Poštnina plačana v gotovini. El 6LR5ILO K0H1ERE15KEBR DRUSTUR ZR mRRIBORSKO 0BLR5T Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje- „Konjerejec“ Iz- Člani òruétua sprejemajo list brezplačno. Haroč-rejskemu društuu za (Ttarib. oblast, luanjkouci haja Gkrat letno nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo Štev. 1. fllaribor, òne I. marca 1929. Letnik-Ötv V' Dne 20. decembra 1928 je po kratki bolezni preminul g. dr- Alfred vàt. pl. Rossmanit, predsednik Zveze vseh kasaških provincijalnih društev v Avstriji, častni predsednik štajerske živinorejske zveze, kasaškega društva v Grazu in Ljutomeru in predsednik kasaškega društva v Mariboru. S pokojnikom je legel v grob eden največjih kmetijskih strokovnjakov, kojega glas je slovel izven naše ožje domovine. Bil je mož izrednih sposobnosti, globokega znanja, neutrudljiv za povzdrgo kmetijskega gospodarstva, v osebnem občevanju ljubezniv z vsakim, gentleman skoz in skoz. Pokojnik je bil rojen dne 20. januarja 1859 na Dunaju, izvršil tu gimnazijske in pravne študije in se je po dosegi doktorata posvetil diplomatski službi ter bil v tej inienovan za atašeja pri avstroogrsfcem poslaništvu v Peterburgu, kjer je bil odlikovan z redom Sv. Stanislava. Toda diplomatska služba ga nikakor ni veselila, zanimal se je za sport in konjerejo in kmalu je zamenjal diplomacijo s poljedelstvom, zapustil je Peterburg in se podal v Nedeljišče na Češkem, ker je njegov oče zanj vzel v zakup obširna posestva kneza Croy. Po štirih letih na to mu kupi oče grajščinsko posestvo v Radvanju pri Mariboru- Tu prične njegovo plodonosno delo v vseh panogah kmetijskega gospodarstva. Njegovo posestvo je Wlo kmalu vzor vsem drugim. Skoraj je ni pahoge v kmetijstvu, ki je on ne bi proučil, poljedeljstvo, vrtnarstvo, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, perutninarstvo* čebeloreja, hmeljarstvo so imela poznavalca, kakor ga je bilo težko najti. Toda bogate praktične skušnje, ki jih je kot skrben gospodar zbiral, ni' obdržal za sebe, marveč širil z besedo med svojimi Občinarji in ,potom dopisovanja v strokovne tiste. Mnogo borbe ga je stala z nekdanjo avstrijsko vlado propaganda za rejo montafonske pasme, ki, jo je končno zmagovito prestal. S konjerejo se pravzaprav pokojni dr. Rossmanit ni bavil, dasi je bilo v njegovem hlevu vedno par čistokrvnih amerikanskih kasačev domače kmetske reje. In vendar je tej kmetijski panogi posvečal največjo pažnjo in .se v tem hi strašil nikakih niti gmotnih niti časovnih žrtev. Vzreja čistokrvnega amerikanca na kmetiji, kjer naj bi opravljal vsa dela* a imel obenem vrednost in ceno športnega konja, je bila njemu življenska naloga: To se mu je deloma tudi posrečilo v ljutomerskem srezu, kjer so bili podani vsi pogoji za uspešno rejo amerikanskega kasača. Nevenljive so njegove zasluge v tem pogledu in ljutomerski konjerejci bodo ohranili pokojniku najboljši in najhvaležnejši spomin. Kot vnet ljubitelj konjskega sporta je skrbel, da so se redno prirejale dirke v Ljutomeru in Mariboru. Skoraj 40 let je bil predsednik kasaškega društva v Mariboru. Deset let bil predsednik kasaškega društva v Grazu, ki ga je pozneje izvolilo za svojega častnega predsednika, to častno mesto je zavzemal tudi v Ljutomeru. V konjskem sportu in reji ame-rikancev je bil pokojni dr. Rossmanit veljavna in uva-ževana osebnost v stari Avstriji, na vseh centralnih mestih se je uvaževalo njegovo merodajno strokovnjaško mnenje. Kot tak je imel mednarodno ime in bil sodnik pri veliki Olympia Show v Londonu. Ali izmed vseh so mu biti najbolj na srcu Ljutomerčani, njim je posvetil vse svoje dobre moči, zastavil vso svojo izredno energijo, da v težkih časih ne propade reja ljutomerskega konja in se ne uniči trud desetletij. Dasi je ostal avstrijski državljan, vendar ga to ni motilo, da bi tudi po prevratu z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo ne bil svetovalec ljutomerskim konjerejoem. N'i je bilo dirke, ne živinskega premovanja v mariborski oblasti vobče, kjer bi ne bil