t
Saplťtou
a svitlobo dane od e. k. krajnske kmetijske družbe.
Tečaj I\
/
sredo 30. Grudna 1846.
List 52.
Gospod
pri nas ostani !
V • v
(Na konci leta).
?
opotniki smo vtrudeni In pot nam je neznana Ri od modrosti Tvoje nam
Prihodnje še je dana ; S težavam' smo povsod obdani —
Gospod, pri nas ostani!
V oblasti smo sovražnika ,
Ki nam nastavlja mreže; Preslabi smo, mu branit' se,
S pomotami nas veze; Obváruj nas, sej Teb' smo vdani -
Gospod, pri nas ostani!
Dobrot, k' si nam dodélil jih
Prerajtať ni števila,
?
V nesréci, v sréci cula je
Nad nami roka mila, Zdaj prosimo hvaležno zbrani:
Gospod. pri nas ostani!
In če vihár je strašil nas,
?
e smo se sibe bali U svoji smo nezmožnosti,
Pred Tabo třepetali : Je angelj Tvoj na naš' bil strani
Gospod, pri nas ostani!
Vodila nas v življenji je
Previdnost Tvoja sveta
?
De zdravi srecno smo prišli
Do konca tega léta ; Utrudeni smo in zaspani
Gospod, pri nas ostani!
In kadar pride ojstri dan,
Ki k Tebi nas pokliče,
Nej duh voljan namćsti nam
Dél naših sódne priče ; Takrat Gospod pri nas ostani!
Gospod, pri nas ostani!
Malavašič.
V
Odperto pismo Krajncam in Stajarcam.
Gotova je, de Krajnski in Štajarski kmeto
vavci so zavoljo dosti lastnost hvale vredni, jjuuui m ji uumiu z^x^h,	».«i ixcmv^
pràv bi bilo, de bi jih v več rečeh mi Primorci more, dobriga storiti. Kdor z ani čuje se sam
?
in
posnemali ; kar pa snago zaklanih presicev
vtiće, bi bilo pràv

de bi se oni po nas ravnali. Ljubeznjivi bratje in sestre! Prešiče veste lepo zrediti, zakaj bi pa zaklanih ne očistili, de bi
vsak člověk mogel reci, lepi bohi so
t I TT	•	«I •	1 •
lep špeh
je
Kar ga pri naá (v Primorskim) perredimo
f
tako lep rumen, de ga je veselje viditi
je
5
le škoda
>
de ga premalo perredimo. Ko bi dovelj domačiga imeli, nikoli bi ne hotli vašiga kupovati, zakaj pràv malo našimu enakiga semkej perpeljete ; ve čidel ima tako gerdo kožo, de se mora snažnim
ljudém gnjusiti.
Predragi sosedje, posebno naGorenskim! ko liko si prizadevate prejo in platno ubeliti in olep šati (k naši škodi)—pa za snago špeha tako malo skerbite! Kaj bi vam storilo, se per prešičih z gorko vodo in noži v rokah malo več pomuditi? Pa bi bilo lepši blago. Če bi pri nas o bendimi grozdje devali v nečedne in smerdljive posode, in
potem most v
plesnjove sode, ali
bi vam potle vino
dopadlo? Bavno taka je pri mastnjini, žiti, sadji in vsim drugim; snažnosti in zračnosti vse reci potre buj ej o. Zatorej sté prošeni zanaprej
prešiče bolj čistiti
?
pridno soliti, m
karkoli vam je
moc v zračnih (Vetrenih) shrambah hraniti, k svo jimu priđu ! Sej vsak snažno in dobro blago rajši
kupi.
boljši jed.
Pa tudi vam ne bo nič škodvala lepši in
je čm en am se tuđine znate pràv obnašati v svojih krajih: zakaj bi ga boljši ne obdelovali? I*ri nas (V Primorskim) ga tako obtolčejo in oči stijo, de
lep? Saj ni treba nobene posebnosti; nekaj več
je obdělán lep ko rajž. In zakaj bi ne bil
časa ga pustiti v stopi. Saj goni voda béte.
