Lolo LXIX Stev. 4 a Od L nov. dalf« naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredniitvo: Kopitarjeva nl.6/in. TeL 40-01 do 40-05 V Ljubljani, v nedeljo, 5. januarja 1941 Poitnina piaiana v gotovini Cena 2 din BVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Cek. raS.: Ljubljana 8t 10.650 za naročnino ln štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 P odru i.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. S svobodo v novo leto! Kdor je še zapisal na svojo zastavo besedo »svoboda«, še vsak je dobil pristašev Kakor daleč sega sled človeške zgodovine, vedno so ljudje hrepeneli po svobodi, se zanjo borili in umirali. V vseh velikih revolucijah se je ljudstvo vrglo na barikade, da brani ali izvojuje svobodo. Nič drugače ni v sedanji vojni. Vsem narodom, ki so zapleteni v krvavi metež, ao-povedujejo njihovi voditelji in njih časopisje dan za dnem, da je svoboda tisti cilj, ki ga je treba doseči in ki je vredna tudi največjih krvnih žrtev, Angleži pravijo, da se bore za svobodo svoje domovine in za svobodo malih evropskih narodov. Nemci in Italijani zatrjujejo, da je treba Evropo osvoboditi angleškega jarma in državam osi priboriti neomejeno svobodo na njihovem življenjskem prostoru. Za svobodo so umirali Poljaki, Norvežani, Belgijci, Nizozemci, Francozi, umirajo Grki itd. Svoboda je torej tista vrednota in tisto skrivnostno gibalo, ki posameznika in cele narode pripravi do največjih žrtev. Ni se nam treba nad tem čuditi. Svoboda je geslo slehernega človeka, ki sploh hoče veljati za človeka in je še posebej geslo vsakega svobodoljubnega državljana naše jugoslovanske državne skupnosti. Nihče ne more biti v dvomu, oa bi tudi jugoslovanski narodi znali umirati za svojo svobodo, ako bi bilo treba. Vsi se namreč predobro zavedamo, da svoboda ni kak politični nauk morda, ampak je nujna in brezpogojna oblika človekovega obstoja in državne neodvisnosti. V zvezi s temi ugotovitvami pa naj ne bo odveč opozorilo, da je pojem svobode bil še mnogokrat popačen in da niso redkokdaj ljudje umirali za namišljeno in zlagano svobodo. Opozorili bi raoi, da niso šele sodobni totalitarizmi, ki v dobi političnih svoboščin ovirajo modernega človeka v njegovih bitnih pravicah in svoboščinah. Tovrsten razkrojevalni proces svobodnega človeštva traja v evropski civilizaciji že več desetletij. Ni bila vojna, ki je dovedla človekove svoboščine v krizo, ampak sredi vojne smo stoprav občutili, kako brezpomemben in utesnjen je postal človfek. Vojna je le sodba nad človeštvom, ki je svobodo popačilo in se v lažni svobodi razbrzdalo. Po svoji svobodi naj bi bil človek božja podoba. To pa ni hotel več biti — in tako je postal podoba mehaniziranega stroja. Komunizem je to z železno doslednostjo povedal in izpeljal ter človeka spremenil v stroj in mu namesto hoje za Kristusom postavil kot življenjsko nalogo hojo za strojem in službo stroju. V vseh brezbožnih totalitarizmih je beseda »svoboda« le še družabna laž. A kakor rečeno, izvor in osnova zla, ki ga danes človeštvo vedno huje občuti, ni šele pri novodobnih brezdušnih in skrajnostnih poli-tičnih sistemih, kakor so komunizem, državna vsemogočnost itd. Očeta sedanje duhovne stiske moramo iskati še v liberalizmu, ki je razglasil načelo, da je bistvo človekove svobode v tem, Ga svobodno izbira med dobrim in zlom. To pa je zmota. Ko bi namreč bilo bistvo svobode v tem, da izbiramo svobodno med dobrim in zlom. potem bi ljudje imeli eno lastnost več kakor Bog, ki zla ne more izbrati. Bistvo svobode ni v sposobnosti izbirati, temveč v sposobnosti hoteti, in to je, kar predpostavlja sposobnost mišljenja. Ni prvo svoboda mišljenja, temveč sposobnost mišljenja, pravilnega mišljenja. Čim pa je svoborc(lno ob obali. Avstralci =o spali in jerlh v odprti puščavi pri svojih tankih ter so pri tem bili izpostavljeni hladnim nočem in peščenim viharjem, V božični noči so prvikrat napredovali proti trdnjavi in te čete so prišle okrog 8 km globoko v zono povedal, da se na Bardijo ne naskukuje za povedal, r.a se na Bardijo na naskakuje za ceno velikih izgub. Angleške in zavezniške čete so operirale počasi, toda / gotovostjo. Sele, ko so francoske čete skupaj z avstralskimi prednjimi četami prišle do obale pri Marsa Luka, je bilo gotovo, da je pretrgana zveza med obema italijanskima vojaškima središčema. Tedaj se je začelo z bombardiranjem in z naskakovanjem z avstralskimi četami. Ta naskok se je začel zgodaj zjutraj v petek. Italijanska vojska je bila presenečena, ker je naskok začel v jugozahodnem delu trdnjavskega pasu, torej na mestu, kjer Italijani gotovo niso pričakovali napada. Temu se mora pripisati dejstvo, ris so Angleži v razmeroma kratkem času ujeli okoli ifHH) Italijanov. Kakor časopisne agencije poročajo, Angleži canes dopoldne še vedno napredujejo. Izkrcanje na Irskem? švicarska poročila o možnosti nemške zasedbe Irske in popolne blokade Anglije Bern, 4. jan. t. Associated Press. Po poročilih iz dobro obveščenih