Največji iloventki dnevnik v Združenih državah Ve|>a z* vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n I GLAS Listrslovenskihidelavcevv AmerikL I The largest Slovenian Daily m the United States. a Iswied every day except Sundays jjj and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA H7t Entered as Second Class Matter, September 21. 1993, at the ?ost Office at New York, N. I, trader Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHllIIft HTI NO. 146. — &TEV. 146. NEW YORK, MONDAY, JUNE 23, 1930. — PONDELJEK, 23. JUNIJA 1930. MUSSOLINI RINE OTONA N VOLUME XXXvm. — LETNIM XXXVK1L KI PRESTOL - ČEHOSLOVAŠKA TAJNA SLUŽBA JE PRIŠLA NA SLED OBŠIRNIM®! NAČRTOM BEN1TA MUSSOLINIJA Cehoslovaški ča&opi? je objavil iz zanesljivega vira točne informacije glede aktivnosti Italije, da spravi Habsburžana Otona na madžarski prestol. — Državni prevrat se ima završiti še to jesen. — Vtihotapljanje laških vojakov na Madžarsko. JOHN J. LEWIS I IZ NEW Y0RKA MORILEC SE JE ZAVLEKEL KONFERENCO Datum pogajanj glede plačilne lestvice š e n i določen. — Dva tisoč premogarjev zaštraj-kalo. WILKESBARRE. Pa., 22. junija. Po telefonskem pogovoru z Johnom J. Lewisom. ki še vedno igra precejšnjo vlogo v okrajih trdega premoga. je izjavil Thomas Kennedy, tajnik United M:ne Workers, da še ni določen datum konference med baroni in voditelji glede nove plačilne lestvice. SCRANTON, Pa.. 21. junija. — Uradniki United Mine Workers of America izjavljajo, da je zaštraj-kalo dvatisoč premogarjev Pittston Company v okrajema Lackawanna in Luzerne. Vsega skupaj je v teh dveh okrajih zaposlenih štirinajst tisoč unij-skih premogarjev. Št raj k ni avtoriziran od United Mine Workers. PRAGA, Cehoslovaška, 21. junija. — Ceho-»lovaški'dnevnik "Pravo Lidu", ki večkrat objavlja informacije, ki jih dobi cehoslovaška tajna služba, je objavil članek glede nameravanega državnega prevrata na Madžarskem. t ilj akcije, ki jo je baje započela Italija, je spraviti Habsburžana Otona na madžarski prest ol. Anglija in Nemčija sta baie in fo rrnirani o nameravanem puču. Namen cele akcije je, postaviti Francijo in članice Male antante pred zavrženo dejstvo. Oton bo zapustil Belgijo v spremstvu belgijskih nacionalističnih študentov. 1 o se bo zgodilo takoj, ko bo vtihotapi la Ital ija na Madžarsko petintrideset tisoč svojih vojakov in častnikov'. Italijanski vojaki že sedaj prihajajo na Madžarsko. Oblečeni so v civilne obleke in v njihovih potnih listih se glasi, da zapuščajo domovino po trgovskih opravkih. Častniki bodo nastanjeni po šolah in barakah, ~7 ~. . . _ ~ navadni vojaki pa po veleposestvih madžarskih le- vsivojaK Je vrgel preRo gitimistov. Za izvedbo državnega prevrata je bilo najeto posojilo v znesku dvajsetih milijonov dolarjev. Madžarski vojni minister Goemboes, ki je v direktni zvezi z italijanskimi fašisti, je izdal posebno tajno povelje, v katerem je pozv al vse neredne VO- ' re se nudi krasen razgled po vsej jaške skupine na Madžarskem, naj se podvržejo po-i ckallci- je blla včeraj torišče nebnemu akcijskemu odboru, v kati rem je zastopan madžarski generalni štab. "Pravo Lidu" zavrača govorice, da se bo Oton poročil / neko italijansko princeso. Najbrž bo vzel romunsko princeso, da bo omogoč'1 povratek Transilvanije. M ussolini bo baje zastavil ves svoj vpliv, da bo dobila Madžarska nazaj svoje stare meje. V MEXICO CITY JE POSLOVIL SESTNAJST UR Newyorski dnevnik je dobil značilno pismo, v katerem se poslavlja od Amerike dozdevni morilec, češ, da je dosegel svoj cilj. Polkovnik Fierro je zavr-šil polet brez vsake nesreče. — Načelnik mehiškega zračnega oddelka je v soboto zjutraj odletel z Roosevelt po-lja. Prcmogarji so zaštrajkali ker baroni niso hoteli primerno razdeliti dela. STRAŠEN ČIN BLAZNEŽA pečine ženo, štiri otroke, nato je pa še sam skočil v globino. — Baje n i mogel dobiti dela. MEXICO CITY, Mehika, 21. junija. — Po šestnajstih urah in 35 minutah je končal danes ob šestih polkovnik Roberto Fierro. načelnik mehiškega zračnega oddelka, svoj polot iz New Yorka v mehišk) glavno mesto na razdaljo več kot dva tisoč milj. Polkovnik Fierro je izvedel na Valbucna letalnem polju povsem gladko pristanje. čeprav so bila tla popolnoma razmočena od dežja ter so stale p vsod velike mlako. Prezrl veliko zračno brodovje. ki mu je hitelo nasproti. Komaj je pristal, ko so pričele tuliti sirene in p:ščalke. Še nikar poprej ni bil izvršen polet iz Nev Yorka v Mexico City brez pristanka. Dvakrat so že poskušali 1 vprizoriti tak polet. Prvikrat je skušal poleteti po isti p:ti polkovnik Carrarvza. drugi letalec je bil pa j polkovnik Sidar. Oba avijatika sta ' pa se smrtno ponesrečila. Polkovnika Fierro je spremljal ■ mehanik Arbuldo Cortes. Njegovo ■ letalo je bilo tipa Lockhead-Sirius, j s katerim je završil Lindbergh sv o- j je znamenite polete. Skoro za dva- I najst ur je prekosil Fierro rekord j Lindbcrgha za polet med Washing-| tonom ter mehiškim glavnim me- j i stom. Lindbergh je potreboval 27 ur in deset minut. Letalo so spotoma večkrat videli. Nekako ob tričetrt na štiri je preletel ameriško in mehiško mejo pri Brownsville Texas. PR0HIBICIJA NE USPEVA NA MADŽARSKEM POLITIČEN POLOŽAJ V EGIPTU Temperenčni konvent je1 Novi kabinet je suspen- V zadnjem času sta dva umora jako razburila newyorško prebivalstvo ter povzročila policiji čez glavo dela. V presledku par dni sta b:la u-smrčtna dva moška, ki sta se vozila s svojima spremljevalkama po samotnih cestah Long Islanda. Po vsakem umoru je poslal morilec newyorskemu dnevniku "Evening Journal" pismo v katerem je natančno opijal umor ter napovedal svoje nadaljne zločine. V predzadnjem pismu je rekel, da bo u-mor.l še trinajst oseb. predvčerajšnjim se je pa najbrž premislil ter sporočil, da je njegovo poslanstvo v Združenih državah končana. Pravi, da je bivši nemški častnik ter da je v službi neKc ruske organizacije toda ne komunistične. V Rusijo se vrnil z aeroplanom. češ, da je dobil nazaj vse pogrešane dokumente, in da mu je nekoliko žal, ker sta morala plačati dve esebi tatvino z življenjem. Policija domneva, da gre v tem slučaju za slaboumnega zločinca ali pa da je pisal pismo blaznež, ki sploh ni v nikaki zvezi z umori na L;ng Islandu. 500 INDIJCEV VLADARJI ■ SEVRAČAJO Romunskemu Karolu bosta sledila Oto in bivši bolgarski kralj Ferdinand. — Madžarska išče posojilo. PARIZ, Erancfcja. 21. junija. — Auguste Orjvain Je objavil v "Journal de Debat*' članek, v katerem •e bar* z nameravanim povratkom nadvojvode Otona na Madžarsko in povratkom bivšega aralja Ferdinanda na Bolgarsko. Prihxlnjt teden »e bodo sestali zastopniki Male antante ter se bavLU s Iremi važnimi problemi, namreč i Briandovim predlogom glede evropske Peleracije, povratkom prestolonaaednlka Karola na Romunsko ter š atalukVm ki naj ga »avzamejj napram nori ameriiki tarifni potrta vi ter s tem postal polnoleten. Med nji mi je najbolj vpliven grof Apponyi, ki je sestavil že natančne načrte za njegov povratek. Podpira ga tudi nadvojvoda A'breht, ki se je odpoved. 1 vsem pravicam do madžarskega prestola. Rim in Budimpešta sta ž njim, pa tudi Vatikan je Habsburžanom jako naklonjen. Vse kaže, da se bo v bližnji bodočnosti vrnil na Bolgarsko bivši kralj Ferdinand in sicer z izrecnim dovoljenjem bolgarske vlade, j Madžarska i*če v inozemstvu posojilo. JDo'-ila ga bo le pod pogojem. da ne bo sedel na Madžarskem prestolu noben Habsburtan, NEW HAVEN Conn.. 22. junija. Visoka pečina West Rock, s kate- strašne žaloigre. Na robu pečine, pod katero zija štiristo čevljev globok prepad, je sedel veteran Raymond Spang, ki je bil v petek odpuščen iz neke vojaške bolnišnice v Bronxu. Poleg njega je sedela žena in njegovi štirje otroci. RANJENIH slišal o "blagoslovih" prepovedi alkohola v Združenih državah Severne Amerike. