Glasilo krščanskega delovnega ljudstva viak C«M«k popoldna S t atu Cajn ■®*a dan popraj — Urodnltrvo: KJublJana, *fl - Nafranldrana ptnna mm nm >pr«|« ID tn S--, u C« trt lata tnonamalTO Mn 7'- (l Canai aa 1 pol lota Din 30*-j m »> — Oglasi po dogovora I Oglasi, Ju gos lov. Poljanski c|Ja in tiskamo, KolportaBnl oddelak, IL 3 — Bokoplsl sa na vraCaJa Kje je rešitev? 1. knjiga kraljev. Zato so se zbrali vsi starejšim izraelski in prišli k Samuelu v Ramato. In so mu rekli: »Glej, ti si se postaral in tvoja sinova ne hodita po tvojih potih: postavi nam kralja.« Ni bila všeč beseda Samuelu, ker so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuel je molil k Bogu. Gospod pa je rekeil Samuelu: Poslušaj glas ljudstva v vseh rečeh, kar ti govore, ker niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne1 bi kraljeval čez nje... Sedaj torej poslušaj njih glas, vendar zaroti jih in napovej jim pravice kralja, ki bo vladal čez nje. Samuel je torej rekel vse Gospodove besede ljudstvu, ki je zahtevalo kralja. In je rekel: Ta bo pravica kralja, ki bo vladal čez vas: Vaše sinove bo vzel in jih postavil k svojim vozovom in si naredil konjike in tekače pred svojimi vozovi. In postavil si jih bo za poveljnike čez tisoč in čez sto in za orače svojih njiv in žanjce svojih žetev, in kovače orožja in svojih voz. Tudi Vaše hčere si bo storil za izdelovalke mazil in za kuharice in pekarice. Tudi Vaše njive in vinograde in najboljše oljkine vrtove bo vzel in dal svojim služabnikom. Pa tudi od setve in vinskega pridelka bo vzel desetino, da bo dal svojim služabnikom. Tudi Vaše sužnje in dekle in najboljše mladeniče in osle bo vzel in postavil za svoje delo; tudi od Vaših čred bo vzel desetino, in vi mu bodete sužnji. In vpili bodete oni dan zaradi svojega kralja, katerega ste si izbrali, in Gospod vas oni dan ne bo uslišal, ker ste‘prosili za kralja. Ljudstvo pa ni hotelo poslušati besede Samuelove, ampak veselo je: Nikakor, temveč kralj bo črez nas in tudi mi bomo kakor vsi narodi... Grozna zaslepljenost. Judovsko ljudstvo je bilo izvoljeno ljudstvo, pod neposrednim vodstvom samega Boga. Toda napuh ga je objel, ni hotel svobode, hotel je biti suženj kakor vsi drugi narodi. Da sfo besede božje držale in se natančno izpolnile, priča zgodovina. Še enkrat je bila prilika, da bi krenilo človeštvo na pot miru. Ko je bilo razdejanje med narodi in družbo popolno, se je včlovečil sam božji Sin ter posvetil s svojim trpljenjem vse človeštvo. Toda ni se hotelo predati božjemu vodstvu. Iz-vzemši svetlo dobo v srednjem veku, ko je dajala javnosti smer izključno cerkev in tako družbo spravila pod svoj vpliv, se je družba upirala Kristusu, vpila je: Naj ne bo naš vpdnik! Mi hoče mio biti enaki drugim. Liberalizem je zavladal družbi z blestečimi gesli o enakopravnosti, o svobodi. Družba, tudi mali človek, se je izročila s celo dušo tem naukom. Povedalo se ji je, da bodo dajatve grozne, da ho vpeljala modema svobodo, moderen način izžemanja, potom katerega bo postal popolen su-*enj. Toda tudi mali človek je vpil z °stalo družbo: Ne Kristus, drugi učenki naj nas vodijo. Dobil jih je. Toda z njimi tudi dolžnost do večnih dajatev v vseh Mogočih oblikah. Ob popolni degene-r®ciji modeme družbe, ob popolnem miomu gospodarstva in svobode, vpi-■eJo izkoriščani po rešitvi. Toda njih 1 ^led j© moten, ne vidijo še edinega m varnega izhoda, čeprav srce nezavestno hrepeni. Tukaj bi bila potrebna močna, do-,p®dna in iskrena katoliška družba, tod«, zdi Se včasih, kakor da bi tudi j*Jo zajel ta modemi val in jo omamr J®!. So pa tudi močni značaji, ki se pa držijo v samoti liki ponižnemu potočku, ki tiho žubori tam v samotni grapi. V dobi, ki pomenja mejnik v zgodovini človeštva, je nujno potrebno, da se tudi taki tihi potočki usmerijo k enotni strugi krščansko socialnih načel, da bo postal mogočen veletok, ki bo napajal ves narod in vso državo. V tem smislu in v tem znamenju pozdravljen ponižni potoček — kongres viničarjev. PolitiCen pregled. Doma. Politični dogodki so postali zadnje dni zelo zanimivi. Od 5. aprila pa do sedaj, v. času odkar je Pašič odšel iz vlade, je bil prvič pri kralju v avdienci. To je njegov prvi javni korak, da zopet prevzame vodstvo države v svoje roke. Razen Nikole Pašiča sta bila v avdienci tudi Ljuba Davidovič in dr. Anton Korošec. Kralj se pri voditeljih strank, poučuje o razpoloženju v državi. Pričakovati je ostavke vlade in novih bojev za vodstvo v državi. V narodni skupščini je prišel v razpravo predlog samostojnih demokratov o zaščiti svobode zborovanj. Vladna večina je predlog odbila. Nadalje je narodna skupščina razpravljala o interpelaciji radikalnih poslancev glede neredov v vodstvu Bonskega rudnika. Vlada je predložila 12 mednarodnih konvencij, ki se tičejo zaščite delavstva. Poslanec Kremžar je v svojem govoru ostro obsodil vlado, ki ni predložila ostalih 8 konvencij, ki so jih sklenile razne mednarodne delavske konference. Med temi osmimi konvencijami je zlasti važna konvencija o osemurnem delavniku. Končno je skupščina še razpravljala o poslanskem mandatu novo izvoljenega belgrajiskega župana Kumanu-dija. Odločiti se mora, ali obdrži mandat ali župansko mesto. Kumanudi je odložil poslanski mandat. Skupščinske seje so se odložile do 7. decembra. Vlada pravi, da se morajo poslanci pripravljati za oblastne skupščine. Posamezni parlamentarni odbori so delavni. V lodboru za spremembo skupščinskega poslovnika hoče vladna večina, da bi se stalni skupščinski odbori volili vsako leto. S