krogov v Londonu no pripisujejo prevelike važnosti nemški diplomatični ofenzivi na jugovzhodu Evrope. Potovanje predsednika bolgarske vlade v Nemčijo da ima samo zunanji pomen. Prav tako dajejo premikanju nemških čet v Romunijo in v Italijo le podrejeno vlogo. Vsi ti pojavi, diplomatični in vojaški, da imajo po mnenju angleških vodilnih krogov le ta namen, prikriti glavni cilj Nemčije, to je vdor v Anglijo. V tej zvezi računajo angleški vojaški krogi zelo resno z možnostjo, da bi Nemčija izkrcala svojo vojsko najprej na irskih tleh. To bi bilo mnogo lažje kakor izkrcanje na angleških otokih. Medtem ko so v Angliji na odpor pripravljeni in bi bil poskus izkrcanja zelo tvegan in zvezan z velikanskimi žrtvami, bi bilo izkrcanje večje vojske na Irskem mnogo lažje, ker Irska na kaj takšnega ni pripravljena in bi bil odpor hitro zlomljen. Zasedba Irske po Nemcih bi nemškemu vojntimu vodstvu prinesla neprecenljive ugodnosti. Na Irskem bi Nemci dobili letalska oporišča in oporišča za podmornice, s katerih bi tako rekoč popolnoma onemogočili vsako pomorsko plovbo med Anglijo in Ameriko ter bi bil broč blokade okrog in okrog Anglije popolnoma sklenjen. V angleških vojaških krogih, kot rečeno, resno računajo s takšno možnostjo in priznavajo nevarni značaj takšne operacije. Izjavljajo pa, da so tudi na to nevarnost pripravljeni, saj so jo pravočasno predvideli. Zaradi tega da se ne pustijo motiti po poročilih o novih nemških načrtih na jugovzhodu Evrope ali na Sredozemskem morju. Angleški vojaški krogi da so prepričani, da bo Nemčija hotela izvesti svoj glavni udarec na zahodu ter mora biti angleška obramba torej na tej točki najmočnejša. Medsebojno uničevanje mest v vojni med Anglijo in Nemčijo Nemci Bristol Nemška poročila Berlin, 4. jan. Močne skupine nemškega letalstva so napadle preteklo noč pristanišče in mesto Bristol. Metala so bombe vseh kalibrov. Vreme je bilo ugodno, tako da so se izpostavljeni cilji lahko jasno videli. Napad je bil uspešen in je imel velik učinek. Izbruhnilo je 50 požarov, ki so bili na posameznih krajih zelo hudi in so zajeli velika področja. V jugovzhodnem delu mesta }e prišlo do številnih eksplozij. Požari so mesto tako razsvetlili, da ga je bilo moči videti z obale Ro-kavskega preliva, letalci, ki so leteli v smeri proti Angliji, p so požare opazili že z obale Normandije. Razen Bristola je nemško letalstvo izvedlo še celo vrsto manjših napadov v noči med 3. in 4. januarjem na nekaj drugih pristaniških mest ob južni angleški obali. Bombardirali so Southampton, Wei-mouth in '.Dungen. Angleška poročila London, 4. jan. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Sovražnik je v pretekli noči naperil svoj poglavitni napad na neko mesto v zahodni Angliji. Napad je trajal zelo dolgo. Sovražnik je metal na slepo zažigalne in razrušilne bombe, ki so povzročile številne požare in velika razdejanja. Požari so sedaj že vsi pod oblastjo gasilcev. Število mrtvih in ranjenih pa ni visoko. Reuterjev zasebni poročevalec tudi ne navaja imena napadenega mesta. Po vsej verjetnosti pa je bil napaden spet Bristol. Poročevalec pravi, da so prvič nastopile na novo organizirane skuT>ine gasilcev, ki so se izborno izkazale in preprečile veliko škodo. — Tudi na London je priletelo nekaj bomb, toda brez večjih učinkov. London še vedno gori London, 4. jan. t. AFI. Dopisnik francoske svobodne poročevalne agencije je obiskal zažgani del londonske City ter pravi, da so še ccle ulice zaprte za promet in da na mnogih mestih hiše še gorijo. Gasilci in vojaštvo morajo sedaj poslopja, ki so gorela, podreti, da ne bi ogražala prometa. Ustanovljene so posebne skupine, ki hiše podirajo in je po mestu neprestano grmenje padajočega zi-dovia. Pogled na porušene ulice je žalosten. Med poslovnimi zgradbami so najbolj prizadeta založništva v Paternoster Rowu, časopisni del mesta v Fleet Streetu in trgovska ulica Cheapside. Bančna poslopja so tudi trpela, toda neznatno. Nasplošno se lahko reče, da je poslovno delo prizadeto nekako za 5%, toda se hitro spet oživlja. Ce je imel sovražnik namen, zamoriti poslovno središče angleškega imperija, potem kljub veliki škodi, ki jo je prizadel zasebnemu imetju in zgodovinskim zgradbam, svojega cilja ni dosegel. vedno nek pozitiven smisel. Z drugimi besedami bi to lahko povedali: svoboda ni v tem, da lahko počnemo, kar hočemo, temveč da hočemo storiti to, kar moramo in kar je naša dolžnost! V tem hotenju se svoboden človek razlikuje od sužnja. Tako pojmovana svoboda potem lahko pomen ja zahtevo po svobodnem bogočastju, po svobodi tiska, beseoe, vesti, zahteva po svobodni in neodvisni domovini. Vsaka od teh svobod nam pomen ja pravico, da stremimo za svojim pravim življenjskim namenom in ciljem. Svoboda, o kateri govorimo in ki je vredna vseh človekovih naporov in žrtev, pa ne po-menja pravice, da človek samega sebe pove-liča in se postavi na mesto Boga, da tepta njegove postave ali da z isto ravnodušnostjo sprejema resnico