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 21. junija. — Voditelji madžarskega temperenčme^a gibanja so danes priznali, da mora hoditi prchibici-ja na Madžarskem še po d.l^i in trn je vi peti. Na protestnem zborovanju v tekmi. katero je razpisala vlada za pospešonjc prodaje madžarskih vin, so govorniki proslavljali blagoslove prohibicije v Ameriki. Martin Lanyi, prejšnji governer okraja Pecz. je grajal poljedelsko ministrstvo, ker p »pesuje prodajo vina. dočim skušasjo dobrodelne organizacije omejiti porabo alkohola. Da John Feak. predsednik madžarske družbe Modrega križa, je priporočili zavživarkje croadja kot sadeža. Delegati cerkva so opozorili na u?ink;vanje prohibicije v Ameriki, ki zmanjšvje število zločinov in u-stvarja milijone srečnih domov, ki so morali preje tr}»oti v:4ed zlorab? alkohola. Sklenjeno je bilo. naj se priporoči pospešenje treznosti, ki ni v navadi v Ameriki, kjer so ljudje ali veliki pijanci ali pa strastni su hači. diral parlament. — Politični položaj je vsled tega skrajno napet in o-pašen. KAJIRA. Egipt. 21. junija. — Novi egipčanski kabinet, pori vodstvom Izmajla Saki pase, je sklenil danrs suspendirati parlament, ne da bi zahteval od njega zaupnico. Sklep bo v pondeljek sporočan poslanski zbornici ter senatu. Vsprl-čo dejstva, da ima stranka W.iidi-stov pretežno večino, ki Je blizu spora s kraljem, je izključeno, da bi bila sprejeta zaupnica. Novi ministrski predsednik ki Je včeraj zvečer izpopolnil svoj kabinet. je član "itchadistorv"' ali tako-zvane kraljevske stranke. Prejšnji ministrski predsednik Muštafa Nahas paša. je skusa! zaščititi ustavo z dvema predlogoma, ki bi obsodile vsakega ministra, ki bi razpustil parlament na dosmrtno ječo. Politični pol >žaj Je sedaj skrajno napet. Čuti Je pogosto pretnje, ki se obračajo proti kralju. OCE USMRTIL OHROMLEGA SINA IN SEBE POLKOVNIK LINDBERGH — OCE Tudi sedem žensk je bilo ranjenih pri demonstracijah. — Ženske so aktivno udeležile izgredov. — Bojkot tujega blaga napreduje. Žena najbolj znanega letalca na svetu, polkovnika Charlesa Lind-bergha je porodila včeraj popoldne ob treh krepkega sina. Mlada mati se nahaja pri svojih Q stariših v Englewood. N. J. Meseca nadvojv^g novembra ko dopolnil "OČIŠČENI" LISTI LONDON, Anglija, 21. junija — Dve "o4i*čeni" izdaji dveh angle-ikih nedeljskih liseov bosta natiskani v Ixmdonu. da služijo irskim citate Vjem Kot znano, je irska vlada prepovedala prodajo listov, ki imajo kot glavno vsebino "ravbarske" romane In slično spolzko vsebino. Prepoved dobo treh mesecev, Ljudje, ki se pa niso mudili v za dostui bližini, aa bi posegli vmes. so videli, kako je Spang nenadoma vstal, prijel s.ojo ženo ter jo vrgel preko ro ja pečine. Otroci so bili kot okameneli. Nato je zgrabil svojo dvanajstletno hčerko in jo vrgel za materjo. Za njo je vrgel sedemletno Loraine in petletnega Ray-menda. Zadnji je bil na vrsti komaj triletni Donald. Ko je tako opravil svoje strašno delo. se je prekrižal ter plan.l za svojimi žrtvami v globino. Žena in štirje otroci so bili na mestu mrtvi, dočim se ^je on smrt-n;nevarno poškodoval ter kmalu nato umrl v bolnišnici. Pozneje se je izvedelo, da se je Spang udeležil svetovne vojne ter je bil izza onega časa skoro neprestano brez dela. Dvakrat je bil po več več mesecev v bolnišnici, ker je kazal sledove blaznosti. ARETIRANI KITAJCI Del kitajskega mestnega dela v Newarku, N. J., je napadla policija s pomočjo članov požarne brambe. Napad je bil dobro zasnovan ter je Veljal predvsem opijskim bezni-cam. kjer je padlo policiji v roke opija, v vrenosti nekako $20.000. P3tom informacij so postale o-blasti pozorne na ta mestni del. Policija trdi. da je tam nagromaden velik del opija, ki ga razpečajo po iztočnem delu držav. Dočim je policija s ceste vdrla v hiše. ije nastavila požarna bramba svoje lestvice k drugemu in tretjemu nadstropju ter preprečila na ta način beg 75 Kitajcev, katere so pobrali iz 14 beznic. Naročite se na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik f Zdro-tenlh driatah. JACKSONVILLE, Fla . 22 jun. — 54-letni Louis Weis Je usmrtil svojega petnajstletnega sna Francisa. ki Je bil že od rojstva hrom. Utopil ga je v kopalni banji Nato je vzel revolver ter se ustrelil. NESREČA NA MORJU MELBOURNE. Avstralija, 22. junija. — V tukajšnji bližini se je tekom velikega viharja potopila motorna ladja "Vaiviri". Petnajst i oseb je izgubilo živ^enje, trinajst j se jih je pa re&io. ' ifl SEGRAVE UVELJAVIL iiH NOV REKORD LONDON. Anglija, 21. junija. — Mednarodna Motor Yachting unija je potrdila danes, da je dosegel major Sir Henry Segrave nov rekord, predno se je smrtno ponesrečil z motornim čolnom na jezeru Windermere. Napravil je 85.7 navtič-nih milj na uro. ADVERTISE 'GLAS NARODA' BOBMAY. Indija. 21. junija. -Načelniki neodvisnostnega gibato/ja so napovedali danes zvečer versko stavko v protest proti zatrtju številnih vstaj. Demonstracije je baje sklical bandit Nehru. Pričele so se ob sedmih zjutraj, ko sta skušali dve stranki priti na Maj dan esplanado. odkoder ju je policija pregnala. Krog devete ure pa so prišle na irg številne ženske, ki so nosile v rekah majhne zastavice. Polagoma so se zrinile med policijo ter demonstrante. Neki policijski uradnik je pocval voditeljico žensk, naj izpraznijo trg. Ta pa se ni hotela pokorit: povelju ter rekla, da se ženske ne b> je krepeijcev. Pri napadu na demonstrante je bilo ranjenih najmanj sedem žensk. Šest so jih prevedli v bolnico. Število ranjenih cenijo na nekako petsto. Težak naliv je napravil konec demonstracijam in bojem. Vlada ima pripravljene nadaljne reserve. DELH, Indija. 21. junija. — Žena Mahatme Gandhija je dospel?, danes semkaj, na poti v Gujerat, kjer bo obiskala svojega sina, ki je tam zaprt. Tukaj je imela nagovor, v katerem je pozvala prav posebno ženske. naj nadaljujejo s kampanjo, dokler ne bo izvojevan boj za neodvisnost. Veletrgovci v Helhiju so bili vsled dolge kampanje bojkota prisiljeni iajaviti, da ne bodo prodajali vsaj dva meseca nikakega inozemskega blaga. MaU trgovci so bili ie prej prisiljeni sprejeti isto politiko. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovijencl prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaijnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki -so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz prayilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 50« .......................... S 9.35 1000 .......................... S 18.50 £560 .......................... S 46.00 5000 .......................... S 91.00 10,000 .......................... $181.00 V Italijo Lir 100 200 300 5p0 .............. S 5.75 .............. $11.30 .............. $16.80 .............. $27.i0 1000 ............................ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35,— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100,— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6. —. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I, Telephone Barclay 0380 — 0381 1939. LttGCR ILOVm «. A MASARYK ABSTINENT of ftbon officers T«lfc CHf, M. I "QUI M ABODA" /t ud Botidft?« York m -----«3 JO ta C«trt tata OlM Naroda Ooplal| govoU poUQati ILOTKNIC rCVLUBUiO COKTAHI (A Pt«Mpbi loula IM Trgovski pomočnik Jevrem Mu-nitlak v aČčku se je pred meseci .strastno zaljubil v Miljo, hčerko dokaj prenw*žnega. posestnika Meča-nini v okolici. Ker pa ni bilo mno-?ro izgledov, da bi se Jevrem mogel osamosvojiti kot trgovec, in da bi posestnik Mečanin privolil k poroki. je zaljubljenca Jevrema venomer trla bolest. Nedavno je prišel na obisk k svoji materi na periferiji Čačka in je popoldne zadremal na dvorišču. Sanjajo se mu jer da se mu je približal zagoneten starec. m ne priobtujejo. Denar naj m Ma-1 pozval k sebi in mu tiho dejal: Order Pri »premembi kraja naročnikov, t v ponedeljek bo tvoje življenje tudi prejšnje btvatlACe otnunl, da hI tre j t najdemo'končal samokres z dinamitnim na-naalovaika. bojem Prej pa boš ti ustrelil Mi- lijo Dobro se naspi!" V eni zadnjih številk "Čehoslo-vaka" pripoveduje Karel Kalal: — Na povabilo profesorja Ma-saryka sem ga posetil med počitnicami leta 1910 in govorila sva v Tešinu o raznih vprašanjih češk >- .JlMf Za pol leta •abacrlptlon Yearly 96 .00 Advettlaamaat oo Agreement tebaja JVjOO .93 50 Vas Črna gora leži kakor sokolje gneido v okrilju visokih planin, ki . _ .. .