navzoč. Bil je organizator dirk v Mariboru in Ljutomeru, pomagal pa v Zagrebu, Varaždinu, Čakovcu in Ljubljani z vzgledno nesebičnostjo in vnemo. Pri mariborskem kasaškem društvu je sploh opravljal vse posle. V tem ga niti starost ni ovirala, vedno duševno čti in telesno krepak. Malo pred smrtjo je še znal pridobiti za Ljutomer žrebca Nepomuka, bü je že na smrtni postelji, ko je pisca teh vrstic prosil, da se pobrine za carine prost uvoz in njegove zadnje besede šo bile: žrebec je jako dobrega rodu. Tako je bil do svojega poslednjega diha zvest ljutomerski konjereji, ki zavzema to- liko Stopnja räzvoja, da ni drugega enakega sreza v Jugoslaviji, ki bi se moglo ponašati z vzrejo čistokrvnega kortja na kffietskih posestvih. Njegova zadnja pot je bila najlepši dokaz, koliko spoštovanja in hvaležnosti je vžival pokojnik Od svojih soobčanov in vseh krogov, ki firn je na srcu naša konjereja. Časten in hvaležen mu spomin! Selo pri Ljubljani, 29. januarja 1929. Razpored žrebcev na plemenilne postaje in sicer: C v e n - Ljutome r: 1.) štev. 109 N é p o m u k, 2.) „ 111 Posilni, 3.) ,, 134 P ozor, 4-) „ 110 Uskok, 5-) ,i 9 Prže ds wi t, 6,) „ 22 Ga ra b a s» 7.) „ 4 Pluto Balz, 8-) „ 31 (Sidran, 9.) „ 349 Peregrin. Spodnja Polska v a: 1.) štev. 80 C a rii s 11, 2-) „ 112 Dere ž, 3.) „ 16 D a h o m a n, Brežic e: 1.) štev- 73 MàestO'Zo Bibòr 2.) „ 388 Furioso, 3.) „ 126 Blocksberg, 4.) „ 107 Mak fi lk o, 36 Balzam Qregor. 5.) „ Kostanje v. i c a: 1.) štev- 375 Car a bas, 2.) », 52Ò Furioso, 3.) „ 33 Ürm.eny No rt i u s, 4J „ 20 Gì dran. V e t Lok a: m štev. 350 Schagya; 2-) „ 375 C a r a bas. Žabjavas; 1.) štev. 450 Furioso, 2-1 „ 381 Nonius, 3.): „ 30 L ep ti r.- Se 1 o Pr ti L ju b 1 j a n h 1‘.) štev. 6 01 h èlio, 2-) „ 108 Princ Di'1 Ion, 3.) „ 115 Vardar» 4.) „ 1 Schagya, 5.) „ 10 Labud, 6.) „ 8 Sigla vy A j ša, 7.) „ 60 Gidran, 8.) „ 119 Dah o m an, 9-) „ 116 Gi d r an, 10-) „ 7 Pluto Zecke. Negovanje teleta ob porodu* Dr. Kenda, drž. vet. Vsak izkušen konjerejec je gotovo imel priliko: opazovati, da se mu je rodilo navidezno mrtvo žrebe. Vzroki tega pojava so različni. Najčešće nastane poiriarijka-nje kisika v organizmu žrebeta vsled oviranega dotoka krvi po popkovi žili, kar ima za posledico, da prične "žrebe že v maternici dihati in mu na ta način prodre iplodna tekočina v pljuča; to povzroči nevarnost zaduženja. Pritok krvi po popkovi žili je lahko oviran že vsled. zamotanja žile po nepravilni legi žrebeta v maternici, največkrat pa je vzrok prekinjenega obtoka pritiseic žrebeta med porodom na popkove žile. Te se lahko celò pretrgajo, preden je žrebe rojeno, pdsebno če se isto rodi z zadnjim delom naprej. V tem slučaju ne postoji samo nevarnost zaduženja, nego tudi nevarnost izkrvavitve. Žrebe se vsled navedenih ovir lahko rodi navidezno mrtvo, na pol ali1 neredko tudi v resnici mrtvo, čeravno je bilo tik do poroda še živo. Pri, navidezno mrtvem žrebetu opazimo, da ne diha, a srce mu še bije. Slabo utripanje srca občutimo, če položimo roko na levo stran prsi. V tem slučaju je treba nemudoma ukreniti sledeče : Žrebe je predvsem preplesti ira zračno mesto- Nato je treba očistiti s prsti oziroma s čedno krpo nos in usta od Sluzaste riiase. Obenem naj se žrebe po prsih in trebuhu previdrto masira, če žrebe Še polagoma diha, naj se riblje s Slatno in poškropi z mrzlo vodo. ščegetanje s slamo po nosnicah tudi povspešuje vdihavanje, a z lahkim pritiskom na prsni koš povzročimo izdihavanje. Priporočljivo sredstvo v tem slučaju je tudi vdihavanje salmijaka. Končno nam preostane še umetno dihanje. V to, svrho se priporoča najprej masaža srca in sider na ta način, da vzamemo prsni koš med obe roki in ga v enakih presledkih 15—20 krat na minuto stisttèrrifr. Nato položimo žrebe na hrbet in sicer tako, da leži glava nekoliko nižje od trupla. Prva oseba drži sprednji nogi skrčeni v ikolenama in ju enakomerno pritiska proti pr-säm in skupaj, ter od prs in narazen. Druga oseba pa istočasno pritiska na zadnjem delu prsnega koša, ki ga drži’ z obema rokama tako,, da palci leže v srediilii ostali prsti pa ob strani- Te gibe je ponavljati do ure. Tudi istočasno gibanje jezika je priporočljivo sredstvo-Jezik žrebeta je potegniti. 