Ipavci, prijatli vsih Slovencov.
Ali se smejo ptuji rokodélci viši ceniti,
kakor domači?
Vsak verli domorodec mora svojo domovino
ljubiti
m
vse dobro želeti
pa
tudi karkoli
podla ga se tujčevi
\ i • peti

pravijo naš slavni
dobro
«•nojeno zemljo; ni imel nič mokrotě
»
y
ni imel clo
Kose ski in to je res. Gerda navada je tedej ptuje nič perja, po kterim, kakor nekteri pravijo, bi bila izdelke viši ceniti, kot domače, brez prevdarka : mogla kazna vunanja sapa in bolezin va-nj iti ; tudi na ali so v resnici tudi boljši od domaćih? vunanji sapi ni bil in tudi na sonci ne — in vunder
povzdigovíiti, do
e r I i
T
se je mladili korá neko v gnjiloba in trohljivost
p e r j e 1 a !
Kaj nam neki ta
prigodba, ktero
so že tudi drugi
Gerdo je ptuje rokodelce visoko mače pa zaničevati le zató, kér so domaći, domorodec tega nikdar ne bo storil, marveč bo vselej na glas hvalil, kar bo dobriga v domovini
našel, bo marsikteriga rokodelca iz tamnote na dan nič druziga, kakor de je natora našiga korúna po potegnil, ga po deželi razglasil in mu delà naklo- pačena in de je korún oslabel, kár ga nismo začeli nil
kmetovavci skusili, spricuje in kaže? Po mojih mislih
y
kar ni hvale vredniga, bo raji zamolčal ali pa
že davnej iz semena rediti. Bog
daj, de bi res ne bilo,
saj z rahlo besedo poboljšati si prizadeval. Če pa kar se bojimo! Vse pa nam spricuje
y
de bomo mogli
leta in leta
pretekó, in to
ali uno domače rokodel
prihodnjic na ta silno koristni sadež
brez
kteriga
111	r1	""	p.uwunjtv X." VM.	"VÍ.OUH	, MlVZi	Itllça U
stvo se clo nič ne povzdigne in nam ptuji rokodelci ljudjé le teško shajali, veliko veči skerb obraćati boljši in tudi cenejši blago ponujajo,je dolžnost in de se ne smé, kakor dozdaj
bi
, gerdo z njim ravnati
vsaciga praviga domorodca, de zapustí do- ampak de potřebuje pažljive skerbí umnih kmeto
y
y
mačiga rokodelca in se k u ni mu oberne, ki boljši vavcov!
F. Sinidt.
blago izdeluje. Le po ti poti se zamorejo do mači rokodelci iz svoj iga s panj a iz budi ti in p e r s i 1 i t i, de s č a s a m n a p r e j gredó!
Hud pomoček je sicer ta, pa je edini in gotovi za povzdigo domaciga rokodelstva. Taka je povsod in na celim sveti ; clovek mora člověka in narod narod dregati, de gresta obá naprej. Tako ravná tudi z dra vnik, ki dostikrat le z grenjkimi in zoper
nimi zdravili zamore bolezin odo;nati
-
Popis perve sadně razstave v Ljubljani.
(Konec.)
Zlahtno sadje v razstavo dano od gosp. Frideri-ka Greseljna, posestnika in c. k. uradnika pri dežel-nim poglavarstvi v Ljubljani, zasluži veliko veliko hvalo; posebno so
gosp
večkrat mora
r»
bolniku cio roko ali nogo odrezati, de mu življenje
boli: pa dru^aći ne more biti!