___ | slovaške jednote. Ko sva se vrnila jim gospodari Durmitor. Pristop v j ._____ _ ____ _ ____ to samotno vas je mogoč sam j z dveh strani. Vašcani živijo še čisto I_atrijarhalnc in zelo pobožno. dan Hvaemil nedelj In pnonlkor. -OUk• HMAOBŠ", tU W. 19tk Mmi Na« Tal. K. 9919 OSEMURNI DELOVNIK 0*emnaj>t ?Yro|i»kili vlad j«* obvestilo iuednarod-ni d*'lav* ki urad Ligt* narodov, da so pripravljene j k nip j-sati mednarodno jM>godt»o, ki določa osemurni Od ljubezni razgretega mladeniča so sanje silno pr?vzele Takoj te je zbudil in glasno začel klicati mat^r. Ves bled in utrujen ji jp povedal. kaj mu je bilo rer-eno v snu. Pobožna mati je sinu svetovala, naj takoj stopi k popu. da ga bla^o-jlcvi. storjeno. Ko je poljubil evangelij, "* je vrnil iz cerkve k materi. 2. junija sta se Jevrem in MiJ-ja tudi policijska komisija iz Čačka. tMovnikj za gotove delavce. Predlagana ]>ogodba predstavlja prvi poskus v zgodovini, da ix*mael kornpel itivn»> razmere med raznimi deželami. S splošnim >prej>» liioiii pop »d t »p bi bile uveljavljene stalne dolor be ^letU* delovnih ur. Uradniki waaliin^tonske^a delavskega department a alede temu pihanju z največjim zaninianjenrr Dani Združene države ni ho zastopane v mednarodnem delavskem uradu, in najbrž ne bodo poslale na delavsko konferenco svojih zastopnikov, je uveljavijenje stalnega delov m ka jm> Evropi velike važnosti za ameriško industrijo. Prvi korak v pripravah za mednarodno knnferenro i**; „ . ___„ 1 ' 'j Mo: no krvavečega so Jevrema pre- bil, da je poslal delavski urad devetindvajsetim vladam peijaB v bolnico, kjer so ugotovili. vprašalne pole ter jih prosil Zli illformaeije glede plae iul.da je strel šel tik nad srcem in da , , , -, i - -i i -i ' bo nesrečni zaljubljenec morda o- peval" Naposled pa je Marica za- se 1e vršil kongres abstinentov na ovce. Jrvrem je začel ljubljenko nagovarjati. da p begnila z njim. Rotil jo te in prosil, a ona ni pri-rtalia. Tedaj je Jevrem v navalu str isti r"tegnil samokres in ustrelil. Milja je samo vzkliknila njegovo me- in se zgrudila mrtva. On pa skupno končajo življenje. Sestri sta je preskočil bližnje grmi rje. r* vle- • privolili in je za izvršitev samomori tam na travo, naperil jamo- ra pokazala največ poguma sest-a kre= proti srcu in sprožil Seljak! Stana V/ela je od Marice samo-ki so čuH oba strela, so pritiiteli na krr~ 5n začela rtreljatJ. Najprej je livad v Kmalu pa je bila na mestu pogedila Marico z dvema streloma. govora uvidela, da sta v mladenka zaljubljeni tuc'i njeni dve sestri. ju jo pozvala, da si vse tri Na dvorišču orožniške postaje v Bjelini v Bosni se je odigral strahovito krvav dogodek. bratislavski krvnik. V Bratislavi je stala do lanskega ieta »tara hiša, v kateri je prebival v srednjem veku bratislavski krvnik. O njegovem delovanju govore stare listine, shranjene v mestnem muzeju. V protokolih se omenja krvnik kot ' Meister Zuech-tinger". Krvni kov a dolžnost pa ni bila samo krotiti, mučiti in obglav-IJati ljudi, temveč je moral opravljati za mesto tudi druga dela. sna-ilti jtranUča. pometati po mestni hiši. zatirati po javnih poslopjih mrčes itd. Pod krvnikovo nadzorstvo so spadale tudi javne hiše 8redi 15. stoletja Je upravljal krvnik Javt»o hišo na vogalu Ogrske ulioe. Kralj Sigmund je prišel nekoč s vsem svojim spremstvom v Bratislavo in se Je naselil v dotič-nl hiši. ki ae Je Imenovala Frauen-haus Krvniku je kot upravitelju naročil, naj poskrbi, da se bo s svojim spremstvom dobro zabaval. Krvnik je seveda predlotil kralju račun za zabavo, toda Sigmun-du se Je sdela vsota previsoka in zato ra£uiia nI hotel poravnati. Dejal Je krvniku, naj prediott račun mestal občini, ki ga je res pora v- David Čerkez. kmečki sin iz ba-njaluškega sreza je prišel pred nekaj leti v bjelinsko okolico in dobil službo kot hlapec pri nekem trgovcu v Barkoviču. Pred dvema mesecema se je skregal z gospodarjem in zapu-til službo. Pred odhodom pa ie zahteval, da mu gospodar vrne denar, katerega je ob na-stcoi? službe hranil pri njem. Ker gospodar tega iz neznanega vzroka ni hotel, ga je Čerkez prijavil orož-ništvu, ki je pozvalo o'^a k zaslišanju. Med tem pa, ko sta čakala na dvorišču, da ju pozovejo v pisarno, je prišlo do prepira. Trgovec so je FUNT MESA nato je ustrelila Mijol^T v bližino srca. naposled pa je z enim samim strelom obračunala se s seboj in se je na mestu zgrudila mrtva. Marica se je cez čas osvestila. Pričelo se je že mraciti. Ker v samokresu ni bilo več patron, se je Marica krvaveča vlekla proti bližnjemu prepadu, da bi se vrgla vanj. Spotoma pa sc je pri studencu na-pila vode in se takoj zopet onesvestila.... Ko Dakičevih hčerk zvečer ni bilo dimov, so jih sorodniki in vaš-čani šli iskat. Mrtvo Stano so prenesli v mrtvašnico. Marico in Mi- V Ju-Jcngovi bolnici v Kantonu ne Irčijo nalezljivih bolezni. Na-davno je pa umrl tam Kitajec Wong-Ta-Mung in vsi znaki so kazali, da ga je pobrala kolera. Treba Vsako leto imenuje ancleški kralj v določenem času kopico o>cb za barone, grofe in vojvode. Novi aristokratl si morajo potem izbrali in uradno pn>aviti svoje grbe. To je prav tc i* i naloga. Večinoma ^ v zadregi in si pomagajo s predmeti. ki se nanašajo na njih rod-binske priimke. Tako ima .sir j James Boot v grbu tri velike škornje z ostrogami zato, ker pomeni j "boot" v angleščini čevelj. Admiral Berthy. ki je postal grof po znani bitki z nemško mornarico pri Ska- ■ grraku. si je /,bral za grb panj. ker , pomeni ' bee" čebelo. Sir William Sevenoak ima v grbu sedem bratov. Utemeljitelja te robine so na j sli namreč nekoč v votlem drevesu blizu kraja z imenom "Sedenn 1 hrastov" 'Seven Oaks» v Kentu ' Lord Blakemorc ima v grbu tri za- ' morske glave, lord Heron tri čap-; lie in Banneiman vihrajočo zastavo -*--- vse to se nanaša na pom^n rodbinskega imena. Drugi grbi so nastali iz gesel, ki zopet izvirajo iz priimkov. Tako stoji pri baronih — Strašno Je bila vesela za pesi-j nice, to vam rečem je odvrnil. -1 Dva dni je bila uijudna in dobra z menoj k: angel j. Jaz sem se že začel kar bati za njeno zdravje. No. takole tretji ah četrti dan je pa zopet k sebi prišla. Princa Otona, sina bivše avstrijske cesarice Zite. hočejo p > vsej sili spraviti na madžarski prestol. Fant je mlad. čeden in jc videti jako brihten. Ali sa ni škoda za tak job? je bilo u get o viti, ali je šlo res za kolero in zato so truplo obducirali,' Weldone v zlatem ščitu "Well Done čeprav ravnateljstvo bolnic^ ni imelo dovoljenja pokojnikovih sorodnikov. Zdravnikom se je mudilo in zato niso čakali, da bi sorodniki dovolili truplo cbducirati. Zdaj pa tožnjo sorodniki uprava bolnice in sicer ne toliko zato, ker i dobro narejeno! i pri lordih Dix^y latinsko: "Quad dixi dixi" ! tako razburil, da je potegnil nož in ral nositi kapuco ali kuto, podob- ■ Cerkezu preklal trebuh. Navzlic Čerkez imel žc da je izvlekel nož iz jolko Po v domačo hišo. Obe sta I vernik je operiral zelo spretno s ci-močno poškodovani in se Marica ' tatom iz Shakespeara. Sheylock. je bori s smrtjo. Mijolka pa bo m:rda j dejal zastopnik na obravnavi, je ho- . I tel izrekati živemu človeku funt le ckrcvala. i mesa. Toda v našem premeru gre | za funt mesa s trupla in zato naj bi vtaknili v ječo ljudi, ki so po- Josip Marjanovič iz Mostara se ! svetili svoje življenje zdravju bliž- ribo- niesa. Po kitajskih zakonih je na- lov ob Neretvi. Imel je srečo in je mreč dločena kazen 5 mesecev ječe ple- i " onega, ki vzame kaj s trupla. Kako so razsodili