15—20 krat na mì'nuió iz gobčka, ter zopet izpustiti. Nesmiselno pa je pihanje v usta žrebeta, a zalivanje z vodo celo šodljivo. Kot zadnje sredstvo bi bilo omeniti pumpanje zraka v pljuča; ki' pa mora biti. jako previdno in točno izVedenoi. Po prvem dihu navadno žrebe zakašlja oziroma zaprška, ter s tem odstrani iz pljuč, odnosno iz dihal, tamkaj nakopičeno plodno tekočino ih sluz; Dihanje postane nato takoj lažje in umerjeno. Ko vidimo» da je žrebe začeli) dihati, naj nam bo prva ■ skrb, da ga osušimo. Če upoštevamo, da še jè na*-bajalo v maternici pri toplini, ki je celo nekoliko višja od kobiline, nam mora biti jasno, da je novorojeno žrebe izpostavljeno, zlasti v hladnem hlevu znatni! opasnosti prehlajenja, posebno pa še vsléd tega, ker še ne more samo regulirati svoje telesne topline. Že narava sama je v tern oziru ukrenila, da kobila svoje žrebe instinktivno prične lizati, da ga s tem očisti in osuši- Zato se to mora kobili seveda omogočiti s tem, da se ji žrebe položi k glavü, če je privezana, oziroma onemogla vsled poroda. Priporočljivo je, potrositi žrebe z otrobi ali sojjo, da ga kobila rajša liže. če pa se kobila vsled pomanjkanja naravnega nagnenja ■oziroma prejake onemoglosti' no zmeni za žrebe, gai moramo čimprej potom frotiranja s slamo posušiti in nato položiti na toplo mesto v čisto slamo ali seno. Končno nè šntemo pozabiti na nègo popka. Pri žrebetu se navadno popkova žila ob porodu sama pretrga, če pa se to ni zgodilo, je treba žilo tik ob popku prevezati š čisto, pomožnosti prekuhano nitjo ali ozkim trakom, ter jo nato nekoliko centimetrov nižje odrezati s čistim® škarjami. Nato se iz žile iztisne ostanke krvi ter opere s kakim razkuževalnim sredstvom. Zanémarjenje popka se posebno pri žrebetu jako rado maščuje. Podedljivost slabih lastnosti konja. Dr. Kenda, drž. veterinar. Razen dednih napak, ki sem jih opisal v 3. številki »Konjerejca« z leta 1927, je na osnovi' mnogobrojnih izkustev dokazana tudi podedljivost dobrih in slabih lastnosti konja. To je dejstvo, ki mora biti'pri smiselni ko-‘ njereji vsekakor vpoštevano. ^ Po temperamentu dele stari konjereje® konje v 2 vrsti. Prvi so dobrega, a drugi zlobnega značaja. Razdelitev na takozvani živahni in flegmatični temperament se nanaša bolj na vstrajnost, gibkost, odnosno okornost. Že znameniti nemškt konjerejec Hartmann je leta 1786. pokrenil vprašanje o podedljivosti zlobnega temperamenta konjev. Po njegovih izvajanjih se ne podedujejo le poteze odnosno linije in oblike telesa, nepravilne noge itd,, temveč tudi' duševne dispozicije. Plašljiv, uporen oziroma zloben konj prenese te svoje lastnosti na svoje potomce. Razlikovati pa je treba med prirojenimi) slabimi lastnostmi in med onimi, ki so bile konju slučajno odnosno vsled slabega ali sùro-vega ravnanja pridonešene. Zadnje nimajo za podedo-vanje izrecnega pomena. Hartmann povdarja ponovno, da se na sinu često opaža živahni' 'temperament matere. Prejšnji pisci o konjereji so obračali pozornost podedovanju očetovih lastnosti,, kar je bilo seveda očividneje, če vpoštevamo, da je dober žrebec opletnenil na tisoče kobil. Hartmann pa izrecno povdarja podedljivost temperamenta po materi. Istega mnenja je še mnogo drugih znamenitih ko-njerejcev prošlega stoletja- Napake temperamenta, zlobnost in upornost se po Wranglu prenesejo s skoraj matematično sigurnostjo na potomstvo. Po njegovem mnenju je neumestno kobile, ki so se izkazale pri dojenju hudobne napram žrebetu, zopet pripuščati, kajti kobile, kil so se prvič izkazale zlobne napram sesajočemu žrebetu, navadno tega niso storile vsled neizkušenosti oziroma ščegetavositi, temveč iz prirojene zlobe in se napram poznejšim potomcem enako ponašajo. Tudi po Hoffmannu preidejo slabe lastnosti značaja redovito na mladiče in to posebno brcanje, grizenje, pobegljivost in