tem se hoče ogniti temu, da se ne bi vsled sprememb strank, ki so v vladi zastopane, spreminjala vladna večina tudi v odborih. Zakonodajni odbor razpravlja o zakonu o ustroju vlade. Naši poslanci ostro kritizirajo centralistični načrt. Odbor za izenačenje davkov je po dolgem času spet začel razpravljati o davčnem zakonu. V odboru je bil zakon sprejet. Pred skupščino še ne bo prišel tako kmalu. Radikali namreč hočejo, da pride ta zakon pred skupščino šele takrat, kadar se bo sestavila vlada vseh strank. Finančni odbor razpravlja o naši železniški upravi. Volitve v oblastne skupščine se bodo vršile 23. januarja 1927, kljub temu, da sta se voditelja dveh velikih strank Stjepan Radič in Svetozar Pri-bičevič upirala in izjavila proti. Vo-livni boj se je že pričel. Stranke postavljajo kandidate in delajo kompromise med seboj. Tako bodo v Bosni radičevci in muslimani nastopili skupaj proti radikalom. Vse stranke so že objavile svoje volivne programe. Načelnik Slovenske ljudske stranke g. dr. Anton Korošec je v votivnem programu postavil naše zahteve po zedinjeni Sloveniji. Našemu ljudstvu moramo dati, kar se mu v okviru sedanjih okrnjenih samouprav more dati. Borili se pa bomo še za večjo samoupravo. Volitve naj zago- tovijo slovenskemu narodu v tej drža- vi nemoten obstoj in razvoj. Slovenija naj postane za naše brate izven meja privlačna sila za končno združenje. Drugod. V Albaniji je izbruhnila vstaja. Bilo je par spopadov. Ker pa vstaši nimajo ne hrane ne municije, so jih redne vladne čete kmalu razgnale. — Rudarska stavka na Angleškem se bliža svojemu koncu. Posamezna rudarska okrožja že sklepajo pogodbe s svojimi delodajalci. — Slovaška ljudska stranka bi imela vstopiti v vlado, pa so se pogajanja zopet razbila, po par dnevih pa so se zopet obnovila. Češkoslovaški parlament razpravlja sedaj o proračunu. — Medtem, ko se je romunska kraljica nahajala v Ameriki, je zbolel romunski kralj Ferdinand. Govorilo se je, da je kralj umrl. Ker pa bi moglo priti vsled takšnih vesti v Rumuniji radi prestolonasledstva dio zapletljaja, zato baje vest o kraljevi smrti skrivajo, dokler se ne bi kraljica vrnila, ki bi prevzela regentstvo. Boj za prestolo-nasledstvo se je že pričel. Zanj se borijo kraljica Marija, princ Karol, prinoezinja Ileana in morda še kdo. — V pondeljek so se raznesle vesti, da je bil v nedeljo izvršen na Mussolinija peti atentat. Ker pa Italija to odtočno zanikava, ni bilo mogoče dognati, kaj je na tem resnice. Fašisti so zaznamovali kot talce celo vrsto uglednih opozichraalnih politikov, katere bi v slučaju Mussolinije smrti ubili. Prošle dni se je precejšen del od njih preselit v Ziirich, kjer so takoj ustanovili centralo za protifašistično gibanje. — Francoski parlament razpravlja o proračunu. Ker preživljajo francoske-finance še vedno težke dneve, je debata zelo burna. Vlada razpolaga s 355 glasovi proti 210 glasovom opozicije. — Volivni boj na Madjarskem potek« razmeroma mimo. Vrše se številna zborovanja, na katerih zahteva opozicija tajno glasovanje. — Med Italijo in Francijo so odnošaji precej napeti. Italija, kakor Francija, pošiljata na mejo vojaštvio.. Francija se resnega italijanskega napada ne boji, vendar pa posveča dogodkom na meji veliko pozornost. Anglija hoče napetost med obema državama omiliti. — V Mehiki se vrši velikanski boj za petrolejska ozemlja. Lastniki — državljani Združenih držav, zahtevajo preko svoje vlade, da se ne smejo njihove pravice in dovoljenja, ki veljajo za petdeset let nič spreminjati. Lastniki mislijo s svojimi zahtevami tako resno, dia se v svojih podjetjih v Mehiki oborožujejo z bombami in strojnimi puškami, da bi se tako varovali proti nasilni razlastitvi. Duševno razpoloženje katoliških delavcev v Nemčiji. V času od 16. do 18. sept. 1926 je bilo v Antwerpnu zborovanje mednarodne zveze katoliških društev. Zborovanj so se udeležili zastopniki kat. del. društev iz vseh večjih držav iz Anglije, Nemčije Francije, Nizozemske, Belgije, Avstrije in Poljske. Nemčijo sta zastopala voditelja Ste-gerwald in državni poslanec Joos. Zadnji je naslikal v svojem referatu duševno razpoloženje nemškega kat. delavstva napram raznim problemom in strankam. Referat je obstojal iz več pododdelkov. Izvajanja poslanca Jioosa so vsled tega zanimiva, ker jih je sestavil popolnoma objektivno na temelju poročil posameznih organizacij. I. Stališče kat. delavcev napram delodajalcem. Vsa ta poročila se v principu ujemajo, da je razmerje do delodajavcev tuje, nezaupljivo, odklonilno, napeto, sovražno. Najmilejši izraz je: »Mrzla nevtralnost.« Podjetniki nimajo niti duše, niti srca. Je pa razmerje med podjetniki in obrtniki, ki sami vodijo podjetje veliko milejše, kakor med podjetji, ki nimajo osebnega značaja in jih vodijo nameščenci — »strokovnjaki«. Če vodi podjetnik podjetje sam, se nasprotja veliko lažje izravnavajo in če je podjetnik uvidljiv in človekoljuben (human), nastane med njim in delavstvom celo prisrčno razmerje. Drugače je pri podjetjih, ki jih vodijo razni upravni odbori. Delavci vedo, da je ravnatelj v takih podjetjih le izvrševatelj volje centrale, vedo, da odločuje on. Centrala pa zopet nim« osebnega stika z delavstvom, marveč premotriva podjetje le pod vidikom čim večjega dobička, brez ozira na eksistenčno možnost in zdravje delavstva. Večina katoliških podjetnikov zavzema isto stališče in gre v gospodarskem oziru celo preko morale. Redko se čuti razlika med katoliškim in brezverskim podjetnikom. Razmerje med njim in delavcem je urejeno