kitajski sodniki. ni znano. Kača v žepu. arjanovič iz ] je kot strasten ribič podal na lov ob Neretvi. Imel je srečo zvečer piinesel domov precej na. Pred večerjo ga je žena prosi- no frančiškanski kuti, samo da jn strašni bolečini je | ... bila rdeča. Meščan* so se krvnika toliko mo"i, radi izogibali., vendar so pa zahajali k njemu na dom. Doma je imel mer kot simbol svojega poklica. Kd:>r je stopil v njegovo stanovanje, se je piaho ozrl na meč. če se ne bo premaknil. Ce se je meč premaknil. je dotični vedel, da bo padla njegova glava pod njim Ljudje so pripisovali krvniku posebno nvoč Zato so ga skrivaj posečali in ga prosili pomoči v obliki nasvetov ali čudodelnih ielišč. Saj ljudje še ac»a1 verujejo, da prinaša vrv, katero zadrgne krvnik na smrt obsojenemu vrat, srečo. Tudi takrat so pripisovali okrvavljeni o-bleki obglavljenca posebno moč in krvnik Je takj obleko navadno zelo dobro prjdal. Zadnji bratislavski krvnik je bil Avguštin Spindler, ki Je umrtil leta 1844 morilca Štefana Toronyja in Pavla Kovača Umrl Je okrog leta 1870, VABILO na PIKNIK katerega priredi Društvo DELAVEC, štv. 59, S. S. P. Zveze Concmaugh, Pa. v NEDELJO, 29. JUNUA 1930 na Gtougkensverjevi Farmi, Woodvale Heights udno vttiniiio cenjeua dmtva in vuo občinstvo, da ti v največjem številu. Za dober prigrizek in fino kapljico bo dobro preskrbljeno. rane in fofiodil svojega nasprotnika naravnost v vrat. Prerezal mu je žilo in trgovec se je na mesta zgrudil mrtov. Držeč se z ebema rokama za trebuh, je Čerkez pohitel k bližnjemu zdravniku dr. Miliči-ču. ki ga je obvezal in nato naročil voz. da ranjenca prepelje v bolnico. Toda spotoma jc Čerkez izkrvavel in izdihnil. la za 10 Din. da pojde v trgovino, in mož ji je velel, naj sama vzame denar iz njegovega suknjiča. Žena je tedaj segla v žep suknjiča, nenadoma pa zakričala in se onesvestila. Mož ji je prihitel na pomoč in vi- | del. da je žena iz žepa' potegnila velikega gada, ki se je urno skril ped omaro. Zdravnik, ki je bil takoj pozvan je ženi nudil prve pomoč in bo okrevala. Gada, ki se je bil na ri~ belevu vtihotapil Marjanoviču v od-loaeni suknjič, so seveda ubili. UTRUJENI? Esorka princa« novo moc! AH liocetP biti »iii«»rRuni ti, kr*>|>ki? 1'otem n;«j vajai Knorka ixjmajpt. K»irka hitro spra\ i vh.š sint< iu naz;»j na n«>rtaal<». <.Ml|jruvi žel*le z ženskami, otroci in starci vred, deset tisoč vojakov Avstro-Ogrska ima pa milijon vojakov. Če bi jih imela Ar-stro-Ogrska samo deset tisoč, bi Ulo treba vsakemu Črnogorcu samo enkrat ustreliti. Ker jih ima pa milijon, bi moral vsak Črnogorec oddati sto strelov, p« bi ne bilo o avstrijski armadi ne duha ne sluha. m T i« »»•* • «. NEW T NONMf, JTW 2S. 19M. _ LABOB3T SLUZMI fr m ČEBELA, ZDRAVILO PROTi RAKU novinah in komur p; res>( čebelo in .10 mene uslui in meoirt ne ta norica je stala v bila pravzaprav ni- tljiva, kdor opazuje ;r na polju zdravstvu Ifl DtpoMfc« N pr srm poznal gospoda, kramar e bil in Mokronavsar, jaieo omembe vreden revmatizem Je i- mel v desnem bedru Vse toplice je 1'rpiifcuttll Kolikor jih šteje vinorodna dolenjska plat, in ne rečem, da ni bit zadovoljen s njuni Cene so bile jako socialne, hrana •>-Mina. vino pač tako. da je teklo. Rrvmtuar.u pa niao bile kos ne te toplice, ne te! !*a »e Je slednjič zgodilo in mu je star čebelar naavetoval in hkra-tu ne.ika enkrat Pa je revma..-tem pri te) priči nehal? Pičnile mo ga čebele v*aka le enkrat potem so šle po gobe Kajti tako Je ure'eno v naravoslovju: -Vsaka čebela, ko picne. tako) mora po «r»be Enkrat *amkr*t v\e svoje ve dni l.«hlu> pične, pa je po nji! Zato je >eveda to zdravilo kolikor toliko dragoceno Mitronavzar je bil »alno vesel in nI |f Mun dal postaviti :»vo| uljnak Pa kadar 'e revmatizem prijel znova . kai k uljnaku je šel $ pkpo v u tih m Je bedro vteknil v panj — pomagaj«* mu Je! Seveda v sc. ko ni »r#ni ko,i. d* bi ms m gojil Čebelo. C rbe' a se ža-tibog ne da gojiti nikakor ne v k urniku pod ktreho da al med Pa seveda tudi vsakdo reč — vse so zajamčeno higjenič-ni tario umazan, da bi ga zastonj . ne. in bi lahko vsako čebelo opre-emal j mil s žigom ali banderolo, da je Takistc zoper buie ni boljše po mo<: kakor med pomešan j. kredo Debelo ga namazi na krpo in poioči na bulo, v treh dneh jo bo omehčal in pregrizel in se ti bo pocedil gnoi, da bo veselje! In obliž iz čebelnvga voska, smole in sala je že marsikomu pomagal. da se je iznebil zopernih ran. Zato ni vest nikakor ne presenetljiva. ki >o jo sedaj prinesle n> vine, da je čebela tudi zoper raka in da ugotavlja pariški specialist za raka dr. Lakovski, da je sirova čebela ne le zaščitno sredstvo proti raku. ampak naravnost sijajno zdravilo proti temu nikakega ozira vrednemu sovražniku človeškega rodu. Zakaj pa ne bi bila:Hče jc pristna. Kajti je zlasti v poletnih mesecih od strani nereelnih trgovcev možna tudi zamenjava z bren-clji, ki so pa brez slehernega zdravilnega svoistva niti nimajo medu niti voska. Brencelj baš ni črebela. Sedaj ne vem, aii se piše "črebela"' ali "čebela"! Čevelj se piae črevelj, češnja se piše črešnja. ce-vo črevo, č«p črep, žebelj žrebelj in sem bral v zdravniškem spričevalu tudi besedo "črevljust", kar se je glasilo jako znanstveno. Skoraj se mi zdi: "črebela" lepše zveni kakor čebela in je tudi bolj znanstveno in zdravstvenemu dostojanstvu črebeie boij primerno. Ali pa. je dejal stric, bi svoii črebelni sanatorij z vsem živim m UPRAVA ANGLEŠKIH KOLONIJ Gandhi je baje energično odklonil kakršnokoli udeležbo na anglo-indijski konferenci, dkler Indijcem ne bodo priznane brezpogojno vsaj take pravice, kakršno imajo druge angleške kolonije. Angleži res u-pravijajo svoje kolonije na različne načine. Ene so skoro popolnoma neodvisne druge pa morajo plesati tako. kakor godejo Angleži. Na prvem mestu so tako zvane kronske kolonije, v katerih imo angleška vlada vse niti v svojih rokah in so uradniki odgovorni samo kroni. Sem spada v prvi vrsti Indija. za njo pač več manjših kolonij, kakor Gibraltar. Ceylon, Hong-Kong. Sierra Leona in nekateri za-padnoindijski otoki. V drugo skupino spadajo kolonije. j£i imajo sicer lastne parlamente. ne na vlad. V parlamentih so poslanci, katere voli deloma ljudstvo. deloma jih pa določi angleška vlada. Angleška vlada imenuje tudi vse iavne uradnike, čeprav ji gre v zakonodaji pravica veta. Take kolonije so v prvi vrsti Jamaica, Malta in Guiana. nanje politike so od Anglije popolnoma neodvisne. Anglija imenuje samo gcvernerja. katerega delokrog je pa zelo omejen. Te kolonije pa nimajo svoje armade, niii mornarice in v primeru nevarnosti se morajo zanesti pač samo na podporo angleške vlade. Sem spadajo Canada. Avstralija in Nova Fund-landija. Poieg teh treh skupin ima Anglija še celo vrsto protektoratov, tujih dežel, na znotraj svobodnih, toda bolj ali manj odvisnih od angleške kontrole in stoječih pod zaščito an-1 gleške vlade. To je v prvi vrsti an-j gleška Vzhodna Afrika Vsaka ve-| lika kolonija ima svojega zastopni-1 ka v Londonu, ki je nekak poslanik pri angleški vladi in s katerim se minister za kolonije posvetuje o vseh vprašanjih, nanašajočih še na dotično kolonijo. Minister sklicuje t di konference vseh zastopnikov o problemih, nanašajočih se na angleške kolonije kot celoto Pca predsedstvom ministra za kolonije se vrše v Londonu od časa do časa državne konference, katerih se ude- NA GROBOVIH STARE KULTURE zoper revmatizem in grlo in trebuh mrtvim inventarjem v blagor člo in /e.odec in rane. zaka ne bi biia veštvu tudi prodal, morebiti bi so i parlament, čebela še zoper raka. Seveda — čebela mora biti v si- ležujejo vsi zastopniki kolonij z de-Kolonije tretje skupine se uprav- j legati in na katerih razpravljajo o Ijato docela svobodno. Imajo svoj važnih trgovskih, zakonodajnih in 'zdravstvena obiast zanimala zanj i pobirajo svoje davke in razen zu-žave. ali kaka delniška drusoa. Cena po j ------ izdajajo svoje zakone, vojaških zadevah vse angleške dr- rovem stanju Saj p.