NAROČILA KURILNEGA OLJA vtfwuv.vacsi.si BENCINSKI SERVIS Tematska priloga: Moj dom - moj pori SPECIALISTI ZA SESANJE IN ODSESOVANJE - Centralni sesatni sistemi - Sesanje in od seso vanje v industriji LETUS VACSI d.o.o., Koreïka cest j 3320 Velenje VACSi glauni ot IkovaiK. Ki a Mowrs Corji ^TP OČESNA OPTIKA Ui^l LIKEB TERNIK d.o.o Na trgu 5. Mozirje Telefon: 03 839-49-53 03 S20-98-64 Ste že poskrbeli za zaščito vaših oči? Poleg ostale ponudbe vam m d rac no ve modele sr 1 očal znanih proizvajale .1 z -'. vse gc icracije! ypiikaizhiiu MtllA^I ÜUMFIH od D.Til.'ls PtPl'J} T. iliH iL'inl ti.'Jflt ■ I IMMt t.iun Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 KIA, KIA - Največ za Vaš denar! AS AVTOMOBILE SKORNSEK d.o.o Cesta Simona Blatnika 20 Velenje, 03-891-90-77 www,skornsek.kia.si i > iL>>j>npt..-- -nI ' ipirjivprt- -'.i. UtrjL, MJll.ih hv .'Lninil [ . !(>r ■ i-i nrf . ^ | v ni | i jri] t I ^i iiii |■ |■ ilaoTii^!! -i.---I r. Iluiiii |n ni'P. rv . i" it r [il jh hI j i i LiSn'!' " HlLl' 11» r , ■ TrIL i d> i M!> I » finvnjJvm K.UhTIišhl /tljRLl.l ihlhihl DEllJVl u.U.- Anbau] (nllf^imi^ K E fllLlflHO l-b IF_|V i m L hrirJ i l'l "L innr. )Uln r.ti A111 I.h H h TflW * .T.»" I a 111 i.t.ILM Al 111 M'k vil k. 4 k* ii.-hh ijHl yiLMh h L-"A I. ,11 h|l ll.JOr j,Ml(ll ,KAMll|\KVl t,l ll.tts KI Hit IVM /AB<>| V I >nni41*1111 L S^i- «ijtiUni Mi.ll ! CI T1 ¿"M hmnjr. IMI E ilAJ/ZVn. Jhiurn VHill",->1j| ! rrl K-K L? *u Juniju lik II m^T lUte. g.»L ptfL.il J IJ Ji» IfrUIT._ „;r,irrrilK1([l,..,,l Kmetijskn zadruga Šaleška dolina z vami in za vas -I «EilII «Al ILJl LfiZK.J.Lli Tretja stran Alkohol naš vsakdanji Pred časom je znanec v moški družbi, ki se je zapletla v precej čustveno obarvano razpravo o aktualni situaciji v slovenski družbi, raz-drl grobo šalo: »Klinc pa taka država, v kateri sta največja narodna junaka pijanec in šver-car ...« V mislih je imel seveda Prešerna in Krpana. Po salvi gromkega smeha je, kot bi odrezal, za nekaj dolgih trenutkov zavladala mučna tišina, kot da bi se vsi šele takrat zavedeli, da se smejijo nadvse neslani šali. Neprijetno sceno je skušal prekiniti drugi znanec z nič bolj posrečeno tezo: »Saj ni čudno, da smo narod pijancev, če nam pa župniki že na tešče dajejo slab zgled s pitjem vina .« Pitje alkohola je v teh dneh, ko poteka akcija, ki spodbuja 40 dni vzdržnosti pri tem početju, bolj v ospredju družbene pozornosti kot običajno. Zdi se mi, da je to še eno od področij, kjer bi morali imeti več občutka za zmernost, ne pa da skačemo iz skrajnosti v skrajnost. Na spletni strani www.nalijem.si, ki deluje pod okriljem katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, najdemo meje malo tveganega pitja, ki so zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa različne za moške in ženske. Količino alkohola lahko izražamo v standardnih mericah ali enotah, lahko pa v različnih ko- ličinah posameznih pijač. Tako ena merica ali enota alkohola vsebuje 10 gramov čistega alkohola, ki je v enem decilitru vina ali v enem šilcu (0,3 dl) žganja ali v pol steklenice piva (2,5 dl). Meje za malo tvegano pitje za zdrave odrasle: - moški: ne več kot 14 meric alkohola v enem tednu, kar pomeni (v povprečju) v enem dnevu ne več kot dva decilitra vina ali eno steklenico piva ali dva šilca žgane pijače, ob eni priložnosti pa ne več kot pol litra vina ali dve steklenici piva in pol ali deciliter in pol žgane pijače; - ženske in vsi starejši od 65 let: ne več kot 7 meric alkohola v enem tednu, kar pomeni (v povprečju) v enem dnevu ne več kot deciliter vina ali pol steklenice piva ali šilce žgane pijače, ob eni priložnosti pa ne več kot tri decilitre vina ali steklenico in pol piva ali deciliter žgane pijače. Vsaj dan ali dva v tednu naj bi vsak preživel brez alkohola, popolna abstinenca pa se priporoča otrokom in mladini do 16. leta starosti, nosečnicam in doječim materam, voznikom motornih vozil in kolesarjem, upravljavcem delovnih strojev, bolnikom in (bivšim) alkoholikom. IZ VSEBINE: 11I ^_J Tema tedna: 40 dni (alkoholnega) posta ............................... 4 Komunala Gornji Grad: Dajatve na položnici za vodo precej večje kot znesek za porabljeno vodo..............5 OZS: Nepokorščina obrtnikov se še stopnjuje........6 Mozirje: Kdaj bo potreba mladih po družabnem prostoru uslišana?..........................8 Gledališki abonma: Na mozirskem odru tokrat Moliere................10 _ Golte: Kolesarji in planinci v sožitju?..........................13 ■. Čebelarsko društvo Gornji Grad: Priznanje Jožetu Piklu ob visokem jubileju .. 14 1, 2, 3 že diši: Boštjan Napotnik med mladimi kuharji........14 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 11, 18. marec 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 ID Tema tedna, Aktualno 40 DNI (ALKOHOLNEGA) POSTA Pitje prinaša posledice, te pa odgovornost Na pepelnično sredo se je pričela šesta vseslovenska akcija 40 dni brez alkohola, ki bo potekala pod geslom Nekdo misli nate, nekomu ni vseeno zate. Organizatorji akcije želijo letošnje leto opozoriti na odgovornost, ki jo lahko prinesejo posledice vinjenosti, in na solidarnost do vseh, ki trpijo zaradi nasilja, prometnih nesreč in drugih posledic alkohola. A kljub takšnim akcijam Slovenci ostajamo v samem svetovnem vrhu po količini popitega alkohola. ŠTEVILNI PROJEKTI ZA ZMANJŠANJE PITJA Akcijo za vzdržnost alkohola vsa leta organizirajo Slovenska Karitas, Javna agencija RS za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med. Over.Net. S podpornimi projekti se jim pridružujejo še Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu. Organizacija Karitas bo v tem času pripravljala duhovna srečanja, Zavod Med.Over.Net na spletni strani www.brezalkohola.si ponuja informacije vsem, ki jim alkohol tako ali drugače kroji življenje. Na tej strani je tudi merilec alkohola, s katerim si vsak lahko izmeri, kakšna količina alkohola ima že posledice za zdravje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v času akcije še posebej opozarja na problematiko alkohola v prometu, v srednjih šolah organizira pro- Akcije, kot je 40 dni brez alkohola, so za osveščanje ljudi še kako pomembne. Alkoholiziranost Slovencev in posledice pitja so namreč še vedno zaskrbljujoče močno prisotni v slovenskem prostoru. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Slovenci uvrščamo v sam svetovni vrh po količini popitega alkohola. Največ alkohola popijejo Moldavci in Čehi, tesno jim Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Slovenci uvrščamo v sam svetovni vrh po količini popitega alkohola. metne delavnice in razdeljuje preventivno gradivo. S projektom Sporočilo v stekle- nici, namenjenemu zmanjševanju rabe alkohola in ozaveščanju ljudi o temah o alkoholu, se akciji pridružuje tudi Katedra za družinsko medicino medicinske fakultete v Ljubljani. SLOVENCI ŠE VEDNO MED »PRVAKI« V PITJU sledimo Slovenci in Hrvati. Povprečen Slovenec in Hrvat popijeta 15,1 litra alkohola letno, medtem ko je evropsko povprečje 12,2 litra. NASILJE, BOLEZNI, PROMETNE NESREČE V zadnjih dveh letih je sicer zabeleženo zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodovanih v nesrečah, ki so bile povezane z alkoholom, a alkohol še vedno zahteva previsok davek na naših cestah. Po vsej Sloveniji že leta delujejo klubi anonimnih alkoholikov, na kratko imenovani AA. Tudi v Mozirju deluje takšen klub, in sicer se člani AA srečujejo v mo-zirskem župnišču, vsak petek med 18. in 20. uro. Od osamosvojitve pa do lanskega leta vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzroči voznik pod vplivom alkohola. Tudi socialne posledice alkoholizma, kot so nasilje nad družinskimi člani in psihične posledice teh, bolezni ter nezmožnost za delo, so vedno bolj zaskrbljujoče. Po podatkih slovenske policije je v kar 40 odstotkih primerov nasilja v družini prisoten alkohol. Tatiana Golob Dva referenduma in referendumske spremembe Konec minulega tedna, 10. marca, se je pričela referendumska kampanja o malem delu. Glasovi volivcev se bodo pridobivali vse do 8. aprila. V ponedeljek pa je prišlo tudi do dokončne odločitve ustavnih sodnikov glede referenduma o pokojninski reformi. Ustavno sodišče je referendum dovolilo. 10. aprila bomo tako odločali o referendumskem vprašanju glede malega dela, medtem ko bo enako odločanje o pokojninski reformi verjetno potekalo v maju. Vlada je v državni zbor že poslala predlog za referendumsko spremembo, in sicer naj bi se med drugim iz 90. člena ustave črtala možnost, da referendum zahtevata tretjina poslancev in državni svet, ter možnost, da referendum na lastno pobudo razpiše tudi državni zbor. TG Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. n Franc iz Zgornje Savinjske doline, zdravljeni alkoholik in povzročitelj nesreče v vinjenem stanju: »Že moj ata so veliko pili in vso mojo mladost sta bila alkohol in pijani te-pež del vsakdanjika. Mama so zaradi izčrpanosti in vsega hudega kaj kmalu umrli, otroci pa smo se odselili na svoje. Obljubil sem si, da ne bom takšen kot moj oče, pa sem hitro popustil in postal še hujši. Domačih nisem nikoli tepel, ampak dobro jim z mano ni moglo biti. V službi je nekako še šlo, vsi so mi gledali skozi prste. Pa bi bilo bolje, če mi ne bi. Pa saj kriv sem si bil sam. Pogosto sem vozil vinjen, a pijanec je najbolj pameten in tudi jaz sem bil prepričan, da tudi pijan vozim povsem brez težav. Potem pa sem povzročil nesrečo, še huje pa je, da je bil v njej težje poškodovan otrok. Tega si nisem nikoli odpustil, čeprav se je fant povsem pozdravil in nima zdravstvenih posledic. Pa nisem takrat nehal piti, šele ko sem odslužil svoje in spet pijan sedel za volan ter skoraj znova povzročil nesrečo, je prišlo za mano, kaj sem storil. Zdravljenje ni bilo lahko, ker pa sem se sam odločil, je nekako šlo. Že desetletje sem trezen, zavedam pa se, da bom vedno alkoholik. Že kozarec vina lahko uniči vse, kar mi je do sedaj uspelo.« 4 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 C Aktualno, Informacije KOMUNALA GORNJI GRAD Dajatve na položnici za vodo precej večje kot znesek za porabljeno vodo Zbori krajanov v občini Gornji Grad so bili priložnost za občane, da povprašajo občinsko upravo o zadevah, ki se dogajajo v občini, in izpostavijo težave. Ena od težav je bila ponovna uvedba okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. To dajatev je Komunala Gornji Grad januarja začela zaračunavati gospodinjstvom v občini, na podlagi uredbe sprejete že decembra 2009. Ta uredba in ostali predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda za gospodinjstva predvidevajo, da se do leta 2017 priklopijo na javno kanalizacijo, kjer pa le-te ne bo, si bodo primorani urediti male čistilne naprave, uredba in predpisi pa vključujejo plačilo okoljske dajatve, ki je zbodla mnogo občanov. DAJATEV SE JE ŽE PLAČEVALA Direktor Komunale Gornji Grad Zdenko Pur-nat je povedal, da zgodovina te dajatve sega že v leto 1996, ko je bila prvič sprejeta uredba o plačilu le-te. Takrat je bila osnova za obračun količina prodane vode, plačevala so jo le gospodinjstva, ki so bila priključena na javni vodovod. Lastniki zasebnih vodovodov te dajatve niso plačevali. Zbrana sredstva je Komunala enkrat letno nakazala občini na posebni račun, le-ta je morala sredstva namensko porabiti za investicije na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda v roku treh let. OBČINSKI SVET ZA PRENEHANJE PLAČEVANJA V letu 2003 se je Komunala odločila, da se bo striktno držala uredbe, v kateri je pisalo, da morajo okoljsko dajatev plačevati vsa gospodinjstva, tudi tista, ki imajo zasebni vodovod. Po nekajmesečnem obračunavanju dajatve je zaradi velikega upora občanov, predvsem tistih, ki niso priključeni na javni vodovod, Komunala okoljsko dajatev prenehala zaračunavati in za mnenje zaprosila Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), od katere je dobila odgovor, da so dajatev dolžna plačevati vsa gospodinjstva. V letu 2006, v času, ko je ministroval Janez Podobnik, se je omenjena uredba ponovno spremenila. Minister Podobnik je predlagal, da se okoljska dajatev ne zaračunava tistim, ki do leta 2015 ne bodo priključeni na javno kanalizacijo. Komunala in občina sta takoj po sprejetju uredbe podali vlogo, vključno s seznamom gospodinjstev, ki naj bi bila oproščena plačila. Ker sklepa z ministrstva ni in ni bilo, je občinski svet sklenil, da se s 1. junijem 2009 okoljska dajatev preneha zaračunavati. Občina bo morala pomagati tudi tistim, ki bodo dolžni imeti male čistilne naprave, je povedal Zdenko Purnat. (Foto: Štefka Sem) NOVA UREDBA, NOVA PRAVILA Koncem leta 2009 je stopila v veljavo sedanja uredba, ki ne predvideva nobenih oprostitev plačila. V Komunali Gornji Grad so kljub temu, da je večina komunalnih podjetij, tudi mozirsko, v zelo kratkem času začela zaračunavati dajatev uporabnikom, počakali še nekaj časa, je povedal Purnat. Izkušnje iz preteklosti so namreč bile, da se veliko uredb kaj hitro spremeni. Po dobrem letu, ko bi uredbo morali pričeti izvajati, so tako na položnice dodali še okoljsko dajatev. Ker je to kar precej dvignilo zneske na položnicah, je bilo toliko več jeze med občani. Predvsem pa so se neenakopravni počutili tisti, ki niso priključeni na javni vodovod, saj jih bo nova uredba stala dobrih 26 evrov na osebo na leto. OSNOVA ZA PLAČILO Višina okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo se tam, kjer se voda meri, izračuna