k večjemu le po kolektivni pogodbi in nič več. H. Razredni boj. Katoliški delavec obsoja s pametjo, t. j. iz načelnosti razredno sovraštvo zoper posedujoče in gospodarsko dobro stoječe sloje. Toda čnv-stveno stoji v nasprotstvu s temi krogi. S posebnim zaničevanjem pa obsoja vojne, povojne in inflacijske diobičkarje. Pri starih posestnikih in meščanih katoliški delavec milejše sodi. V podeželskih industrijskih krogih je nasprotje med gospodarji in med starim delavstvom še manjše. Toda tudi ni brez trenja in trnja. Posebno grajo zasluži stališče mnogih članov posedujoče družbe, da je za posestvo dobrin na zemlji določen le majhen del človeštva in da nima ta posedujoči del nikakih obveznosti do neposedujočega dela. Jože Košnik: Krekova mladina in viničarski kongres. Mislil bi kdo, da spimo. Zunanje delo v vinogradih nas je zadrževalo, da nismo bili vsak čas na okopih, da nismo bili oznanjevalci Krekove oporoke. Toda pri našem zunanjem delu so bile naše misli z njim. Opazovali smo okolico in razpoloženje krog nas ter videli, kako gledajo nasprotniki v duhu grob sv. Miklavške in ljuto-> merske Krekove mladine. V pest smo se smejali 1 Pozni jesenski dnevi so, slana in mraz sta tu, vse hiti na gorko, a mi se pripravljamo, ker napočila je za nas spet zlata doba — čas dela in izobrazbe. Pozne večerne ure, ko se razlega z gričev ohripelo petje ponočnjakov, to so naše ure. Iz naših prostorov kipi življenje, slišiš petje, tamburanje, težke dramatične vaje, a še kujemo in snujemo. Ali naj omahujemo? Ah kaj šel Saj si nam ti kongres kot jutranja zarja, kot pričakovanje nekaj velikega, doslej nedosegljivega! Ob tebi se nam upirajo pogledi preko Haloz, Ptuja proti Mariboru. In mi smo poklicani* da tukaj delamo. Kak ponos za nas, da te raztepene, k tlom pritisnjene mase dvig- nemo k luži. Ali ni to častno za nas? Da — zaničevani, razcefrani viničarski fant, dekle, sta poklicat«, da pro-hujata slovenski viničarski stan. Kdo, viničarski fant, dekle, ti je dal zanosa, poleta, navdušenja, moči za veliko bodočnost? Kongres! Duh našega očeta Kreka je to, ki plava nad nami, daje nam misli, novih načrtov in nas dviga iz vsakdanjosti. A ti, ki tam pod lipioo zasmehljivo govoriš o naši bodočnosti, kmalu boš spoznal, da si se motil, ker boš videl borce s pečatom dr. Krekovim na želu in poslane v boj oci I. kongresa, šlo nam bo v kri in mozeg, zmagovali bomo v slogi, v slogi se krepili, živeli naše življenje! Da, I. kongres je dan vstajenja naše Krekove mladine k delu izobrazbe delovnih teptanih mas — dan manifestacije — dan preporoda i* prebujenja — naša Velika noč, vstajenje krščanskega socializma v viničarskem ljudstvu. Jugoslovanska strokovna zveza. Mariborsko okrožje. V četrtek, dne 25. t. m. se je vršilo zborovanje okrožja Jug. strokovne zveze'v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo lepo število članov in članic, ki so poaomo sledili temperamentnemu govoru tov. Fr. žužka iz Ljubljane. Njegova stvarna izvajanja so nas zanimala tem bolj, ker je poročal o stvareh, ki so bila marsikateremu Še neznana. Razložil nam je ustroj Jugoslovanske strokovne zveze, njeno delo, boje in uspehe za pravice delavstva pred in po Vojni s posebnim ozirom na ustanovitelja in našega prvega voditelja dr. Kreka. Poročal je dalje o razvoju JSZ na Kranjskem in Štajerskem ter povdarjal, da je med nami premalo stiikov. Treba bo več centralizacije, več skupnega dela* Pojasnil nam je tudi razmerje JSZ na-pram drugim strokovnim organizacijam, zlasti z ozirom na nekatere pro-gramatične točke. Govornik je govoril le o bodočih nalogah in ciljih naše delavske organizacije, ki jih bo mogoče izvesti le s pomočjo močile strokovne organizacije, katero bo tvorilo zavedno, neustrašeno in izobraženo članstvo. Napačno je mnenje, da bodo rešili sodobni težki položaj delavstva voditelji sami. če ne bodo stale za njimi strumno organizirane delavske vrste, ne bodo ničesar dosegli, kajti voditelji gredo, organizacija pa ostane. Končno je pojasnil važnost neodvisnega glasila »Pravice« za delavstvo, ki je na list premalo naročeno. Žal, da nam vsled obšimosti referata ni mogel podrobno poročati o delu DZ. — Po zborovanju so ostali odborniki in zaupniki še dalje Časa v razgovoru s tov. Žužkom o internih zadevah okrožja JSZ in Prometne zveze. Burno odobravanje izvajanj govornika je znak, da bomo šla z veseljem po začrtani poti na delo za naŽe delavstvo in v boj za krščahski socializem. Miklavžev večer. Mariborsko okrožje JSZ bo priredilo letos Miklavžev večer z namenom, da obdari otroke najrevnejših članov. Prireditev Se bo vršila v nedeljo 5. t. m. ob 2 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske ban* ke. IZgleda, da bo prireditev lepo uspela in bomo lahko s praktičnimi darili obdarili večje število naših malčkov. Starši, ki žele napraviti svojim otrokom veselje, prinesite že pripravljena darila vsaj do nedelje opoldne ob navadnih uradnih urah v pi- sarno JSZ na AleksandTovo cesto 6-1. (Zadr. gosp. banka.) Prireditev bo vstopnine prosta. Obenem se priporočamo vsem prijateljem mladine za številno udeležbo. — Načelstvo. Zveza papirniškega delavstva. Vprašanje delovnega reda. Delavstvo V papirnicah Vevčje, Goričane ln Medvode stoji v boju z vodstvom istih, ker je vodstvo te delniške družbe hotelo upeljati delovni red brez sodelovanja delavstva. V od vodstva predloženem delovnem redu so pa namreč zares tudi taka določila, ki uničujejo dobrote, ki si jih je bilo delavstvo pridobilo v trdem boju po kolektivnih pogodbah. Delavstvo