upornost. Cele konjske familije, ki so sicer kazale izvrstno uporabnost, so se morale opustiti vsled nevarnosti za človeško življenje prilikom oskrbe. Tudi žrebeta razdražljivih kobil lahko postanejo vsled neprimerne oskrbe v kaj kratkem času najzlobnejše živali. Slabe lastnosti temperamente zahtevajo pri žrebetih izkušenega konjerejca, če se hoče iz njih napraviti uporabne živali. Izkušnje so dokazale, da teki konji celo po petih letih starosti vsled neprimernega ravnanja lahko postanjo hudobni. Ugotovljeno je nadalje, da se istotako podedujejo tud® zahrbtne lastnosti navidezno mirnih in flegmatičnih konjev- Znan je n. pr. slučaj, da sta dva dirkalna polnokrvna konja od iste kobile a od različnih žrebcev — po svoji materi podedovala neprijetno lastnost, da sta se pri dirkah naenkrat ustavila in se obrnila nazaj. Ker sta' bila trenirana pri dveh različnih posestnikih, to sigurno ni bila napaka 'treninga, nego podedovana lastnost po materi. Ne samo pri polnokrvnih, konjih, kjer se posebno izrazito podedujejo napake temperamenta, temveč tudi pri polukrvnih so opisane cele familije, ki se niso dale vpreči. Od podedljivih napak temperamenta' spadajo v Nemčiji upornost, hudobnost (brcanje in grizljivost), plaš-ljivost ®n pobegljivost med postavne napake. Poročilo predsednika „Kola vozačev in jahačev v Ljutomeru" za leto 1928. Koncem decembra lanskega leta umrli predsednik »Kola vozačev in jlahačev v- Ljutomeru« gosp. Alfred Rossmanit je izdal lansko leto na društvene člane poročalo, v katerem jih vzpodbuja k pravilni konjereji' ter 'opozarja na nekatere glavne napake, ki se jih vedno opaža pri rej® in na dirkah. Ker govori v tem poročilu o predmetu, ki je važen za vsakega konjerejca in ki je vedno aktualen, ga prinašamo v celoti, kakor sledi v vpodbudo ®n premislek vsem konjerejcem: Vi ste s svojo staro kasaško rejo dosegli že mnogo lepih uspehov, toda pri danem materijalu bi' bil® še vse drugačni uspehi mogoči in še mnogo lepši bi se mogli' dosegati v bodoče, če bi bila udeležba na dirkah večja in bi vendar enkrat že izginile težke napake pri vzreji kasačev. če pričnemo s plemenjenjem, moramo pri tem opozoriti' konjerejca, da pazi na pojanje kobile in tako to pravočasno pripusti žrebcu. V žrebčami je v plemenskem listu brezpogojno navesti v registru vpisano ime kobile (ne pa samo njen rod). V žrebčami se mora točno voditi1 knjigo reje, kar pa je naravnost nemogoče, če se mora še le ugibati ime kobile. Žrebe je treba že takoj v rojstnem letu prijaviti »Centrali kasaških društev« radi vpisa v register, kar stane samo Din 10.—. ToÜko časa dokler ni žrebe registrirano» se tudi se more vpisati' v knjigo reje in ta je vsled tega nepopolna. Pri žrebetih se mora izkoristiti prednosti, ki jih nudi Cven in zadruga za vzrejo žrebet pri izvrševanju svoje važne naloge nuditi mora. Vse premalo je žreba-di na C venu! Zakaj se je pričela že pred 35 leti reja kasačev v ljutomerskem okraju? Ker 'je bila pri vsej priznani zunanji lepot® ljutomerskih konjev njih mehkužnost že takrat tako splošno znana, da je njih ugled trpel. Izredna trdnost kasačev je plod .več kot poldrugo stoletje stare, v prvi vrsti na hitrost in krepkost vsmerjene reje- N®č ni jasnejše, kakor da ta v svetlobi, zraku 'in trdem delu vstvariena kri, ne prenaša ničesar težje ko hlevsko vzrejo. Da si to pleme, če se mu vzamejo naravni predpogoji umne vzreje, da duška na drug način, to je s prilaščenjsm slabih navad in razvad,* ki bil bile še- mnog« hujše, če bi ne-b,lo dveh- posebnih lastnosti razumnosti in* dobrega temperamenta kasaške reje. Žrebe: mora biti vsaj. pet mesecev na paši, v zhnskem času pa dnevno vsaj eno uro v tekaiišču ali sadovnjaku. Še'- predno se žrebe vprega, naj se priuči; mirnemu, vzdigovanju nog in kadar je. vpreženo, naj se navadi na mimo* stojo. S; potrpežljivostjo in mirnostjo konjerejca naj; se-privadi na motorna vozila in; njih ropot, skratka žrebe- najdba že v zgodnji mladosti dobro- vzrejena-žival. Kupec nikakor noče biti dreser konj, to