po porabi, kjer količina porabljene vode ni merjena, je za normativ vzeta poraba 50 m3 vode na osebo letno in število oseb v gospodinjstvu. Višina dajatve je odvisna tudi od tega, če je gospodinjstvo priklopljeno na kanalizacijo ali čistilno napravo, v tem primeru se plačuje le 10 odstotkov dajatve, kar pomeni 2,60 evra letno in je zanemarljiv strošek. Zbrana dajatev tudi sedaj konča v občinskem proračunu in je še vedno namenjena za investicije na področju odpadnih voda. PETINA NA LASTNIH VODOVODIH Občani, ki niso priključeni na javni vodovod, se bojijo, da bodo ta sredstva, ki jih je trenutno okrog 40.000 evrov letno, končala za izgradnjo kanalizacije, njim pa nihče ne bo pomagal pri reševanju njihovega problema, nakupu malih čistilnih naprav. Petčlanska družina bo do konca leta 2017, ko se izteče rok za ureditev teh komunalnih zahtev, vplačala v občinsko blagajno 780 evrov, poleg tega bo morala še poskrbeti za lastno čistilno napravo. Svetniki, ki so to problematiko obravnavali tudi na občinski seji, so bili mnenja, da mora občinska uprava in župan Stanko Ogradi pristopiti k reševanju tega problema lastnikov zasebnih vodovodov in iz sredstev okoljske dajatve pomagati tudi njim pri nakupu malih čistilnih naprav. Ker je takšnih gospodinjstev v občini okrog 250 oziroma slaba tretjina, sofinanciranje verjetno ne bo veliko, saj se bo z vsakim priklopom na kanalizacijo zmanjšala tudi višina zbrane dajatve v občinskem proračunu. Prav tako se bo tej problematiki posvetil novoustanovljeni svet za varstvo uporabnikov, ki se bo sestal že v tem tednu. PRIMERJAVA ZNESKOV Za tiste, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnih vodovodov, je bil znesek na položnici leta 2009, ko se je okoljska dajatev že zaračunavala, ob porabi 16 m3 vode na mesec dobrih 16 evrov, v istem letu je ob prenehanju zaračunavanja le-te znesek padel na dobrih sedem evrov, z mesecem januarjem letošnjega leta se je dvignil na 19 evrov. Razlika med prvim in zadnjim zneskom ni velika, pove Purnat, je pa občutna v primerjavi z zneskom iz časa, ko se dajatev ni zaračunavala. Zanimiv je tudi pogled na specifikacijo položnice, iz katere je razvidno, da je dajatev večja, kot cena porabljene vode. Štefka Sem Matična kronika za mesec februar 2011 ROJSTVA: Rodilo se je šest dečkov in devet deklic. SMRTI: Marija Slemenšek iz Šmihela nad Mozirjem, Silva Glasenčnik iz Dobrovlja pri Mozirju, Jože Podrižnik iz Lačje vasi, Janez Kaker iz Brezja, Sandi Banko z Rečice ob Savinji. Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 5 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET LJUBNO Lansko poslovanje občine v skladu z načrtovanim Člani ljubenskega občinskega sveta so se v četrtek, 10. marca, seznanili z realizacijo proračuna za leto 2010. Razpravljali so o cenah zbiranja in odvoza odpadkov in sprejeli več pravilnikov o merilih za dodelitev proračunskih sredstev posameznim skupinam porabnikov. Po uvodnih besedah župana Franja Naraločnika in potem, ko so potrdili zapisnike sej odborov, je poročilo proračuna občine za leto 2010 predstavila računovodkinja Marija Potočnik. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo gospodarjenje racionalno. Viške sredstev so plasirali varno in ekonomično, leto so zaključili z 278.000 evrov ostanka, ki bo namensko porabljen letos za kanalizacijo v Podteru in cesto Planina. Občina se kot leta doslej ni zadolževala. Vse obveznosti so poravnavali v rokih. Z vezavo prostih denarnih sredstev so zaslužili 5.631 evrov, s predčasnimi plačili dobaviteljem pa še dodatnih 7.164 evrov. Svetniki so obravnavali in spre- jeli nove cene za zbiranje in odvoz odpadkov. Na cene je v skladu z uredbo država trenutno uvedla moratorij, razliko v ceni za zbiranje in odvoz pa plačuje občina. Metodologijo izračuna novih cen je svetnikom pojasnil predstavnik konce-sionarja PUP Saubermacher Marcel Hriberšek, direktor Janez He-rodež pa je odgovarjal na številna vprašanja svetnikov povezana s tematiko zbiranja, prevoza in odlaganja odpadkov. Župan Naraločnik je povedal, da je občina v javnem razpisu iskala izvajalca javne komunalne službe pobiranja in odvažanja odpadkov, vendar se je javilo le podjetje PUP Saubermacher, ki izvaja to službo še v štirih občinah Zgornje Savinjske doline. Obravnavali so še pravilnike o merilih za dodelitev sredstev na področju kulture, športa, turizma, za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence. Vse pravilnike so po krajši razpravi sprejeli. Marija Lebar OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Nepokorščina obrtnikov se še stopnjuje Državljanska nepokorščina, ki jo obrtniki izvajajo od začetka tega meseca, se še stopnjuje. Začetnemu oddajanju zahtevkov na davčne urade o odlogu plačila prispevkov in davkov ter neplačilu le-teh, se je pretekli petek pridružilo dvigovanje gotovine na bankoma-tih. V ponedeljek je sledilo dvigovanje gotovine na bančnih okencih. Banka Slovenije sicer zagotavlja, da je denarja dovolj in da ni razloga za skrb. Na ponedeljkovi skupščini Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je padla že napovedana odločitev, o mirnem protestnem shodu pred poslopjem vlade in državnega zbora, ki se je zgodil to sredo. V kolikor ključne zahteve OZS ne bodo uresničene do 13. aprila, ko bo forum obrti in podjetništva, bo dosedanjim protestom sledila zapora Slovenije, predvidena za 18. april. Na skupščini OOZ Mozirje so se odločili, da se protestov v Ljubljani v organizirani obliki ne bodo udeležili, prav tako bo doma ostalo vodstvo, je povedal sekretar območne zbornice Janko Kopušar. Omenjen način protesta se jim ne zdi primeren. Člani zbornice so pri njih iskali informacije glede protestov, zanimanja, da bi se jih udeležili skupinsko z avtobusom kot po nekaterih drugih območjih, ni bilo, je še povedal Kopušar. Največja težava obrtnikov je plačilna nedisciplina, siva ekonomija in neurejena delovnopravna zakonodaja, in dokler država ne bo sprejela zakonov, ki bodo uredili ta področja, obrtniki ne bodo zadovoljni. Krovna organizacija obrtnikov, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, se je za korak nepokorščine odločila, ker vlada ni izpolnila vseh njihovih zahtev in ker je stanje v obrtništvu alarmantno. Štefka Sem VELENJE Gorenje leto 2010 zaključilo z dobrimi rezultati Skupina Gorenje je lani kljub razmeram na trgih in naraščajočim stroškom surovin in materialov izboljšala dobičkonosnost in povečala tržne deleže. Ustvarila je 1,38 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,5 odstotka več kot leta 2009. Čisti dobiček je znašal 20 milijonov evrov. Gorenje je raslo hitreje od trga aparatov za dom za 2,8 odstotne točke in pod lastnimi blagovnimi znamkami prodalo skoraj 90 odstotkov izdelkov, kar je največ doslej. V lanskem letu je bilo poslovno okolje na Gorenjevih ključnih trgih pod vplivom visoke brezposelnosti ter valutnih in plačilnih tveganj. Brez upoštevanja učinka skandinavskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov Asko, ki ga je Gorenje prevzelo julija, so prihodki od prodaje zrasli za 11 odstotkov. Gorenjeva rast v lanskem letu je bila višja od povprečne rasti na trgu. Evropski trg aparatov za dom, ki je za Gorenje najpomembnejši, je namreč zrasel za dva odstotka, medtem ko je Gorenje prodajo aparatov za dom brez upoštevanja prevzema Aska povečalo za 4,8 odstotka. Upoštevajoč učinek družbe Asko je Gorenje doseglo za 12,5 odstotka višjo prodajo kot v letu 2009. Divizija notranje opreme je tudi v lanskem letu pod vplivom slabe gospodarske situacije in težav največjih kupcev zabeležila 15,6-od-stotni padec prodaje. Stroškovna učinkovitost te divizije se je sicer bistveno izboljšala, a še vedno ne dovolj za doseganje praga renta- bilnosti. Uprava družbe je zato začela s pripravami na dolgoročno rešitev divizije. EB Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je povedal: »V letu 2010 je Gorenje ob še vedno zaostrenih razmerah na trgih doseglo dobre poslovne rezultate. Glavni napori ekipe v letošnjem letu so usmerjeni v nadaljnje izboljšanje dobičkonosnosti, povečanje sposobnosti ustvarjanja prostega denarnega toka, integracijo družbe Asko v Skupino Gorenje, razvoj proizvodnih lokacij, sanacijo divizije notranje opreme, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, nevtraliziranje rastočih cen surovin in materiala ter razvoj izdelkov za dom in lastnih blagovnih znamk, s katerimi želimo še naprej povečevati tržne deleže.« 6 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Gospodarstvo, Objave SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA (SAŠA ORA) Sredstva za Regionalno destinacijsko organizacijo SAŠA V podporo turističnemu gospodarstvu je gospodarsko ministrstvo v letu 2010 objavilo razpis za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij (RDO). Nanj se je uspešno prijavila SAŠA ORA in z ministrstvom konec februarja podpisala pogodbo o sofinanciranju tega projekta. O prijavi na razpis so razpravljali župani Sa-vinjsko-šaleške regije že na svetu županov septembra 2010 in soglašali, da bo projekt RDO SAŠA kot nosilka izvajala tukajšnja območna razvojna agencija. Objavljen razpis je za Savinjsko regijo predvidel dve destinacijski organizaciji. Savinjsko-šaleška su- bregija je kandidirala kot samostojna destinacija, ostale občine Savinjske regije pa skupaj. SAŠA ORA je dobila podporo vseh občin su-bregije in podporo 19 projektnih partnerjev iz gospodarstva, ki zagotavljajo 75 odstotkov nočitvenih zmogljivosti v regiji. Projekt so podprle nevladne organizacije, to je turistična društva in zveze. Vrednost omenjenega projekta je 487.500 evrov. Delež ministrstva je do 60 odstotkov, preostala sredstva bodo zagotovili gospodarski subjekti in lokalne skupnosti. Namen projekta je povezati in spodbuditi sodelovanje različnih partnerjev. Pri tem ima podporo dveh organov, in sicer Sveta regionalnih destinacijskih organizacij in Strokovnega sveta RDO. V obeh so zastopani predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij. V letošnjem letu načrtujejo izdelavo Strategije razvoja turistične destinacije SAŠA, zasnovo in oblikovanje blagovne znamke SAŠA ter izdelavo priročnika trženjske znamke destinacije, oblikovanje skupne turistične ponudbe in promocijskega materiala, udeležbo na štirih sejmih, organizacijo štirih medijskih in dveh promocijskih dogodkov, oglaševanje v medijih in izvedbo aktivnosti povezanih z višjo uvrščenostjo spletne strani desti-nacije SAŠA na spletnih iskalnikih. »Kot ena izmed ključnih aktivnosti v 2011 je izdelava Strategije razvoja turizma destinacije SAŠA, v okviru katere bomo izvedli delavnico SWOT analize in vizije. Delavnica bo namenjena vsem, ki sooblikujejo regionalni turizem - turistični ponudniki, lokalne skupnosti, turistična društva in turistični zvezi. RDO SAŠA želi z zastavljenimi aktivnostmi postati prepoznavna in konkurenčna turistična destinacija v Sloveniji in v tujini,« je zapisala Jasmina Poličnik, strokovna sodelavka SAŠA ORA. Marija Lebar CELJE Citycenter praznuje pet let delovanja V teh dneh mineva pet let od otvoritve razširjenega in prenovljenega nakupovalnega središča Citycenter Celje, ki je od svojih začetkov do danes postal največje središče v celjski regiji. Jubilejno leto ima velik pomen ne samo za nakupovalno središče, temveč tudi za Celje in širšo regijo, saj so ga vzeli »za svojega«. Število zaposlenih v Citycentru Celje je preseglo število 550, kar je pripomoglo tudi k zmanjšanju brezposelnosti na Celjskem. Prenovljen Center Interspar Celje je odprl svoja vrata 15. marca 2006, začel poslovati pod novim imenom, Citycenter Celje in postal pokazatelj novih smernic, usmerjen k vzdrževanju široke in kakovostne ponudbe, ki z raznovrstni- Boštjan Brantuša: »V Citycentru Celje beležimo v letu 2010 tri odstotke več obiskovalcev kot leto prej.« mi dogodki skozi vse leto skrbi za visoko raven nakupovalnega doživetja. »V Citycentru Celje beležimo v letu 2010 tri odstotke več obiskovalcev kot leto prej. Ustvarili smo za en odstotek več prometa glede na lani. Verjamemo, da bomo s skrbno načrtovanim razvojem, ki se prilagaja zahtevam sodobnega kupca ter okolju, v katerem deluje, kljubovali posledicam recesije ter nadaljevali pozitiven trend poslovanja tudi v tekočem letu,« je o poslovanju nakupovalnega središča povedal center manager Boštjan Brantuša. Vsi, ki bodo v teh prazničnih marčevskih dneh obiskali Citycenter Celje, bodo lahko začutili utrip praznovanja, utrip veselega doži- vetja v znamenju števila pet. Od 1. do 19. marca poteka jubilejna nagradna igra, ki bo najsrečnejšemu izžrebancu podarila trimesečno brezplačno uporabo avtomobila mazda 5. Vrhunec praznovanja bo zaznamoval sobotni nastop zmagovalke EME 2011 Maje Keuc. Ob jubileju se bodo zabave nauži-li tudi najmlajši obiskovalci. »Trudimo se, da je obisk Citycentra Celje za naše obiskovalce prijetno doživetje. Posebej bi želela izpostaviti privlačne nagrade, ki jih bodo obiskovalci, v dneh od 15. do 19. marca, lahko osvojili na Kolesu daril,« je o spremljajočih aktivnostih ob praznovanju povedala Nena Horvat, vodja marketinga. SD Savinjske novice in zakonodajni referendum o malem delu V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale zakonodajni referendum o malem delu (v nadaljevanju: referendum), s katerimi bo zagotovljena enakopravnost političnih strank in drugih organizatorjev referendumske kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predreferendumskih aktivnosti, o katerih bomo poroča- li z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v času pred referendumom ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev stališč političnih strank in drugih organizacij ter posameznikov, bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do referenduma Savinjske novice izidejo še trikrat: 18. in 25. marca ter 1. aprila 2010. Vsem organizatorjem referendumske kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov ne bomo obja- vljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter redakcijske obdelave. Prav tako bomo v času pred referendumom selektivni pri objavljanju prispevkov v rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih organizacij in posameznikov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 ID Ljudje in dogodki MOZIRSKA MLADINA IN PROSTI CAS Kdaj bo potreba mladih po družabnem prostoru uslišana? Skate park pri igrišču v Mozirju je zaživel leta 2008 (Foto: Benjamin Kanjir) »Je bilo že kaj govora o kakem mladinskem centru v Mozirju?