Šilih 51:39 (26:19), A. Aškerc : B. Letonje 51:18 (21:11), B. Roeck: KD - Ka-juh 34:28 (11:27)
Lestvica: Biba Roeck Anton Aškerc M. P. Toledo Kajuh
Gustav Šilih Bratov Letonje
3 3 0 141:129 6 3 2 1 160:1124 3 2 1 117:107 4 3 1 2 114:112 2 3 1;2 129:140 2 30 3 66:127 0
V tekmovanju pionirk še niso v celoti odigrali 2. kola. Pionirke osnovne šole B. Roeck iz Šo-_ stanja so odigrale tri srečanja in .vse tri tekme zmagale. Premagale so košarkarice šole G. Šili-ha, A. Aškerca in KD - Kajuh. Tako vodijo na lestvici s 6. točkami.
• KEGLJANJE_
NAJBOLJŠI KEGLJACI V VELENJU
Na kegljišču Rudarja je bila revija najboljših kegljačev Slovenije, ki so nastopili za svoje podzvezne reprezentance. Tekmovali so po sistemu 6 x 200 lučajev. Med ekipami so bih najboljši kegljači mariborske podzveze pred Ljubljančani in Celjani.
Ljubitelji kegljanja pa so lahko videli nastop enega najboljših kegljačev na svetu Mira Ster-žaja, ki je dosegel najboljši rezultat med posamezniki.
Rezultati: 1. Maribor 5344, 2. Ljubljana 5247, 3. Celje 5114, 4. Trbovlje 5054, 5. Kranj 5001, 6. Novo mesto"-4809, 7. Koper 2541.
Posamezniki: 1. M. Steržaj (923), 2. Žnidaršič (oba Maribor) 917, 3. Zdešar (Ljubljana) 917, 4. Logožar (Maribor) 903, 5. Kačič (Celje) 901.
R. Ž.
• NOGOMETNI TURNIR
V RDEČI DVORANI
Občinska telesnokulturna skupnost in šolsko športno društvo rudarskega šolskega centra
Velenje prirejata
__ > /
Zimski turnir v malem nogometu
Turnir bo v Rdeči dvorani v Velenju dne 22. in 23. januarja 1977. Sodelujejo lahko športni klubi, mladinski aktivi, krajevne skupnosti, TOZD, JLA, registrirani in neregistrirani nogometaši. Prijave s prijavnino 400 dinarjev pošljite na naslov: ŠŠD Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3, 63320 Velenje, do četrtka, 23. januarja 1977 do 12. ure.	^
SMUČANJE
SKAKALCI TEKMOVALI
Na 25-metrski skakalnici v Braslovčah je tekmovalo blizu 60 smučarjev skakalcev iz Ljub-nega^ Mislinje, Velenja, Andraža, Šmartnega ob Paki in Bra-slovč. Nastop skakalcev je bil precej izenačen, med starejšimi pionirji in mladinci pa so izstopali tekmovalci iz Velenja.
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Kralj (Bra-slovče) 170,5.(20, 19,5)
Starejši pionirji: 1. Koželj (Velenje) 166 (19,5, 18,5). 2. Javornik (Velenje) 147 (17, 18), 3. Gumpot (Mislinja) 132 (15,14),
Mlajši mladinci: 1. Javornik (Velenje) 180 (20, 20,5) 2. Pla-skan (Andraž) 172 (19, 20,5), 3. Dobrave (Ljubno) 171 (20, 18,5),
(Andraž) 188 (21, 22), 3. Glo-bačnik (Ljubno) 184 (21, 21J.
R. Z.
• STRELJANJE
ODLIČNI STRELCI
V	tekmovanju strelcev s standardno zračno puško in pištolo v okviru dopisne republiške lige so se v tretjem kolu izkazali Velenjčani.
Tako v tekmovanju s puško vodi Olimpija (Ljubljana) 4441, pred Velenjem 4390 in Slovenj Gradcem 4369. Med posamezniki je prvi Mihajlovič (Olimpija) 1141, pred Brezovnikom (SI. Gr.) 1119, Velenjčan Dušan Perhač je na petem mestu s 1111 krogi.