je- naloga* konjerejca in ta naj si vzame, ki srcu: S prodajo konja še; ni stvar izvršena, zadovoljen kupec dovede dva nova kupca* nezadovljen pa odvrne ipet drugih od kupčije; Vzreja brez pravilnega gibanja živali11 je nemogoča. Mlada grla morajo opraviloma vršiti lahka dela- in večkrat na krajše proge hitrejše voziti. Vprega mladega ko-jija z namenom, da se mu nudi pravilno gibanje* je* — žal — nepoznana stvar. Pol ure prav vporabljene in dnevno, zadošča za siilo. Toliko časa pa si mora konje-rejec vzeti ob vsakem času, skrajša naj si čas za obisk gostilne in prihrani si- pri. tem še denar. Vožnja z mladim konjem mora biti pravemu konjerejcu naravnost veselje;1!» užitek;. Vožnja z: mlachtn konjem;, ki stoji neprestano v hlevu, in je nabit kot. naboj,., ni* le- nikaka zabava, marveč'je združena z nevarnostjo za žival in vozača- Oprema in voz morata biti v brezhibnem stanju, drugače se kaj rada pokvari mladega konja, če ima-tako. mladi! kasač pravilno gibanje,, pač najlažje dozna konjerejec za njegove sposobnosti v hitrosti- In še drugo je Važno, pri vpoštevanju teh navodil bo došlo tudi vedno več konjerejcev na dirkališče. Vzpodbuda, k temu naj ne boda— žal— silno, skromno odmerjene nagrade* marveč, uspeh, konja v. dirkS. kar je veìtìcè važnosti za rejo in prodajo, ker le konj z dokazano kasaško sposobnostjo more imeti , dobro, kupno, ceno: To tako, radi pozabljajo mnogi naši konjerejci. Za konje, ki niso videli nikoli dirkališča,, zahtevajo isto kot bi dokazali uspeh pod 1:50, naravno; da ostanejo- takii konji: neprodani. Konjerejec mora imeti smisla tudi za trgovanje, ne pa, kakor hitro se pokaže kak. kupec, zahtevati' nesmiselno ceno, konja pa potem, še eno leto hraniti in ga nato prodati čisto na tihem, za polovico tega, kar smo zanj že imeli!: Videl; sem nekoč 5'letnega.- žrebca,, ki še ni bM nikoli* vprežen in je lastnik zanj, zahteval Din 25.000-—1 Vsi naši konjerejci — izjem je le malo, so pa jako hvalevredne, — se- morajo končno priučiti' najenostavnejših načel treniranja* V prevodu živinoadravnika* Ver bleta se ravnokar objavlja v »Konjerejcu«* najboljše; delo v tem predmetu izpod peresa- enega izmed najboljših strokovnjakov. Pri nas se pričenja ponavadi komaj en mesec: pred dirkanh s krmljenjem ovsa! Temu nasproti, bi bilo mnogo bolje dajati mlademu konju vedno- nekaj ovsa, namesto da s senom razsipamo kakor po navadi v rodnih letih Nato običajno konja divje poženemo in ga tako dolgo' gonimo* da se utrudi in začne popuščati v hoji To je največja napaka, ki' si jo sploh moremo misliti! Namen treninga je ojačiti pljuča, srce in mišice polagamo tako, da omogočajo jako nagel tempo na.relativno kratki progi. Jasno* je torej, da-smemo to naglo delo podaljševati le stopnjema in počasi* (s. pomočjo, počasi, rastočih davk. ovsa), toda. nikdar na celo daljino, dirkališča* Če je dirkanje, ki; zanji treniramo, namenjena za- progo 2000. m, .pričnemo s 500 m-z naglim, tempom in ga pola- goma stopnjujemo do največ 1700 m, toda v nobenem slučaju do utrujenosti. V početeiltrenaži1 naj jenjamo v momentu, ko koti j najhitrejše, teče. To vajo na. kratko distanco lahko izvršimo dvakrat na teden, nikakor pa. ne dnevno. Tudi moramo pred vsako prvo hitro vožnjo, tisti dan najmanj 3 km počasi voziti. Tudi pri, najenostavnejši kmečki tre-naži je pet tednov najkrajši čas. Mnogo naših konjer#-cev pa vozi danes tudi po trikratni dirkalni distanci v naglem tempu, naravna posledica tega je, da teče konj pri dirkah za 5 sekund počasneje, ko pri poskusnih vožnjah. V naslednjem navajam, primer, kako, bi se naj pri-, bbžno treniralo, pripominjam pa, da moramo vedno, nehati* kadar zapazimo, da konj. pričenja pešati. Ne glede na to, da utrujenost učinkuje na pljuča in srce v nasprotnem; smislu kot pravilen trerbng, ona povrh tega konja še omaloduši ter mu skazi,veselje do hittega teka, ki edino zamore prinesti mlademu kopju uspeh. V pondeljek; 3 km'počasen tek (kas)', 500 m malo hitreje, 5001 m naglo. V torek: 3 km počasen tek, 500 m malo hitreje, 600 m