«, »A bi lahko dobili kje kak zaprt prostor, da bi bil za mladino, pa da bi si lahko naredili skate park?« To sta le dve izmed mnogih vprašanj, ki jih postavljajo mladi Mozirjani v spletnih klepetalni-cah oziroma na Facebooku ali »v živo«. Iz vsebine njihovih pogovorov se da razbrati, da si želijo še površin za športne aktivnosti (košarkarsko igrišče, fitnes, bazen, kolesarske steze ...) ter prostor za druženje s prijatelji in kulturno delovanje. KAJ MLADI RADI POČNEJO V PROSTEM ČASU? Večina raziskav kaže, da predvsem organizirane prostočasne dejavnosti (obšolske, pošolske oziroma interesne) pozitivno vplivajo na razvoj mladostnika. Pasivne, neorganizirane (druženje z vrstniki, gledanje TV, poslušanje glasbe ipd.) pa so lahko problematične, če so prevladujoči ali edini način preživljanja prostega časa. Nekaterih dejavnosti oziroma vsebin ni mogoče uvrstiti med že omenjene. Mednje sodi na primer ustvarjalnost in kulturna udeleženost v različnih oblikah. Mišljene so dejavnosti, »skozi katere posameznik z drugimi deli del svojega jaza, del svoje osebnosti« (Sefton-Green). Čeprav mladi še vedno pojejo, plešejo, obiskujejo kino, gledališče ipd., je ustvarjalnost mladih vedno bolj vezana na informacij-sko-komunikacijsko tehnologijo, npr. na spletne strani Youtube, Fa-cebook, MySpace, pisanje spletnega dnevnika, komentarjev ipd. Sicer pa mladim prosti čas predstavlja predvsem čas sprostitve, druženja s prijatelji in uživanje. Nedavno so bili objavljeni rezultati nacionalne raziskave Mladina 2010. V primerjavi z letom 2000 se je, tako je bilo ugotovljeno, izrazito povečal čas uporabe računalnika, bistveno več časa namenijo mladi tudi kulturno-umetni-škemu ustvarjanju. Ukvarjanje s športom predstavlja najpogostejšo prostočasno dejavnost (ob računalniških dejavnostih ter druženju z vrstniki in s partnerjem) mladih med petnajstim in devetindvajsetim letom. Mladi Mozirjani se lahko vključijo v mladinske organizacije, npr. v mladi različno preživljajo svoj prosti čas, velika večina pa bi ga rada vsaj deloma preživela v samo njim namenjenem družabnem prostoru. Približno polovica mladih je za alternativni mladinski klub, v katerem bi ustvarjalni mladi prirejali koncerte, literarna srečanja, okrogle mize itd., drugi pa skavtsko, društvo prijateljev mladine, prostovoljno gasilsko društvo in seveda vsa druga društva. To so organizirane prostoča-sne aktivnosti, ki so pogosto pod nadzorom oziroma v organizaciji odraslih. Rezultati raziskave Mladina 2010, da mladi v primerjavi z letom 2000 »manj časa namenjajo spremljanju kulturno-ume-tniških vsebin, bistveno več časa pa namenjajo kulturno-umetni-škemu ustvarjanju«, odražajo tudi potrebe in pričakovanja mozirske mladine. Tudi ta si želi dejavnosti, »skozi katere posameznik z drugimi deli del svojega jaza, del svoje osebnosti«. Z drugimi besedami: mladi si želijo prostor za mladinsko (alternativno) kulturo. POLOVICA DEVETOŠOLCEV JE PROTI UŽIVANJU ŠKODLJIVIH POMAGAL Krajša anketa med dvaindvajsetimi devetošolci mozirske osnovne šole (podatke je zbrala Neža Brezovnik) je pokazala, da so za »klasični« mladinski center s tematskimi delavnicami, z družabnimi srečanji ipd. V anketi so spraševali, v katerih delih Mozirja se ob koncu tedna najpogosteje zadržujejo poleti oziroma pozimi. Izbirali so lahko med: gostinski lokali, v okolici li pa so na prostem ali kje drugje. Na vprašanje, zakaj zahajajo v lokale, je dobra polovica odgovorila, da zaradi družbe; malo manj jih gre v lokal zaradi hrane in pijače, nekateri tudi zaradi glasbe, osebja ali kaj drugega. Večina tistih, ki uživa alkohol, to počne s prijatelji (75 odstotkov), slaba tretjina ne pije alkohola. Polovica anketiranih je za to, da dejavno in ustvarjalno preživlja prosti čas brez alkohola in drugih škodljivih pomagal. NA POTEZI SO MLADI V javnosti se sliši, da vse pobude naletijo na gluha ušesa pristojnih. Župan Ivan Suhoveršnik odgovarja: »Pred leti je bila potreba mladih po svojem prostoru. Dobili so prostor v kaplaniji. Tam so bili štiri leta, a smo imeli slabe izkušnje. Prostor bi bil prej ali slej uničen, zato je bil ukinjen. Danes je v njem zbirka Mozirje in Mozirjani. Nadalje, prostor v »Partizanu«. Dogovorjeno je bilo, da ga bodo sami uredili, občina bo prispevala denar. Predsedniki mladih so se menjavali, ni bilo več interesa. Po tem ni bilo pri meni predstavnikov mladih, da bi iskali možnosti za prostor, program delovanja. Kjer koli bo in kar koli bo, mora biti pod nadzorom, nekdo bo odgovoren. Ko se bo selila knjižnica, bi se v kulturnem domu našel prostor za kul- 54,1 odstotka mladih nikoli ne obišče zbirališč mladih. V zadnjih 15 letih je občutno narasla tudi vključenost mladih v prostovoljne dejavnosti. (Vir: Podatki raziskave Mladina 2010.) šole, v bližini trgovin, na športnem igrišču, v Gaju, na prostem ali drugje. Rezultati kažejo, da se malo več kot polovica poleti zadržuje na športnem igrišču (55 odstotkov), 23 odstotkov v gostinskih lokalih, preostali so izbirali med drugimi možnostmi. Pozimi in v slabem vremenu se poveča delež tistih, ki se zadržujejo v lokalih (36 odstotkov), občutno se zmanjša obisk športnih igrišč, preosta- turno dejavnost mladih. Prav gotovo pa ne bo prostora za popivanje in razgrajanje. Prostor se lahko najde tudi na trgu, v hiši znotraj Mozirja. Prepričan sem, da bodo svetniki takoj za.« Zdaj morajo torej kaj ukreniti mladi. Najprej dati uradno pobudo, to bo obravnaval občinski svet. Naslednji korak je aktivno iskanje prostora in objava razpisa za vodjo. Andreja Gumzej 8 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Organizacije, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI V letošnjem programu nove vsebine in izobraževanja Zakon o preprečevanju korupcije je na Rečici ob Savinji botroval še eni zamenjavi predsednika v društvu. S tega mesta je v kulturnem društvu odstopila Mojca Štor-gelj, zamenjal pa jo je Primož Bre-zovnik. Bivša predsednica je namreč v sorodstvenem razmerju s članico občinskega sveta in zato društvo ne more koristiti sredstva iz občinskega proračuna. Na občnem zboru, ki so ga pripravili prvi petek v marcu, je Mojca Štorgelj še zadnjič podala poročilo o delu. V njem je zapisala, da je društvo delovalo v skladu z načrti. Uspelo jim izvesti vse prireditve. Vse sekcije društva so delovale povezano, kar je ustvarilo prijetno ozračje v društvu in možnosti SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Praktični prikaz rezi sadnega drevja V teh dneh so v sodelovanju z mozirsko svetovalno službo v zgor-njesavinjskem sadjarskem društvu za svoje člane pripravili več praktičnih izobraževanj. V Mozirju so sadjarji opravili rez v šolskem sadnem vrtu, ki je njihov osrednji učni objekt. Specialistka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal z mariborskega kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZS) je z nazornim prikazom rezi vseh vrst sadnega drevja in grmičevja s strokovnimi komentarji ter z dobro voljo zbudila zanimanje in udeleženci so zatrdili, da so se naučili veliko novega. Na dru- poslopjih, bolj spoštljivo ravnali,« je povedal predsednik Lojze Plaznik. Vse omenjene dejavnosti sodijo v sklop rednega programa izobraževanj, ki ga društvo izvaja v sodelovanju s svetovalno službo pri mo-zirski izpostavi KGZS Celje. Zato se teh praktičnih prikazov udeležujejo tudi sadjarji, ki sicer niso člani društva. Doslej so poleg že omenjenih strokovne prikaze oživitvene rezi pripravili tudi na Zgornjih Pobrež-jah, v Čepljah pri Bočni in v Gornjem Gradu. Lokacije izbirajo tako, da izobraževanja čim bolj približajo članom, ki so iz celotne doline. Čeprav na mozirski osnovni šo- Sadjarji se radi udeležujejo praktičnih prikazov rezi. (Foto: Ciril M. Sem) gi lokaciji je Gutmanova prikazala rez sadnega drevja na srednje bujni podlagi. Tudi za vinogradnike so pripravili izobraževanje. »Želimo spodbuditi interes, da bi lastniki brajde lepše vzdrževali in s trto, ki se vzpenja ob kozolcih in raznih gospodarskih Novi predsednik društva je Primož Brezovnik. (Foto: Marija Šukalo) za nadaljnje uspehe in nove izzive. Izmed številnih aktivnosti, ki so jih izvajali, velja izpostaviti, da so poleg prireditev v domačem kraju fol-kloristi predstavljali rečiško občino tudi v Kopru in bili na snemanju od- daje Polka majolka. V goste so povabili tudi stand up komedijante. Rock metal sekcija se je udeležila festivala Brutal Assoult, ki je potekal na Češkem, in na to temo pripravila obširno potopisno predavanje z glasbo. V mesecu oktobru so začeli s promocijskimi akcijami za začetek dobrodelnega fotografskega natečaja R.O.S., ki so ga zaključili z dobrodelno razstavo. Za letos so v plan dela zapisali, da bodo dodali nove vsebine in teme prireditev. Novost bo predstava na prostem. Izvedli bodo tudi izobraževanja s področja likovne umetnosti, fotografije, zborovskega petja, dramske umetnosti in plesa. V okviru projektov posebnega pomena bodo člani zasedb Suška banda in skupina The Scourge snemali svoje demo posnetke, člani društva pa bomo posneli kompilacijo pravljic v zgornjesa-vinjskem narečju. Marija Šukalo li sadjarski krožek ne deluje več, pa šolski sadni vrt obiskujejo učenci v okviru naravoslovnih dni. Da bi pri mladini zbudili zanimanje za to dejavnost, pravi Lojze Plaznik, načrtujejo v zvezi s tem še nekatere nove projekte. Marija Lebar Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Iv Kultura, Oglasi KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Tudi letos prioriteta priprava kakovostnih prireditev Na občnem zboru KUD Utrip na Rečici ob Savinji prvi petek v marcu je bilo iz poročila predsednika društva Jožeta Skončnika razbrati, da je bilo delo v društvu lani izredno razgibano. Pri realizaciji plana so največ poudarka namenili organizaciji prireditev, s katerimi so bogatili utrip rečiške občine. Gostili so številne izvajalce, ki so posegli v različne zvrsti kulture. Koncerti, predstavitve literarnih ustvarjalcev in njihovih del, razstave, okrogle mize, večeri slovenske besede in čitalniški večeri ter gostovanja glasbenih ustvarjalcev so njihova stalnica. Hkrati so pomagali tudi rečiškemu turistične- mu društvu pri organizaciji likovne razstave. Manjkali niso niti pri izvedbi občinskega praznika in ob jesenskih volitvah pripravili soočenje kandidatov. V okviru društva so ustanovili Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana in z občinami naše doline podpisali dogovor o financiranju njegove dejavnosti. Prenovili so spletno stran. Na področju investicij so bogatejši za fotoaparat, prenosne mikrofone in voziček za prevoz šip za panoje. Tako pri mikrofonih kot pri vozičkih jim je stroške nabave pomagalo pokriti turistično društvo. Poleg dela so poskrbeli tudi za dru- ženje na pikniku in na ekskurziji v Ljubljano. Tudi v letošnjem letu bo njihova prioriteta priprava kakovostnih prireditev. Poskušali bodo nadaljevati z izobraževanjem na področju govorništva, igre in pravilne rabe slovenskega jezika. Sodelovali bodo s sorodnimi društvi in institucijami, ki imajo podobne poglede na kulturo kot oni, tako v domači občini kot širše. Marija Šukalo Iz poročila Jožeta Skončnika je bilo moč razbrati, da je bilo delo v KUD Utrip lani izredno razgibano (Foto: Marija Šukalo) OSNOVNA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja s 53., 53.a„ 58., 92., 94., 107. a in 145. členom - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07, 36/08,58/09,64/09 in 65/09)-uradno prečiščeno besedilo. Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in drage sposobnostiza uspešno vodenjeza voda Izbrani kandidat/ka bo imenovan/-a za pet let. Predviden začetek dela je 1.8,2011. Začetek dela je 1.8.2011 oziroma skladno s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 Nazarje, s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJ A«. O pomanjkljivih prijavah brez dokazil ne bo mogoče odločati. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. GLEDALIŠKI ABONMA MOZIRJE 2011 Na mozirskem odru tokrat Moliere Člani Kripl Teatra iz Slovenskih Konjic so predstavili Molierovo komedijo Amfitrion. (Foto: Marija Lebar) V četrti predstavi abonmaja ljubiteljskih odrov so v Mozirju v nedeljo, 27. februarja, gostovali člani Kripl Teatra iz Slovenskih Konjic. Predstavili so Molierovo komedijo v treh dejanjih Amfitrion. Gre za klasično vsebino starogrške mitologije, ko se bogovi v preobleki mešajo v življenja navadnih smrtnikov. Amfitrion, grški vojščak, se vrača iz vojne, njegova žena Alk-mena pa pritegne pozornost boga Jupitra. Ta si privzame Amfitriono-vo podobo in tako z zvijačo dobi Alkmeno. Ko se Amfitrion vrne do- mov, zve za ženino nezvestobo, ki ga močno prizadene. Postavlja se vprašanje, ali je bila nezvesta, saj je bila prepričana, da se vdaja svojemu možu, v katerega podobi jo je zapeljal bog Jupiter. Tudi Merkur si krajša čas tako, da si nadene človeško podobo. Tokrat ukrade identiteto Amfitrionove-mu služabniku Soziju in si mimogrede zapelje njegovo ženo ... Dokaj zahtevno delo tako za gledalce kot za igralce, saj je celotno besedilo komedije v verzih. Marija Lebar © Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki PRVA POMOČ V DOMAČEM OKOLJU Udeleženke tečaja obnovile znanje in spoznale novosti V petek, 4. marca, je v Savini potekal tečaj o nudenju prve pomoči pri poškodbah v domačem okolju, to je v gospodinjstvu in na kme- tiji. Tečaj sta organizirali mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline. Delno so Udeleženke so na lutki preizkusile delovanje samodejnega defibrilatorja, naprave za nudenje pomoči ob zastoju srca. (Foto: Marija Lebar) VTV VELENJE Čebelarji in pustnaki na televiziji V četrtek, 3. marca, so v oddaji Dobro jutro na VTV gostovali predstavniki Čebelarske zveze savinj-sko-šaleškega območja. Predstavili so delo zveze, govorili o prejemnikih priznanj in o načrtih za prihodnje. Precej časa so namenili prikazu svoje publicistične dejavnosti. V kratkem bodo izdali deveto številko glasila Čebelica Saša. Čebelarje je v goste povabila novinarka in voditeljica Simona Pogorelčnik. Dotaknili so se lanskoletnih uspešnih projektov, ki jih je izvedla zveza. Ta povezu- Čebelarji z voditeljico Simono Pogorelčnik v studiu VTV (Foto: Marija Lebar) je organizirane čebelarje iz enajstih društev in desetih občin našega območja. Preko društev se v zvezo povezuje 332 članov, ki gospodarijo z okoli 3.700 čebelji- stroške tečaja financirale tudi zgor-njesavinjske občine. Dogodek je bil organiziran na pobudo krajevnih odborov društva kmetic. Številna udeležba je pokazala, da je tako izobraževanje zelo potrebno. Tečaj sta izvedli diplomirani medicinski sestri Lidija Borak in Renata Roban. V prvem delu so se udeleženke seznanile s splošno predstavitvijo prve pomoči, najpo- gostejšimi primeri in pomembnimi klicnimi številkami. V praktičnemu delu je bil pojasnjen vrstni red nudenja prve pomoči, primeri iz prakse in posebnosti na terenu, predstavitev sanitetnega materiala, kaj mora imeti vsako gospodinjstvo za uspešno nudenje prve pomoči. Prikazano je bilo delovanja samodejnega defibrilatorja. Marija Lebar mi družinami. Čebelarjem je v zadnjem času uspelo na šolah organizirati čebelarske krožke, ki so izredno dejavni, in tako za čebelarstvo navdušiti mlade. Kot je bilo rečeno, je čebelarjenje veliko več kot samo pridobivanje medu in čebeljih izdelkov. Je druženje, je skrb za mladino, skrb za čisto naravno okolje. Je nenehno izobraževanje in tudi sodelovanje z drugimi društvi v svojem okolju. Za čebelarji sta v studio prišla predstavnika Pusta Mozirske-ga Robert Klemenak in pustni žu- pan Drago Poličnik. Gledalcem sta predstavila 120-letno zgodovino mozirskih pustovanj in dogajanje ob letošnjem jubilejnem pustu. Marija Lebar Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 11 Zgodovina in narodopisje Pripovedi iz naših krajev (11) Piše: Aleksander Videčnik PODIVJANI GRAŠČAK Tam pod mogočno Menino je pred stoletji stal mogočen grad. Graščak je bil hujši od zlodeja, tako so govorili tlačani. Ni bilo dovolj, da je prisilil v nenehno tlako odrasle, tudi otroci so morali delati. Največkrat so pasli grajsko živino po obsežnih fratah nad Dreto. V Homu je živela uboga vdova s sedmimi otroki, in kadar so morali v grad, so milo jokali. Ko so bili spet poklicani na tlako, so tako tarnali, da jih je slišal škrat v Menini. Prišel je k vdovi in ji ponudil, da bo za hrano šel namesto otrok na delo. Pogostila ga je z ajdovimi žganci in kozjim mlekom. Komaj je pojedel, že se je podal v grad. Škrat pa je znal čarati in se je pred graščaka prikazal v podobi starega človeka. Ta pa ni maral starih ljudi, ker ne naredijo dovolj. Zavpil je: »Odženi ovce na pašo, ti spaka stara! Gorje, če zvečer v hlev ne privedeš vseh - izpulim ti brado!« Že v duhu je videl, kako bo mučil tega starca, saj ne bo obvladal tropa ovc. Toda zvečer so bile vse ovce na gradu. Graščak mu reče: »Čeprav si slaboten, si dobro opravil svoje delo. Jutri pa naj pride vdova iz Homa žet ajdo - povej ji to!« Škrat se je znašel in rekel: »Danes zjutraj je bolna ležala v postelji, bom kar jaz namesto nje prišel na tlako.« Graščak se zareži: »Saj taka spaka, kot si ti, pač ne zna žeti, če pa že hočeš, pridi. Vedi pa, da ne bo milosti.« Zjutraj je bil škrat že pred drugimi v ajdi in žel, da so se vse žanjice čudile, kako to zmore. Da bi bil naslednje jutro pravočasno na delu, je prespal kar v grajskem hlevu. Za večerjo si je privoščil mleko grajskih krav. Ob dnevu je že bil na njivi in je žel, da mu nihče ni bil kos. Celo graščak je bil zadovoljen z njegovim delom in mu je zato kot najboljšemu žanjcu obljubil žetvino. Škrat izzivalno vpraša: »Koliko mi boste dali, me zanima?« Graščak pa ošabno: »Koliko boš lahko nesel, slaboten, kot si.« Škrat pa je vrgel na rame ajdov stog in se napotil z gradu. Graščak veli izpustiti hudega bika iz hleva za starcem. Podivjani bik je kar pihal, tako besen je bil. Divjal je za škratom in ga hotel napasti sredi ajdovega strnišča. Toda ni bilo, kot je pričakoval graščak. Škrat je prijel bika za rog in ga zavihtel tja po strnišču. Baje je to graščaka tako ujezilo, da je od jeze počil. Tlačani so bili njegove smrti veseli, škrata pa so vsi častili kot rešitelja. LEPA NEVESTA Prevzetnost ni lepa lastnost in ima lahko slabe posledice. Mlinar ob Rogačnici je bil skop, da bi še vragu dušo prodal. Imel pa je hčerko, pravo lepotico, ki bo nevesta tistemu, ki jo odtehta z zlatom in blagom. Celo bližnji graščak ni imel toliko denarja, da bi z njim odtehtal deklico. Rada bi se poročila, pa je oče s svojo zahtevo odganjal snubce od hiše. Nekoč je žalostni hčerki na njeno vprašanje, kdaj se bo smela poročiti, odgovoril: »Če pride po tebe sam škrat, da bo le imel veliko denarja.« To pa je slišal škrat v jami Menine. Tam je imel svoj zaklad. Napotil se je k debelemu mlinarju in ga poklical: »Hej, mlinar, pridi pogledat, koliko zlata sem ti prinesel za tvojo hčerko. Kepa zlata je težja od tebe.« Hčerka je vse to slišala in se ustrašila bradatega in starega snubca. Zajokala je in tožila: »Oče, tega pa že ne maram za moža, majhen je in vse kocinast.« Mlinar pa je odgovoril: »Kocinast ali majhen, le da je bogat.« Kepo zlata je škrat položil na konec deske, da jo je z druge strani lahko odtehtal mlinar. Ko je sedel na desko, je škrat hitro brcnil v kepo zlata, da je odletela. Mlinar je padel z deske in zgrmel proti Rogačnici. Tam se je udrl v zemljo. Hčerka je bila vsa prestrašena, škrat pa ji je rekel: »Zdaj lahko vzameš, kogar hočeš - kaj bo meni žena!« Zlata kepa je ostala v Rogačnici, našel pa jo bo tisti, ki bo premaknil živo skalo, ki je zajezila potok. TERSKI GRAŠČAK IN PASTIRJI Graščak terskega gradu je imel nad tristo ovc in je iskal pastirja. Toda nihče ni zdržal v njegovi službi, tako je bil hudoben in krut. Tiste čase so na Ljubnem živeli trije bratje, revni kot cerkvena miš. Prvi se je oglasil v grad in prosil za službo pri hudobnem graščaku. Graščak ga premeri od glave do peta in reče. »Vzamem te, jutri zarana pridi, da boš gnal na pašo.« Prvi brat je ovce gnal na pašnik. tedaj je prišel J graščinski oskrbnik in dejal: »Graščak hoče ovco, ker ima obisk.« Fant je seveda ubogal in izročil najlepšo ovco oskrbniku. Zvečer je graščak štel ovce in zavpil: »Ena manjka!« in pri tem grdo pogledal pastirja. Fant mu je povedal, da jo je izročil oskrbniku po graščakovem naročilu, pa ni vse skupaj nič pomagalo, graščak je divje nagnal pastirja iz gradu, ne da bi mu kaj plačal. Naslednji dan je na grad prišel drugi brat in se javil kot pastir. Graščak pa mu je dejal, da ovčarja že ima, išče pa kravarja. Fant mu obljubi, da naj pride zjutraj na grad in bo pasel krave. Krave je odgnal na pašo in si zatrjeval, da ne bo nasedel komu, če bi prišel po katero od krav. Zgodilo pa se je, da je ena izmed krav med pašo po-vrgla. Graščak zvečer spet šteje krave in zavpije: »Ena je preveč.« Fant mu je dopovedoval, da je pač ena od krav povrgla, nič ni pomagalo, moral je z gradu brez plačila. Tretji dan pride na grad najmlajši od bratov. Graščak ga pisano gleda in neprijazno vpraša: »Kaj hočeš zmene?« Fant ga vpraša, če še potrebuje kravarja. Graščak pa: »Kravarja že imam. Konje lahko paseš, če želiš.« Fant je bil pripravljen na delo s konji. Graščak pa zavpije za njim: »Toda pazi se, vse konje moraš zvečer pripeljati na grad. Si razumel?« Konji so se mirno pasli po obsežnih pašnikih, sredi poldneva pa stopi graščak pred grad in zažvižga. Vranec med drugimi konji je zahrzal in oddivjal proti gradu, vendar ga je pastir pravočasno zajahal in ga suval v trebuh, da je v diru pridrvel pred grad in pohodil graščaka. Pastir pa konja ni razjahal - peljal ga je na sejem in ga tam dobro prodal. Z izkupičkom je poplačal oba brata, kar sicer ni storil skopi graščak. Baje je grad po smrti trinoga kmalu razpadel, tako pripovedujejo ljudje ... Gostilna Majerhold v Mozirju leta 1930. Tu so imeli malo dvorano za prireditve, kegljišče, sobe za tujce in lep vrt. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 12 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uspešni na razpisu za obnovo planinskih postojank Planinsko društvo Gornji Grad je v preteklem letu s slavnostno akademijo proslavilo 60-letnico. Prireditve so se udeležili nekateri ustanovni člani in predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotov-nik. Velik dogodek lanskega leta je na občnem zboru izpostavil predsednik društva Klemen Petek. Tudi drugače je bilo društvo zelo delovno. Velik projekt je prenova gostinske sobe, oken, čistilne naprave in fotovoltaičnega sistema v domu na Menini. Z omenjenim projektom so se prijavili na razpis gospodarskega ministrstva za obno- vo planinskih postojank in uspeli. Dela morajo zaključiti do sredine oktobra in potem bodo na osnovi zahtevka prejeli 65 odstotkov vrednosti del povrnjenih, to je dobrih 20.000 evrov, celotna investicija bo znašala 37.000 evrov. Ob prazniku občine Gornji Grad so pripravili pet prireditev, na šoli je zaživel planinski krožek. V lanskem letu je bil Ferdinand Rifelj med prejemniki svečane listine, najvišjega priznanja PZS. Priznanje za življenjsko delo na področju planinstva je Ri-flju v imenu zveze na občnem zboru podelil Klemen Petek. Številni odseki društva so bili zelo delovni, saj so se lotili delovne akcije, urejanje doma na Meni-ni, organizirali planinske pohode in tabore. Izletniškemu odseku je uspelo speljati osem izletov, tudi v tujino. Odsek za varstvo narave je še vedno aktiven glede prepovedi vožnje z motornimi sanmi v naravi in z organizacijo predavanj, ki so vedno dobro obiskana. Društvo se je povezalo z Alpinističnim odsekom Rinka, s katerim načrtujejo skupna plezanja. Zimovanje, velikonočni slalom, nočni pohod na Menino in še veliko drugih dejavnosti v društvu pripravljajo vsako leto. Julija oskrbnikoma Darinki in Francu Grudniku pomagajo pri pogostitvi številnih obiskovalcev Menine. Zadovoljni so s podmladkom v svojih vrstah, saj jih kar 20 obiskuje planinski krožek v šoli, ki ga vodita Mija Pilko in Jelka Grudnik. V okviru krožka vsak mesec eno soboto izkoristijo za planinski izlet. Štefka Sem Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke Ferdinandu Riflju je svečano listino Planinske zveze Slovenije izročil Klemen Petek. (Foto: Štefka Sem) GORSKO KOLESARSTVO NA GOLTEH Kolesarji in planinci v sožitju Golte so že dolga leta privlačne za mnoge kolesarje, ne samo za planince. Z asfaltiranjem ceste v dolžini 17 kilometrov iz Mozirja je ta šport pridobil mnoge nove navdušence, ki ob toplejših dnevih že obračajo pedala in preizkušajo svoje moči po koncu zimske sezone. Cestnim kolesarjem pa se v zadnjem času vse bolj množično pridružujejo tudi gorski kolesarji, ki asfaltne poti raje zamenjajo za brezpotja oziroma v večini primerov za planinske poti. Ena izmed njih vodi iz spodnje postaje gondolske žičnice navkreber mimo osamljenih kmetij do mozirske koče. To pot, ki je markirana in dobro poznana, uporabljajo mnogi planinci in rekreativci, saj predvsem ob koncih tedna na njej ni težko srečati razgretih in prepotenih zanesenjakov. Bodisi navkreber, pro- ti Mozirski koči, ali navzdol. Ob tem se vse bolj pojavlja problem gorskih kolesarjev, ki to pot prav tako množično uporabljajo. Predvsem za spust navzdol. Na vrh planine se namreč peljejo z gondolsko žičnico, nato pa se polni adrenalina podajajo v dolino. V tem času je zemlja prepojena z mokroto, pot pa zavoljo tega spolzka in ranljiva. Z množičnim kolesarjenjem se iz dneva v dan bolj uničuje. Trenu- Pot, ki vodi iz spodnje postaje gondolske žičnice navkreber mimo osamljenih kmetij do Mozirske koče, zaradi kolesarjev izgleda kot blatna drča. (Foto: Marko Goličnik) ? • tno izgleda kot blatna drča, domala neprehodna za popotnika, ki bi jo želel prehoditi peš. O tem so mozirski planinci govorili tudi na občnem zboru, ki so ga 12. marca izvedli na mozirski koči. Dogovorili so se, da najprej poskušajo zadeve urediti po pravnih poteh. O tem govori več zakonov. Zakoni o gozdovih, o planinskih poteh, o vožnji v naravnem okolju, izdana pa so tudi priporočila za gorske kolesarje. Po vseh teh vožnja s kolesi po tej poti nikakor ni dovoljena. Prvi korak planincev, predvsem markacistov, ki skrbijo za urejenost in prehodnost planinskih poti, bo postavitev opozorilnih tabel. Ob njihovem morebitnem neupoštevanju bodo poiskali še druge vzvode, s katerimi bi preprečili tovrstno uničevanje narave. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi Priznanje Jožetu Piklu ob visokem življenjskem jubileju Dan po izpolnjenem devetdesetem rojstnem dnevu so svojega stanovskega kolega obiskali člani Čebelarskega društva Gornji Grad. Predali so mu priznanje, ki mu ga je ob življenjskem jubileju podelila Čebelarska zveza SAŠA. Jože Pikl je bil rojen 3. marca 1921. leta v Novi Štifti. Že nekaj let prebiva v domu starejših občanov v Kamniku, kjer so ga obiskali predstavniki gornjegrajskega čebelarskega društva Ivan Rop, Franc Za-leznik in Franc Orešnik. Predali so Boštjan Napotnik med mladimi mozirskimi kuharji Otroci so ob Boštjanu zelo uživali in spoznavali, kaj vse je mogoče pripraviti na enostaven način, zgolj z uporabo jajc in nekaterih malenkosti. (Foto: Benjamin Kanjir) Mali mozirski kuharji v kuhar- Boštjan je dajal zgolj navodila, delo skem krožku 1, 2, 3 že diši vse šolsko leto odkrivajo različne recepte, kuhajo in pečejo slastne dobrote. Tokrat se jim je pridružil Boštjan Napotnik, voditelj oddaj in prireditev, kuhar in pisec knjige Kuhinja za prave moške. lo mentorice krožka Mete Menih. Osnovno šolo je namreč obiskoval v Mozirju, na kar ima še vedno sve- tokrat pa so ga prišle le pozdravit. Uvodoma so šolarji Boštjana pozdravili s pesmijo, mu prebrali spis, ki ga je spisal pred petindvajsetimi leti za šolski časopis Bilka, nato pa so se lotili kuharije. Boštjan je pripravil recepte za različne jedi, vse pa z uporabo jajc. Najprej so pripravili domače maslo, ki so ga potrebovali za peko drugih jedi. t i V Slavljenec Jože Piki v družbi s soprogo in čebelarji (Fotodokumentacija I. Rop) M mu priznanje za 90-letnico in za štirideset let čebelarjenja. S šopkom cvetja so mu prenesli pozdrave čebelarskih prijateljev. Jože Pikl je še vedno včlanjen v gornjegrajsko društvo, čeprav sam ne more več čebelariti. Kljub temu se za čebele še vedno zanima in o tej temi je tekel tudi pogovor med omenjenim obiskom. Čebele so ga v življenju spremljale štiri desetletja in mu veliko pomenile. Še vedno z veseljem prebira reviji Slovenski čebelar in tudi Čebelico Sašo, ki mu jo iz gornjegrajskega društva pošiljajo v kamniški dom. Po prijetnem pogovoru so obiskovalci slavljencu zaželeli še obilo zdravja in zadovoljstva. Obljubili so, da čebelarji nanj ne bodo pozabili in ga bodo še obiskali. Marija Lebar pa je bilo v domeni učencev. Tako so pripravili jajca v kruhu in nato kruh v jajcih. Pa različne omlete in jajca v vicah, angleška ume-šana jajca in poširana v foliji. Otroci so ob tem zelo uživali in spoznavali, kaj vse je mogoče pripravi- Z veseljem se je odzval na vabi- ti na enostaven način, zgolj z upo- rabo jajc in nekaterih malenkosti. Ves čas je Boštjan, znan tudi kot nabrušen glas Radia Študent, zla- že in lepe spomine. Podobno kot ti glas Topshopa, zaposlen v eni iz-učiteljice, ki so ga v tistih letih učile, med reklamnih agencij, ob tem pa strasten kuhar in družinski človek, med otroke tresel svoje mnogotere talente. Izkušnja s šolarji je bila dobrodošla tudi zanj, ki je tokrat prvič kuhal na takšen način, obkrožen z vedoželjnimi očmi. Morda bo kdaj še prišel mednje, z novimi idejami in recepti ter prepričanjem, da kuhanje ni zgolj domena mamic. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Na norčavi pustni dan tudi resno delo Člani Društva upokojencev Gornji Grad so 8. marca opravili svoj redni letni občni zbor. Gornjegrajski upokojenci imajo svoj občni zbor že tradicionalno na pustni dan, letos pa je bil ta še posebno svečan, saj so praznovale tudi žene. Seznanili so se z opravljenim delom v preteklem letu, podatkih o članstvu (članov je v društvu preko 300), finančnem stanju in načrtih za letošnje leto. Predsednik Jože Božič je napovedal tudi dejavnosti za leto 2012. Letos nameravajo pripraviti razstavo ročnih del, se udeležiti srečanja upokojencev, organizirati izlete, izvedli bodo tudi prikaz nordijske hoje in podobno. Nadaljeval se bo tudi projekt Starejši za starejše, ki uspešno poteka že četrto leto. Prihodnje leto bo gornjegrajsko društvo upokojencev praznovalo 60-letnico, predvidoma v okviru občinskega praznika, imeli pa bodo tudi volitve. Občnega zbora so se udeležili tudi župan Stanko Ogradi, predsednik DU Rečica ob Savinji Herman Pokleka in predstavnika Pokrajinske zveze DU Celje, predsednik Emil Hedžet in tajnik Srečko Kolar. Emil Hedžet je ob tej priliki Jožetu Božiču izročil tudi priznanje ZDUS, ki ga je dobil za dolgoletno delo v društvu. Moški del članstva se je na ta dan spomnil tudi vseh prisotnih članic, poleg čestitk za dan, ki ga ženske praznujejo že sto let, je vsaka udeleženka dobila še skromno rožico. Po uradnem delu so harmonikarji raztegnili svoje mehove, na ogled pa so se postavile še maškare, ki so uganjale svoje norčije. Prijetno druženje je trajalo do večernih ur. Pod maskami so se skrivali sami znani obrazi. (Foto: KM) KM OSNOVNA SOLA MOZIRJE Pirati s Karibov sami izdelali ladjo V šoli se zavedamo, da je za učence poleg učenja pomembno tudi ohranjanje ljudskih običajev, šeg in navad, zato smo na pustni torek organizirali pustno rajanje. Pobudo za maskiranje so dali predstavniki razredov na šolski skupnosti učencev, samo izvedbo pa smo zaupali svetovno znani risani junakinji Smrketi (Tamari Hribernik) in znanemu nogometašu iz Spodnjega Dupleka (Marku Dajčerju). Dogajanje na pustni torek je potekalo takole. Prve tri šolske ure smo imeli pouk, nato je sledilo maskiranje, zadnji dve uri pa so se maske predstavile v telovadnici. Razredi se niso potrudili samo pri maskiranju, ampak tudi pri izdelavi pustne maske, zato smo izvedli glasovanje, s pomočjo katerega so učenci in učitelji izbirali najbolj izvirno masko ter najboljšo predstavitev maske. Najizvirneje so se z upodobitvijo različnih glasbenih stilov predstavili učenci 8. b razreda, najboljšo masko pa so izdelali učenci 6. b razreda, saj so kot Pirati s Karibov kar štirinajst dni porabili za izdelavo čudovite gusarske ladje. Prav vsi razredi so sodelovali na maškaradi tako, da so se našemili. Tako smo poleg omenjenih videli še navijače, male hudičke, kmete, domine, nogometaše, snemalce iz Hollywooda in rock glasbenike, vsi pa so pripravili program usklajen z glasbo in s plesom. Veseli smo, da so se zelo potrudili in tako dokazali, da ljudske navade, tudi pu-stovanje, zlepa ne bodo šle v pozabo. Lijana Blagovič O C : TJ :=, (D > "5 * I : (0 _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CO 1° h "E ° CD .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1S2 Jž jo "Z — CD CD iS ČE CO CO -Q C/J 083 09 OZ £0 Razredi se niso potrudili samo pri maskiranju, ampak tudi pri izdelavi pustne maske. Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Tematska priloga Moj dom - moj ponos Kako se na, učinkovit . način ' oziroma obnove doma Pomlad je končno tu, kar pomeni, da je napočil čas za začetek ali nadaljevanje gradnje ali pa obnove naših domov, na katere smo tako radi ponosni. Tako je tudi prav, saj nas ponos nad urejenim domom navdaja z zadovoljstvom, le-ta pa pripomore k družinski sreči. Prav zato smo tokrat za vas pripravili nekaj koristnih nasvetov za gradnjo oziroma obnovo nepremičnin, svoj del pa so dodali še ponudniki izdelkov in storitev. 3 GRADNJA Če govorimo o gradnji, imamo navadno v mislih posamezne sklope del, ki so potrebni do III. podaljšane gradbene faze. Če ste morda pozabili, kaj spada v katero od posameznih faz, vam osvežimo spomin: faza I: objekt izdelan do prve plošče, faza II: izdelava do strehe, faza III: objekt pod streho, še nezaprt, faza IV: objekt zaprt (okna in vrata vgrajena) in izdelane predelne stene, faza V: napeljane grobe instalacije (elektrika in voda). ŽIVLJENJE MED GRADNJO Med gradnjo, ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali adaptacijo obstoječega objekta, je pričakovati kar nekaj stresnih situacij. To še posebej velja, če živite v objektu, ki ga adaptirate. Izkušnje iz prakse govorijo, da je govoriti o adaptaciji bistveno lažje, kot jo dejansko (pre)živeti, toda vizija končne podobe adaptiranega doma nam bo pomagala v še tako stresnih trenutkih. Na spletnem portalu Gradimo.com (www.gradimo.com), kjer je objavljena večina pričujočih informacij, svetujejo, da z izvajalci, ki bodo delali v vašem domu, zgradite odnos medsebojnega spoštovanja. Pri tem vam bo v pomoč, če si boste zapomnili njihova imena. Delavci bodo to znali cenili, kar je lahko v dobro vam in vašemu domu. GRADNJA V LASTNI REŽIJI Zakon predpisuje, da je za gradnjo novega objekta, odstranitev ali 16 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Tematska priloga NLB Stanovanjski kredit rekonstrukcijo že obstoječega ali za nadomestno gradnjo potrebno gradbeno dovoljenje. Načeloma velja, da sme objekt graditi samo pravna ali fizična oseba, ki ima to dejavnost vpisano v register ali priglašeno. Poznamo pa tudi gradnjo v lastni režiji, ki je dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: gradi se enostaven ali manj zahteven objekt, hiša ima največ eno nadstropje z eno kletjo in možnostjo mansarde nad stanovanjem, gre za enostanovanjsko stavbo za lastne potrebe ali kmetijski objekt za potrebe družinske kmetije, uporabna površina ne presega 250 m2 koristne površine, zagotovljen je gradbeni nadzor. ZEMELJSKA DELA Med zemeljska dela štejemo pripravo gradbene jame in njeno zaščito. Za izdelavo temeljev je treba izkopati kanale ali rove. Glede na vrsto in velikost temeljev ter na njihov položaj oblikujemo z izkopom zemlje prostor, v katerem bomo kasneje gradili temelje. V tej fazi je treba izdelati tudi komunalne priključke. Vodi različnih vrst komunalnih inštalacij (vodovodnih, kanalizacije, telefonskih, ogrevalnih in drugih) se polagajo v zemljo in je zato treba izkopati ustrezne kana- le, ki jih moramo izkopati v takih širinah, da omogočimo neovirano razpiranje bočnih strani in delo delavcev v njih. Izkopano gradivo odmetavamo toliko stran od roba izkopa, da se ne vsipa nazaj v jamo. GRADBENI MATERIALI Na tržišču se danes pojavlja ogromno različnih gradbenih materialov. Novejši, sodobni gradbeni materiali, kot so kompoziti in polimeri, se uporabljajo večinoma za gradnjo zahtevnejših objektov, v gradnji stanovanjskih hiš pa še vedno prevladujejo kla- Savinjskenovicešt.11, 18. marec 2011 17 Tematska priloga 18 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Tematska priloga sični materiali, kot so beton, cement in malta ter različni zidaki. Toda proizvajalci razvijajo in izpopolnjujejo tudi klasične materiale, tako da z različnimi dodatki dosežejo večjo kakovost, preprostejšo vgradnjo, boljše mehanske in druge lastnosti, podaljšajo pa jim tudi obstojnost. Približati se poskušajo željam in potrebam graditeljev, predvsem pa jim želijo omogočiti, da bi bila gradnja čim manj zahtevna in hitra. STREHA Streha vpliva na videz, s tem pa tudi na arhitekturo določenega okolja. Lepa streha, ki se vključuje v okolje, dopolnjuje videz hiše. Zgrajena mora biti varno, da ščiti pred vremenskimi vplivi, poleg tega pa uporabniku nudi toplotno in zvočno udobje. Dobro narejena streha omogoča bivanje tudi v podstrešju, zato moramo obliko strehe dobro načrtovati. Pri načrtovanju strehe je predvsem pomembna izbira ustrezne kritine in pravilna vgradnja strešne izolacije. Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti pravilno načrtovana in izvedena. Po končani vgradnji jo moramo tudi primerno vzdrževati. STAVBNO POHIŠTVO Izgled hiše ni odvisen le od njene oblike in usklajenosti s pokrajino. Njeno podobo ustvarijo tudi okna, vrata, stopnice, senčila, balkonske ograje ... Naj bo hiša še tako skladna, neustrezno izbrano stavbno pohištvo lahko pokvari vse, zato se pri gradnji ali adaptaciji hiše vsekakor obrestuje, da temeljito pregledate, kaj vse je na razpolago - in tega vsekakor ni malo. FASADA Ena izmed glavnih nalog fasad je varovanje pred toplotnimi izgubami. Z izolacijo preprečimo nastanek vlage, privarčujemo pri stroških in poskrbimo za bolj kvali- tetno bivanje. V osnovi ločimo kontaktne fasadne sisteme oziroma neprezračevane in prezračevane fasade. Slednje so zaradi dodatne nosilne konstrukcije in posebnih materialov (marmor, steklo ...) dražje in zaradi tega redkeje uporabljene. Kontaktni fasadni sistemi oziroma neprezračevane fasade pa so iz izolacije, osnovnega ometa in zaključnega sloja. Savinjskenovicešt.11, 18. marec 2011 19 Tematska priloga TRADICIJA. K VALU L 1 A. T k A JN( > "r I. li i, sfr Ptfci TriiMIM SD« MLA. Oi! «0? 