in zmotg, Tudi to ni svoboda, ki naj odlikuje mislečega človeka, oa si svojevoljno prikroji nek svetovni nazor za zajtrk, ga opoldne spremeni, popoldne ali zvečer pa se oklepa že zopet drugih idealov. Tak človek si bo tudi za gostilno in za nočne lokale prikrojil »svoj nazor« in če tako prično delati mnogi, potem bo takšna »svoboda« prej ali slej pahnila narod v zmedo in ga upropastila Nikogar ni med Slovenci, o tem smo mirno lahko prepričani, ki ne bi hotel iti pod geslom svobode v novo leto. Zato smo tudi to besedo postavili na čelo lista. Pa tudi zato, aa bomo danes in skozi, vse leto znali razlikovati med svobodo in svobodo. Pravilno doumeta in živeta svoboda je kakor Visoka pesem, ki Družbo in državo dviga in jo vodi k redu in blagostanju. Napak pojmovana svoboda je pa revolucionarna pesem, ki vodi narod v anarhijo in propast. Vsi hočemo svobodo. Razlika je le v geslu: eni greoo za njo v boj z božjim geslom, drugi pa z geslom padlega angela, Nastopajoče leto bo za življenje slehernega med nami velike važnosti, kateremu geslu mislimo slediti. Drin Angleži Bremen Angleška poročila London, 4. jan. t Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Skupine anglekih bombnikov so snoči že tretjič zaporedno napadle Bremen. Napad je trajal več ur. Požari, povzročeni pri prejšnjih napadih, so še vedno goreli. S zažigalnimi in rušilnimi bombami so bili zadeti važni cilji, kakor ladjedelnice, pristaniška skladišča, tanki za petrolej, petrolejske čistilne tovarne in druge tovarne vojaškega značaja. Najhujše je bila zadeta ladjedelnica »Atlas«, nadalje glavni kolodvor. Angleški bombniki so sc spuščali nad baterije žarometov in jih nekaj med njimi uničilo z bombami, vrženimi z najnižje mogoče nižine. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s padavinami. Razdelitev jedilnega olja Belgrad, 4. januarja. AA. Zaradi pravilne razdelitve jedilnega olja v državi ter v skladu s členom 2 uredbe o ureditvi prodaje blaga (uredba od 9. novembra 1910) ter v zvezi s čl. 9 in 10 uredbe o oljčm ca h in jedilnem olju od 17. avgusta 1910 in il. 3 pravilnika o združenju predelovalcev oljčnic v Belgradu od 28 septembra 1940 ukazujem naslednje: Člen 1. 1. Združenje predelovalcev oljčnic v Belgradu bo izvrševalo skupno prodajo jedilnega olia v okviru splošnega načrta za razdelitev olja in posebnega razporeda po postavkah, ki jih odobrava ministrstvo za trgovino in industrijo. 2 Zaradi izdelave splošnega načrta in posebnega razporeda za razdelitev olja, so vse tovarne in jzdelovalnice olja, trgovci na debelo, ki so zalagali zoljem manjše grosiste in polgrosiste v notranjosti države, kakor tudi Zveze kmetijskih, uradniških, nabavljalnih in konsumnih zadrug, ki so olje nabavljale neposredno iz tovarn ali od večjih trgovcev na debelo zaradi prodaje svojim zadrugam preko prodajaln — dolžni dostaviti zajcdnici predelovalcev olja v Belgradu čimprej točne podatke o tem, kam, kdaj in v kakšnih količinah so naročili olje v času od 1 6epteinbra 1938, do 1. septembra 1939. 3. Ministrstvo za trgovino in industrijo lah/to odredi org;ine ki 6C bodo po pregledu poslovnih knjig omenjenih tovarn, delavnic, trgovcev in zadružnih zvez prepričali o točnosti navedenih podatkov. V kolikor zajednica v določenem roku ne bi prejela zahtevanih podatkov, bodo te podatke zbrali organi ministrstva in jih dali na razpolago zajcdnici, Ui so zato tovarne, delavnice, trgovci in zadružne zveze dolžni, da jim dajo v vpogled poslovne knjige ter dajo tudi potrebna pojasnila. 4. Zaradi kontrole prejetih podatkov, bo zajed-nica zbrala tudi potrebne podatke od državnih železnic, rečne plovbe, ostalih podjetij za prevoz blaga in občinskih trošarinekih uradov o prevozu oziroma dovozu količin olja v posamezne kraje. 5. Razen zgoraj omenjenih podatkov bo zajed-r.ica zaradi izdelave predloga za splošni načrt in poseben razpored razdelitve olja v najkrajšem času zbrala še naslednje podatke o potrebi jedilnega olja 1911 po mesecih in sicer: a) Za potrebe vojne sile od ministrstva vojske in mornarice (ekonomski oddelek) po armijskih oblasteh in poveljstvih kr. garde in upravah vojne in-tendantske in letaltke akademije; b) ob občinskih uradov za oskrbovanje, v kolikor imajo svoje prodajalne, v katerih bodo prodajali olje; c) od zadružnih zvez in posameznih zadrug, v kolikor niso včlanjene v kateri od specificiranih zvez, z označe-njem števila zadrug in zadružnih članov, ki se bodo z oljem oskrbovali: d) od potrošnjih zajednic gospodarskih podjetij z oanačenjem števila članov; e) od združenje trgovcev po posredovanju trgovinskih zbornic za trgovce na debelo in drobno po posameznih okrajih, po potrebi ljudi v dotičnem kraju, s predlogom preko katerih trgovccv na debelo, katerim krajem zajednica daje olje in koliko vsakemu veletrgovcu zaradi razdelitve olja na male trgovce in druge morebitne prodajalce, kakor tudi s predlogom malih trgovcev glede kraiev, ki j:m bodo in v kakšnih količinah trgovci na debelo podeljeno jim olje razdelili; f) od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje za potrebe bolnišnic in zdravilišč (koipališč, kakor tudi za potrebe lekarn). 