V	streljanju s pištolo je med posamezniki v vodstvu Hinko Bola (Velenje) 1138, pred Vrša-jem (Ljubljana) 1120 in Lavrincem (Laško) 1114 krogov.
Ekipno - 1. Olimpija 4403, 2. Postojna 4300, 3. Velenje 4175 krogov.
Do konca tekmovanja sta še dve koli. Velenjčani se bodo zagotovo uvrstili na finalno tekmovanje, kjer bo lahko nastopilo 6 najboljših ekip in 10 posameznikov dopisnega ligaškega prvenstva.
RŽ.
mali oglasi
Starejši mladinci: 1. Krenker (Mislinja) 169 (19,5, 20), ,2. Cremožnik (Andraž) 165^5 (20,5, 29,5), 3. Stropnik (Mislinja) 148(17, 18),
Člani 1. Murko (Ljubno) • 191,5 (22, 22,5) 2. Tajnšek
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega ljubega moža, očka, sina in bfata
IVANA KLEMENCA
se zahvaljujemo vsem, ki so na njegov prerani grob darovali vence in cvetje in v tem bolečem trenutku sočustvovali z nami.
Posebna zahvala sosedom Kušarjevim za vsestransko pomoč.
Neutolažljivi: žena Jožica, sin Miran, hčerka Bojana, mama, brat in sestre ter ostalo sorodstvo.
V SPOMIN
Dne 17. januarja 1977 bo minilo bridko leto žalovanja, odkar je preminil v prometni nesreči, star komaj 21 let, naš ljubljeni sin in brat
MILAN DRUKS
' N
iz Velenja 1
Samo trenutek in ugasnilo je tvoje, še tako mlado življenje. Toda za nas nisi mrtev in tudi nikoli ne boš.
Nešteto solz ne more ublažiti žalosti in bolečine v naših srcih. Spomin in hrepenenje za teboj bo večno, kot je večna zemlja, ki te je pokrila.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob in mu prižigate svečke. Žalujoči: mama, ata, bratje Ivo z ženo Sonjo, Jože in Franci kakor tudi ostalo sorodstvo.
Mirno dede išče opremljeno in ogrevano sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v bližini tovarne Gorenja. Po potrebi nudim inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika. Ponudbe pod šifro , .Nekadilka ali telefon 062-84-254".
Ugodno prodam: regal z mizo za dnevno sobo, trodelno omaro, ležišče z jogijem, mizo s štirimi stoli, pralni stroj BIO 663, pomivalno korito (80 cm), električni štedilnik. Ogled vsako popoldne pri Mi-halinec, Tomšičeva 9, Velenje/
Gradbeno
industrijsko podjetje Vegrad
Velenje, Prešernova 4
rabi
za inženirski in tehnični kader več podnajemniških sob v Velenju, Šoštanju ali Pesju. Nudimo ugodne pogoje plačila.
Lastniki podnajemniških sob se naj javijo v kadrovski službi podjetja na dogovor.


E NJE
TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST	v
razpisujemo
naslednji prosti delovni mesti:
1.	PREDAVATELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
2.	PREDAVATELJ MATEMATIKE
Za obe delovni mesti se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni od objave na naslov:
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, Kadrovsko-socialna služba.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
v združenem delu
GORENJE-LESNA
lesna industrija, pravna oseba
Šoštanj
Št. V—1/2—GC/SV
objavlja
naslednji prosti delovni mesti:
1.	KONSTRUKTOR IZDELKOV
Pogoji: lesni inženir, 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali
lesni tehnik, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
2.	TEHNOLOG
Pogoji: strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali
strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Stanovanja ni!