3Ji Fi-c: ti «3 F Tih- poJiAtvcrn«* hn □ L^v i k &SM: 041 46B 7« 4*.prinll- »Prti iMta^lut www ^vMonlfon AKTUALNO: IZKORISTITE MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANJA TERMOIZOLACIJSKIH FASAD (IZ STIROPORJA IN KAMENE VOLNE ...) Pogoji za pridobitev subvencij v letu 2011: Toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za toplotno izolacijo fasade skupaj s podstavkom oziroma coklom, ki mora biti izvedena z najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo A < 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega toplotno izolacijskega materiala (d), da bo razmerje A/d < 0,3 W/m2K. Navedeno razmerje A/d < 0,3 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih toplotno izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (A) naravnega toplotno izolacijskega materiala (lahko je 12 cm grafitni stiropor). V primeru, da je na obstoječi stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijskim materialom, katerega toplotna prevodnost A < 0,045 W/mK, lahko vlagatelj izvede konkretno naložbo v razliki do najmanj 15 cm toplotno izolacijskega materiala. Predložiti mora fotografije, iz katerih bo razvidna debelina že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ustrezna dokazila, ki izkazujejo toplotno prevodnost že vgrajenega toplotno izolacijskega materiala. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1.1.2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1.1.2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Določena je omejitev v višini 25% od naložbe, vendar ne več kot 12 EUR/ m2 za največ 200 m2 toplotne izolacijske fasade. Priznani stroški vključujejo: - postavitev gradbenega odra; - odstranitev ali izravnavo obstoječega ometa ali ostalih gradbenih materialov, vgradnjo vertikalne hidroizolacije na predelu cokla, demontažo starih okenskih polic; - nabavo in vgradnjo toplotno izolacijskega materiala z zaključnim slojem oziroma celotnega fasadnega sistema; - obdelavo špalet; - nabavo in vgradnjo okenskih polic. Za vse navedene pogoje pokličite Špeh d.o.o. in pripravili vam bomo potrebne dokumente za subvencijo ali ugoden eko kredit. Naš trud za lepoto vašega doma - že 19 let) 22 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Tematska priloga Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 23 Tematska priloga ZIMOVANJE NA MENINI PLANIN Malo snega, a veliko dobre volje Letošnje zimovanje v času zim- Pomanjkanje snega sicer ni vpli- igre in zabavo. Za polne želodčke je štela pet let in je dobila poseb- skih počitnic, ki ga tradicionalno organizira Planinsko društvo Gornji Grad, je bilo prav posebno. Dom valo na zimske radosti, saj je bilo smučanje možno, le proga je bila nekoliko krajša. Pripravili so smu- na Menini je res zapolnilo 50 otrok in planincev, so pa na žalost imeli manj snega kot po navadi in več bolezni. sta poskrbela oskrbnika koče Darinka in Franc Grudnik, za bolniško službo je poskrbela članica društva, saj je precej otrok na zimova-nju zbolelo. Najmlajša udeleženka no nagrado, otroci pa so se naučili himno, ki so jo zapeli na občnem zboru, kjer so pripravili tudi krajši program. Štefka Sem Otroci so preživeli počitniški teden na snegu. (Foto: Matic Kladnik) čarski tečaj in ob zaključku smučarsko tekmo, pomerili so se v paralelnem slalomu, poleg tega so veliko časa porabili za družabne Fantje iz ansambla Golte pripravljajo nove skladbe. Še vedno zelo dobro sodelujejo z Igorjem Podpečanom, ki jim je napisal nekaj skladb in vse priredbe. Tudi harmonikar Andrej pripravlja nove skladbe, saj se je kot avtor melodij predstavil že na prvih dveh zgoščenkah. Besedila nastajajo pod peresi Fanike Požek, Vere Šolinc, Vere Kum-prej, Majde Rebernik. Z velikim veseljem pa tokrat prvič sodelujejo z Igorjem Pirkovičem, ki je prispeval besedilo za novo skladbo Ljubil sem te res iskreno. Melodija in aranžma je delo Igorja Podpečana. Sicer pa za nekaj skladb fantje načrtujejo tudi nove vi-deospote. 24 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB BOČNA Spomin na čas boja je potreben Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote narodno osvobodilne borbe v Bočni šteje 41 članov vseh starosti, letos so se jim pridružili še štirje. Njihova glavna skrb je ohranjanje spomina na NOB in boja za svobodo slovenskega naroda. Prav tako veliko skrb posvečajo urejanju in ohranjanju partizanskih obeležij. Predsednik Ivan Rop je omenil njihov prispevek pri organizaciji prireditve ob dnevu borca na Menini, lani julija, ko se je ob 65-letnici preboja partizanskih enot na prireditvi zbralo preko tisoč ljudi, slavnostni govornik je bil predsednik države Danilo Türk. Na tej prireditvi so se izkazala številna društva, ki so tako ali drugače pomagala pri organizaciji, in Rop je ob tej priložnosti Prireditev na Menini je bila zelo dobro obiskana, je omenil Ivan Rop. (Foto: Štefka Sem) izrazil zahvalo vsem in se priporočal tudi za sodelovanje v prihodnje. Člani društva so se udeleževali podobnih prireditev po Sloveniji, ob obletnici požiga Bočne in prvem novembru so pripravili kome-moracijo. Prireditev v kraju se številni krajani ne udeležujejo, zato je Rop pozval vse, da pokažejo hva- KO ZB ZA VREDNOTE NOB LJUBNO OB SAVINJI Ni jim vseeno, kaj se dogaja z našo zgodovino ležnost organizatorjem in drugim na dogodkih in se jih udeležujejo v večjem številu. Tradicionalni pohod od spomenika pri glavni cesti do partizanske bolnice v »bočkih grabnih« bodo letos pomagali izvesti domači gasilci, ki so obljubili prevoz starejšim, da se bodo lahko udeležili pohoda v maju. Pomen združenja in ohranjanja spomina na čas NOB je omenil predsednik območnega združenja ZZB NOB Mozirje Jože Rakun. Združenje v dolini šteje 670 članov, od tega jih ima 210 status veterana, borca v NOB. Rakun je poudaril, da se bo treba ponovno boriti za vrednote, za katere so se borili med NOB. Solidarnost, domoljubje, enotnost in tovarištvo so vedno redkejše in trenutno prevladujejo druge, Na rednem letnem občnem zboru so se v prvih marčevskih dneh zbrali tudi člani krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Ljubno ob Savinji, ki ima v svojih vrstah 92 članov. Glavne aktivnosti organizacije so skrb za članstvo in urejanje spominskih obeležij. V lanskem letu so se udeležili vseh predvidenih srečanj, uspelo pa jim je realizirati tudi ogled muzeja iz I. svetovne vojne v Kobaridu. Letos se bodo udeležili 33. pohoda na Arihovo peč v Avstriji, tradicionalnega 32. pohoda k partizanski bolnici Travnik, srečanja na Me- OSNOVNA ŠOLA NAZARJE nini, Graški Gori in Čreti, ob dnevu spomina na mrtve pa bodo skupaj z domačim kulturnim društvom pripravili spominsko svečanost. Če bodo zbrali dovolj sredstev, bodo pred Flosarskim balom organizirali piknik za vse člane, vključili pa se bodo tudi v organizacijo in pomagali pri izvedbi tradicionalnega flosarskega praznika. V svoje vrste so pripravljeni sprejeti vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo zgodovino, saj je to pravzaprav osnovni moto članov te organizacije. Franjo Atelšek Za smeh v otroških očeh V Osnovni šoli Nazarje bodo 24. marca tretjič zapovrstjo pripravili koncert, ki ga spremlja moto Za smeh v otroških očeh in je namenjen brezplačnemu šolanju učencev. S tradicionalno prireditvijo želijo opozoriti širšo javnost na to, da bi osnovnošolsko izobraževanje moralo biti za vse otroke brezplačno. Z izkupičkom od vstopnic ter od prodaje peciva, ki ga bodo pekli starši in učenci, bomo krili stroške brezplačnega šolanja vseh učencev OŠ Nazarje in po- družnice Šmartno ob Dreti. Na koncertu v nazarski športni dvorani bodo nastopili Mešani pevski zbor OŠ Nazarje, 6 Pack Čukur in učenci šole rapa, trio trobil Glasbene šole Nazarje, ansambel Za-ka' pa ne, Andraž Hribar, Nuška Drašček ter tolkalna skupina STOP. Program bosta povezovali učiteljica Nataša Bele in učenka Maša Škotnik. Obiskal jih bo tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. IS neprave vrednote, kar bo potrebno spremeniti. Omenil je zadovoljstvo nad organizacijo sedaj že tradicionalnega srečanja na Menini. Pozdrave so izrekli tudi predstavniki sosednjih in domačih društev, za kulturni program so poskrbel bočki šolarji in njihove učiteljice. Štefka Sem OBČINA NAZARJE NAZARJE OMEJITEV UPORABE OBČINSKIH CEST OBČINE NAZARJE ZARADI ODJUGE Občina Nazarje obvešča uporabnike cest, da bo v času odjuge in z namenom zavarovanja cest omejena uporaba nekaterih kategoriziranih občinskih cest. Ukrep: Prepoved prometa vseh vozil katerih največja dovoljena masa presega težo 15 ton. Termin omejitve: od 18. 3. 2011 do 15. 4. 2011. Seznam cest: - lokalna cesta Lipa-Šmartno ob Dreti - lokalna cesta Nazarje-Dobrovlje - javna pot Pusto Polje-Potok-vodohran V času omejitve uporabe bodo navedene ceste opremljene z ustrezno prometno signalizacijo. Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 25 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO Ana Kladnik nova tajnica društva upokojencev Ljubensko društvo upokojencev, ki je s 460 člani najštevilnejše v občini, je ta sloves potrdilo tudi na občnem zboru. Preko 170 upokojencev se je namreč na pustno soboto zbralo na prvem od tradicionalnih srečanj, ki jih vsako leto prirejajo ljubenski upokojenci. Občni zbor, poletni piknik pri ribiškem domu in prednovoletno srečanje so namreč postale največje prireditve v programu društva, ki se jih člani vedno radi udeležujejo. To so le trije dogodki v predstavljenem letnem planu, ki se iz leta v leto vsebinsko ne spreminja prav veliko. Osnovna dejavnost društva je, kot je poudaril predsednik Jože Vodušek, predvsem skrb za raz- Ana Kladnik je nadomestila dolgoletnega tajnika društva Franca Štiglica. (Foto: Franjo Atelšek) vedrilo in druženje članov, socialno pomoč potrebnim, spodbujanje članstva k aktivnejšemu življenju, društveni izleti ter spoznavanje naravne in kulturne dediščine domovine. V letošnjem planu so bile omenjene tudi aktivnosti, ki jih bodo v društvu že letos pričeli v zvezi s praznovanjem 60-letnice obstoja, ki ga bodo praznovali prihodnje leto. Složnost in zdrav duh med upokojenci sta se pokazala tudi pri sklepih o poročilih za minulo leto in planiranih aktivnostih za tekoče leto, ki so bili brez razprave sprejeti. Nič drugače ni bilo s predlogom o zamenjavi dolgoletnega tajnika društva Franca Štiglica, ki ga bo v prihodnje nadomestila Ana Kladnik, kar so prisotni prav tako soglasno potrdili. Bogate izkušnje nekdanjega tajnika bodo še vedno lahko koristili, saj bo v upravnem odboru ostal kot njegov častni član. Prisotne je pozdravil tudi ljubenski župan Franjo Nara-ločnik, ki ima, kot je dejal, pred tako številnim avditorijem kar nekakšno tremo. Morda še toliko bolj po podatku slišanem v poročilu predsednika Voduška, da je bil lanski prispevek občine »svojim« upokojencem le dobra dva evra na člana društva, kar je vsekakor manj, kot prejmejo ostala društva v občini. Franjo Atelšek PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Uspešno leto za tekmovalne enote Minulo leto je za člane PGD Gorica ob Dreti minilo v znamenju povečanja števila tekmovalnih ekip in septembrskih poplav. Društvo se še vedno trudi za odkup zemljišča, na katerem stoji njihov gasilski dom, in vpis stavbe v zemljiško knjigo. Letos jim bo prednostno varčevanje, saj želijo v roku dveh let izvesti nakup novega gasilskega kombija. Kot najbolj pozitivno stvar sta na občnem zboru tako predsednik Miran Lever kot poveljnik Tomaž Blatnik označila povečanje števila tekmovalnih ekip in zelo uspešno delo z njihovim podmladkom. Vse ekipe so se izkazovale z dobrimi rezulta- ti, najbolj pa pionirji, ki so se iz vsakega tekmovanja vrnili s pokalom v rokah. Ženska enota je bila v minulem letu uspešna, saj so članice dvakrat stale na stopničkah najboljših treh. Septembrske poplave so znova prizadele zaselke krajevne skupnosti Kokarje. Blatnik je pohvalil pripravljenost krajanov in samoiniciativo za obrambo pred poplavami, potrebno pa bi bilo nabaviti več vreč s peskom za uporabo v nujnih primerih. Gasilci želijo v prihodnje na novo opremiti požarne hišice v vseh vaseh, saj je sedanja oprema dotrajana, vendar še kako pomembna za Tomaž Blatnik je pohvalil pripravljenost krajanov in samoiniciativo za obrambo pred poplavami. (Foto: TG) preprečevanje požarov. Občni zbor je bil tudi priložnost za podelitev priznanj in napredovanj zaslužnim članom društva. Odlikovanje s strani Gasilske zveze Slovenije sta prejela dva dolgoletna člana društva, Jože Praznik in Franc Matko, Jožeta Friclja pa je odlikovala Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline. Vse zbrane so ob koncu zbora pozdravili županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, Herman Remic in predstavniki sosednjih gasilskih društev. Tatiana Golob PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Dosegali odlične rezultate na tekmovanjih Gornjegrajski mladi gasilci vsako leto pripravijo mladinski občni zbor. Poročila so podali desetar-ji svojih ekip. V njih so predvsem omenili dobre rezultate s številnih tekmovanj v kvizu in orientaciji. Predstavili so tudi plan dela za letos, v katerem so omenili, da bi se radi podali na različna tekmovanja, na pohod in na letovanje. Pri financah so ugotovili, da so bili lani varčni. Gostje so pohvalili zagnanost in resnost pri udeležbi na vseh podro- čjih za mladino. Veseli so bili uspehov mladih, posebej tistega na državnem tekmovanju. Mladince so povabili na izobraževanje za pripravnike. Mladi so obljubili, da se bodo tudi letos potrudili in presenetili z dobrimi rezultati. Štefka Sem Za mladi rod gasilcev med drugimi skrbita Darja Fale in Henrik Strnad. (Foto: Štefka Sem) 26 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Ljudje in dogodki OS GORNJI GRAD NA FESTIVALU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Trud