ni v obče proti upeljavi delovnega reda, nasprotno: veselo ga je. Toda delovni red mora biti pravičen in seveda narejen sporazumno med njim in med podjetjem. Samoobsebi je umevno, aa je delavstvo odklonilo ta, samo od družbe narejen delovni red ter da je vsled tega predložilo svojega. Ker je vodstvo odklonilo vsaka tozadevna pogajanja z delavstvom, odnosno z njegovo zakonito organizacijo, je odstopila »Jugosl. strok, zveza«, ^odnosno > Zveza papirniškega delavstva« celo zadevo »Delavski zbornici Za Slovenijo«, katera je obvestila o tem »Inšpekcijo dela« ter jo pozvala, da razpiše tozadevno razpravo. Kakor kaže, se bo vršila ta, razprava v najkrajšem fcftsu. Toliko stvarna o tej zadevi. V ostalem pa je potrebno, da delavci in delavke delniške družbe »Združenih papirnic Vevce-GoriČane-Medvode« nastopa-' jo danes v svojih zahtevah bolj enotno kot kdaj prej. Strokovna zveza rudarjev. Centrala radarjev. Opozarjamo na tokrožnico o zadevi Volitev delavskih zaupnikov, ki ge bodo vršile 12. decembra. V vseh rudarskih revirjih naj naši rudarji brezpogojno nastopijo z lastnimi listami. Nadaljna navodila prejmete od rudarske centrale. Zabukovica. V Zabukovici je bilo 15; novembra odpuščenih 3i rudarjev. Vpokojenih je bilo 10. Naša skupina rudarjev je toaadevnia intervenirala pri gen. direkciji. Daije ie zahteval g. poslanec od min. za rude in šume tozadevno preiskavo. —* V nedeljo, dne 5. decembra ob 8 zjutraj se vrši v gostilni g. Martina Gomilšek občni zbor Delavske zveze. Dnevni red: po- Flisek Vfiktor: Viničar Dore. Pri čamrovih je žalostno, na vasi kipi, povsod je vznemirjenje. Na voj* no gredo. Daleč je Galioija. Tam kopljejo grobove ženinom in možem. Smrt se je sklonila nizko in čaka žetve... čamer se poslavlja. Od poroke v smrt... široko je njegovo polje. Na Čamrovih njivah se nareže največ brazd. Kdo bi mu preštel trs j e v goricah! Njegovo vino slovi od Trbovelj do Zagreba. Mlada žena mu sloni na prsih iti joka. Viničar Dore priganja in ju odriva narazen. Zunaj je smeh, harmo* nika in težke skrbi. »Skrbi Dore, dobro gospodari,« ukazuje gospodar. »Iz viničarije se preseli v hišo in pri moji mizi jej dokler se ne vrnem. Z Bogom ženal« Obljublja Dore Irt pokriva bol. Magdalena se opoteka. Gredo. Tihota je v vaši, tihota v srcih .., Na čararovini gospodari Dore. On zna. Vse mu zaupa Magdalena, ži- vino prodaja bolje nego Gabrijel in za vino iztrži težke denarje. Kako ne bi! Delo ga je fodilO, delo učilo in deio razorald. Petdeset let že služi Ča-merjevim za trd kruh, da ga reže sVojim. Viničar je revež. Bolj pogosto ima v očeh solze nego na dlani kruh. Po celjskih cestah korakajo rezervisti. Težki so koraki, težki teleč-njaki... Sopejo, pozdravljajo, od-zdravljajo... V Mesto vozijo ranjence. Blatni so v okrvavljenih oblekah. Do kolen so se pogrezali v pusto močvar, prečull dolge noči in gledali, kako so jim uirtirali prijatelji. Mladi ČaMer ima srečo, ker razmetava denar.* Kmeok< bogataš plačuje, da se reši. Na široko razsipa, da se spogledujejo doma. Vse pije okoli njega. Podkupovanje stane. Gabrijel ne gre na fronto. Vtaknejo ga v pisarno. Vojska gloje narod, požira kmečke korenine in revne delavce, čamer reže 'bel kruh, prireZuje gnjat in pije, zaliva... Tri zvezde ima že in dolgo sabljo, oblast.,. Kadar je na dopustu, širokousti, da bodo zmogli Laha in gonili RUse v samo Sibirijo. Vse ve. ročtlo odbora, volitev odbor.:, slučajnosti. Dolžnost vsakegia z 'vednega delavca je, da se udeleži občnega •bora. Zveza tovarniškega delavstva. Iz tajništva. Prvi splošni strokovni kongres tovarniškega jlavstva v Tržiču je soglasno nekaj važ- nih sklepov in sicer, da se mora delavstvo zavedati, da bo organizacija samo tedaj uspešno vršila svoje naloge, če bo delavstvo isto vsestransko zadostno podpiralo in stalo trdno lob njeni strani. Dalje, da m o r a biti vsak član kršč. socialistične organizacije naročnik svojega stanovskega glasila »Pravice«. Ni že zadosti, če so sklepi storjeni, zadosti bo šele takrat, ko bodo sklepi tudi dejansko izvršeni. Za nami je že precej dni po kongresu; vprašajmo se, koliko s mio v tem času zadostili sklepom tržiškega kongresa? Ljutomer. Sestanek tovarniških delavcev se bo vršil dne 5. decembra po rani sv. maši v prostorih g. Stros-serja v Ljutomeru. Poročal bo centr. tajnik SZV. Na naslov g. inšpektorja dela v Ljubljani. Slišali smo, zato Vias vprašamo g. inšpektor ali Vam je znano, da se pri g. Martinčiču na Rimski cesti št. 14 v Ljubljani, dela že celo leto dnevno 10 ur in ob sobotah 7 ur. Niti za nadurno, niti za nedeljsko delo pa ne pla6a g. Martinčič zakonitih 50 odstotkov doplačila. Vajence se tukaj še posebej izrablja. Ko je pred nekaj tedni prosil neki delavec za višjo plačo, se ga je opsovalo s komunistom, čeprav komunist nikoli ni bil in se ga je odpustilo. Vprašamo Vas g. Inšpektor, kdaj je delavstvo pri g. Martinčiču pristalo v smislu zakona na nadurna delo in ali ste Vi nadurno delo dovolili? Končno, kaj hočete ukreniti, da bo g. Martinčič plačal delavstvu 50 odstotno doplačilo v ha-prej in Za storjene ure za nazaj? Viničarji. Skupina Ljutomer. Dne 21. nov. smo imeli tombolo, katera se je lepo obnesla. Zahvaljujemo se tem potom vsem našim prijateljem in dobrotnikom, kateri so priskočili z darovi nam na pomoč. Izredna dolžnost nas veže, da se prav prisrčno zahvalimo našemu dobrotniku jč. g. p. Pavru iz Gor. Radgone, kateri je daroval 200 dinarjev. — Dne 5. decembra se bo vršil zaupniški sestanek vseh zaupnikov SZV pri tov. Husjaku v