Greseljnove hruske nar imenitnisih Gospa Ana Janežova, vdova v Ljubljani,
dobriga španjskig-a
er
rojzdja, paradižnic in
ohrani. Boli
Za nami bojo še Ijudje prišli in zmirej bolj brihtni, zmirej bolj umetni bojo. Mi tedej le za boljši zar od rokodelcov skerbimo, če nismo za
plemén. je razstavila
kumar. — Kdor v Ljubljani hoče nar žlahtnejših hrušek raznih plemén dobiti, mora iti k gospodu Jožefu Seunigu, starjimu; tukej bo našel veliko plemén nar imenitnisih hrušk

pa tudi jabelk, akoravno stari
gosp
dovoljni z vsacim delani vsaciga mojstra >Skaza
y
m
Se un i g imajo posebno veselje le s hruškami. Tukaj pa
ga s tem silimo, de da svojiga sina k boljšiinu
mojstru, kakor je on sam, in de ga na p tuj e pošlje.
Železná cesta je cesarska naprava; Cesar go tovo vseskozi skerbijo za prid svojih podložnih in s teškim sercam dostikrat kaj ukažejo, kar temu
bo tudi dobi! žlahtnih cepičev po volji
y
zakaj
Seunig, so za poboljšanje krajnske sadjoreje ves
gosp; goree
or »
ospod.
Bog
Jim daj
še
so tudi svojiga zêta
y
gosp
veliko let ljubo zdravje ! Oni Dragotina Runageljna,
dosluženiga
ali unimu prihodke zmanjša. Pa Cesar
ljivi oce
dobrot
morajo skerbeti za občinski prid, ne le za dobiček posamesnih ljudi; zatorej so uka zali železnico napraviti, ktera bo marsikteriga hudo zadéla, veči š te vilo ljudi pa bo osrečila in njih prihodke povikšala.
c. k. stotnika, za sadjorejo močno vneli, ki je pri pregledovanji in imenovanji v razstavo poslaniga
Gosp.
pater Be uvenut, pridni delà vec v nogradi Gospodovim
sadja kmetijski družbi prav pridno pomagal.
za dušno in telesno osrečenje človeštva, so poslali v razstavo veliko jabelčnih plemén iz svojiga rojstniga kraja
v Stražiši, in pa iz Teržiča.
Gosp. Andrej F1 e i š
Lej te
>
sod; zatorej
ljubi kmetje in rokodelci, taka je pov- ,iali te«-a
1	1	■	*	1	V	V	#	1	V
man, vertnar c. k. Ljubljanskiga botaniškiga verta
y
SO
z d a j
ni vec cas za spanje
y
temuc za
napredovanje, učenje, po sne manje, kar nas dobriga ptuj ci učijo.
Dr. B.
verta razun kutin in papežove, podzemeljske ali laške repice (Topinambur) tudi nekaj smokev(fig) ki so bile letašnji tretji in pa zreli sad nekiga drevesa
ki so
y
y
ga
ranjki gosp. Hladnik
botanikar neumerjo
V
Se nekaj zastran koriinove bolezni.
Lanjsko leto sim si iz več krajev po Krajnskim
ciga imena pa le
enkrat, popolnama
tukaj zasadili in ki je le v leti 1834,
zrel sad obrodil. — Gosp. Ignaci
korúna nabral in
ga zavoljo njegove bolezni na tanjko
ogledoval. Kar je bilo
zdraviga viditi,
sim
ga cez
■ ^■■■■■IH^mHIHHIHHIHI ■■ zimo
spravil v klet in ga položil na zidek blizo okna, kakih 6 čevljev visoko od tal. Nekaj tega sim letašnjo spomlad
posadil, nekaj pa za prihodnje oo;ledovanje še v kleti ]n Pa 0(i
Bernbaher je dal 3 i'rancoske kosmače; gosp. Pesjak pa Knopovo puternico v razstavo. —
Na koncu razstave nam je poslala modra sadjo-rejka, gospá Valderavova veliko žlahtnih jabelk in hrušk, ki jih je iz Celovca od vitezov Mor o vili
žlahtniga
bilo med tem korunám veliko taciga,
♦ v
ležati pustil. De je
ki je bil popolnama zdrav, sim se iz tega pripričal kér sim ga lani přeřezal, tudi od znotraj na tanjko
y
gosp. Lanerja dobila, in nam je obljubila prihodnjo spomlad tudi žlahtnih cepicev poče jih bo kdo hotel imeti. Naj se tedej vsakteri
y
oglasi !
ogledal in pri natanjčnim ogledi nič bolniga našel. Tako prerezaniga sim spravil v kleti.