poplačan s srebrnim priznanjem Učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad že nekaj let sodelujemo na festivalih Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega je bila »Imejmo se fajn - doživite naš kraj« in je bila namenjena mladinskemu turizmu. Odločili smo se, da se predstavimo z nalogo, ki smo ji dali naslov Doživite naš kraj - pridite na koruza žur. Bistvo projektno turističnih nalog je, da pripraviš turistični proizvod, ki je usmerjen v trženje. Sodelovali smo: Sergeja Ermenc, Ines Purnat, Karmen Pustoslemšek, Romina Suhoveršnik, Lea Vuga, Gašper Belaj, Mitja Stenšak in mentorice Bojana Zupanc, Anica Stakne in Slavica Suhovršnik. Letos smo DAN ODPRTIH VRAT OŠ NAZARJE Gornjegrajski učenci so se predstavili na turistični tržnici v Kranju. se predstavljali 1. marca na turistični tržnici v Kranju. Naš turistični proizvod je bil program za zanimivo celodnevno prireditev, ki se zvečer konča z žurira- Plesala je cela šola Učenci šmarške podružnične šole so predstavili plese z različnih koncev sveta. (Foto: TG) Tretje leto zapored je nazarska sa hip hop, z nekaterimi plesnimi osnovna šola organizirala dan odprtih vrat, na katerem se osnovnošolci predstavijo v projektu Šola pleše. Na pustno soboto so šolarji zaplesali in starše navdušili tako s plesom kot pustnimi maskami. Višji razredi so zaplesali standardne plese, ki so se jih s pomočjo učiteljev iz Plesne šole Devžej učili skozi letošnje šolsko leto. Mladim plesalcem se že poznajo plesne izkušnje, ki jih pridno pridobivajo že več let, a tudi mlajši otroci jim dobro sledijo. Učenci od 4. do 6. razreda so letos zaplesali različne kombinacije modernega ple- njem na kmetiji Štorgelj. Program je zastavljen tako, da mladi spoznavajo kulturno zgodovinske znamenitosti in se hkrati v kraju dobro zabavajo. Vključuje mnoge in raznolike ak- tivnosti, igre in delavnice, kot npr.: ličkanje koruze, izdelovanje punčk iz koruze, priprava koruzne solate, igre brez meja, obešanje koruze, ples in po želji še spanje na seniku. Udeležba na festivalu je zelo zahteven projekt, saj vključuje tri dejavnike: izdelavo projektno turistične naloge in predstavitev na turističnem festivalu, kjer se ocenjuje turistična stojnica in nastop. Lepo in prijetno je sodelovati v takih projektih, še lepše pa je, če je trud poplačan s priznanjem. Naš je bil s srebrnim. Za pomoč smo hvaležni vodstvu šole in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izdelavi naloge in pri pripravi nastopa. Slavica Suhovršnik VELESLALOM GLASBENIKOV V KRANJSKI GORI Glasba in smučanje z roko v roki Da so lahko glasbeniki dobri še v marsičem drugim, ni skrivnost. To so na 8. druženju slovenskih glasbenikov na snegu v Kranjski Gori dokazali vrli zgornjesavinjski muzikantje, ki so osvajali najvišja mesta na veleslalomski tekmi. Absolutni zmagovalec tekme je postal vodja rokerske zasedbe Kačji pastirji Matija Selišnik. Na stopničkah sta se mu pridružila kitarist Bor Zuljan in glasbenik, moderator in mojster »dolgega jezika« Franci Podbrežnik - Solčavski. Ti trije se bodo udeležili svetov- nega prvenstva glasbenikov smučarjev 2. aprila v Saalbach Hinter-glemmu. Med zmagovalce v svoji kategoriji se je zapisal nekdanji član skupine Larix Jaka Matijovc, medtem ko je bil Alojz Selišnik, prav tako član skupine Larix in Via Song, v isti kategoriji četrti. Druženje in tekmovanje je bilo del atraktivnega programa ob 50-letnici pokala Vitranc. Smučarsko, zabavno in z glasbenimi gosti prepredeno popoldne je pod Vitranc zvabilo veliko število glasbenikov vseh zvrsti. Štefka Sem akrobacijami pa poželi salve aplavza. Kot navadno največ simpatij po-žanjejo najmlajši plesalci. Učenci od 1. do 3. razreda in učenci šmarške podružnične šole so predstavili plese z različnih koncev sveta. Tako so zbrani videli grški sirtaki, ruski kazačok, zavrteli so se kavboji, v ritmu francoskega kankana so dekleta privzdignila barvna krilca, predstavile so se balerine z Dunaja, nazadnje pa so se v ritmu domače poskočne polke vsi skupaj poslovili. TG . / l3XE> ^i/f Matija Selišnik (v sredini), Bor Zuljan (desno) in Franci Podbrežnik so najhitrejši smučarji med glasbeniki. Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Šport SMUČANJE PO STAREM NA VELIKI PLANINI Podmeninski gadje osvojili srebrno in dve bronasti medalji V soboto, 12. marca, je na Veliki planini potekal tradicionalni pokal Šinkel za smučarje sta-rodobnike. Odlično so se odrezali smučarji skupine Pomeninski gadje, ki so v različnih kategorijah osvojili dve bronasti in eno srebrno medaljo. Tudi sicer so gadje z letošnjo tekmovalno sezono zadovoljni, pridobili pa so še nekaj novih članov. Skupina ljubiteljev smučanja po starem prihaja v glavnem iz zadrečkega konca, nekaj pa jih je tudi z Vranskega in celo iz Medvod. Starejši člani so za tak način ohranjanja nekdanjega izročila navdušili tudi vnuke, tako da je v skupini starostna lestvica precej pestra. Sicer Podmeninski gadje organizacijsko delujejo v društvu Kamniške grče, letos pa načrtujejo ustanovitev lastnega društva, saj so v zadnjem času pridobili kar nekaj novih smučarjev in sim-patizerjev, tako da bo število zadostovalo za novo društvo. Vabijo pa tudi vse ljubitelje te zabavne dejavnosti, da se jim pridružijo. Kot sta povedala Franc in Minka Rezoničnik z Otoka pri Bočni, ki sta v skupini že vse od začetka, so veseli športnih uspehov, ki jih dosegajo. Ni pa to edini namen. Veliko jim pomeni druženje, po tekmovanjih so vedno organizirana tudi družabna in zabavna srečanja. Svojevrstna zanimivost je tudi zbiranje starih smuči, smučarske opreme in oblačil. Podmeninski gadje so veseli športnih uspehov, ki jih dosegajo. Vse to poleg hitrosti namreč tudi vpliva na uvrstitve na tekmovanjih smučarjev po starem. Podmeninski gadje so prepoznavni po svojih originalnih oblačilih vse od dolgih spodnjic s čipkami pri tekmovalkah do ročno pletenih jopic in puloverjev iz domače ovčje volne. Opremo dopolnjujejo smučarske palice narejene iz leskovk, stare čutare in pravi usnjeni nahrbtniki. Tako poskrbijo tudi za ohranjanje starih predmetov. Pred gadi je še tekmovanje na Golteh. S tokratno, to je njihovo četrto, tekmovalno sezono so zelo zadovoljni, v vitrine so shranili številna nova odličja, med drugim so sredi februarja osvojili ekipno drugo mesto na tekmovanju v Cerknem. V albumu, za katerega pridno skrbi Minka Rezoničnik, so nove slike in časopisni izrezki o zadnjih uspehih. Žal jim je, pravijo, da zima ni bila radodarnejša s snegom, da bi lahko več vijugali tudi po domačih terenih, kajti za ta način smučanja ni potrebnih dragih žičniških naprav. Dovolj so vzdržljive noge, volja in veselje do snežnih užitkov. Marija Lebar KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Do konca v igri za zmago V soboto se je nadaljeval lov nazarskih košarkarjev za desetim mestom prvenstvene lestvice. Gostili so moštvo Lastovka iz Domžal in bili blizu zmagi, vendar je zmanjkalo malo športne sreče. Tekma se je za domačine slabo začela. Gostujoči košarkarji so narekovali tempo in višali razliko, ki je bila že dvoštevilčna. Nazarčani so počasi prevzemali vajeti igre v svoje roke in vztrajno nižali prednost gostov. Želja po zmagi je bila velika, saj so igrali angažirano in s tem nadomestili odsotnost kapetana Valenčaka, ki je zaradi družinskih obveznosti zaključil letošnjo sezono. Na začetku drugega polčasa so ostali še brez Krivca, pomembnega člana prve peterke, ki je bil izključen zaradi dveh nešportnih osebnih napak. Odgovornost so prevzeli ostali košarkarji, predvsem Gostečnik, ki je s trojko domače popeljal v vodstvo minuto pred koncem. V tesni končnici so gostje imeli nekaj več sreče, saj so nekoliko bolje skakali pod nasprotnikovim obročem in si s tem zagotovili zmago. Pri Domžalča-nih je izstopal Janža s dvajsetimi točkami, od te- ga je zadel štiri trojke. Kljub porazu deseto mesto ostaja dosegljivo, saj je neposredni tekmec za to mesto, ekipa Fenomeni, prav tako izgubil. Razlika je še vedno ena točka, oboji pa bodo jutri na težki preiz- kušnji. Nazarčani gostujejo v Podčetrtku pri dru-gouvrščenemu moštvu prvenstva, Ljubljančani pa gostijo najboljše moštvo letošnje sezone. Do konca so še samo trije krogi. Roman Mežnar Nazarje : Lastovka 71:76 (14:21, 21:17, 15:14, 21:24) Strelci (Nazarje): Rednak, Gostečnik 18 (2T, 2-2), Bitenc 4 (0-1), Zadravec 8 (2T), Krivec 3 (12), Vodončnik 14 (2T,2-4), L. Blatnik 5 (1-3), F. Blatnik 10, P. Polčnik (0-2), Plaskan, Hostnikar 9 (3-6), D. Ermenc. GENERALNI SPONZOR Rezultati 2.SKLvzhod: 19. krog: Posavje Krško : Fenomeni 98:70, Nazarje : Lastovka 71:76, Union Olimpija mladi : Terme Olimia Podčetrtek 60:70, Bistrica : Calcit Basketball 83:78, RODD : Vrani Vransko 93:74, Radenska Creativ . Ježica 92:67. B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Lestvica po 19. krogu: 1. Radenska Creativ 37, 2. Terme Olimia Podčetrtek 34, 3. Bistrica 34, 4. RODD 33, 5. Posavje Krško 29, 6. Ježica 29, 7. Calcit Basketball 28, 8. Lastovka 27, 9. Vrani Vransko 25, 10. Fenomeni 24, 11. Nazarje 23, 12. Union Olimpija mladi 19. 28 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Šport 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA » Graščaki« povečali prednost Po krajšem premoru so na parket ponovno stopili drugoligaši in odigrali 18. prvenstveni krog. Na-zarska ekipa Glina je gostovala v Velikih Laščah in zabeležila pomembno zmago v boju za prvaka, medtem ko je njihov glavni konkurent Benedikt klonil v Ljubljani. S tem so »graščaki« štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva povečali svojo prednost na šest točk. Gostovanje v Velikih Laščah je bilo vse prej kot lahko, saj Na-zarčani tokrat niso mogli računati na svojega najučinkovitejšega strelca Blaža Metulja, ki si je na zadnji tekmi poškodoval gleženj in tetivo, prav tako pa je zaradi poškodbe mišice že nekaj časa odsoten Drago Kugler. Tekmo so bolje začeli motivirani domačini, ki so vodili in nadzirali rezul- tat vse do 35. minute, v zadnjih petih minutah pa doživeli pravi šok. Izkušena naveza Hren - Ba-novšek in mladi Urtelj so v pičlih dveh minutah kar trikrat matirali domačega vratarja in visoka pričakovanja domačinov so se v hipu razblinila. Danes se v Nazarjah obeta pravi praznik futsala, saj v športno dvorano prihaja Kix Ajdovščina. Ekipi se dobro poznata še iz prvoligaških obračunov in ker kvaliteta na obeh straneh ni sporna, bomo na svoj račun prišli tudi navijači. Zmaga bi »grašča-kom« že prinesla naslov prvaka v enotni drugi slovenski futsal ligi in slavja ob izrednem uspehu zgornjesavinjskega dvoranskega nogometa vsekakor ne smete zamuditi. Franjo Pukart KMN Velike Lašče : KMN Nazarje Glin 4:6 (2:1) Strelci: 0:1 Banovšek (10), 1:1 Pirman (11), 2:1 Vidic (18) 10 m, 2:2 Mikanovič (21) ag, 2:3 Hren (22), 3:3 Pirman (23), 4:3 Kličič (33), 4:4 Hren (35), 4:5 Urtelj (35), 4:6 Banovšek (37). KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Urtelj, Golob, V. Kugler, Banovšek, Hren, Cigljar, Mekiš. Rumeni karton: Kojadinovič, Vidic (oba Velike Lašče). Rezultati 18. kroga: Velike Lašče : Nazarje Glin 4:6, Weber : Kebelj 2:4, Slovenske Gorice : Zavrh Masind 11:9, Maribor Branik : Tomaž 5:5, Viktorbit eBlagajna : Benedikt 6:2, prosta ekipa: Kix Ajdovščina. Lestvica po 18. krogih: 1. Nazarje Glin 39, 2. Benedikt 33, 3. Kebelj 32, 4. Viktorbit eBlagajna 27, 5. Slovenske Gorice 24, 6. Kix Ajdovščina 23, 7. Velike Lašče 21, 8. Zavrh Masind 16, 9. Maribor Branik 16, 10. Weber 14, 11. Tomaž 13. Lista strelcev: 29 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 26 Siniša Brkič (Viktorbit), 24 Bojan Klemenčič, 21 Gorazd Fridrih (Kebelj) ... 11 Boštjan Oblak, Primož Hren (Nazarje Glin ... SSK LJUBNO BTC Smučarski skoki za najmlajše na Ljubnem V času, ko se zimski športi vključno s smučarskimi skoki počasi poslavljajo s snežnih poljan, so se v organizaciji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC nadebudni mladi skakalci pomerili na treh domačih skakalnicah. Na tekmi v smučarskih skokih za pokal Štajerske in Koroške regije so tekmovali dečki v petih in dekleta v treh kategorijah. Najmlajši - cicibani in ciciban-ke do 9 in deklice do 11 let - so tekmovali na najmanjši napravi (HS14). Najboljši so bili: Karlo Vo-dušek (SD Vizore) med fanti, pri deklicah pa Pia Slamek (SSK Velenje) in Eva Jurjovec (SSK Ljubno BTC). Na 26-metrski skakalnici so tekmovali dečki do 10 oziroma 11 let, v obeh kategorijah se je pomerilo skupaj 20 tekmovalcev. Zmagi v obeh sta odnesla domov tekmovalca SD Vizore, Timi Zajc in Jan Bombek. Na največji, 45-metrski skakalnici pa so se pomerili dečki do 12 in 13 let, najboljša v svojih kategorijah sta bila Vid Vrhov-nik (SSK Velenje) in Urban Klinc (SSK Šmartno na Pohorju). Kot edina predstavnica je na največji skakalnici tekmovala tudi Tanja Fricelj (SSK Ljubno BTC) v kategoriji deklic do 13 let. Tekma v smučarskih skokih naj bi bila zadnja v tej sezoni na Ljubnem ob Savinji, vendar so glede na dobro pripravljene skakalnice možnosti za kakšno podobno prireditev še vedno odprte. Franjo Atelšek ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz v Celju Ekipa OK KLS Ljubno je v 2. kolu razigravanja gostovala v Celju in doživela zaslužen poraz. Domačinke so bile boljša ekipa predvsem v drugem in tretjem nizu, ko so popolnoma nadigrale ekipo z Ljubnega. Samo v prvem so torej Ljubenke še nudile odpor razigranim domačinkam, saj je bila igra izenačena do dvanajste točke, nato je ekipa KLS povedla z 18:12, sledilo je izenačenje pri dvajseti točki in ponovno vodstvo ljuben-skih odbojkaric s 24:21 za le korak do zmage v prvem setu, kar se pa tudi ni izšlo. Preveč je bilo napak in domačinke so s precej sreče osvojile set. Popolnoma drugačna slika je bila v drugem in tretjem setu, ko so na igrišču prevladovale domače odbojkarice in brez pravega odpora dobile tekmo, saj so igralke KLS Ljubno naredile preveč napak na sprejemu in gladka zmaga Celja z rezultatom 3:0 (26:24; 25:09; 25:14) je pravi pokazatelj dogajanja na celjskem parketu. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 29 Šport, Črna kronika, Zahvale, Oglasi STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Streljanje z zračno puško V zimskem času so člani gornje-grajskega strelskega društva organizirali streljanje z zračno puško na strelišču v Bočni in se udeležili medobčinske lige z zračno puško v Mozirju. Lige v Mozirju se je udeleževalo 14 strelcev iz društva, od tega ena ekipa članic. Tekmovalo se je posamezno in ekipno, skupaj so opravili sto nastopov. Med posamezniki je zmagal Žehelj Dušan z 884 krogi, od članic pa je bila najboljša Klara Praznik s 772 krogi in dosegla skupno 14. mesto od 28 sodelujočih, ekipe SD Gornji Grad so zasedle 2. in 3. mesto. Strelci, ki niso nastopali na medobčinski ligi v Mozirju, so imeli trening na zračnem strelišču v Bočni, nakar se je začela družinska liga z zračno puško z 10 koli do 12. marca. V posameznem kolu so streljali strelci 20 diabol v štiri tarče za oceno in v eno tarčo za preizkus. Za končno oceno je štelo pet najboljših kol. Opravili so 263 nastopov in dosegli zelo dobre rezultate. Člani: 1. Dušan Žehelj (890 krogov od 1.000 možnih), 2. Peter Bezovšek (886) in 3. Franc Praznik (850). Članice: 1. Klara Praznik (854 krogov od 1.000 možnih), 2. Lara Lah (759) 3. Špela Praznik (709). Prvih deset članov in prve tri članice imajo pravico nastopa na medobčinski tekmi s serijsko zračno puško match 60, ki bo 26. marca na zračnem strelišču v Bočni. Jože Gomboc C R N A K R O N I K A • VLOMILCI NA DELU Mozirje: V noči na 7. marec je neznani storilec vlomil v poslovne prostore na avtobusni postaji v Mozirju. Iz notranjosti je odnesel računalnik. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v pisarno v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Iz notranjosti ni bilo ničesar odnešenega, saj je bila pisarna prazna. • SPOR MED PARTNERJEMA Radmirje: 10. marca je prišlo do kršitve javnega reda in miru v stanovanju v Radmirju. Po opravljeni intervenciji so policisti ugotovili, da je prišlo do verbalnega spora med partnerjema. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. • VERBALNI SPOR PRERASEL V NASILJE Potok: 12. marca so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Potoku. Med občanoma je prišlo najprej do verbalnega spora, nato pa še do fizičnega nasilja. Policisti bodo zaradi ogrožanja varnosti zoper osumljenca podali kazensko ovadbo. • ZAGORELE ODPADNE LATE Nazarje: 13. marca zvečer je prišlo do požara v sortirnici na stari žagi v bivšem obratu Glina v Nazarjah. Požar, vnele so se odpadne late, so pogasili gasilci PGD Nazarje, nastala pa je manjša materialna škoda, vzrok nastanka požara policisti še ugotavljajo. • PRIDRŽALI VINJENA VOZNIKA, TREM ZASEGLI DROGE Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti minuli teden pridržali dva vinjena voznika, trem osebam pa so zasegli prepovedane droge. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Niz dveh zaporednih porazov V soboto, 5. marca, so nazarske rokometašice nadaljevale nastope v 1. B državni ligi. Gostovale so v Logatcu pri tamkajšnji Zvezdi. Po dokaj dobro odigranem prvem polčasu (14:8) je sledil strelski post v drugem polčasu. Dejstvo, da so gostje v tem delu igre zadele samo trikrat, so domače rokometašice pretopile v zanesljivo zmago 33:11. Teden dni po tem porazu so Na-zarčanke gostile prvouvrščeno moštvo prvenstva, ŠD Polje. Gost- je so bile izrazite favoritinje, vendar so naletele na razpoložene nazar-ske rokometašice, ki so se izkazale z borbenostjo. Tudi končni rezultat (27:37) kaže na več kot dostojen odpor domačink. V nedeljo, 20. marca, jih čaka tekma v Radencih proti ŽRK Millennium, ki na prvenstveni lestvici kotira nižje, kar bo priložnost za novo zmago in povrnitev samozavesti po dveh porazih. Roman Mežnar MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.sI Odšel si Niti zbogom nisi rekel. Kje si!? K večnemu počitku sem legel. Prišla je neizmerna bolečina. Doma nastala neskončna je praznina! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata Martina TESOVNIKA p.d. Fluderskega ata z Ljubnega 22.11.1930 - 8.3.2011 Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za oporo in pomoč ob nenadni smrti. Hvala za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Zahvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred, pevcem, organistki, govornicama, praporščakom in pogrebni službi Anubis. Vsi njegovi ¡8»SM9»KliV®» I Dobnik Franc & Jani, s.p.. Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in |80n3 ZDLUO! ¡OUDJJ A0>|!UZ8jqp0d !>|SUDADO|OS 32 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Križanka, Oglasi Kdo sploh si? Človek ... PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA USTREŽLJIV MOŠKI OVALNI KROŽNIK NASPROTNO OD EMPIRIZEM LATINSKI PREDLOG KANADSKI PEVEC YOUNG MEDNARODNA POGODBA PRIJEMALKA ZA DROBNE PREDMETE GROBO ORIENTALSKO SUKNO IGLASTO DREVO GOST NA POROKI KRAVJE USNJE FINSKO JEZERO DELAVEC PRI TALILNI PEČI NASPROTNA SLIKA IZVIRNIKA LJUBLJENA ŽENSKA (ZASTAR.) FRANCOSKO MESTO DEL LETALA TELUR GL. MESTO FRANCIJE GRAFIČNA DEJAVNOST PESNICA ŠKERL JAPONSKA NABIRALKA BISEROV EVGEN CAR POSNEMOVALEC MERILO, KRITERIJ NOGA (SLABŠ.) HRUP, VPITJE Križam I e uc5am e MINI SLOVARČEK KAROL Pahor - slovenski skladatelj VALENCE - francosko mesto REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE ŽLEBASTA OPEKA IT. MESTO, JV OD BOLOGNE NORVEŠKA ATLETINJA HATTESTAD SKLADATELJ PAHOR 365 DNI EDEN Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 33 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 18. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Čarovnija male vile ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert flavtistke Eve-Nine Kozmus ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Kix Ajdovščina Sobota, 19. marec od 6.30 do 8.00. Luče 21. Arničev pohod na Raduho dopoldan. Na Forštu, Ljubno ob Savinji Jožefov sejem ob 8.30. Trg osamosvojitve v Mozirju 5. srečanje ljubiteljev smučanja po starem ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (kadeti) Nedelja, 20. marec ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Rogaška Crystal (mladinci) ob 15.00. Kulturni dom Bočna 5. prireditev Pokaži kaj znaš s Francijem Podbrežnikom ob 15.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Rudar Velenje (U14 vzhod) Četrtek, 24. marec ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert OŠ Nazarje Za smeh v otroških očeh ŽIVALI - PRODAM Prodam 14 dni stare teličke simentalke in sivo rjave; gsm 041/716-210. Prodam teličko simentalko, staro 4 mesece; gsm 031/548-898. Prodam teličko simentalko, staro 2 meseca; gsm 031/690-618. Telico in kravo, simentalki, pašni, visoko breji, ter jedilni krompir in jabolka, prodam, gsm 041/239-017. Prodam 2 kravi simentalki, breji 7 mesecev, in kravo sivko, staro 8 let. So pašne in 2 telička; tel. 583-11-63 ali 051/341-159. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni; tel. 584-17-85. Prodam leto in pol starega burskega kozla z rodovnikom. Je zelo lep in miren; gsm 041/950-528. Prodam prašiče 20 - 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - DRUGO Plemenske telice vzamem v rejo ali pašo; gsm 041/324-377. DRUGO - PRODAM Prodam svinjske krače, ocvirke, zaseko in mast, možna dostava; gsm 041/804574. Prodam suhe konjske salame, vakumirane; gsm 031/316-822. Prodam semenski krompir dezire (rdeč); gsm 041/783-489. Prodam semenski krompir: rumen, rdeč, bel, po ugodni ceni, dostava na dom; gsm 031/821-129. Drva suha, cepljena, metrska, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585-735. Prodam bukova drva, klaftrska in narezana, ter 4-stranski skobelni stroj - ledinek; gsm 041/423-935. Prodam suhe jasenove deske za pohištvo; gsm 031/334-531. Lepo ohranjeno pasjo utico poceni prodam; je izolirana, krita s tegulo; tel. 584-34-97. Prodam elektronsko digitalne tehtnice: 30 kg in 100 kg, nove, ugodno; gsm 031/202859. Prodam peč za c. ogr. na olje z gorilcem, rabljeno 2 sezoni, in cisterno za olje 2.000 l; gsm 041/716-210. Prodam samonakladalko, 17 kubično; gsm 031/467-307. Prikolico sip 17, malo rabljeno in puhalnik tajfun, ugodno prodam, gsm 051/357-683. Po simbolični ceni prodam barvni tv, 51 cm in el. štedilnik, 2 plin + 2 el. ter kuh. pult z dvojnim koritom; gsm 070/875-767. Za simbolično ceno prodam mlatilnico in slamoreznico; gsm 031/565-114. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam citroen berlingo, letnik 2006; gsm 041/642-647. Prodam jeklena platišča VW kombi, oznaka 6J x 15 H2 din - dotd 15 x 6; gsm 051/340810. NEPREMIČNINE Prodam generalno obnovljeno hišo na Ljubnem ob Savinji + poslovni prostor 100 m2; gsm 031/302-121. Prodam 1-sobno stanovanje s kabinetom, 35 m2, centralna, tel., zemlj. knjiga urejena, Lačja vas; gsm 051/206-045. Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, obnovljeno, lastno ogrevanje; gsm 031/741954. 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam: gsm 040/866-613. Oddam 1-sobno stanovanje (48 m2), v Gornjem Gradu, cena 180 eur/mesec; gsm 041/619-148. Vzamem travnik za košnjo v najem; gsm 041/519-507. Kupim kmetijo, na samem, v kosu, velika vsaj 10 ha; gsm 040/121-370. MORDA STE ISKALI PRAV TO IŠČEMO DEKLE ZA DELO V STREŽBI Informacije na gsm št. 031/380-188. KO-LA d.o.o., Preserje 19, 3314 Braslovče. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KNAUF STENE, STROPOVI, FASADERSTVO, PLESKARSTVO Tel. 070/611-261. Gradbeništvo Lep Tomaž s.p., Sokolska 17, Maribor. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. CODEX SHOP LEŽAJI Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell ... Gsm 041/415-026. Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ATLASPROFILAX - CENTER MOZIRJE Enostavna, preverjeno učinkovita nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje. Naročilo za tretma atlasa in informacije na gsm: 031/672-175. Mario Žibret - Atlasspecialist, www.atlasprofilax-slo.si. MARIO5, d.o.o, Ljubija 124, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. IZDELUJEMO STOPNICE iz vseh vrst lesa, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 041/866-011. TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. 34 Savinjske novice št. 11, 18. marec 2011 Ljudje in dogodki, Čestitke KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Cisto na začetku Savine, na južnih pobočjih Rajhovke, leži kmetija Trbovšek. Kot se za vsako hribovsko kmetijo spodobi, je od nje čudovit pogled na dolino, a so zato manj čudovite za obdelavo strmali, ki obdajajo kmetijo. Nekoč je bila kmetija še večja, kot je danes, čeprav tudi danes ni majhna. Po njej se imenuje tudi gozdni predel Trbolca, kjer so najboljši gozdovi daleč naokoli. »A nikoli ni bil v naši lasti,« pravi gospodar kmetije. Že deveti rod gospodari tam gori. Da je kmetija stara, priča že hiša. Na prekladi nad kletnimi vrati je sicer vklesana letnica 1894, vendar podroben pogled lege, gabaritov in načina gradnje hiše pokaže, da je bila hiša grajena davno pred tem. Stara naj bi bila preko 300 let. So pač malo prenavljali. Kozolec stoji od leta 1818. Kašča ima letnico 1812, torej bo naslednje leto »doživela« dvesto let svojega obstoja. Resnici na ljubo se mi sprva Trbovškova kašča ni zdela nič posebnega. Kašča kot kašča. Pri vsaki pametni kmetijo so jo ohranili in jo uporabljajo za sušenje suhomesnatih izdelkov ter hrambo pridelkov in drugih slvari, torej je tako tudi tu, sem pomislil. Ni posebno stara, ni posebno bogato grajena. Na vogalih je res vezana z lastovičjim repom, a zgolj z enojnim. Videl sem že take s čelvernim. Kaj je torej posebnega na tej kašči, da je uvrščena v inventar kulturne dediščine? Odgovor se Trbovškova kašča H 1! J_U 1 /5 Trbovškova kašča bo naslednje leto »doživela« dvesto let svojega obstoja. (Foto: Marijan Denša) ;riva ob stranski fasadi. Seveda! Take stiskalni- delu kašče, ki je zidan. Pritlični in podstrešni del skriva ob stranski fasadi. Seveda! Take stiskalnice pa res ni videti vsepovsod! Velika, čvrsta, stara in lepa. Lepo oblikovana. Stoji na orjaški kamniti plošči (le od kod in kako so jo privlekli?), z velikimi kovanimi žeblji je pritrjena na steno. To je to! Niso od muh tile popisovalci naše kulturne dediščine, vedo, kaj delajo. Tople in sončne lege so kot prikladne za rast sadnega drevja. In iz dobrega sadja se dela dober tolkec, ki se ga je nekoč dalo dobro prodati, saj tedaj še ni bilo preštevilnih »osvežilnih« pijač. Tudi danes se dobro drži v kletnem sta seveda lesena. Les je bil nekdaj osnovni gradbeni element v naših krajih. Je pa železen »ključ« za notranji zapah, rigelj in tudi zapehovnik imenovan. Še danes ga uporabljajo. Posebnost Trbovškove kašče je tudi dvojna letnica. Na levi strani križa nad vrati je zapisano leto 1811, domnevamo, da gre za leto začetka gradnje, na desni strani pa leto 1812, ko so zgradbo dokončali. Marijan Denša