*maga čebel i dogovoru. V prid človeškemu zdrav- t udi zoper revmatizem le v sirovem ju. je dejal, ni nobena cena pre-j PROFESOR ALI TIPOGRAF U — ■ rr- t visoka; stanju ker kuhane ali pečene bele sploh ne pikajo in se mi zdi PES IN ČLOVEK odveč, da gospod doktor Lakovski: se pot^be poudarja, da ima čebela kakor tudi nekatere drugr* zelenja-t ve radiakiivna svojstva le. če jih ješ v sirovem staniu. Seveda mora biti čebela v sirovem stanju! Drugo vprašanje, kako naj jo jes. To vprašanje zali ni pojasnjeno. A'i naj se požre kar ž»va. all naj se po- 1 prej zakolje! In ali naj se naj po-kakor kokoi i žre potem kar celo s krvjo in dru-;ako kra- 1 oovj^m vred ali na ;>e oprej oski- Uredništvo mi Je vrnilo ta članek. ces, v novinah :e bila tiskovna pomota Ni čebela zdravilo proti raku. nego čebula. Sirovo čeou-lo da priporoča pariški specialist za raka doktor Lakovski in ne sirovo čebelo, to da je mogel navzlic tiskovni pomoti razumeti vsak idiot. Čebulo in ne čebelo da jedo v Rusiji in na Poljskem in nam niti ni treoa tako daleč: ves naš blaženi Balkan jo Povojna drama, znana v Italiji in tudi v inozemstvu pod imenom "Drama moža iz Collegna" ali Primer Brunneri—Canella" ze zopet razburja italijansko javnost. Mož iz Collegna, katerega identič-nost ni sodno ugotovljena, je že od 1 1927 predmet .spora med dvema italijanskima rodbinama. O tem smo svojčas že poročali. Ena rodbina je prepričana, da je skrivnostni Ampak mol stric ima sen čebeli na k * tridesetimi panji in Cet>el gotovo miljon Xn občuje s» c«"b»lami že de&et let in ga sploh več ne pikajo, razen če »e katera zmoti. Tudi njegove milosti ve n-> e/1.. N pr zoper zeiodec mi da se je doslej ugotovil en sam zdravilo, naj pa bo čebula! Na n r i if* v a ni boljšega nrs;o žlička primer raka Kakor jo uživajo te Mirju imamo parcelo in bo letos mt'du m te ce tn /večer, predno židovske občine, tako to bo uživaii1 ljubljena mi žena vesoljno .parcelo greš pod ode jo A l i pa m «2 bi in iztrebi in dooro zgrize in prežveči, in ali to ni v kvar njenim radioaktivnim svojstvom. To bo treba se razložiti in ne bo trika ta stvar, kajti piše doktor Lakovski, da v Rusiji in na Poljskem žive razne židovske občine, ki preiivaljajo samo s kruhom, oi-* rovo čebelo in vodo: med temi Ijud- Balkan jo uživa vztrajno in i mož, ki je nenadoma izgubil spo-uspešno. Kdaj pa se je že culo, tla min. bivši tipograf Mario Brunneri. pred leti po nedolžnem obsojen zaradi zločinov, druga rodbina pa odločno zatrjuje, da gre za bi jedli čebele! Dobro, vzamem hvaležno na znanje! Odslej, kadar bo natisnjena čebela, bom čital čebulo, in vsako čebulo bom čital za čebelo in — nobene zal besede! Toda prosim, članek naj ie ostane! Ako je čebula tisto čudovito meni med pomaga zoper «rk>. Raztopiti ga moraš v ustih in prav poča»i požirati. Tako Je bik> na«vetov«no v novinah lansko Jesen In mi Je pomagalo. Seveda som ga sam raztopil v svojih ustih in sam počasi požiral. Ako kdo drugi rastoči in požira, ne more hasniti mojemu grlu Med pa mi1 stric milijon čebel in vsem higije-je dal stric po jako socUlni ceni,' ničnim zahtevam ustrezajoč če- beljnakHTa čebelnjak stoji komaj deset minut od po£te. torej tako- plo no! Samo poizvedeti bo treba ' zaSadila s samo pristno, vsem hi-ln bo potem treba natančnega in j gjjeničnim zahtevam ustrezajoča poljudnega pouka za naše ljudi in i m z žigom zajamčeno čebulo. morebiti kakega predavanja v radio s skioptenkni slikami. Vsa naša kraljevina je jako plo-dovita na čebelah in bo vsakomur možno lečenje zoper raka. V Ljubljani, kakor rečeno, ima takorekoč zastonj, le posodo sem mu moral vrniti. Tudi zoper kašelj pomaga med. Ho'ev med Je posebno dober to one, ki krehajo, zato j»m Je živo priporočiti. da ga uživajo, dobi se lahko tudi pri mojem stricu, seveda ga rekoč v centru, v jako zdravem kraju in tik ob železnici. Možnost Je dana železnici, da takorekoč čebelnjaku pred nosom napravi po-itojalisče, kar bi bilo od neizmer- NI IMELA TEKA DO JEDI M«< •ktta bxli'l bodo morali kupiti KajU moj stric, nega blagra za trpeče človeštvo, ni stric vsakogar, da bi mu zastonj In bi stric oddajal le zajamčeno ' zdrave čebele — kakor bi želela oblast: ali v prosti prodaji ali proti zdravniškemu receptu. Cena bi bila jako socialna, recimo za vsako čebelo z ovojem vred in manipulacijo štiri dinarie. Čim bi ^e pa rak primerno raziiril m bi ae promet s čebelami dvignil, bi lahko cena še padla, recimo na dva dinarja z ovojem vred in manipulacijo Kakor rečeno, en milijon jih ima in se mu nezaslišano plodi ta Ali se morebiti pravilneje reče: "črebulo'? In je moja žena pripravljena, jo kakor rečeno, ooda-jati v blagor človeštvu bodisi v prosti prodaio, bodisi na zdravniške recepte. Ali pa bi. ie dejala, svoj čebulni sanatorij tudi prodala —'morebiti bi se zdravstvena oblast znimala zanj ali kaka delniška družba. Cena po dogovoru, v prid človeškemu zdravju, je dejala, ni nobena cena previsoka! MEDICINSKA DOGODBICA Francoski pisatelj Pierre Mille meni. da je bilo zbližanje človeka in psa prvotno združitev dveh medsebo;no podpirajočih se bitij. Pes se je zatekel h človeškim naselbinam. od katerih je pričakoval koristi. Pri tem je to opazil in j° rad dovolil psu prihajati v naselbino. Se zdaj pes pri mnogih nomadskih narodih nikomur ne pripada. Tako je bilo vedno ne samo pri nomadskih plemenih, temveč tudi p"i plemenih, ki so že imela stalna bivali !ča in celo v mestih, kakor na pr. v Carigradu. Po Carigradu so se psi klatili v velikih krdelih in So jot i ali Tuvmci niso prarodni prebivalci povirja Jeniseja, marveč so razmeroma kasni priseljenci od srednjega teka iste reke, kjer še dandanes žive sorodni jezik govoreči abakanski Tatari. Iz ostankov prejšnjih kultur izhaja, da so prarodni gospodarji Urjanhaja bili ljudje z dolgimi lobanjami in močnega teiesa. Tuvinci pa so okroglih lobanj in majhni ter slabotni. Najdbe iz okolice Kijeva pričajo o tem. da so bili Sciti — praprebival-ci današnje Ukrajine — v ozkem kulturnem in plemenskem sorodstvu prastarih Urjanhajcev. o katerih pcr;-čajo kitajske Kronike kot o '•rdečeia.sih in modrookih hudičih". Nekateri zgodovinarji in sta-rinoslovci so mnenja, da je bila prvotna domovina Scitov ravno Ur-janhaj. odkoder so se ti razširili na jugozapad do obale Črnega morja Dežela ije kar posejana s sledovi tega starega kulturnega prebival- ko kulturo plemena, ki jih je izklesalo. V 17. veku je bil Urjanhaj že ruska posest, ali se je rusko naseljevanje usmerilo na Daljni vzhod in opuščana dežela je nekako avtomatično zapadla pod kitajsko vrhovno oblast. Vendar je bila samo po imenu Kitajska ter so jo uoravljall čisto samostojno domači knezi. Zadnjih 50 let bi se je bilo znova polastilo rusko naseljevanje, da je bilo količkaj urejeno in da ga rmvno ruski trgovci niso na vso moč in t vsemi sredstvi ovirali in onemogočali. Dobičkanosne kupčije bi bilo kmalu konec, ako bi se Sojoti od ruskih kmetov naučili spoznavati ceno živini. Naseljenci Iz Sibirije niso bili voijni plačati trg-vcu za deset vžigalic z enoletnim junčkom. Zato so spietkarili pri sojotskih knezih zoper naseljence in sami pokupili najboljšo zemljo za malenkostne dobave blaga. Zoper na- stva. Še danes se izvrstno opažajo seliencc. ki s"4 jim je pa le na kak co rekah velika dela za namaka- način posrečilo pridobiti si zem- nje zemlje, obilica opuščenih ba- lje. pa sa zopet spletkarili pri kne- krenih rudnikov in porušenih plav- zih, vzpodbujajoč njih samozaveet, žev pa priča, da je bilo izkorišča- češ da so edino oni ji»ravi gospodar- nje zemeljskih bogastev že v pradavnim visoko razvi-to. Preko sedaj silno zapuščene dežele je nekdaj vodila glavna prometna žila med Sibirijo in daljnim jugom. Ob reki Kemčiku. ki je levi pritok gornjega Jeniscia. ss še vidni sledovi velikanske ceste vodeče po dolin: Jeniseja in preko Sajanskih gora. Morda so ravno to ostanek one znane staroveške vojaške ceste, ki je po besedah Herodrta vezala južno Rusijo s podnožjem "Velikega Snežnega pogerja", t. j. Altaja. Cesto po krivici pripisujejo Džingiskanu: da-si nosi njegovo ime, je bila zgrajena davno pred njim. Prebivalstvo Urjanhaja .