Slam-njaku. Začetek točno ob 2 popoldne. Zaradi važnosti je udeležba obvezna za vse zaupnike. Skupina Sv. Miklavž je imela v nedeljo 21. nov. po rani maši članski sestanek, ki je nad vse lepo uspel. Tov. Rozman Peter nam je v čez eno uro trajajočem referatu orisal sedanji položaj viničarskega stanu, ter nam v svojem navdusevalnem govoru kazal organizacijo kot edino rešitev iz sedanjega položaja.Bodril je člane naj se vztrajne drže organizacije, ter se pomagajo boriti proti trem našim naj-hujŠim sovražnikom — kapitalizmu, materializmu in alkoholizmu. Ob koncu je predložil spored I. kongresa viničarjev ter apeliral na viničarje, naj se vsi do zadnjega udeleže kongresa, da bomo vsi manifestirali za naš stan ter kot en mož zahtevali svoje teptane pravice. Za njim je govoril tov. Mir o pomenu in namenu »Krekove mladine«, ki bodi nekdaj močna izobražena armada viničarskega delavstva. Naš pokret se siri preko Slovenskih goric toda primanjkuje nam delavcev, govornikov, dobrih vzgojiteljev. In te naj nam vzgoji Krekova mladina. Tov. Mir je apeliral na stariše naj pošiljajo fante in dekleta v Krekovo mladino, ki naj jim bo učilnica, izobraževalnica in vzgojevalnica. Po nato sledečem razgovoru je Rozman Martin predlagal, naj se taki sestanki vrše vsaj vsak mesec enkrat. Tovariši, tovarišice! Bogato je naše polje, kjer naj orjemo brazde izobrazbe, da bijemo borbo za teptane naše pravice. 40.000 družin gleda na nas. Zato: Na delo! Naš I. kongres nam bo dal pobude, dal nam bo moči, zato ne omahujemo, v nas je borbenost, klevetam se smehljamo ter jih pomilujemo, ker vemo, da bo pravica zmagala in kmalu ne bo več moči, ki bi premagala naš pokret, imamo prepričanje, da bo po naših grobovih stopal silnejši red, ki ga bo vzgojila naša rezervna organi-' zacija — Krekova mladina. Zavrč (Haloze). ^V nedeljo, dne 28. novembra, se je po rani Sv. maši vršil v prostorih pH mežnarijl sestanek viničarjev. Poročal je o potrebi viničarske organizacije tajnik vini1 čarske zveze tov. Rozman. Sestanek je bil krasno obiskan. Govor je na navzoče tako vplival, da sO takoj pristopili vsi možje v organizacijo, katere skupina se bo ustanovila V krat* kem na Zavrču. Naročilo se je takoj sedem viničarjev na Pravico. V kongresni fond So darovali 34 Din. Izvolil se je pripravljalni odbor, kateri bo vodil pripravljalno delo od ustanovitve skupine. Tudi haloški viničar je izpregledal. Zato tovariši na plan 1 Vsak naj prime v svojem kraju, pa bomo imeli takoj neorganizirane mase skupaj. Prijateljski večer se bo vršil dne 7. decembra po delegatskem zborovanju v dvorani g. Strasserja. Zadetek ob 5 popoldne in traja do d zVečer. Na sporedu so tamburaške in pevske točke. Vstopnine prosto! Prijatelji vljudno vabljeni. Koncert s srečolovom se bo pričel dne 8. decembra ob 2 popoldne v dvorani g. Strosserja, Krasni dobitki, srečka stane i Din. Vstopnine prosto. Ob 6 zvečer zaključek; Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na kongresu. Vožne karte pustite žigosati na vstopni postaji. Karte si v Ljutomeru pridržite, ker veljajo skupno z izkaznico za prosto vožnjo nazaj. čitajte »pravico«! Stari Dore se vblja. Kaj bi čam-i*oVi bfež njega! Kar dela, dela modro. Prepira se s cesarskimi komisarji, ki hočejo živino, sena in bi bili radi gospodarji čez grunt. Kadar ga doleti, da bi moral oddati živino, hodi po pisarnah, prosi in kaže ne* obdelane njive. Ne odheha prej, dokler ne popuste. Magdalena ve, kaj je Dore za grunt. Kamor siplje on zrnja, Be poveša klasje ... In družina ga ima rada. V hlevu je snaga, na dvorišču ni smetja, ker nočejo, da bi se spodtikal Dore. Vsa tista težavna leta ni bilo pf i Čamrovih stradeža. Še drugim sO delili»<. Prišel je konec Stiske. Oddahnili so se milijoni iii obrisali krvave roke... Dore prepušča oblast, čamer slači vojaško suknjo iti odlaga Sabljo. Kapo je zamenjal s širokokrdjnikoirt. Spet stopa za voli, bobna po sodih in posluša kipenje vina. Rad pokuša pijačo in nerad odstavlja kozarec. Dolgčas mu je. Od^nedeljske maše prihaja pozno, od Večernic komaj ponoči. Vidi Dore, čudi Se žena. Kdo bi žalil gospodarja! Ozimina se ni vsejala in v vinogradu se dela kvara. V jeseni ie zaostajal davek. ;Dore svari. Gabrijel ne sliši. Čamru se smeje sreča. Njennu zaupa vsak: Po Savinji plavajo njegovi splavi in pristajajo v Belgradu. Krepki splavarji nalagajo debele trar me in nalagajo deske v visoke sklade. Ko razmotajo vrvi se vračajo. V Zemunu pijejo banatčana in dražijo Srbijanke. Gabrijel ni natatičen. Lahko se mu vžame kaj s kUpd irt proda ;; čamer je gospod. Ošabno hodi po Terazijah in se gosti z navihanimi židi. Dore tfpi, žena trpi, domačija trpi. starec joka, ker vidi, da sie žanemarja. Trudi se, da ima zabr# kle roke, vendbr rte žtrtore sam. brijel ga odriva, zato propgda... Čamer sloVi. Brati se z gospodo in plačuje zanjo. Pri volitvah nalovi pijanih duš, da ga volijo za iiiphtti-Zdaj je ob pamet. Kupj si aVtdiftObil-Vozi se v Gornji grad, kupUjg dove, seka, para in prodaja ... (Konec sledi.) Zveza tobačnega delavstva. I* tobačne tovarne. V ponedeljek, t. m. se je vršila skupna seja obeh odborov organizacij tob. delavstva v Ljubljani. Sklenilo se je, da bodeta v bodoče oba odbora v stalnem stiku in se shajala po potrebi na skupne seje. To je edino pravilna pot, po kateri naj bi hodile tudi ostale organizacije drugod. Napravil se je sklep, poslati ponovno spomenico »Upravi monopolov^ v Belgrad, da se plače in pokojnine takoj pravično urede s pravilnikom. »Direkciji drž. železnic« se je