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjeni izobrazbi oz. izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razglasa na naslov:
GORENJE-LESNA, Trg svobode 12, 63325 Šoštanj
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ŠOŠTANJ
razpisuje
prosto delovno mesto
1.	ANALITIK
2.	SKLADIŠČNIK
3.	SKLADIŠČNI KNJIGOVODJA
/
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1) da je diplomirani ekonomist s štirimi leti delovnih izkušenj
pod 2) da je končal poklicno šolo in da ima vsaj eno leto
delovnih izkušenj pod 3) da ima nepopolno srednjo šolo
Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati dostavijo najpozneje v roku 15 dni od objave na naslov: Kadrovsko socialni sektor REK Velenje za TOZD Termoelektrarna Šoštanj, Velenje, Rudarska 6.
KOMENTAR TEDNA
Za razvoj in položaj Topolšice so značilna tri obdobja.
Topolšica včeraj. Začelo se je z zdraviliščem, ki je tam delovalo do leta 1918. Skoraj šest desetletij že deluje bolnišnica. Leta 1968 je doživela močan pretres, ko je bilo treba zmanjšati število bolniških postelj. Težav pa ni manjkalo pravzaprav nikoli.
Topolšica danes. Lani se je Bolnišnica Topolšica, predtem je bila tozd v okviru Splošne bolnišnice Celje, vključila v novoustanovljeni sozd Združeni zdravstveni zavodi Velenje. Težišče dosedanjega dela tega sozda je izboljšanje pogojev za zdravljenje in delo v Topolšici.
Prvi uspehi so že doseženi. Hkrati z urejanjem in posodabljanjem bolnišničnih prostorov začenjajo v Topolšici, po skoraj 60 letih, znova z zdraviliško dejavnostjo. Takšno določitev so pogojile tako želje, da se izkoristi za zdaj neiz-
šča ugotavljajo, da je pri njih posteljnega fonda premalo ter da je usmeritev zdraviliške dejavnosti v Topolšici dokaj obetavna, saj računajo mimo drugega tudi z aktivno fizio terapijo in preventivnim zdravljenjem naših delavcev in Topolšica jutri. Letos aprila bo torej znova zaživelo zdravilišče. Na začetku bodo sprejeli 70 bolnikov. Republiški komite za zdravstvo in socialno politiko je soglasje
TOPOLŠICA
koriščeno naravno bogastvo tega območja pod Lomom v medicinske in rehabilitacijske namene ter da se izkoristijo objekti, ti v Topolšici že dalj časa samevajo. Pri tem pa seveda ne gre prezreti še dejstva, da vsa slovenska zdravili-
za razvoj tovrstne dejavnosti že dal. Pripravljen pa je tudi idejni osnutek za drugo fazo urejanja zdravilišča, ki bo končana do konca prihodnjega leta. Združeno delo velenjske občine je takšno razvojno usmeritev Topolšice spre-
jelo in jo podpira.
Z razvojnimi načrti sozda Združeni zdravstveni zavodi Velenje oziroma zdravilišča v Topolšici, kot so povedali njegovi predstavniki na pogovorih s političnim aktivom občine, ne želijo uveljavljati ozkih, podjetniških interesov in usmeritev. Poudarjajo nujnost širšega dogovarjanja o delitvi dela in razvoju zdravstvene in zdraviliške dejavnosti v prihodnje. Velenjski politični aktiv je ob tem ugotovil, da upoštevajo razvojni načrti sozda potrebe po takšnem prihodnjem organiziranju zdravstvene službe in zdravstvenega turizma, kot je to ob upoštevanju trenutnega položaja in hitrega razvoja občine, pa tudi širšega območja, potrebno in nujno.