6. Podatki o potrebah po olju, ki jih bo imela zajednica, morajo biti resnični m čim točnejši tako, da bodo odgovarjali resničnim normalnim potrebam potrošnikom. Te potrebe za leto 1911, razen za vojsko, se ne smejo navesti večje kakor pa je bila povprečna poraba olja v času od 1. septembra 1938 do 1. septembra 1939. razen v primeru znatnejšega povečanja števila potrošnikov in zaradi drugega upravičenega in važnega razloga. 7. Vse zgoraj navedene podatke, ki bodo služili za izdelavo načrta za razdelitev olja, bo zajednica skrbno zbrala in uredila kartoteko ter takoj začela izdelovati predlog splošnega načrta in posebnega razporeda za razdelitev olja. 1 e predloge bo v najkrajšem roku predložila ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev. 8. Pri izdelovanju tega predloga bodo sodelovali razen zastopnikov predelovalcev oljčnic, ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskega ministrstva, ravnateljstva za prehrano in Privilegirane izvozne družbe tudi še zastopniki ministrstva vojske in mornarice (ekonomski oddelek) in inšpekcije državne obrambe, urad za nadzorstvo nad cenami. zastopniki trgovinske zbornice in glavne zadružne zveze v Belgradu. Čl. 2. 1. Razpoložljive količine jedilnega olja bo zajcdnica dala v promet postopno po odobrenem splošnem načrtu in posebnem razporedu razdelitve ter po ceni, ki jo določi minister za trgovino in industrijo po čl. 9 uredbe o oljčnicah in jedilnem olju. Zajednica bo dajala olje izključno a) poveljstvom armijskih oblasti, kr. garde, štabu za utrjevalna dela in upravam vojne inten-dantske in letalske akademije Vsa ostala vojaška poveljstva in ustanove ne bodo nabavljale jedilnega olja neposredno preko zajednice, pač pa bodo svoje potrebe po olju pravočasno prijavljale tistemu vojaškemu poveljstvu, pri katerem so na oskrbi. — b) Občinskim uradom za oskrbovanje, v kolikor imajo svoje prodajalnice, v katerih žele prodajati jedilno olje v količinah, potrebnih za preskrbo potrošnikov, preko teh jirodajalnic, čeprav te potrebe znašajo več od 1000 kg olja na mesec. Manjše količine bo zajednica podeljevala občin- skim uradom za oskrbovanje po veletrgovcih ali trgovskih združenih dotičnega okraia. — c) Na-bavljalnim zadrugam, konsumnim društvom, zadružnim zvezam in organizacijam za potrebe njihovih zadrug in zadružnikov neposredno ali pa preko njihovih skladišč ali prodaialnic. Posamezne zadruge, včlanjene v teh zvezah in organizacijah ne bodo mogle dobavljati olja neposredno pri za-jednict, pač pa bodo svoje potrebe prijavljale organizaciji, ki ji pripadajo, tiste zadruge pa, ki ne pripadajo navedenim zvezam, bodo nabavljale olje neposredno pri zajednici, če njihova povprečna mesečna potreba znaša na d 1000 kg. V nasprotnem primeru se bodo oskrbovale preko trgovcev na debelo ali preko trgovskih združenj v svojem okraju. — d) Potrošniškim zajednicam gospodarskih podjetij pod istimi pogoji kakor občinskim uradom za preskrbo. — e) Bolnišnicam, zdraviliščem, kopališčem, kazenskim zavodom in podobno, če njihove mesečne potrebe znašajo nad 1000 kilogramov. V nasprotnem primeru se bodo oskrbovale preko veletrgovcev ali trgovskih združenj v dotičnem okraju. — f) Veletrgovcem po okrajih na predlog okrajnih trgovskih združenj, oziroma trgovinskih zbornic ter po določenem področju za prodajo v dotičnem okraju. Okrajna trgovska združenja bodo predlagala veletrgovce na področju svojega ol.raja, ki jim bo in v kolikšnih količinah zajednica podeljevala olje, in bodo računale njihove prodaje olja tega okraja pred 1. septembrom 1939. — g) Trgovskim združenjem za 1 ali več sosednjih okraiev ali enemu od malih trgovcev v okraju, ki ga doloc' trgovsko združenje, če v dotičnem okraju ni veleti govcev, in če je zato večina članov trgovskega združenja v dotičnem okraju. Tudi v primeru, če mesečna potreba po olju v kakem okraju zntša manj kot tisoč kilogramov, bo zajednica podeljevala olje za te okraje preko veletrgovcev in trgovskega združenja kakega sosednjega kraja s tem, da količine olja za dotični okraj razdeli na male trgovce pristojno okrajno trgovsko združenje. 2. Količina olja, ki jo bo podeljevala zajednica po zgornjem, se bo določila v posebnem razporedu razdelitve, ki ga bo odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo na predlog zajednice za vsako pošiljko na podlagi zbranih podatkov o porabi in izkazanih potrebah v sorazmerju s skupno količino proizvodnje olja, s katero zajednica razpolaga po odbitku tistih količin, ki so potrebne za vojsko. 3. Malim trgovcem zajednica ne bo podeljevala olja neposredno, pač pa bodo ti trgovci dobivali olje od veletrgovcev, oziroma od trgovskega združenja v svojem okraju, 4. Plačevanje podeljenih količin olja se vrši vnaprej po prejemu plačilnega naloga, oziroma dis- Eozicije zajednice neposredno tovarni, ki olje do-avlja. 