poslala prošnja, da se nov vozni red preuredi tako, da se bo tobačno delavstvo z gorenjskih krajev lahko Posluževalo vlakov. Tudi oblastnemu inšpektoratu v Zagrebu je bila odposlana spomenica v nekaterih manjših Zadevah. Na seji se je sklenilo več važnih sklepov v interesu delavstva, katere hočeta obe organizaciji tob. delavstva izvršiti. Tedenske novice. Jubilej- Znani slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner je praznoval v nedeljo 75 letnico, svojega rojstva. Cerkveni pevski zbor, katerega^ je Ustvaril z malenkostnimi sredstvi in ga povzdignil do najboljšega zbora v Sloveniji, mu je priredil prisrčen ofooško udani večer. Tudi mi se pridružujemo njegovim častilcem ter kličemo naj ohrani Bog vnetega sina »lovenske matere še mnogo let! Železni most pri Tacnu čez Savo, ki sloni na močnih betonskih stebrih in je navidezno močan tako, da bi nihče ne mislil, da mu more voda škodovati je na vižmarski strani začel pokati in se je ogrodje lahko Ognilo. Izvedenci so sicer ugotovili, da mostu ne preti posredna nevarnost, vendar pa je treba največje fcfctfeznosti. Dosedaj Je most nagnjen kakih 20 cm. Voda še izpodjeda temelje. Upati pa je, da se bo dalo * fttost rešiti, treba je samo razstreliti '•ekaj skal, da se tok SaVe pravilno '»smeri. Z delom se prične že ^rihod-4ji ponedeljek. 'Miklavž darila že kupuje, da pridno deco obdaruje. Da tudi Vam prinese kaj, naročil naš je »BUDHHA« čaj! Posledica razbitih splavov. Zadnja Povodenj' ha Dravi jje razbila štiri velike splave in s tein raznesla okoli ^ vagonov lesa, katerega so kmetje nižje ob Dravi lovili. Največ lesa pa si prisvojili kmetje okrog Čakovca ni Varaždina. Za celo zadevo šo se sačeli zanimati orožniki in poizvedovati za imena teh kmetov. Dobili so Wi 42 in vse utaknili pod ključ. Tako 1816 bo nadaljevala afera teh splavov Pri sodišču, dasiraVno je lastnik tega ‘®sa že davno naredil križ čez les. Blaftedonske razmere. V okolici Bistrice ge je organizirala večja Po-{^Urska tolpa ter oplenila že več g da je prišla pod kolesa deStla 2***, katero rtiu jfe popolnoma odremo. Plfepeljali so težko ranjenega v "^biišnleo. w Utbhila v *kotlU ea kuhanje žga- V Omišlju je Ivana Oblak utopih V 721 "kuhanje žganja. Hoti, ^ lfe 'z žganjem Zdraviti revma- Pa jo je tako omamilo, da je la v kotel in utonila. Smrtna nesreča treh otrok. Pri neki tovarni v Skoplju je bilo k zidu prislonjeno težko kolo. Okrog tega kolesa so se igrali in plezali nanj trije otroci v starosti 8—12 let Da bi kolo zdrknilo nižje, so dečki izkopali poleg kolesa jamo. Nenadoma pa se je kolo prevrnilo in pokopalo pod seboj ve tri dečke in popolnoma zmečkalo. Šibenik za odpravo stanovanjske mizerije. šibeniška mestna občina namerava najeti večje posojilo za zgradbo malih, cenenih stanovanj. Najdeno truplo. 22. novembra so našli pod steno visoke skale na Ur-šulski gori ponesrečenega in od 14. junija t. 1. pogrešanega Antona Pogo-revčnika, učenca meščanske šole v Slovenjgradcu. Truplo je že popoln noma razpadlo in so ostale samo še kosti, ki so ležale okrog raztresene, po čevljih in nekaj obleke so ponesrečenca spoznali. Žrtev alkohola. V okolici Motnika so 22. novembra delavci sekali les. Med delom so si delavci oskrbeli dva litra žganja in ga v malih presledkih vsega popili. Pri popivanju se je posebno žuril 20 letni Janez Drolc in se žganja toliko napil, da mu je postalo slabo in ni mogel z drugimi tovariši domov. Drugi dan so ga na istem mestu našli mrtvega. Društvo dipl. babic naznanja svojim članicam, da je dne 29. novembra zjutraj preminul naš dolgoletni profesor dr. Alfred Valenta pl. March-thum. Bil je delaven in do skrajnosti dober svojim trpečim porodnicam, nežen napram revnim nedolžnim novorojenčkom. 'Pomagal je vsakomur in v vsaki stiski, kolikor je mogel. Marsikatera babica se ga gotovo še spominja s kako požrtvovalnostjo je pomagal ubogim materam. A prišla je tudi zanj usodna ura. Ločen od svojega napornega delovanja je pričel hirati ter nenadoma zapustil to solzno dolino. Bodimo hvaležni njemu, od katerega smo prejele toliko koristnih naukov in se ga spominjajmo v molitvi. — Društvo prOsS vse Članice, da ttemudoma naznanijo vse mazaČke, in srcefc: ime maaaČkfc* ime porodnice, dan poroda in kje se ie isti vršil. Na delo, ako hočete, da kaj dosežemo. Odbor deluje nepre^ nehoma, a morate ham pomagati, če hočete, da Vam me pomagamo. — Odbor. »Mladi junak«. Zabavni in potrČni list za mladino. Dobijo se še vse izišle številke. Uredništvo in uprava na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani. Vsebini četrte številke za december: Kaj bomo delali v deceffl-hru? — Albin Čebular: Biseri (nadaljevanje). — Albin Čebular: Polžek in pikapciončica (nadaljevanje). Albin Čebular: Slutnje. — Mirko Kuhčič: Jaka, zakaj si bil taki (Pesem.) — Theofontes: Delo hudobnega Furiobide (nadaljevanje). — Limbarski: Najlepša noč (pesem). — Albin Čebular: Mladi junak (pesem). — Delo malih. — Zbrana zrnca. — Po svetu. — Tebi pot. — 'Ust Je opremljen z lepim barvanimi sličicami, in ga našim družinam za njih deco toplo priporočamo. Krekova mladina. SOCIALNA PREDAVANJA. Ta teden so začela socialna predavanja po vseh podružnicah. Predavanja so Obsežena v sledečih točkah: 1. Beda in brezpravnost delavstva. 2. Kdo je temu kriv. 3. Delavska samopomoč (Del. zbornica, konzumi itd.). 4. Delavska organizacija (strokovna, politična In kulturna). 5. Delavstvo in katolicizem. 