Unidan spet pregledujem spravljeni korún in lejte! kaj sim zapazil? Na 3 do 4 palce dolzih poganjkih je obrodil —
dati,
tode ob pravim časi, pri nas za-nje
Gospod J. Oblak nam bo umetno izrisane podobe vsiga krajnskiga sadja izdelal, de bomo sčasama imeli popolni sadni vert tudi v podobah.
Kar pri letasnji razstavi
V
se
nismo dobili, bomo pa
pa brez perja
veliko mladih koninčkov, v prihodnje dobili,
vsako leto kaj
več
in tako je
po lešniki ali orehi debelih, ki so bili večidel letašnji koruno vi gnj i lobi podverženi! Pokazal sim tako bolán korún častitljivi Ljubljanski kmetijski družbi in ga po
y
de se bo sadjoreja mocno povzdignila.
nji tudi vsi m drugim avstrijanskim kmetijskim družbám
upati
Poslednjič še enkrat opomnimo , de rçaj po danim
popisu nobeden ne opustí, žlahtnih cepičev pridobiti si.
Dr. B.
na ogled in za presodik poslal.
viditi
Ta korún je bil lani zdrav, ali je bil saj zdrav
; ni přišel ne v ilovnato, ne pešeno, ne slabo ne
Dopis iz Gorénskiga.
Hvala bodi Bogu
y
od vsih krajev slišimo veséio
novico, de je
krompir nehal gnjiti. Od krompirja ljudje marsikaj perpovedujejo. Tako postavim, mi je néki kmet iz Sévških hribov pravil, de je — kar je tudi v Novicah bilo oznanjeno pir práv dobro,
ko bi mi ne bili Vi blagovolili letas v pokus ga posijati.
, dete ! kaj bo to ? Enakota v obleki in orodji stori
Dete,
vojaške gomile farmade) toliko verle in moćne, in ena
lani v Ljubljani slisal, de je za krom-ce se njiva v jeseni malo pognoji in
preorje. Ta kmet je poskusil, ter se ni kesàl
y
kér je
obilno še precej zdraviga krompirja perdélal. Za druziga kmeta vém, kiga je skušal iz semena zarediti. Lanjsko „Svet
kota v verstopisi bi dober speh nasi mladi književnosti dala. Zeleti bi bilo , de bi se že vsaka slovanska stvar v tem pravopisi pisala, tudi molitevne bukve, kolendri i. t. d. Saj se samo od sebe bere brez vsakiga poduka.
pravil
u
našiga milostlj
jesen je dobil iz semena po srrahu debelih zdravih krom
berejo otroci brez vse
pvr	----J	-------------------~ I------
pirckov; zdrave krompirčke je přetečeno spomlad vsadil, bukve še z Bohoričico natisnj
spodtike , desiravno
kneza škofa imajo šolske
Ce bo potreba ke
pa je iz njih trohljéniga krompirja perdélal. Kmetje se daj abecedo kaj popraviti, ćakajmo, de zbor učenih je
osnuje
do tistod se
letas zlo pertožujejo, de se jim je zató letas velika zikoslovcov, modrih glav popravo škoda zgodila, kér so jimv zlo pognojene krompirjeve pa ne premaknimo od te, ki smo jo vunder enkrat v
» ~	_	V « . •	«	-	m ~ —	« '	*	9 1 1	t t v	i •	1 1 ti •	\(/
njive premalo vzitka dale. Ce bi se
permérilo, de bi
se
prid književnosti dobili

drugo leto s
krompirjem spét taka godila kakor letas ko bi kmetovavci tistiga Poljanca posné
y
Z
1
po tem takim
edite, kakor Vam je
bi bilo práv,
mali, ki je létas o sv. Jakobu med osušen krompir ajdo zabranal, ter je je sedem štantov perdelal. Rćs je, de bi znali po tem poti še ob ajdovo seme priti, kér ajda per nas ne obrodí vsako leto ; pa sej pregovor pravi,
drago : vunder ko bi le na samim pervim listi za vpe ljevavni obrazčik (Vigneto) bil, bi se teško kdo pritožil zlasti tišti ne, ki komaj pričakajo, de nov list Novi
f
pride
y* >•«. »i»
?