MARIJAN LIPOVŠEK
Iz dela organizacij ZRVS
Od novega leta dražji vrtci
Z letošnjim letom je občinska skupnost otroškega varstva prevzela celotno financiranje predšolske dejavnosti -Prispevek občinske skupnosti znaša za vsakega otroka 30 odstotkov, staršem z nižjimi osebnimi dohodki pa priznajo
subvencije po posebni lestvici
S pričetkom letošnjega leta je Občinska skupnost otroškega varstva Velenje prevzela celotno financiranje predšolske dejavnosti. S tem bo imela ta skupnost pregled nad celotno dejavnostjo za predšolske otroke. S tem pa bomo tudi v naši občini prešli na nov način financiranja stroškovne cene v vzgojno varstvenih zavodih. StroŠcovno ceno iz lanskega leta je Občinska skupnost otroškega varstva povečala po navodilih Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije za 5,5 odstotka in bo znašala 1.100 dinarjev.
V ceni 1.100 dinaijev so zajeti osebni dohodki vsega osebja v vzgojno varstvenem zavodu, ' • material za vzgojo, skladi,amortizacija, režijski stroški ter živila.
Kot smo že omenili, znaša stroškovna cena v letu 1977, 1.100 dinarjev. Občinska skup-
nost otroškega varstva pa prispeva za vsakega otroka 30 odstotkov od stroškovne cene, zaradi družbenega interesa za vzgojno delo s predšolskimi otroki. Občanom z nižjimi osebnimi dohodki pripadajo subvencije po posebni lestvici. Polno ceno, to je 770 dinaijev, plačajo vsi tisti, katerih osebni dohodki na člana družine presegajo, 2.000 dinaijev. Starši, katerih osebni dohodek ne presega 800 dinaijev na člana plačajo le 200 dinaijev. Vidimo torej lahko, da ]e lestvica subvencioniranja sestavljena tako, da so starši z nižjimi osebnimi dohodki zaščiteni in bodo tisti del 3troškov, ki jih je prej zagotavljala družba krili le starši z višjimi osebnimi dohodki.
Občinska skupnost otroškega varstva bo prihranjena sredstva namenila za razne oblike dela z otroki v krajevnih skupnostih,
ki nisc/ zajeti v vzgojno varstvene zavode. Občinska skupnost otroškega varstva Velenje se namreč zaveda, da mora vključiti v vzgojno delo kar največ otrok. Doslej so bili namreč deležni družbene pomoči le tisti otroci, ki so bili vključeni v vzgojno varstvene zavode, med-
tem ko ni bilo za otroke v oddaljenih krajevnih skupnostih narejenega skoraj nič. Z novim načinom financiranja se bo situacija v naši občini bistveno popravila, saj bo v vzgojno delo vključenih več otrok.
' •» MIRATAMŠ
Malčki iz šoštanjskega vrtca
Občni zbor Partizana Šmartno
Zavidljivi uspehi na področju tekmovalnega športa - V prihodnje več skrbi rekreativni
dejavnosti
Pred dnevi so se na občnem zboru sestali člani društva Partizan iz Šmartnega, kije najštevilnejša in najdelavnejša organizacija v tem kraju. Ocenili so delo, ki so ga opravili v času od zadnjega zbora do danes in ugotovili, da so zlasti na področju tekmovalnega športa dosegli zares zavidljive uspehe. Nogometaši in ženska rokometna ekipa sta se v zadnjem Času prebili med najuspešnejše v republiki in to predvsem po zaslugi dobrega in strokovnega dela z najmlajšimi člani društva ter trudapclnega in požrtvovalnega
dela vseh igralcev in igralk ter njihovih vodstev. Poleg članskih ekip delujejo v okviru društva še mladinska, dve pionirski in šola za najmlajše nogometaše ter pionirska šola za rokometa-šice. Te vrste pa obenem predstavljajo neizčrpen vir igralcev in igralk za prve ekipe. Poleg tega je tekla beseda tudi o delu smučarske^rekreacijske in na-miznoteniške sekcije. Tudi smu-čaiji so dosegli nekaj lepih uspehov, žal pa je njihovo delo odvisno od snežnih razmer, tako da marsikdaj ne morejo izvesti tistega, kar si zadajo. V pri-
hodnje pa bodo nekoliko več pozornosti posvetili rekreativni dejavnosti, ki sicer poteka že sedaj, a jo bodo skušali še razširiti, in ga namiznemu tenisu, ki ima v Šmartnem zelo bogato tradicijo, toda v zadnjem času so ga igrali bolj malo. V razpravi pa so se dotaknili še novih smernic telesne kulture v Sloveniji ter novih tekmovalnih sistemov. Ob koncu pa so izvolili novo vodstvo, ki bo v naslednjem mandatnem obdobju stalo na krmilu tega društva.