6. Delavski tisk. Praktično delo. — Vsem podružnicam smo že v več okrožnicah /razložil namen tn pomen predavanj. * Treba šarilo se dobre organizacije •predavanj od strani podružnic samih, na kar vse opozarjamo. Tovariši, naša sveta dolžnost je, da se ‘predavanj udeležujemo in tudi sodelujemo. — Podružnice opozarjamo na zadnjo okrožnico, katero dobro preglejte in vse potrebno ukrenite. — Ta teden so predavanja v Celju, Preski, Zalogu, na Viču in Jesenicah. Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane Schicht-ovo milo znamke „Delen.“ Kajti nič no svetu nas ne more napotiti, da poslablamo naše najboljše, kakovost našega mila. Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo .dobro milo" temveč nam je na tem, da proizvajamo najboljše milo! Krekova mladina Ljubljana bo priredila v nedeljo ob 7 zvečer Miklavžev večer za člane I. de4. konzumnega društva in njih rodbine ter člane in prijatelje »Krekove mladine«. Pridite Krekova mladina Jesenice. V nedeljo, 5. decembra, se bo vršil ob pol 10 dopoldne ustanovni občni zbor naše podružnice z dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora preglednikov In razsodišča. 3. Slučajnosti. Po občnem zboru se bo vršilo predavanje, kjer bo govoril dr. Josip Puntar iz Ljub* Ijane. Vse naše tovariše vabimo, da se občnega zbora udeleže. Krekova mladina Preska-Gori-čane. V nedeljo, dne 5. decemfbra ob 3. uri popoldne bo priredila naša podružnica v Društvenem donra v Preski Miklavžev večer. Darila se bodo sprejemate v soboto zvečejr in nedeljo dopoldne v Društvenem domu v Preski. Vabimo vse prijatelje naše delavske mladine, posebno stariše, da -se v obilnem številu udeleže. — Odbor. Krekova mladina Zalog. V nedeljo 28. ip. m. se je vršil občni zbor naše podružnice. Občni zbor je radi odsotnosti tov. Pogaonlika otvoril tov. Ivan Pangeršič in povedal, kako je buk> in ka(ko bi moralo biti. Revizorji fio poročali, da je vse v redu, na kar so se -vršile volitve novega odbora, 'kjer so 'biti izvoljeni: Sevšek A., Stele Fr., Klešnik, Debeljak, Sevšek S., Pangeršič Iv. (ml.). Preglednika: Rupret Št., Pogačnik S. Razsodišče: Panger- I. delavsko konsumno društvo., Občni zbor I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani »e bo vršil v nedeljo 12. decembra na Kongresnem trgu 2. Občnega zbortl se ufldleŽfe na zadnjih 'rednih člaiteklh Zborovanjih — skUpsČinah izvoljetil delegati. Po občnem zboru se bodo vršile skupščine po posameznih 'prodajalnah oziroma skupinah. Zadruga ima danes 28 poslovalnic, ki so združene v 21 skupin. Poslovalnice enega kraja oz. okoliša tvorijo eno skupino. Skupno število članov znaša 9064, 'čisti promet nad 19 milj. Din. Vpla- čani deleži znašajo nad 250.000 Dia, rezervni zaklad, ki je last zadruge 590.924 Din, deležna rezerva, ki je last posameznih članov pa 725.634 dinarjev, hranilne vloge članov 437 tisoč 228 Din, kavcije uslužbencev pa 312.899 Din. Cisti dobiček poslov, leta 1925-26 znaša 127.531.83 Din. Člani držite se svojega ognjišča, pridobivajte novih Članov — odjemalcev. Dopisi. Ljubljana. Bivše ljubljansko ge-rentstvo za delavoa ni imelo potrebnega socialnega čuta. V prvi vrsti moramo reči, da so podpirali le lenu-harsltvo onih, ki so trobili v njihov rog. Sprejemali so delavstvo in nnad-ništvo brez kvalifikacije, samo da je bilo »njihovo«. Dta navedemo slučaj: 50 letni stražnik ni mogel opravljati službo hi je bil radi bolezni upokojen. Takoj, ko je stopil v pokoj, pa je bil sprejet na magistratu kot paznik, kjer je Še danes. Ima penzijo in še plačo od mestne dbčine, preko 560 Din na teden, samo vsled tega, ker je demokrat. Njegovo deflo 'bi mogel opnav-ljati tudi delavec, ki je že bolj slab za težka dela, in ki je pustil svoje ■moči občini. Ce je dotičnik socialno čuteč človek, maj pusti, dia ibo ta ipesel opravljal tak, ki nima sLužbe :in ki ima 0, te imam dosti.« Letalčeva baharija. »To vam rečem, še par sto metrov višje bi zletel, pa bi vam bil lahko prinesel hipno fotografijo svetega Petra.< Dobro je povedal. Profesor fizike pokliče dijaka in mu reče: »Povejte mi kaj o raztegljivosti teles. No, kaj je treba storiti, da se telo raztegne?* Dijak pomišlja, nato pa odgovori: »Napihniti ga je treba,« ■ Upravičena jeza. Zdravnik: »Človek bi kar zbolel od jeze, ker bo ljudje tako zdravi.« Posekal ga je. France in Nace stojita pred zvonikom domače župne cerkve. Kar naenkrat vpraša France Naceta: »Ali vidiš na vrhu zvonika miško?« Ta pa mu odgovori: »Nak, ampak slišim, kako škrta.« Vrednost denarja. Vrednost denarja: za 1 dolar dobiš 56.60 Din; za 100 frankov 212.50 Din; za 100 lir 241 Din; za 100 avstrij-slkih šilingov 800 Din; za 100 češkiJi kron 168 Din; za 100 nemških mark 1348 Din. Pierre L’ Ermite: lena z zaprtimi oiml. Iz francoščine prevedel L. S. Ubogih 23 fr. 75 c.!.... Čedalje bolj premišljuje. Bila je v očitni zadregi. Treba ji je kaj za življenje... in sicer takoj. Tedaj Rozalina vstane in gre ... Proti pol sedmim zvečer stopa znova po stopnicah pri Sv. Frančišku Šaleškem, da pogleda n« Zdaj ji ne preostaja več kot vsota, s katero naj slepo srečo, ali je gospod župnik še tamkaj. svoi Hnrt''xr lirvfolii u? i*i • Rozalina je kupila pri njem malo gnjati in vzela iz svoje torbice kos kruha; sedla je ondi na klop in začela jesti ob misli, da kosi prvič v svojem življenju kar tako na uličnem pločniku. Nedaleč je postajal mestni stražnik. Ta preprosta, a čedno oblečena mladenka je očividno vzbudila njegovo pozornost; motril jo je brez obzirnosti kot redar, ki vrši svojo službo in hoče vedeti, koga sreča v odseku ogradnice, ki je poverjena njegovemu nadzorovanju. Nato se je pojavil človek s črnimi, bleščeče uglajenimi lasmi in v obleki »kaki« barve ter zibajoč se sedel poleg nje. Klop je bila javna: prišlec se je posluževal svoje pravice. Rozalina se ga je kar ustrašila, to pa tem bolj, ker jo je neznanec od pete do glave motril z osvajalnim nasmehom, očitno z željo, začeti pogovor: »Ali dobro tekne, gospodična...?