je brez blaga.
Dal ej
y
kér doklad nihče ne odmetuje , temuč jih
de: kdor ne vaga sadje tudi po Gorenskim letas
leta.
Répa
j
zelje in vsak da k Novienim teeaji zvezati
y
' m íw ■
bi bilo dosti, vsako
cr
raji *
njije
, kaker druge
oznanilo 1
krat va-nje postaviti. Doklade bi mislim
pa vender nismo še od nikodar slišali, de bi se tekoei broj (stevilko) N
imele; postavim: četerta
bila komu zavoljo téga kakošna velika škoda zgodila.
stran
îcmga
lista bi bila broj 28, bi se perv
strani
Čez répo se ljudjé zlo pertožujejo, de je zlo terda in doklade dal broj 29 i. t. d. Kadar bi se nabralo pred
gre nj ka.
Per nas so kmetje letas po nekterih krajih
koroške ajde za seme kupili, in se hvalijo, de je veliko bogateji od domaće. Tudi je bila koroška ajda več kakor en téden pred zréla , kakor pa krajnska.
metov sosebni
pol pôle, ali kadar bi bilo oznaniti kaj celo bi se pa doklada pridjala. — Le ko pu-
stite
sakimu govoriti po volji, sim Vam svoje dozdéve
Tišti pridni vinorejic na
visoki gori L o s k i g a ki so ga Novice že
kan
tona, T. Ber nik po imeni, ki so ga Novice že enkrat hvalile, je neki letas okoli 3,000 bokalov vina perdelal. Ze pred 10. leti sim jez njegoviga vina pokusil. Po
Hvala B
de N
• V
de
pravopis je
V
ze
star pravop
nimamo vec za novino bojevati in prepirati
Od
in
sih
pravici reci
j
bil je
praskovic , de
je bilo kaj , tode ven
der le njemu velik dohiček daje ,
kér ga
na drobno po
8
10 krajc. prodaja. Po Bernikovim izgledi so jeli
strani slišimo zadovoljnost s tem pravopisam in če je še kdo. ki v kakim koti čez njega goderná, naj goderná: vsim ljudem še Bog ne more vstreči. De že tudi kmetam ta pravopis pri branji in pri pisanji gladko od ust in rok gré, se vsak lahko crinriča, če k nam pride, od kmetov poslane
tudi drugi kmetje meline prekopovati in terto saditi.
V
»'4.
dop
pri pnca, prebirati. Ce
učitelji po deželi zraven starih čerk
učeucam še teh 6
ih pokaž
je pa vsa ta umetnost
Ce clovek prigodke letašnjiga leta premisli, hires
verjél, de letas n at or a norí. Sedmi dan Grudna je per nas celi božji dan dež šel, kakor de
ktera je nekterim protivnikam tako silno glave bělila
> y
kmalo gospodu M.
pri kraj
Mi se bomo tedaj vselej stanovitno tega der
žali, kar smo po
dolg
premišlj
bi ga iz skafa vlival.