J. KRAJNC
Po pretežno deževnih padavinah v prvi polovici tedna bo danes snežilo tudi v nižinah. Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo in bo malo hladneje.
Zbirajo denar za prapor
Velenjsko društvo za varstvo zunanjih in v zrejo sobnih ptic letos slavi 10-letnico obstoja — Po dolgoletnih prizadevanjih so si lani uredili društvene prostore — Ob letošnjem
jubileju bi radi razvili društveno zastavo
Velenjsko društvo za varstvo zunanjih in vzrejo sobnih ptic, ki ima okrog štirideset članov, bo letos proslavilo 10-letnico delovanja. Ob tem jubileju bi člani radi razvili društveni prapor, zato so se obrnili na delovne organizacije in krajane s prošnjo za denarno pomoč pri nabavi prapora. Če "jim bo ta akcija uspela, bodo Ve-lenjčani prvi med tovrstnimi društvi v naši državi, ki se bodo lahko pohvalili, da imajo svojo društveno zastavo. V kratkem pogovoru je pred- osemsto uč.encev. Za sodelo-
s postavljanjem krmilnic veliko pomagajo društvu. Pozivajo pa tudi druge občane, naj kar največ storijo za ohranitev te živ e narave.
S. Vovk
sednik društva Jože Volk omenil, daje bilo lansko leto za njih zelo uspešno. Rudarski šolski center Velenje jim je brezplačno odstopil paviljon pri nogometnem igrišču. „Paviljon Slavček", kot ga imenujejo, so člani preuredili z udarniškim delom v društvene prostore. Petindvajset članov je pri tem opravilo 1077 udarniških ur.
Lani so prvič izdelali tudi svoj koledar. Razstavo ptic, ki so jo organizirali na drugem novoletnem velenjskem sejmu v Rdeči dvorani, pa sije ogledalo veliko občanov, zlasti šolarjev, saj je-na-primer prišlo v enem dnevu na njihovo ražstavo kar 35 razredov oziroma prek
vanje na razstavi in za lepo organizacijo razstave oziroma izvirnost so dobili med sejmom dve priznanji. Ob tej priliki se člani društva zahvaljujejo Rdeči dvorani, ki jim je brezplačno omogočila razstavo ptic ter KOC Velenje-tozd Vrtnarstvu za cvetje, s katerim so olepšali razstavni prostor. Sicer pa bodo člani društva in velenjsko vrtnarstvo skupaj organizirali razstavo ptic in cvetja.
Denar, ki so ga dobili za simbolično vstopnino na razstavi v Rdeči dvorani.in za srečelov, bodo porabili za nakup hrane za ptice. V teh hladnih dneh je namreč največja skrb članov društva, da zunanje ptice ne bi ostale brez hrane. Tako so pred dnevi že kupili večjo količino hrane in jo razdelili vsem šolam, saj šolarji
Predsednik društva Jože Volk s kanarčkom Kokijem, ki zna zelo dobro oponašati ljudi. Kokija je društvo kupilo pred dvema letoma in ga za sedaj ne proda za noben denar. Vreden je štiri tisoč dinaijev.
ZAMENJAVA
VOZNIŠKIH
DOVOLJENJ
Upravni organ za notranje zadeve pri skupščini občine Velenje bo s 15. januarjem začel zamenjavati sedanja tridelna vozniška dovoljenja.