naglo. V sredo: isto, 500 m naglo, po četrturnem odmoru ponovno 500 • m naglo: V četrtek: odpočitek- V petek : 3 km počasen kasr 600 m napol hi-tro, 700 m naglo. V soboto: isto,, nato 700' m naglo in po odmoru 700 ”m zopet! v 'naglem tempu poncmfu"^ V nedeljo: odpočitek. . Np' ta načih dalje dò okoli 1600 m nagle vožnje, pri čemer pa je potreba 3 dni v tednu za odpočitek. Zadnji dan pred dirkami nobene nagle vožnje! Po trenaži vozimo s konjem počasi naravnost- domov, ne da bi na potu kje postajali Če preskoči mlad konj v dir (galop), ga moramo mifno spraviti zopet v kas s tem, da nategnemo istočasno počasi obe vajeti. Nikakor pa ne smemo mladega konja, enostransko trgati, sicer izpusti konj vajeti iz strahu in se ne priuči!.nikoli več, da bi se ujel v diru brez izgube čaša. Vozač mora natanko opazovati, če se konj ne kreše po. nogah, v. slučaju da se, mora konju takoj nogo pravilno zavarovati z obvezo, sicer, se kite odebele ali pa kolena, zatečejo in konj. je pokvarjen. Če se konj v naglem teku poškoduje, jè konec njegove sigurnosti v hitrem teku, kajti konj. čuti čisto natanko, da se v pasu in diru. ne poškoduje. : Zadhji čaš jè, dà se hlevna nega. končno vsaj malo izboljša in sicer br>ez fihancijèlnih žrtev, za konjerejca. Hlev izčistimo dnevno večkrat, med' posamezne, konje obesimo stelne drogove, ne dopuščamo, da stoje drug poleg drugega kakor krave. Vsaka plemenska kobila mora imeti zaprto pregradi) (box); v kateri hodi prosto. Konje privezujmo, na dolgo,, d'a morejo udobno ležati, sicer konja kruto trpinčimo, ih mu jako škodujemo. Povezovalne jermene, ki tečejo, skozi obroče ob jaslih, mo" ramo na koncih obtežiti z lesenimi krogljami, dà ne nastanejo vedno, vrvne rane. Potem se bodo tudi zmanjšale vedno se. ponavljajoče, nezgode v hlevih. Društvo j; najboljšim vodstvom in tudi bajboijši žrebci morejo razviti svoje Sile le tedaj, če so konjerejci voljni, dà se tudi česa naučijo in s svoje strani pravilno ravnajo. Tpčno naj Se poibilajo in plačujejo letni jM-spevki, ki so itak talko skromni- Vsak konjerejec naj bo Član društva in pridobiva društvu tudi prijateljev in pođ-. pomikov! Kasaški spoi;t v leta 1928. - Leto 1928 znači za naš kasaški šport težko križo. Se ona mala subvencija, ki jo ije doslej nakioiijevala vlada iz državnih sredstev,' je to leto odpadla, ker jo je Vlada brisala v svojem proračunu. Iz tega razloga niso b.la naša kasaška društva v stanti, da brirèjiajo dirke,-kakor prejšnja leta, marveč so morala svoje kasaške priredbe skrčili na najmanje, a nekatera' društva v obče niso mogla prirediti dirkeu Tako je priredil Ljutomer in Čakovec spomladansko in jesensko dirko, Maribor in Zagreb samo jesensko, prvi le s požrtvovalno pomočjo krajevnih faktorjev, dragi v zvezi z moto^klu-bom, Ljubljana in Varaždin nista priredila dirk. Maribor, ki je z ozirom na ljutomerski srez naravno središče kasaškega sporta, je prejšnja leta imel vedno po dva dneva spomladi ih jeseni. Nerazumevanje, brezbrižnost merodajnih faktorjev je skoraj onemogočila obdržanie dirke za Jugoslovensid derby, za kojega je nagrade doslej dajala vlada. Centrala in posamezna društva so pónovnò intervenirala nà pristojnih mestih za podporo, toda brezuspešna. Končno se je poizkusilo potom velikega županstva v Mri ribora doseči vsaj podporo pri upravi državne razredne loterije, ki razdeljuje po svojih štatutih čisti dobiček za povzdigo kmetijstva, pa tudi zaman- Tako se je dogodilo po desetih letih prvič, da se ni mogla izvršiti dirka derby spomladi, kàkór bi to mOfàló bijfci iti ker tudi ni b.lo .izgleda, da bo moglo prirediti kasaško društvo v Mariboru svojo jesensko dirko, se je Centrala odločila, da priredi sama dirko Jugoslovanski derby brez vsakega drugega kasaškega sporeda v nedeljo predpoldne, dne 8. julija. Temu so prisostvovali samo lastniki derby - kandidatov in nekateri posebno vneti pr|jptejji konjskega sporta. Zmagovalka je bila Bessie (Monte Christo - Bandera) iz kobilarne Turnišče in v posesti g. K. Weitzl v AJiariboru v času 