-c jc 2c v zgodovinski dobi večkrat menjalo Kulturno pleme, ki je stavilo sledove svoje industrije, je bilo pregna- ji zemlje in da naj ne dovolijo stalne naselitve Rusom. Zato so do nedavna v vseh naselbinah ruskih kmetov, od katerih so bile nekatere dobro razvite in bogate, bile vse hiše brez strehe. Knezi so hoteli s tem za večno pribiti nestalni zna-čsj naseljenca in mu niso dovolili pekriti hiše. Tako ie na Škodo ruskemu narodnemu in državnemu interesu vladala nad ogromno dežel peščica domačih knezov in ruskih dobičkarjev. Obe kasti sta se vzajemno podpirali in tekmovali pri izkoriščanju nesrečnega ljustva. Zapirali so pot nositelju kulture sibirskemu kmetu-naseljencu in do konca svetovne vojne se v tem pogledu kiju-, izvršeni aneksiji stanje ni m^glo bistveno izboljšati. no od mongolskih osvajačev preko j Doseženo pa je bilo vsaj toliko, da Sajan.skega pogorja in morda celo knezi in trgovci niso ve i smeli bivšega profesorja pedagogike Julia gospodarjev sploh niso poznali. Ne Canello, ki je v vojni brez sledu izginil. Prva sodna instanca ga jc proglasila za Brunnerija. kasacijsl:o sodišče v Turinu je pa to razsodbo razveljavilo. V kratkem pride spor pred apelacijsko sodišče v Firen-ci. Soproga profesorja Canelle ži/ii že zopet s tem skrivnostnim možem. s katerim ima že dva otroka in zahteva, naj sodišče prizna njegovo identiteto s profesorjem, da bi bila otroka zakonska. Brat tipo- kaj podobnega je s šakalom, katerega srečamo daleč od človeških bivališč zelo redko, pa tudi s hijeno. kajti stepna hijena je mnogo bolj redka, nego hijena, ki se klati okrog zamorskih naselbin. Tu gre za neke vrste simbiozo. ! Krdela divjih psov — divji psi žive vedno v krdelih — so imela interes na zbližan ju s človekom Jn človeške naselbine so smatrali psi I za nekaj, ker je njim samim po-' trobno in namenjeno. Lajali so ir» v Turkestan. Nove priseljence ^) zoj>et spodrinili drugi. Predvsem je pomembna za Uujanhaj isvojitev Džingiskana. čigar divji bojevniki so pobili in pregnali prvotno višje stoječe pleme ter uničili vso kulturo. Grobovi, ki so ž njimi posejali ti izmenjavajoči se gospodarji ur-janhajske stepe, so zgovirne priče teh sprememb, tekom katerih je hujfikati preprostih Sojotov na stolna pustošenja polj in kraje živine ruskih naseljencev, ki jih je pred tem zlom kot inozemec le slabo čuval ruski konzul v mongolski Urgi. Nespretna politika carskih urad-nik-v. ki so mirno gledali početje trgovcev in ogrožanje ruskih narodnih interesov, je bila popolno- dežela vse bolj in bolj zapadala bar- ; ma odtujila Sojote Rusiji- Knezom grafa Brunnerija, ki je tudi br^-z - , ., . . ,. — ! napadali tuie ljudi in živali, ce so sledu izginil, se pa temu odločno i H 1 j se bližali bivališčem njihovih clo- I veških prijateljev, ker so jih sma- ; trali za pritepence. ki jih hočejo Ml . l n t u j.i H i >t n \ mm k>>vr»tn*t »tvarl u rn ivd > item inifb trW*. «1 •i <1uh pprn J*ml)> m Trtn»rJ«o sr»>nk.»» vino. Mnll u m« vUktl. kaWo idaj J*-m Mr*. »Cat. KlmOri j«-«ii | VMINEMJKVO GHCNKO VINO ravnat lotilka. kalvrv arfttjivlna (* prrlMvi. > i«tt 4mto<>vj*\ ur <>J« v aft siat r m Krrsptafnl vmi w Trlitar Ce , 13S3 S tajfii. III. — (A«tv ) )f ti M ' ix.ru«- A*h!and >d Jtts, \vr . Chl- h*1 '^itMmpii.&Mfc. ■siaffliw" i-naifcu'fl* DUH' •.;JM«h. W- «HBW«t.i"SMnw. "iaBVlWHKMf >0MiM|^HHMniMiMnnii;4< IIIIHMIIIIM i imajo velik uspeh mm __ 'Frankfurter Zeitung" poroča o veseli dogodbici v anatomskem institutu berlinske univerze. Mladi svet. ki tam študira Eksulapovo obrt. je iz nravnostnih razlogov ločen v dva dela. Medicinke se uce sekcije v eni sobi, v drugi pa se fca-vijo z istim poslom kandidatje moškega spola. Med obema sobama je hodnik, kjer iz ozirov varčevanja le redkokdaj gori luč in doslej ni nihče vedel čemu prav za prav služi ta tajinstveni hodnik, ker poslušalci itak ne smejo hoditi iz moške dvorane v žensko in obratno. Nedavno pa je stari. dolgObradi in sivolasi profesor naipravil odkritje, ki je mahoma pojasnilo pomen ta-jinstvenega hodnika. Hotel je namreč sporočiti svojemu tovarišu v ženski dvorani važno zadevo, pa je ubral bližnjico po skrivnostnem hodniku. Naletel pa je na nenavadno oviro: Sredi hodnika sta stala medicinec in medicinka. ki sta za kratek čas ušla od sekcije mrli-čev in se v prijetni poltemi prisrčno poljubovala. Profesor je star in so imi podobni pojavi koenaj še v spominu iz davnih mladih dni. O-strmel je. nato pa po svoji službeni dolžnosti naznanil dogodek lektoratu. Dvojica je pričakovala, da bo zaradi svojega zločina izključena iz vseh vseučilišč Nemčije, ali visoka vseučiiiška oblast je bila izjemno zelo pametnega mnenja. Izdala je ferman. Kar sta počela medicinec X. In medicinka Y, se ne more smatrati za zločin. Ravnanje je samo neumestno. _______.j- _ _ upira. Mož iz Collegna zanima jav nost tudi zato, ker je začel s podporo bogatih sorodnikov izdajati svoje spomine. Te dni je povabil k sebi novinarje in jim izročil prvi zvezek svojih spominov. Navedel jim je tudi kratko vsebino. Iz svoje preteklosti se spominjam] dokaj nejasno samo one dobe, ko sem bil kot častnik ranjen in ujet pri Bitolju. je dejal novinarjem. Vem pa. da sem se v svoji preteklosti bavil s pedagogiko in spominjam se svoje doktorsko dizerta-cije o normalizmu. Vse drugo, kar sem doživel se je pa izgubilo v meglo. Samo od onega časa. ko sem 1. 1927 zapustil bolnico, mi je ostalo tupatam nekaj v spominu. Šele ko sem se sestal s svojim bratom, je nastal v meni duševni preokret. Spal nisem več dni in ves čas sem razmišljal, kdo sem pravzaprav. Po mnenju italijanskih novinarjev je skrivnostni mož miren in trezen, govori v beneškem dialektu in napravi vtis pravega gimnazijskega profesorja. Obe rodbini, t'i se prepirata zanj, se pridno pripravljata na odločilno obravnavo. pregnati. Zato so spremljali ljudi povsod, kamor jih je gnalo življenje. Šele pozneje si je človek prilastil psa. Približno tako je tudi z mačko. Mačka se naseli samo tam, kjer so miši in podgane, te pa niso nikoli navezane na človeka, temveč samo na dom. Pri psu je ravno narobe. Po pravici pravimo, da človek ima psa. pri mački pa moramo reči, da ima ona človeka. V najstarejših, neolitičnih človeških ležiščih so kosti edine živali — psa. To je dokaz da je pes že takrat živel skupaj s človekom. Nekatere pasje kosti :z pradavnih časov so so pa polomljene. To priča, da so naši pradavni predniki jedli tudi pse. če niso imeli nič boljšega. Približno tako so se udomačile tudi druge živali. deloma zaradi hrane, deloma pa zaradi tega, ker so se čutile v bližini človeških bivališč varne. STRELA VŽGALA POTOK Na čuden način se je skoro do smrti opekel angleški gostilničar James Longthon iz Essexa. Med nevihto je šel čez most preko sosednjega večjega potoka. V tem hipu je precej daleč od njega trt-ščilo v vodo, ki se je hipoma vno-la ter z visokim plamenom oblizni-la moža na brvi. da mu je vz^^la obleko. Kd je ponesrečenec pripovedoval sosedom, da gori potoc, so mislili, da se mu je abl«k> od bolečin. Kasneje pa so se uverili, da je potok res v plamenih. Seveda ni gorela voda, marveč bencin, ki je tekel iz nekega poškodovanega bencinskega tanka, ki je puščal svojo vsebino v potok. GENA DR. KERKOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško*! Berilo barstvu. Grobovi imajo štiri različne tipe. Najstarejše so ?krbno zgrajene grobnice, v katerih je najti orožje ki so ga dajali v grob vsa-kemv mrtvecu, da mu služi na drugem svetu. Kasnejše grobnice so že slabše in površne je izdelane ter označujejo grobišča