Osmo uro zvecér se je jelo nad Ilovco vtrinjati in bliskati, kakor je v nar huji vročini
ali po dobrim sveti ali. Saj imamo vse
umnih in blažih prijatlov za dobro spoznali, rodoljubne Slovence na svoji strani ! Tudi visoko učeni
gosp. profesor M et el ko s starim pišam
bili zadovolj
po
leti v navadi, ter je tréskalo in gromelo
uri. Danes
pa
i
to je 12. dan Grudna je šel
dvé céli snég od
zore do mraka, kakor de bi bil berače tergal. Dvanaj-sto uro dopoldne pa je jélo spét nad Ilovco bučati, ter se je bliskalo in je gromélo, kakor bi bilo v pasjih
torej so v svoji mnogo častěni gramatiki Slovencam nov
ponudbo dali, kteriga bi se bili tudi mi ročno
fenoi na Krajnskim,
pravopis na poprijeli, ko bi bili vidili, de ga Slo
Štajarskim, Koroškim, Goriškim in Istrijanskim hočejo imeti.
De smo se tedaj
danjiga pravopisa přijeli in
ga
pe
nismo storili po svoji termi,
dnevih.
»V V,
Sevčan.
ni h žel jali Slovencov iz vsih krajev in po
pak po dolgim
v No obč
dol
• V
Popis letine na gorni strani Celja., in ne ktere prijatelske vošila zastran Novic.
v
gim premi
žel je, perserčni prijatel ! so nam ljube, in karkoli mo
storimo, kér A'as odkritoserčniga pri
remo storiti, V
radi
jatla in verliga podpornika Novic že davnej poznamo, tode
orla nam nikar ne vzemite. Pod krilam tega
smo No
list N
(Konec.)
Predlanjskim sim Vas prosil, de bi orla na
V •
K
b
bi bile N
vsaki
ne dévali več. Pa le tisti vé, kako se reč k
delà prevzel. oje osnove
vice začeli; on je bil naš zvěst tovarš ob-časi veselja in britkost, kterih se nam nikdar ne manjka, če ravno bravci
za nje ne vedó. De bi nekoliko več
Novice prišlo
reci přileze, ki je uverstovanje celig
ko bi orla ne bilo
res
in de so bravcam No
tako
Vi ne deržal
t a n o v i t
všeč, de bi zmiraj radi še kaj več brali, nas serčno veselí
sčasama ko klopčič brez konca ali zme
?
ali skorej bi rekli, de bi brez orla N
nehale biti
y
kar so dozdej bile. Kar zavoljo
menj v Novice pride
sana střena. Hvala Vam, de se ne daste vee premakniti od enojniga pravopisa. Ko bi ne bil nar bolji sam na sebi
kaj mislijo eni primorci, ki so zopet začeli vsak po svo jim pisati
pa damo obilno na drugi strani v dokladah. — Naj tedaj tudi orel ostane pri starim.
, je pa nar bolji zavoljo edinosti in sloge. Ne vém
***) Vošila
oznanilv dokladah poterdimo, kér se tudi
y
nam zoperno zdi, eno rec po
krat brati. Pa to je že
adno pri oznanilih vsihčasopisovin tudi gosp. B laz nik
saj
li
?
za trej
éste, de so se trije novi verstopisi zleg nar napčnišiga — bi ne bil zvedil
se mora te navade deržati, kér oznanovavci hocej
tako
y
imeti. — Pri ravno ti priliki moramo na znanje dati, de ozna
_	_ «	-	_	mm	i	• V ,	j	m Jt
nila v dokladah ne prid
d
*) Bi gotovo boljši storili, ko bi namesto vinske terte kaj
druziga sejali ali sadili.
**) Po dopisu gosp. J. K. iz 0
h
in
prip
n e
d
vsak prodaj
torej tudi
tukaj
7. dan Grudna
P
pravična ali ne. Taka je tudi pri vsih drugih casopi
s r e n j i v D

S
k
fari trešilo v hruševo drevó in ga
(podfari) v cerkovni zvonik, pa
12. dan Grudna pa je strela vdarla naD ob
o
ala
Vredništvo
svoje blago livali in vredništvo ni porok, ali je hvala vse
leJ -
sih, ki oznanila v svoje liste jemljejo. Le kar v Novicah
in od daja "
mogle pri starim ostati.
d
• V
odgo
na svitlo danih dokladah stoji, za to
Potem takim bojo tudi doklade
Vredništvo.