1.37, vozil je g- Fran Fil'pSč iz Maribora. Drugi je bil žrebec Jaromer iz iste kobilarne (1 »38), tretja Nelka g. Alojzija Slaviča iz Beino vc e v (1.41), četrta Originell' g'. SkObemetä' iž Celja' (1.43), 'in peta lüca (1.48). Podčrtavamo lep uspeh Nelke iz domače kmetske reje, ki jè dalje čaša vodila in lè mri pogrešek je zakrivil, da ni bila na prvih dveh mestih. Da se je obdržal derby pod takimi okolnostmi, jè bilo ' pač samo v naši državi mogoče. Kako velikansko zanimanje vlada za derby pri vseh narodih, le pri nas naravnost neverjetna brezbrižnost! Zanesljivo upamo, da bo sedanja vlada, v kateri so priznani strokovnjaki, posvečala konjskemu športu kot važnemu faktorju za povzdigo konjereje potrebno pozornost in mu naklonila izdatno podporo. Vpošteva-li treba pri tem, da naši konji z najlepšiM uspehi dirkajo v inozemstvu, Češkoslovaški, Avstriji in Madjir-ski, da to podkrepimo, navajamo, da držita še danes Svetovni rekord v dvovpregi kobili Silvia in Irissette, spominjamo tudi ng ljutomerskega Mesuda in v zadnjem času na So-ja iz kobilarne Turnišče». Vse kulturne države na svetu ustavljajo v svoje proračune naravnost -ogromne vsote za to vrsto spòrta v dobril veri, da s tem najbolje pospešujejo v domači deželi' konjerejo- In naša država, bi je predvsem agrarna, ni imela smisla za povzdigo domače konjereje. Ako bo pa sedanja vlada uvPŽevala važnost kasaškega sporta in mu s primerno podporo omogočila povoljni razvoj, je pričako--vati, da se' ta ne bo gojil le v zapadnem delu naše države, marveč tudi V paši r^esfcóifci Beograda in vseh večjih tnestih naše domovine. S; tem bi brezdvomno prišli naši ljutomerski)' konjetejci na svoj račun, kajti dvigpilp bi sp zanimanje in povpraševanje po ameri-kanslrib kasačih. Oblastni odbor je hvalevredno priskočil na ■ pomoč, ali na žalost le v nezadostni mpri. Naj bi se na tem mestu uvaževalo, da ljutomerski kmečki hlevi nadomeščajo drage uprave oblastnih žrebčarn ali kobilarn. Zategadelj se ne; bi smelo štediti s podporo našim kasaškim društvom. Res je, da je v oblastnem proračunu precejšen znesek za premovanje konj. Razmišljati pa je treba, ali mi dirka važnejša od premovanja- Pri prvi' mora že konj dokazati svojo sposobnost za hitrost in vstrajnost, dočim se prfti drugem gleda le na pravilno vzrast konjevo. In večkrat ni najlepši konj tudi .najboljši konj. Hočemo pa s tem samo povdariji, da je tudi dirke treba na merodajnih mestih podpirati m tudi konjerejsko društvo bi moralo vsako leto votirati neko ysotp za podporo kasaškim društvom. Prav tako bi zaslužila Zadruga za vzrejo žrebet na Cvenu pri Ljutomeru večjo državno ita. oblastno podporo, ako hočemo, da ona uspešno vrši svojo nalogo. Leta 1928 je plemeni! na Cvenu Rodaun in kratek čas tudi Monte Christo. Rodauna je kupila bavarska vladar Monte Christo pa je prodan v Vojvodina. Tako smo izgubili dva najboljša žrbfca privatne lasti», ki sta dala zlasti prvi najboljše produkte z izrednimi rekordi in neoporečne rasti. Ce. se je bavarska vlada zanimala za Rodauna in -ri ga pridobila, zakaj vendar ne naša! Kor smo’ostali tako brez dobrih žrebcev, je bilo vprašanje nabave dobrega žrebca aktualno- Pokojnemu dr. Rossmanitu se je posrečilo dobiti žrebca Sixtusa, ki se je s pomočjo države in oblasti nabavil; za Ljutomer. AU moral se je vrnitì, ker ni hotel ploditi. Kot nadomestilo se je zopet s posredovah jem g. dr. Rossmanita kupilo v decembru Nepomuka, rj. žiebca, oddojenega 1912 v Madžarski od Border Kright-Brook Leybtirh ih Silent Brook. Rekord ima 1-26. Upamo, da bo zadovoljil naše ljutomerske konjerejce. Od državnih žrebedv so na Cvenu plemenili Pripz Dillon, Pozor, Posilni in Uskok. Niso to prvorazredni žrebci in želeti je, da se država pobrine za res prvo-vrstrii materijal. Od krbjev, ki so še v kmetski posesti, je bila najuspešnejša Slavičeva 4'letna Nelka, ki je izboljšala svoj rekord na 1-358 in pridobila največ nagrad. V preteklem letu so prvič startali Monte Christovi potomci iz domače kmetske rèje in je bil med temi najuspešnejši