cesto le nekake geomotrične figure iz kamnov, zloženih na površju najnovejše, ki izhajajo iz dobe mongolske okupacije pa so že samo enostavni, na piramide spominjaj oči, toda nizki kupi kamenja. Iz prve dobe je ostalo oo stepah često po 10 km od človeških bivališč. mnogo kamenitih moških in ženfkih kipov, ki izmenadijo popotnika in mu dado le zaslutiti viso- je velevala njih osebna korist, da so se branili ruske naodblastl, narod pa je bil tako popolnoma pod njih vplivom, da je slepo šel za njimi, smatrajoč tako svoje izsesoval-ce — knez in trgovce — za svoje gospodarje in dobrotnike. BREZPLAČNI POCK. j BOARD OF EDUCATION nudi ; brezplačen pouk, ki se žele. naučt-! ti angleški In hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoH itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. KRHGARM NAK0&A « IS Street m Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEW YORK, MONDAY, JUNE 23, 193«. LiBQEST IMTBV1 DAILY li V. «. I. POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G, P. 22 < Nadaljevanje. > Tudi Alenke »ta se lotila z vsakovrstnimi šalami Alenka pa je kazala mirno hladnokrvnost. Le atari Henrik Je na tajnem dvigal pesti proti nebesom. Vse to bom povedal gospodu Herfurtu, — si je prisegel na tihem ter vknjitil vestno vsako žalitev na naslov Alenke, Kadar ga je slednja tolažila, da sta brat in sestra neotesana ž njim. jI je rekel Henrik: Ni * boljše >e ne godi vam kot meni. čeprav sem le služabnik. Bog pa naj >e naju iwniii. ce bi p:stala tukaj gospodarja, kajti jaz bi ne hotel ostati niti za minutor Tako e pri H dan pogreba Ko je dospel Gert Herfurt, da izkaže zadnjo ca>t »vojemu staremu očetu, je vprašal Henrika: Ali je bilo vse dobro do danes? Henrik pa «a je mrklo pogledal. Oo.fpod. ub ha go-podiona Alenka ima naravnost peklensko živ-Ijnje Brat :n sestra Berndt ravnata ž njo siab&e kot s služkinjo. O sebi ne morem govoriti, ker s* ni le služabnik, a stari gospod bi se brez' dvoma obrnil v grobu, ce bi moral gledati kaj takega! Le nekoliko potrpljenja, Henrik, ter ne motite miru mrtvega., Kmalu bo vse drugače. — je odvrnil Gert. Pri pogrebn:h alovesuc&tih »ta sprejela brat in sestra vse kondo-larlje, kot da .-.ta edina upravičena do tega. Kadar so stari prijatelji mrtvega. ki i.o občevali v hiši, skušali potolažiti Alenko, jih je Lena jezno; zavrnila ftele po pogrebu se je Gret predstavil bratu in sestri ter ju prosil; za pogovor naslednjega jutra. Brat in .sestra .sta ga merila kot sovražnika ter hotela najti najbolj { ranluvo mesto, a rekla sta. da ga boeta čakala, ob enajstih v vili Berndt. Dobro sta zapazila slično^t Gerta z Rokom m nju razpoloženje je poRlak) tem slabše Gert je p edravil Alenko tiho in resno, a dr*Al njeno roko trdno v ftVOji. Pri pogrebnih -lov« ^nostih ota imela priliko biti nekoliko časa sama. Tedaj pa je rekel Gert Alenki: Henrik mi je pripovedoval da imate slabe dni za seboj, gospodična Alenka Zelo mi ie tal. da vas moram za nekaj časa prepustiti brez varstva Žalitvam te go.<*pode Prišlo pa bo drugače, za to bom jaz paafcrtoel1 OciLa »e je k njemu z motnim usmevom. ZaUtve s te »tram mi ne morejo škodovati Prosim pa vas, pripravite se na boj Vas .smatrajo sleparja ter goljufa ali se vsaj delajo kot da t re tako Upam, da imate potrebne listine, da svedočite o svoji pravici do dedščine? - Bodite brez skrbi. Litine, katere potrebujem, imam pri sebi. Glavna »tvar. s katero moram dokazati .svoje pravice do dedščtr*e. pa je poročni 11.-4 mojih starisev! Ta dokumel se nahaja v moji posesti. Alenka je prikimala z vzdihom. - Potem je vae dobro' In vi bo»*e pogumrvj wtrzjali na svojem mestu? GoUwo Gospod.rnj Berndt mi je hotela odvzeti ključe koj prvi dan, a jaz jih nisem hotelai zročiti Morala sem seveda slišati, da pr»vljam na .stran tuje blago, a pri teh ljudeh ;e vse mogoče. Izjaviti sem )im morala da b< m izr čila ključe in gospodarske knige le postavno določenemu dedu u Drugače bi ne storila prav. Ze sedaj me zasledujeta z ljubosumnimi očmi in vse sile moram napeti, da jima ne vržem ključev naravnost pred noge. Kljub temu pa nastopata tukaj kot fcofipoda Na ra un Mrira Roka narocujeta v.sak dan najbolj izb:rna .ma in najboljše del.katere, katere *ta si naročila Sedaj pa je konec. Ničesar več ne bom dala. tudi iz vinske kleti ne Kar je spravljenega v predsobi na porabijo, a drugega ne dam nikomur več. Moja dolžnost je braniti zapuščino k.>t je pač v moji moči! Njegove oči so žarele od radoeti. Zahvaljujem e vam za pogumno obrambo mojih pravic, — je rekel gorko in prisrčno. To .-''m ka. je udarilo kot strela med i Ne verujeta pa ne da bi se to vr.silo po gladki poti tr domnevata. | gre za veliko »lrparijo Težko m boste prepričali Prepričana sta. da J ie neki tujec po.>luiil niitnMU s stricem Rokom ter &ku^a izvesti sle- To pa ne pi .de vpoštev pač pa je naša dolžnost, da prepričamo iscr Sedaj pa *? moram posloviti, draga gospodična. Jutri b>m zo-prliel ter upam. da bom lahko skrbel, da ne bOote več izpostavlje- llHV! srčno pot lovila Enajst* poglavje. poldne sta vstala brat in sestra Bernt preje kot po-» blekla, da »e odpeljeta v vilo Berndt. Tudi danes ]U je ca tal »poo,i Precej razdvojena «ta pozajtrkovala Lena je celo pohabila ozmerjati služkinjo ki J« drtala sobe t neobičajnem redu. Kurt In Lena *ta a* delala, kot da ne verujeta v pozitivno dedno pravico tujca, čeprav je naravnost frapantna sličnost tujca z Rokom narav nt** L moreče vplivala na oba. h neprijetnih miJi je zarohnel Kurt: U >trelan ga kot oteklega p*»a, če nama bo v resnicil kratil ded- IMMH Obraz Lan« je doail strašen izraz. — Gotovo Je najti ie kaka druga sredstva, da se ga napravi neškodljivim — Kaj misli*? — - Ne vem 4e gotovo. Povej ml, ali mwlii resno, da bi šel po vsaki poti. ki vodi k cilju? Njegove oci »o dobile mrzel presunljiv izraz. Vaakl? — J« rekel. I To sem hotela vedeti, Kurt. Jaz ne mislim izročiti svoje dedščine temu pritepeneu — Tudi jaa ne! - Dobro, v tem sva si edina Kako sredstvo b »rta vendar našli dve Isnajdljivl glavi, da napraviva nasprotnika neškodljivim. Videli bomo. Najprvo pa ven Strašno rad bi slišal, kaj nama more povedati ta pritepdiiec! Avtomobil ju Je spravil v kratkem času v vilo Berndt. Dospela sta tjaAaj celo pred enajsta uro. 1— ii i i (Dalja prihodnji«.) V Nemčiji imajo sleparskega alkimista, ki je lagal, da zna delati umetno zlato. V okolici znanega Duesseldorfa so aretirali nekega Heinza Kurschildgena, ki se je že več let pečal s skrivnostnimi čarovnijami. Ljudjem je pravil, da se da zlato umetno izdelovati, in mnogi so mu najedli. Za nemško' ljudstvo je značilno, da so nasedli sleparju celo inteligentni ljudje m pravne osebe, med njimi politične stranke in več bank. Prva žrtev sleparskega čarovnika je postaja duesseldorfska skupina nemške narodne ljudske stranke. Njen tafnik je nasedel Kurschildgenu in pridj-bil stranko zanj. Slepar je pokazal svoje poskuse najprej njemu, potem pa še drugim vodilnim članom >tranke. Posledica je bila. da so začeli hoditi vsi prvaki stranke in celo sam njen vodja Hugenberg v čarodej no delavnico dozdevnega izumitelja in so navdušeno opazovali njegove poskuse. Poskusi so bili v tem. da je Kur-schildgen baje razbijal atome in juh s pomočjo radi jo zopet spajal. Razbijal jih je tudi s pomočjo radija. Naivnež je kazal zmes kemikalij, po katere je pošiljal v aro-, gerijo same radovedneže. Mešal je j kemikalije, izpostavljal jih je vpii- [ vu radija in trdil, da je zmes ra-dioaktivna in da se spoje delci razbitih atomov v zlato. In res je jemal po raznih rokus-pokusih iz svoje čarodej ne posode blesteče koščke, o kate-ih je trdil, da so zlato. V poedinih primerih, ko je šlo za to, da prepriča bogate mecene, da so bili ti koščki res zlati, toda slepar jih je ze vtihotapil v zmes kemikalij. Mož je bil namreč domenjen z drogerijo in koščki zlata že bili v kemikalijah, katere je rabil