5. Zajednica bo s tovarnami in izdelovalnica-mi jedilnega olja za skupno prodajo poslovala po določbah poslovnika zajednice. Cl. 3. Veletrgovci so dolžni dodoljene jim količine olja razdeliti med male trgovce in druge morebitne svoje dosedanje prodajalce, po razporedu, ki ga določi za vsakega veletrgovca pristojno okr. združenje trgovcev, vpoštevajoč obseg dosedanje prodaje in potrebo za preskrbovanje potrošnikov vsakega malega trgovca, tako da bodo vsi kraji v okraju enako in pravilno oskrbovani z oljem. Veletrgovci so dolžni oskrbovati z oljem tudi občinske urade za preskrbo za njihove prodajalnice, kon-sumtie zajednice gospodarskih podjetij, zadruge, bolnišnice, zdravilišča, lekarne in druge ustanove, ki svojih potreb po olju, manjših od 1000 kg mesečno, ne bodo mogle nabaviti neposredno pri zajednici. V tem primeru bo zajednica f>o neposredno prejetih prijavah o potrebi teh ustanov ali prijavah, ki jih bo prejela preko trgovskega združenja, podeljevala potrebne količine olja določenim veletrgovcem, ki bodo te ustanove oskrbovali. 2. Veletrgovci so zaradi evidence dolžni voditi točne sezname malih trgovcev in ostalih morebitnih prodajalcev iz gornjega člena, katerim so, kdaj in v kakšnih količinah olje prodali. (Cl. 2. uredbe o nadzorstvu nad zalogami živil.) 3. Veletrgovci ne smejo dodeljeno jim olje prodajati na drobno neposredno potrošnikom, razen v primeru, če se razen trgovine na debelo ba-vijo tudi s trgovino na drobno, in sicer ne samo s trgovino z oljem, pač pa tudi drugega blaga. Ce veletrgovci razen trgovanja na debelo v istih prostorih trgujejo tudi na drobno ali imajo posebno trgovino na drobno, smejo prodajati dodeljene jim količine olja potrošnikom na drobno samo v takšnih količinah, kakor so jih prodajali pred 1. septembrom 1939, kar bo ugotovilo pri razdelitvi pristojno trgovsko združenje. Čl. 4. Združenja trgovcev, ki jim je bilo od zajednice podeljeno olje za razdelitev med jk>-trošnike preko malih trgovcev, članov dotičnega združenja v okraju, so dolžna razdeliti olje tako, da vsak mali trgovec dobi ustrezajoče količine ter da bodo vsi kraji v okraju enako oskrbljeni z' oljem j>o potrebah ljudi. Trgovska združenja bodo tudi dodeljene količine olja od strani zajednice za potrebe posameznih ustanov v okraju, kakor so bolnišnice, občinski uradi za preskrbo, konziinine zajednice gospodarskih podjetij in druge, podeljevala po nalogu zajednice. Cl. 5. 1. Mali trgovci so dolžni podeljene jim količine olja prodajati svojim strankam po določeni ceni postopno v količini, ki ustreza njihovim resničnim in normalnim potrebam, ter morajo ujioštevati pri tem prejšnje njihove normalne na- Resnica © Stalinovem članku Sofija. 3. jan. m. TCP. Londonski radio je včeraj citiral članek, ki je bil objavljen v moskovski »Pravdi« in ki ca je baje po angleških trditvah napisal sam Stalin. Radio je dobesedno povedal: »Vojna nevarnost sc je povečala tudi za našo državo. Ves ruski narod mora biti mobiliziran in pripravljen za vsako mnrobitnost, tako ilu nas naši smrtni sovražniki ne bodo mogli z napadom presenetiti.« V »M o s k v i« poudarjajo, da je ta citnt londonskega radia stoodstotno neresničo n. Tega članka »Pravda« sploh ni objavila. Moskovski krogi odločno zanikajo, da bi bil ta članek objavljen v »Pravdi«. Dne 1. januarja je napisal Stalin: »Za časa te druge svetovne vojne so imperialistične države do kolosalnih razmerij povečale proizvodnjo vojnega materiala. Zaradi takega položaja je vojna nevarnost za našo državo postala pereča. Mednarodna nevarnost je postala komplicirana in nosi v sebi možnost za nove spopade.« Članek polem citira pismo, ki ga je Stalin aprila 1038 objavil pod naslovom: »Pismo tovarišu Ivanoviit. ki je bilo isto leto objavljeno tudi v sovjetskih časopisih. V tem članku je med drugim tudi kile: »Ves naš naroil mora biti stalno popolnoma pripravljen, da bi na ta načiu prehitel nevarnost kupe In morebitne, pozneje nastale osebne ali družinske spremembe. Gledati morajo tudi na to, da bodo podeljene jim količine olja trajale do prihodnje pošiljke. 2. Mali trgovci ne smejo stranki naenkrat prodati več kot liter olja . Čl. ti. 1. Zadružne zveze in organizacije so dolžne dodeljene jim količine olja razdeliti na svoje zadruge, prodajalnice in zadružnike po stvarnih in normalnih potrebah in prejšnji potrošnji, upoštevajoč morebitno povečanje števila članov zadruge. 