Radoslav g- Razlaga iz Sitarovoev, mnogo obeta tudi g. Bunderla Robinzon, bi je priznano etià najlepš.h živali. Prihodnje leto pa bodo prvič na dirkališču Rodaunovi potomci iz kmetske reje. Potomci teh dveh žrebcev bodo znatno poboljšali Jeri ljutomerskih amerikanoev, žal da jih nimamo več. Želeti jfe da postanejo ljutomerske dirke fta Cvenu splošne s popusti za konje v kmetski posesti. Priporočal pa bi tudi, da se v jeseni priredi dirka za dvoletne konje. S tem bi se doseglo, da se priuči vožnji že mlado žival in to navadi tudi na podkovanje. Samoobsebi je umevno, da bi pri tem treningu trebalo dvojne previd- nosti, da se ne dogodi kakor Janško leto, ko je vsled neprevidnosti pri treningu poginila zmagovalka v der-byju za leto 1905 Nadina- Ob koncu ponavljam željo, da bi se merodajni1 faktorji ob zadnji uri vendar pobrigali, da ne propade važna panoga narodnega gospodarstva v ljutomerskem srezu reja amerikanskega kasača, za katero se je nad pol stoletja delalo z velikim trudom in denarnimi podporami, dia se jo je dvignilo do današnje stopnje. N. Vsota z ozirom na to, da dobi vsak član brezplačno »Konjerejca«, pač ni velika. Naša organizacija se zdržu-jè le s članarino in je brezdvomno tekom svojega lOlet-nega obstoja Storila veliko dobrega v prid konjereje-Vsakdo, kdor se praktično s konjerejo peča ali je pa prijatelj konja, naj podpira našo organizacijo s tem, da ostane naš član ter nam pridobi še nove člane. Kdor pa je za letos članarino že odposlal, naj pa brani1 položnico za drugič- Društvene in druge krajše vesti. Glavni odbor ima svojo sejo dne 9- marca ob 10. uri v hotelu »Črni orel« v Mariboru. Takrat se bode določilo, kedaj se vrši društveni občni zbor. Jugoslovenski kasaški derby za leto 1929 se bo obdržal dne 20. maja na dirkališču na Teznu pri Mariboru- Prijavljenih je 16 derby-kamditìatov, med temi so konji iz ljutomerske kmečke reje: Robinson, Irska, Eta, Prima, Radoslav in Firla- Kolo jahača in vozača v Ljubljani prireja svoje dirke 30. maja in 2. junija v Ljubljani'. Kolo kasača za poboljšanje zaprežnog konjarstva kraljevine SHS se je osnovalo v Beogradu in imelo dne 24. februarja 1929 svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Jovan Jovanovič in za glavnega sekretarja g- Kerim beg Rataj- Veseli nas, da se je tudi v naši prestolicS zbudilo zanimanje za kasaški šport in želimo novemu društvu najlepših uspehov! Komisar oblastne samouprave je z odlokom z dne 11. februarja 1929 štev. 3002/29 odločil, da bode v upoštevanja vrednih slučajih subvencioniral od privatnikov nakupljene plemenske žrebce, če so domače vzreje do 50% nakupne vsote, če pa so uvoženi originaler, pa z največ 10.000 Din. V to svrho določena vsota je omejena in je stavljen pogoj, da se te vsote zamorajo dati le zanesljivim rejcem in to tje, kjer bodo žrebci res plemensko dobro izrabljeni Najbolje je, če se interesenti oglasijo pri1 licenco-valnih komisijah. ______________ Tej številki prilagamo položnice s prošnjo, da se iste vsi člani poslužijo, ter nam nakažejo članarino za leto 1929 v iznosu po Din 20—. Nadaljevanje članka »Dirkalni kasač« sledi v prihodnji številki. 6*S!ö©E3a96«Sa9®e®l9<5C®©SC§a£>S5^ä9SCSa9<5E®t9SeS>l9 ©—— ---------------~— ------1---------—- : KO m RTI ID OPREfDE za konje od navadne do najfinejše urste za lahko in težka vožnjo, kakor tudi razne potrebščine: D E Ž N E PLAH T E 'za konje in Pozove, svetiljke za kočije;: • bičevnike, brzde, kresal-nike za noge. Dalje velika izbira potnih kovčekov, ročnih torbic, listnic, nahrbtnikov, gamaše i. t d. nagobčniki in ovratniki za pse GONILNI 1E Km ENI za mline in žage IUn H KRFÌU05 Flleksandrava cesta št. 13 Slomškov trg št. 6 mORlBOR 6^a96gsas)6i5^as)s6sa96gsas)6^ag6gsasx5gaas<5^ag6g^ia Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik • Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren : Stanko Detela. — Tisk Mariborske tiskarne, predstavnika Stanko Detela, ravnatelj — Oba v Mariboru. VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO VINTER