slepar za svoje poskuse. Zlato, katerega je bilo zelo malo, je večkrat kar takoj prodal bogatim u-deležencem svojih alkimlstičnih predstav. V drugih primerih je pa kazal samo prav navadnih kovin in pobiral od naivnih gledalcev prispevke za nove poskuse. In dobrodušni Nemci so radi prispevali po 100 in tisoč ali celo več mark. Neka banka v Koelnu je dala sleparju naenkrat 50.000 mark. Celo Angleže je znal slepar zainteresirati za svoje copernije in neko angleško društvo ga je izdatno podprlo. Da preslepi naivne ljudi, si je pomagal slepar z raznimi triki. Za bojček z aparatom za oddajanje radio-žarkov je nameril na ulici na drveči avtomobil in ga ustavil. Nenadoma je motor odpovedal in avtomobil ni mogel naprej. Morali so ga privezati za tovorni avtomobil in odvleči V resnici je pa šlo samo za komedijo, kajti slepar in šofer sta bila domenjena. V očen naivnih ljudi je pa postal Kur-schildgen s tem trikom pravi čarodej. Končno je pa prenapeta struna počila. Neki vseučiliški profesor je prigovarjal sleparju, na odpre svoj laboratorij strokovnjaku, ki bo njegov izum proučil in preizkusil. Ker pa Kurschiid ni hotel storiti tega ga je profesor ovadil državnemu pravdništvu. Sledila je aretacija in veliko razočaranje, toda ne vseh. So nekateri osleparicnci, ki so še zdaj prepričani, da je Kurchildgen slaven alkimist in da mu delajo oblasti krivico. POZOR, ROJAK! Is naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa prt enem sledečih naših sastopnikov. CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauanln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John derm, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew 8pillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcb, J. Zaletel, Joseph Krovat. La Salle, J. Spelich. Masco Utah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovftek In Jožo Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank Zagar. MARYLAND 6teyer; J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlaholmn, Frank Oooie, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel Fr tekala. Eveleth, Louis Oooie. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Porte Virginia, FnuVk Hrvatlen. Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. MISSOURI 8t. Louis, A. Natorco). Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, p. Kako se je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si mora;o dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev Ictno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljan jv, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-pušccni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK J w tsA II , Kretanje Parnikov ■ ■•y— Shipping News — • m - _ — - — — NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Maala. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hltl. Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumie Nlles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jatie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Pr-vlČ, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamlc. Greensburg, Frank Novak. Homer City «n okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetx. Krayn, Ant. TauieiJ. Luzerne, Frank Bal loch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlviek. Midway John 2ust. Moon Pun. Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh In U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pemd'rc. Steelton. A. Hren. Unity SU. In okolico, J. BkerlJ, Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J PeterneL UTAH Helper. Fr. Kreba WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvsl WISCONSIN Milwaukee, Jooeph Tratnik tn Jos. Koren. Racine in okollcc, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Louis laacher. Dlamondville, p. Lumber^ 25 Jur.fja: «1h h'rivnee, Havre AU>»rt Ballln, Clierlx^ur*. Hnmburf ricpublic. Cherbuurs, Ltifnien 26 junija: Urrwlen, Cherbourc. ItrfmfU 27. JunlJa; Brt-fTK-ii, Ch^rhour^. IlrerrjfQ M.-iJestir, <*h»-rtM.urK Rotte/djim, llou! gn« Bur >Ier. Rotterdam JunlJa: ST.turetarla, Oht-rT.ourg H<»((rfEi'j«i fl fhcrli' 'irK. Antwcriw M tnnfk.T hul«>(£i,e Bur Mer Lrrlatlian, fheri'murie Conte Grande, Nhjk/.I. Genov* 1» junija: Psrls, Havre 2 Julija: Aml>"ur(r. !tr<-m«'H NVw York. Oil* rlf-uru. IIuniburK 3 julija: Krit!''(\ Havre Ba turn la. Trst 11'»merif. < »1 l>"urt; I'enniund, Clivrboui Antnervt-ri 4. julija: Kurupa Ch*Tt>. "!rjr. I?f :n<-n Vn'cnJim, lir ,dl< .gin- Sur .Vt, lb.t t'-rdam 5- Juiija: M iniK'wnska C*tv rl«nirc Mi.'vv.iuktf, Cheri>-.urjt. lliintlurc 6. julija: Auk'istus, Na|">!i, G«-nuva 8. julija: Aunf ll unhtiri; 10. Julija: Htuttcart. Clit-r'^/urK, Biurg. f:retneri 16. Julija: I I '»'I • '1 m Ilia. < *h+rlrfiui k- r5r«-ni» n, • *!• • r l-tjr k. llremen L» viathan, i "!i« j !><>ui j; Pt' Hi.leut 1:••■fstveJl, t i». rbouit:. I;, t-1111 ri M., j. st ie, 4 "h< rlmiiru HrtmOurg, rlH.urg, H.imt>uii: 17. Julija: i;.-rlin, Ili>uJ"Biie Kur Mer. lir. ni"ti 18. julija: I'a ris, H.»vre Wi MtrtiJaiid, Clu-ii" iirp. Antwer-pen tSt.i.r''ndatn, Kittterdaiii, I>*u1<>ki**-nur M'l 19. julija: M Iruii toiika, <"!;»■ t l«mr»c CiiD1 I>i;tiica:i»ano. N.i|-"!l, t i • -T i <. v a 23. julija: M;iur»-I una <.'lu-rbi-fj.- Wasliiiigtun, Cherlfurtt. Hremen AU>ert BaUin, CherbnurR. Hamburs 25. julija: Franc«*. Havre Homeric, 1 "h. rUmrc R.>tti.*rduiii, lioul' ^rie Sur Mer, Uot-terdajn Ruma, NajMili, Gvmna 26. julija: Republic. 1'lnr»."iirn. Rrcn-fi Ll» iRenland «'li-TbourK. Ant w.-rpeij I Minnekahda. l:leiidam, Boulogne Sur M<-r, Roi-terdam 2. avgusta: J-e via t lian, Cli. . -.jte Minnewa.vka, Cherbourg 5. avgusta: Rereiigaria, Chei l-urg 6. avgusta: IT-sident Harding, Cberbourg. lire-( m- n l>cut.s» liland, Cherbourg, Hamburg j 7. avgusti: Co.'umbuju. Cl>» rb" utkH Hrrm* n 8. avgusta: Maj.-lic. »"herbmirj? Lapland, «*hert«'.iK, Ant w rrptn N- w A111 s:ei dani, liojiofn* sur M r. Rottc« dam 9. avgusta: I'resident ri'w*evc*lt. <" ril>-rK, l"re- Milwaukee, Chert" nrp liHmburg »"■.i, ChertNiurg, Uremen Hamburg, Cherbourg. H irnburg 14. avgusta: S1 :t'Kar*. Ct.erb.iurg. Bremen 15. avgusta: I aris. H«vre Siturnia, Trst H-tmer'.-. < 'h- 11-nrc W.-st. rnland, Cherbourg. Antwer-I'en 1 Cleveland, Chi-rln.u: c, Hambmg st.1tend.1m. r-.uVi.Btie Hur Mer, Rotterdam 16 avgusta: Aquita.«#4. i 'h>-rt "»ri; Minnet'H k a, Cherl-dl* 19. avgusta: l.i-viatha , Cherb uib, Rremen 20. avgusta: Fran-e, Havre Rr.-ttien »'I.. -1...«).k Rreiiien «;.,.t ge Wjuihli.ct"n, < herb'.'irg. Rr. men -Ml « rt l: »• 1:; 1. Cherbourg, ll^rn- b 21. avqtis's: I'jt In, Ik.ulogi e Sur M'r. Rremen 22. avgusta: t >1 . Mil'1. ' *' ' i t' Itk' K-.t'.erdani, 1!uig, H«nibin g 27. avgusta: I'e i?e I ran.e, l!a\rr I Serene-iria, < '»»ertvuirg »*«>111111 l.us' i'hi rl'oury, Hr- turn Amen. .. <'h«'rl>"urie, Rrenn-n w Vo' k. ' heib"'urg, Hamburg 23. avgusta: I>r wlen, Clu rbciirg. Hr< ni'-n 20. avqusta: 1: sr<.i>■ t, «r'i»»rbourg, Hrtin«-ti • M iJ.-Mi.-, <"»ierbourg !'i nnland. «' .'rI »t» i x. \ ril v.M-rpen Volendain, lloub.gm; Sui Mer, K .t-(»rdatB 30. avciusta: Republic. ' "l.( rb-.ui L» Ri emen St Ixnis. < "li. rlMiui g. Haml.iTlK (•..nt«> likllirairiiiiw, Napoli. «;«ti .vn POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo i^šle. Knjigarna 'Glas Naroda" POSEBNI SLOVENSKI IZLET .LJUBLJANO na slavnem ekspresnem parniku "PARIS" 30. junija '30 Preko HAVRE in PARIZA NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT ZA SLOVENCE JOHN VOLEK Izletniki bodo pod osebnim vodstvom rojaki Johna Voleka, upravitelja departmenta tretjega razreda Francoske Črte v newyorskem uradu. Vsa udobnost in pripravnost vam- je zajamčena. Krasne privatne Rabine in zabava. Slavna francoska hrana in pijača. NE ZAMUDITE TE PRILIKE Zajamčite si sedaj prostor od kateregakoli poofc!aščenega potniškega agenta ali od 19 STATE STREET mm NEW YORK. N. Y. ...... i ii ■ ■ S3 H