odkril; kakor pa kolj naredite, bo práv vsim bravcam, mládence, brez ktere bi marsikteri iz med njih ne mo-sosebno pa Vašimu iskrenimu spoštovavcu in prijatlu. gel v šole priti, visoko vredna naprava dobrotljivosti in
o
(Vlas
milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa
ljubezni imenovati, po kteri se bo tudi prihodnjič kakošno pomanjkanje mašnikov nar bolj gotovo odvraćati zamoglo.
Vse to premišlivši menim, de smem gotovo upati
VI.
zastran Alojzjevša.
(Konec.)
Uk in v o d ba izrejencov
kofijska duhov
bo to moje povabljenje k podpoří
kofijske' mladenšnice veselo
přejela , in
z menoj zdru
zena k Ocetu nebeskimu klicala, de nam On s
Izrejenci mladenšnice bodo v
pričijoče kakor drugi
to blago delo
ojo
ucenci v latinske in modroslovske šole v Ljubljani hodili. Kar pa sicer njih izrejo in izobraženje k duhovskimu stanu vtiče, bo za to vselej vsakdajšnji Ljubljanski škof skerbel, ki bo zraven duhovniga po §. Iï. k vodbi mla-
pomocjo
svojo in v prid Ljubljanske škofij
berz berž dopolniti dodeli v cast
29. Ki
Iz knezo-škoťovskiga sedeža v Ljublj
184G
denšnice odloceniga, tudi še eniga ali po potrebi še več
Aiftíosa AJoJzi s. r.
knez in škof.
duhovnikov
ali bogoslovcov izvolil,
de bodo z izrejenci
vkupej pod eno streho stanovali, per eni mizi jedli, z njimi uk ponavljali, na-nje pazili, njih bogoslužne opra-
• t
vodili
in
izrejenee po
vila, ki se z duhovsko izrejo tesno vjemajo , ,
naznanilih s. Tridentinskiga zbora k lepimu dru žni mu zaderžanju in pobožnimu življenju napeljevali. — To družno življenje se bo po ukazanim dnevnim in hišnim redu ravnalo. Izrejenci imajo odločen cas za vstajanje in hojo k pokoju, za učenje, za oddiho, za jed in za vsakdanje pobožne djanja, kakor bo vsakdajšnji Ljubljanski škof jim ukazati za dobro spoznal.
Parkeljne v cerne bukve.
Zlo je razširjena gerda in škodljiva navada, de zanikerni potepuhi in hudobni malopridneži razlicne šeme
nespametno glavo
in na svoje ser
in strasila na svojo boritno teló o s. Nikolaji obesijo, ter tako zvecér po hišah rožljajo, pametnim ljudém nepokoj delajo, otrokam pa grozo in strah zavdajajo. Semtertje je slišati, koliko nedolžnih otrok so taki tepei ali umorili, kér je namreč
in umerl, ali pa za celi čas njih življenja nesrećne storili. Zamogli bi nektere napake in
otrok od strahu zbolel
VII.
Posebne dolžnosti izrejencov.
hudobije tacih strašil in vlacugarjev tukej pripovedati
y
Posebne dolžnosti izrejoncov sploh naj bojo molitve
de bi bravcam lasjé
vstajali, tode prepričani smo
?