2. Zadruge in zadružne prodajalnice smejo prodajati olje svojim zadružnikom, ki olja ne bodo mogli kupiti v trgovinah. Čl. 7. Občinski uradi za preskrbo in konzum-ne zajednice gospodarskih podjetij bodo prodajale dodeljeno jim olje potrošnikom oziroma svojim članom preko svojih prodajalnic po določbah uredim o preskrboval ni h ustanovah. Čl. 8. Pravilno postopanje po gornjem ukazu nadzoruje ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma organi, ki jih ministrstvo določi, glede trgovccv in trgovskih združenj pa opravlja nadzorstvo nad pravilno razdelitvijo in preskrbo ljudi z oljem pristojna splošna upravna oblast prve stopnje ob sodelovanju z občinskimi preskrboval-nimi uradi, kjer ti obstoje. Čl. 9. Trgovce, trgovska združenja in zadruž- Preuredba vlade »Hrvatski dnevnik« prinača sledečo vest iz Belgrada: »Predsednik slovenske JRZ dr. Franc Kulovec je imel v Belgradu razgovore, ki imajo za predmet vprašanje zasedbe praznih ministrskih mest v prosvetnem in notranjem resoru. V belgrajskih političnih krogih so prepričani, da bodo Slovenci tudi nadalje obdržali dve ministrski mesti, kakor ie to bilo do smrti dr. Korošca. Ne izključuje se možnost, da bodo ob priliki preureditve vlade resori v gotovem obsegu spremenjeni. O ministrstvu za propagando in za narodno prehrano še niso prišli do končnega sklepa, ali naj se ustvarita ali ne. Dokler ne mine pravoslavni božič, bo torej politično življenje v Belgradu nekoliko živahno.« Vprašanje končne ureditve države »Obzor« od 3. t. m. prinaša članek o bodoči notranji politiki naše države, kakor si jo zamišlja »Obzor« na podlagi raznih dejstev in vprašanj, ki so v teh časih dozorela. Članek .je zbudil seveda veliko pozornost. Člankar pravi, da je na vrsti preuredba vlade, vendar pa se še ne ve ali se bo zgodila pred pravoslavnimi božičnim« prazniki ali po njih. Slovenci — pravi »Obzor« — bodo dobili pri tej priliki odgovarjajoče mesto v vladi in bo s tem politika sporazuma v sami sestavi vlade še bolj naglašena. To bo važno tako z ozirom na zunanji položaj, v katerem se mora sloga med Srbi, Hrvati in Slovenci očito-vati od dne do dne bolj, kakor z ozirom na notranje prilike, ker je treba v notranji politiki spraviti v polno soglasje občo državno politiko z načeli sporazuma. Okrepljeni položaj Slovencev v vladi — nadaljuje »Obzor« svoja razmišljanja — bo okrepil politiko sporazuma. V osebi novega političnega predstavnika slovenskega naroda dr. Kulovca imamo jamstvo, da bodo Slovenci odločno in odkrito sodelovali v tem smislu. Dr. Kulovec je v 6voji novoletni izjavi naglašal, da je osnovanje banovine Slovenije aktualno in od hrvaške strani ne samo, da ne bo nobene ovire v tem pogledu, ampak bodo hrvatski narodni zastopniki prizadevanje dr. Kulovca in njegovih prijateljev v tem pravcu le podprli. Nato pravi »Obzor«, da bo potem, ko bo postalo osnovanje banovine Slovenije aktualno, treba pristopiti k reševanju vprašanja, katera bodi meja med banovino Hrvatsko in bodočo banovino Srbijo. Tu bo treba prebroditi največje težave. Toda dokler ne bo dosežen sporazum o razmejitvi med Hrvatsko in bodočo banovino Srbiijo, ne bo mogoče pristopiti h končni ureditvi našega temeljnega notranjega vprašanja Večina Srbov ne pristane na avtonomijo Bosne in Hercegovine na njenih zgodovinskih mejah, ampak želi, da bi bil največji del Bo=ne vključen v srbsko edinico. Temu pa se odločno prolivijo tako muslimani kakor katoliški Hrvati. Zakaj, če bi večina Bosne prišla pod Srbijo, bi bila politika sporazuma popolnoma izigrana, ker bi priklopitev večine Bosne banovini srbski ustvarila veliko Srbijo, nasproti kateri bi primeroma majhna banovina Hrvatska in še manjša banovina Slovenija pomenili'samo manj pomemben del države. Banovina Srbija bi tudi brez Bosne in Hercegovine bila teritorialno največja in najbolj obljudena avtonomna cdinica države in bo seveda tudi obdržala Belgrad kot središče države. Zato Srbi nimajo upravičenega razloga, da bi se bali za svoj bodoči položaj v državi. Če se bo vprašanje Bosne in Hercegovine uredilo tako, kakor je prav, potem bodo tudi drugi vprašanja, ki so ostala še odprta, kmalu rešena. Pričakovati je — meni »Obzor« — da bodo bodoči meseci v naši notranji državni politiki prav tako pomembni, kakor je bilo leto 1939, ko se je ustvaril sporazum od 28. avgusta. Tako bi se naposled popolnoma rešilo vprašanje, ki ie 20 let preprečevalo pravilen razvoj med Srbi, Hrvati im Slovenci. »Obzor« zaključuje svoj članek z informacijo, da pri preureditvi vlade ne bo, kar se tiče posameznih resorov, nobene spremembe v tistih ministrstvih, ki jih imajo Hrvati. Cvetkovič in dr. Maček bosta skupaj s predstavniki Slovencev tudi nadalje dajala obeležje politiki sporazuma. Tako bo ohranjena kontinuiteta vladne politike, ker je nujno potrebno tako z zunanjepolitičnega vidika, v katerem bo treba bolj kot kdaj ohraniti nevtralnost Jugoslavije, kakor z ozirom na notranjo politiko, ki mora biti v skladu z zunanjo. morebitnega napada. Naš narod ne sme biti žrtev kakšnega slučaja.