« »—...« »A kaj pa s pijačo...? Manjka vam cvička...« »—...« »Vem v ulici tu zraven za vinsko klet, kjer dobite že takšno kapljico, da je kaj!« TSi je zaokrožil roko: »Ali mi hočete dovoliti, gospodična, da vam jo ponudim za pokušnjo...?« »—...« »O, zato še nimate nobene obveznosti!...« Nenadoma se Rozalini posveti. S sosedne ravne strehe so se že smejali zidarji, opazujoč začetek sovražnosti. Sunkovito se dvigne Rozalina ... stopa ... stopa... ne vedoč, kam gre, ker ne pozna Pariza. In se prej ne ustavi kot v Luksemburškem vrtu; njiene vznemirjene oči ugledajo zopet rodbine, otroke, ljudi, ki so njene vrste... klopi, kamor bo lahko seda, kot misli, ne da bi jo — vsaj ob tej uri ne — kdo kar tako ogovoril. Tu je zdaj pri Medičejskem vodnjaku. A komaj sedi eno minuto, že priteče stolarka ter zahteva od plača svoj zadnji dali v hotelu. Potem pa jo končno čaka — neizogibna ulica; a kaj pomeni ulica v Parizu za dekle njenih let, o tem se je vsaj površno1 pravkar sama prepričala. Torej?... TorejY..J. Rozalina dvigne oči pfroti nebu. Na stoletnih drevesih žvrgole in frfotajo ptice. Zanje je življenje enostavno, lahkos takšno kot ga je Bog uredil. Tukaj pa je stopilia v izumetničenost in zamotanost mesta, kjer mora človek vedno imeti denarnico v roki, če hoče sesti, jesti, leči, si ustanoviti ognjišče, vzgajati otroke. Mimo se sprehajajo mlade in lepe mamice, ljubki otročiči, dojilje s trakovi... Te matere imajo denar. Denar ni vse. Toda v izvestnih trenutkih življenja ga moraš imeti. Davi je imela na ponudbo pošten način, da pride do njega. Odbila ga je rezko, misleč, da se dobe zanjo tudi drugi prav tako pošteni načini za zaslužek. No, sedaj je pritisnjena ob zid ... Nima ničesar ..., ne vidi ničesar. In vse jo vodi zopet nazaj k tako nepričakovani ponudbi župnika pri sv. Frančišku Šaleškem. »Kako prav so imeli naši očetje v svojih starih pregovorih!... Studenec, ne bom jpil, tvoje v o d e !...« je vzkliknila. Zdaj pa je postajal ta studenec njena edina rešitev. ... Nič ne maraj,' moja uboga Rozalina !.. . Ti si nekdaj motrila življenje s prilično drugačnimi očmi!... Toda ti nisi prva... in ne boš zadnja, ki doživlja taka presenečenja... Nič ne mara j!... Ne glej življenja- V sanjah ... Življenje je kruta stvarnost. Ne daj se vplivati po lahkem dile-tantstvu tistih, ki bodo, sedeč v ozadju prijetnega salona z nogami v razkošnih copatah in v zavesti svojega imetja na tekočem računu v Franciji ali v inozemstvu, obsojali Rozalino de Cressy, ker je postala sobarica... Le-ti ne vedo, kaj pomenja, biti lačen. Ti pa si bil®1 pravkar lačna... in boš zopet lačna, še nocoj... Končno pa si ti kristjanka... Božji Sin je postal sam delavec... in prišel je na svet, da služi... Zakaj ne bi služila tudi ti? ... Daj, Rozalina, vstani in pojdi!. •. Če bi bil odšel? ... Strašno! Prav v tistem hipu zapira župnik vrata svoje pisarne in se pripravlja k odhodu. Kakor hitro ugleda mladenko, razume. Usoda! »Ste kaj našli?« , »Ne, gospod župnik, ničesar, prav ničesar nisem našla! A hotela sem pokazati dobro voljo in sem šla pogledat okoliš, kjer stanujejo vaši prijatelji... Grozno!... Ostudno!... Prebila se® tamkaj samo dve uri, pa sem prisostvovala presunljivim stvarem, ki mi bodo ostale za zmeraj v spominu...« Župnik je medtem zopet odprl vrata svojega urada. »Kar naprej, gospodična, bova udobneje g°~ vorila. Najprej vam moram povedati, da, čeprav so moji prijatelji kožarji in se njihova: tovarn8 nahaja res sredi mestnega okraja Mouffetard, j® njihova stanovanjska hiša v enem najlepših okrožij pariških, v Auteilu, prav ob robu Bulonjskega gozda. To je važna podrobnost, samo vi mi niste pustili easa, da bi vam jo bil povedal! Kakšefl odgovor mi prinašate? V Parizu se vedno roudi in obvestiti vas moram najprej, da sem bil drugi® klican k telefonu in sem govoril z gospo Hughe’ ženo mojega prijatelja. Ona je nestrpna..., mesto ne bo ostalo dolgo nezasedeno. Globoko obžaluješ želel bi tako zelo, da bi mogel dobiti več časa. • Rozalina de Cressy zapre na to oči kot človek) ki skoči v vodo in noče videti,-kaj ga čaka. »Sprejmem, gospod župnik,« reče počasi. »Za sobarico pri mojih prijateljih?« »Da, za sobarico.« Župnik ji proži roko: »Razumem vaše obotavljanje, pa vam čestitk k zmagi, ki ste jo pravkar izvojevali nad seboj. Sicer pa bo treba izvojevati še veliko drugi*1 Prva žrtev — težka ... pretežka . t. ampak P*f' hodna — kr jo bom takoj zahteval od vas, je, dj* žrtvujete svoje ime. Rozaline pl. Cressy ne morej0 in ne bodo mogli nikoli sprejeti za sobarico.« Mladenka se spusti ,v jok. Duhovnik jo prepusti nekaj hipov njeni upr8' vičeni bolesti. nje plačilo za stol. r.^l O S J SV01 DOM Sl ZIDA kdor je stalen odjemalec v poslovalnicah nafiega I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani! Nad 400.000 Din ali 1,600.000 kron seje izplačalo članom na 3% popustu (dividendi) v poslovnem letu 1925/26. Ker obstoji zadruga že nad 30 let, lahko vsak sam izračuni, koliko hi utegnili znašati v tej dobi članom napravljeni prihranki. Priglase novih članov sprejemajo vse naSe poslovalnice. i Za Jugoslovansko tiskarna: K. Če*. Izdajatelj: Dr. A. Gosar. Uradnik: Bratko 2**"’