V .
za vstanovnike in dobrotnike , za žive in za mertve , in sicer tako, de bo per sv. maši v kapelici mladenšnice vsaki dan njih spomin ponovljen in ob odločenih dneh še
opra vijena ; razun tega
de je vec tacih bravcam samim znanih ; torej samo prosimo starše, kterim je življenje, zdravje in sreća njih
je skerb malih
V * V
mar, in pa
or
rr>
ospodinje , kterim
posebej daritev s. mase za nje
pa se bojo še tudi posebne vošila vstanovnikov in dobrotnikov na tanjko spolnovale. — Starji izrejenci bodo mlajšim v pomoč, in z njimi šolske nauke ponavljali, kér je to tudi za nje koristna vaja, de si potrebno urnost in ročnost v učili pridobé. Kér se bo to delo med njih vec razdelilo , bo potem takim le clo malo na eniga peršlo, torej jim ne bo to nobena teža, temuč le koristna učiteljska vaja.
Iz te naprave, ki jo škofijski mladenšnici (perder-
otrocicov šolarjev zročena sreči ljubeznjive, nedolžne mladosti kov ne pušajo v hiše! Ce vam
prosimo jih per njih vésti in per
— naj tacih divja-
nadlego delajo

z burk-
ijami jih spodíte! ali z gnojnico jih polite! še boljši pa storite, če. kakiga mestniga služabnika pokličete, de se jih bo usmilii, ter jim v kraji, ki ni ravno prijetin lahko noc perpravil. .	: *
?
Poslednja opomba
Današnjimu listu je perdj
tek N
žavši si spremene

list
kazalo sostavkov in pa
c, za-
k vsih
?
ki se bodo po prihodnjih skušnjah prejemnikov N
Zopet je njih število veči kakor
poterdile) za zdej mislim dati, bo skolijska duhovšina
veliko korist mogla spoznati od tod upati sme.
?
ktero cerkev in deržava
lani h o d n j
in kakor nove naročila kažejo , jih bo pa p
let
še več. Vidi se, de se je zopet nova
Kér se bodo le umni, na duši in na telesi nepopačeni
ljubezin do miliga materniga jezika
vžgala.
Veselig
serca tedej zVodnikovimi besedami od dragih bra\
mladenci, kteri ze v mladih letih nagnjenje v sveto slovo vzamemo
H v p ' ■ Hip
dokler v bogoslovsko duhovšnico ne stopijo

i
službo v sebi obcutijo, v mladenšnico jemali, in v nji
po keršan-
sko in duhovsko učili in gojili, — kér dalje tištim med
kteri se v časi svojiga prebivanja v mladenšnici
Veselo se kaže nov letašnji dan, Nam serce ne laže ne letas ne lan.
Vredništvo
njimi

neperpravne ali nevredne za duhovski stan pokažejo, pe
bo kmalo slovo dalo
?
se tedej smejo iz takiga duhovskiga semeniša le vredni, spodobno izobraženi, v duhovskim poklici dobro uterjeni, za dušno pastirstvo celo pripravni mašniki svésto dočakovati.
v
Ce bi tudi kterikrat kak izrejenee kter drug stan
razun
duhovskiga utegnil izvoliti, in se cerkvi
?
ga izredi, ne hotel posvetiti
ktera
, k čimur gotovo ne bo ne
siljen ne prigovarjan , mu bo v mladenšnici přejeta po božná izréja tudi v posvetnim stani k priđu prišla ; za

kaj v vsakim stani je bozji strah, véra, lepo zaderza-nje, pridnost, pokoršina, zvestoba v poklici in ljubezin do reda, k čimur se izrejenci mladenšnice napeljujejo potrebna reč, in takó bo ta naprava po takih izrejencih clo k občinskimu priđu človeške družbe koristno pomagala. Od druge strani pa se mora blagorejna za uboge
krajc
fun t
Kraj nj
cez
centa
centama
in pol
Spêh brez kože
kožo
»
pa 16 gold, in 10 krajc. cent
Zavoljo praznika v sredo bo prihoduj
list

e v torek na svitlo dan
/
rednik Dr. Jane% Bleiweis. — Natiskar in záložník Joíeí Blaznik v Ljubljani.