Po 7. členu pravilnika o obrazcu vozniškega dovoljenja - objavljen je bil v Uradnem listu predlani, morajo vozniki motornih vozil zamenjati dosedanja vozniškadovoljanja do 31. decembra prihodnje leto. Vozniška dovoljenja bodo zamenjavali ob prvem podaljšanju ali ob kakršnemkoli drugem postopku, ki je v zvezi z izdajo vozniških dovoljenj (izguba, obraba in podobno). \ V
Že sedaj opozarjajo, da bodo po 1. januarju leta 1980 zamenjevali vozniška dovoljenja le, če bo njegov lastnik dokazal, da resnično iz objektivnih razlogov (daljša bolezen, bivanje v tujini...) ni mogel pravočasno tega opraviti. Ob zamenjavi mora vsakdo imeti dve fotografiji v velikosti 34 x 45 mm. Fotografiji ne smeta biti starejši od šestih mesecev.
S.
20 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE
Velenjsko turistično društvo slavi letos 20-letnico delovanja. Zato bo današnja seja upravnega odbora društva, ki bo ob 17. uri, v dvorani občinske skupščine, posvečena temu jubilej u. Na seji bodo podelili priznanja za urejeno okolje, izredno lepe cvetlice, prizadevni turistični delavci pa bodo prejeli turistične plakete.
V ponedeljek se je sešla na razširjeno svečano sejo osnovna organizacija ZRVS „Kajuh" Velenje. Člani so obravnavali uresničitev nalog iz obveznega in dopolnilnega programa v letu 1976 ter se seznanili z obveznim programom za letos. Na seji so podelili tudi plakete, priznanja in pohvale članom za uspešno delo v organizaciji. Na sliiki: sekretar občinskega odbora ZRVS Velenje Martin Slatinšek izroča srebrno plaketo ZRVS Slovenije predsedniku osnovne organizacije ZRVS „Kajuh" Janezu Basletu.
V lanskem letu je napredoval v občini Velenje v čin višjega oficirja en občan, v čin oficirja 39, v čin nižjega oficirja pa 187 občanov. Na predlog občinskega odbora ZRVS Velenje je republiški odbor ZRVS podelil v preteklem letu v naši občini eno zlato plaketo (občinski konferenci SZDL), osemnajst srebrnih in sedemnajst bronastih plaket za plodno večletno sodelovanje v organizaciji ZRVS. Poleg tega je 42 občanov prejelo priznanja ZRVS.
NESREČE
NESREČE
V četrtek, 6. januarja je okrog desete ure izbruhnil požar na kombiniranem gospodarsko-stanovanjskem poslopju Rudija Jovana iz Črnove 32. Med požarom je v celoti zgorelo ostrešje poslopja v dolžini 22 in širini 10 metrov in nekaj premičnin, med drugim 3000 kilogramov sena in 3 kubične metre žaganega lesa. Materialno škodo so ocenili na 150 tisoč dinarjev.
V INTEGRAL VLOMILI OTROCI
V	noči na 26. december so štirje dečki stari petnajst let splezali skozi okno hale Integral, razbili vrata in tako prišli v notranje prostore. Na pohištvu so naredili za okoli 8.000 dinarjev škode, odnesli pa so razne pisarniške pripomočke v vrednosti 3.000 dinarjev.
Z UKRADENIM DENARJEM PO JUGOSLAVIJI
V	noči na 29. oktober lani so Franc Dolinar, Florjan Kriva-nekt oba stara 18 let ter sedemnajstletni E. G. vlomili v kiosk dela na Prežihovi cesti. Iz noči 2. na 3. december pa sta Dolinar in Krivanek vlomila v prostore velenjskega zimskega bazena, od koder sta odnesla 80 dinarjev,, nato pa še v prostore Delavskega kluba in odnesla 100 dinaijev. V noči na 23. december sta imenovana vlomila še v prostore družbene prehrane REK in odnesla 27.564 dinar-
' jev. Denar sta si razdelila in z njim potovala po Jugoslaviji. Zapravila sta ga v štirinajstih dneh. Delavci velenjske postaje milice so ju aretirali na silve-strovo.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s. p. o. Velenje — „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Nika Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, THov tig 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letnaH-20 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ^CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.