« V omenjenem članku »Pravde» nadalje stoji, da novo leto 1941 zahteva, da se pesveti največja pozornost interesom obrambe. Sedanji mednarodni položaj nujno zahteva, da dohitimo kapitalistične države in da smo z njimi enaki glede razvoja gospodarske moči. Današnji položaj nas sili, da v tem trenutku pobijamo preveč poudarjeni občutek varnosti, ki vlada med našim narodom. Današnji položaj nas sili. da moramo do gotove mere biti skrajno previdni pri presoji rezultatov našega dola in izkušenj. V tehničnem in gospodarskem pogledu ne smemo prav nič zaostajati za kapitalističnimi državami. Londonska pretvorba, kakor izgleda, obstaja v tem, da ne omenja, da je citat, ki ga je omenila londonska postaja, dejansko vzet iz pisma, ki je bilo objavljeno pred dvoma lotoma. Moskva, 4. januarja. A A DNB: Brzojavna agencija Sovjetske zveze Tass je objavila naslednje uradno zanikanje: Inozemski tisk je objavil novico, češ da je bil dne 1. januarja v i>Prnvdi< ali v nekom drugem sovjetskem listu objavljen za novo leto Stalinov članek ali poslanica, v kateri se podrobno razčlenjuje mednarodni položaj. Agencija Tass je pooblaščena zanikati to novico kot izmišljeno. Razgovori o prehrani Ni pefrolelo pa vendar imate krasno in priletno svetlobo s SVETILKO I ILIPIT za 80 sveč. t liter Spi rita cori 2 i ur! Tehnično popolna KVutilkn Brez kompliciranih vijakov kot navnilno pri po-iloonlh svetilkah. Dokler trnju ia-tloira cena din - m komp!e'nlm priborom. VAltUJTE SK POMOTE! Podobnega izdelka po taki ccni in s tako močno svotlobo ni PETRO-LUX k. d. Zagreb. RadlSIna ul. 9. TEL. 72-fiO — Prosnekti brezplačno in franko ISčeino ncilne zastopnike in preproiln.lnlce. ne zveze, ki bi se pregrešile proti določbam to uredbe, bo zajednica izključila od nadaljnjega razdeljevanja olja, razen tega pn jih bo zadela tudi kazen po čl. 2. uredbe o uravnavi prodaje blaga. Trgovska združenja, ki ne bodo postopala pri razdeljevanju olja pravilno in ki bi se pregrešila nad to uredbo, bodb polog tega, da se bodo nad njimi izvajale gornje sankcije, kaznovana tudi po določbi § 389. trgovskega zaliona. Čl. 10. Uredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenih novinah«. Belgrad, 4. januarja, m. V Belgradu je bila včeraj konferenca zastopnikov trgovinskega ministrstva, Prizada, ravnateljstva za prehrano, bano-vinske oblasti iz Zagreba in drugih, na kateri so razpravljali o vprašaniu prehrane prebivalstva, ki ga bo treba postaviti na novo in solidnejšo podlago. V zvezi s to konferenco je davi prišel v Belgrad tudi predsednik »Prevoda« iz Ljubljane, bivši minister Snoj, ki je imel daljši razgovor z ministrom dr. Krekom, pomočnikom trgovinskega ministra Obradovičem in ostalimi merodajnimi čini-telji. Z vsemi temi vprašanji se bo znova pečala še posebna konferenca, ki bo 10. januarja v Belgradu. Konferenca se bo pečala z vsemi vprašanji pšenice in pšenične moke. koruze, oljaric, jedilnega olja ter organizacije preskrbe. Pri pšenici in koruzi bo konferenca morala razpravljati tudi o vprašanju prisilnega odkupa popisa zalog in cene, o izvozu in o vsem, kar je s tem v zvezi. Za uspešno izvedbo prehrane in preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami bo konferenca posvetila največjo pozornost organizaciji preskrbe. Pri tem se bo predvsem pečala z vprašanjem vrhovne uprave, ki naj bi jo vodil poseben vrhovni komisar, ki bi imel široka pooblastila. V svojih akcijah bi se vrhovni komisar naslanjal na svet, ki bi bil pri komisarijatu. Sem spada tudi vprašanje osrednje uprave. Poslovni organi bi bili »Prizad«, »Pogod«, »Prevod«, izvršni organi pa banovine, okraji in občine. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 4. jan. b. V Zagrebu je prišel bivši notranji minister in sedanji ban drinske banovine Sta-noje Mihaldžič. Dopoldne je obiskal hrvatskega bana dr. Subašiča. V Zagrebu se mudi tudi pomočnik zunanjega ministra llija Jukič. Zagreb, 4. jan. b. Hrvatskega bana dr. Subašiča sta obiskala dopoldne glavni tajnik I1SS dr. Jura j Krnjevič in konjeniški divizijski general Stefanovič. Zagreb, 4. jan. b. Včeraj je podban dr. Krbek izročil italijanskemu generalnemu konzulu Gobbiju odlikovanje sv. Save II. stopnje, danes pa predstojnik oddelka prof. Škorjač ostalim predstavnikom Italijan, instituta prof. Mixu red sv. Save III. stopnje in profesorjema Taravelliju in Ales-siju odlikovanje sv. Save IV. stopnje. Varaždin, 4. jan. b. Davi se je dogodila na progi Koloriba—Čakovec železniška nesreča. Iztiril je tovorni vlak in sta se dva vagona prevrnila. K sreči ni bilo ljudskih žrlev. Zaradi te nesreče je nastal zastoj v prometu y>o tej progi in je morala biti iz Čakovca poslana nova garnitura. Skoda je precejšnja. o Split, 4 januarja, b. Snoči je bilo sklenjeno, da se začne izdajati tednik, ki bi bil poluradno glasilo Hrvatske seljačke stranke, a izhajal bi z dovoljenjem glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča. Začel bi izhajati 1. februarja. Betgrajske novice Belgrad, 4. jan. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo, je dovoljeno, da se na dan pred božičem (badnji dan) smejo prodajati zaklani prašiči, 9. in 10. t. m. pa je dovoljeno prodajati svinjsko, goveje in telečje meso. Belgrad, 4. jan. AA. Z današnjim po|X>ldan-sklm vlakom jaotuje v Zagreb trgovinski minister dr: Ivan Andres. Belgrad, 4. jan. AA. Kmetijski minister dr. B. čubrilovič se je odpeljal v Banjaluko, kjer bo ostal čez božične praznike. Belgrad, 4. januarja, m. S kraljevini ukazom je upokojen inž. Alojz Rus, svetnik gozdarske uprave na Bledu. Bitni j, 4. januarja, m. Danes ob 11.13 ;e bil dan znak za nevarnost, ki je trajal do 11.30, ker so neznana letala preletela našo mejo. Amerika hoče od Francije oporišča na Martiniqueu Washington, 4. jan. t. Associated Press. Vlada je danes službeno potrdila, da so v teku pogajanja s francosko vlado, da bi odstopila Ameriki letalska in pomorska ofiorišča na svojih otokih Martinique in Guadeloupe. Francoska vlada ameriškega predloga ni odbila, toda stavila je jx>goj, da mora Amerika osvoboditi ves zaseženi francoski denar v Ameriki. S tem denarjem bo Francija kupila obleko in zdravila za prebivalstvo v Franciji in v njenih kolonijah. Nadalje morajo Združene države severne Amerike vplivati na Anglijo, da neha podpirati generala de Gaullea. Francija bo kupila v Ameriki tudi orožje za Indokino, Sirijo in za svoje kolonije. Ameriški listi, ki o tem pišejo, menijo, da bi Amerika oba otoka enostavno zasedla, ako bi pogajanja ne dovedla do nobenega uspeha. Nsmško službeno pojasnilo o odnošajih s Francija Berlin, 4 jan. b. Ker se še vedno širijo vesti o težkih razmerah v Franciji, so v \Vilhelmstrasse dali na razna vprašanja tujih časnikarjev kratko obvestilo: Mi smo že večkrat naglasili. to se lahko tudi čita v francoskih časopisih in sliši iz francoskih govoric, da v Franciji obstnjuta dve struji nesoglasja v pogledu bodočih odnosov Francije in Nemčije. Globoko smo prepričani, da hoče francoski narod sodelovati z Nemčijo in da je hvaležen plemenitemu Hitlerju, ki je temu narodu pomagal v težkem čnsu. Toda ena klika vplivnejših ljudi v Franciji še vedno poskuša sabotirati prisrčno sodelovanje z Nemčijo. Včeraj je imel g Fontenais v Parizu interesuntno predavanje, v katerem je dobro analiziral struje, ki delajo proti nam in katere so za nas. Na podlagi teh vesti in nesoglasij^ in borbe Francije trdimo, da bodo naši odnosi do Francozov odvisni edinole od rezultata, ki g a bo prinesla borba Franciji sami. V Italiji je razširjena pravica države nad zasebnim imetjem Rim. 8. jan. TCP. Danes je objavljen dekret o razširitvi pravice države nad zasebno lastnino, ki jo bo mogoče rekvirirati za vojne cilje. Po predpisih tega zakona se bodo lahko rekvirirala podjetja, izumi, patenti in kolektivna delovna služba. Ta dekret omogoča državno nadzorstvo nad važnimi proizvodi, ki so potrebni za vojno. Ta popolna kontrola dovoljuje le malo izjem, ki so s strogo natančnostjo navedene. Tako na primer so izvzeti od obvoznih del v vojni službi maloletniki do 14. lota. žene nad 60 let in možje nad 70 let. V Rimu poudarjajo, da po lem novem dekretu o rekciziciji zasebne lastnine ostane ta še nadalje nedotaknjena ter da »e omejuje edino pravica izvajanja lastnino Melhijorjev dar »So že tu« si je dejal Boltežar v svojem avtomobilu, ko ga je oblila svetloba štirih močnih luči, ki so žarko svetile v temi. »So že tu. Kakor že od nekdaj, sem tudi danes zadnji!« Šofer, bolj črn kot noč, je odprl vratca modernega vozila. »Moj, gospod, so že tu!« »Sem videl« je dejal Boltežar in počasi, sključen in sopeč, je izstopil. »Videl sem«. Zavil se je v svoj plašč, ves okrašen s tigrovo kožo, in stopil proti svetlim žarometom. Okrog drugih dveh avtomobilov so stali sluge in vojaki; ne daleč proč so se polegle kamele, blizu njih je ležal tovor: skrinje in vreče. Vsem na uslugo je bila angleška policija. Gašper in Melhijor sta že čakala. »O Boltežar, Boltežar!« Boltežar je pospešil svoj korak, objel Melhijor-ja okrog vratu in mu poljubil roke, nato pa je stisnil še Gašperjeve. »Oprostita mi. Afrika je zadnja, tudi letos še! No, Melhijor, kako kaj živiš?« »Hvala Bogu, brat! Je že 1940 let od tedaj!« »Da, da,« je dobre volje odgovarjal črnec, Ga-špar pa se je smehljal. »Da, da, že pred 1940 leti si bil, kakor je pozneje pisal Beda star in ves bel, z dolgo brado in dolgimi lasmi. Zato sva te z Ga-perjem takrat izbrala za prvega, za starešino. Melhijor, ti kar skrivaš svoja leta!« »Sajl Sem že natančno 1999 let star.« »In ti, Gašper, mladenič brez brade in rdečih lic! Ti si videti kar zdrav in trden.« »Pa vendar je tudi meni že prešlo 1959 let.« »Fantiček še« je vzkliknil Boltežar in hitro prešel na druge stvari, da bi mu ne bilo treba povedati tudi števila svojih let. Saj je bil že v prvem letu našega odrešenja črn in ves bradat. »Sedaj pa pojdimo!« je dejal. »Imata darove za Dete s seboj?!« »Imava« sta mu odgovorila. »Tudi kamele in spremstvo so z nami. Kakor vsako leto.« »Pa zvezda?« »Glej, tam je!« Visoko na temnem nebu pa je svetila, kakor vsako noč pred 6 januarjem, že več kot 19 stoletij, skrivnostna zvezda repatica, obrnjena proti Betle-hemu. Od vseh strani so se začula povelja, klici vodnikov kamel, ropotanje motorjev, ki so se vžigali. Sveti trije kralji so sledili razvoju življenjal Ker so bili modri, niso zanemarjali napredka. Že nekaj let sem so prihajali na kraj, ki so si ga bili že davno natančno določili, v avtomobilih. In prav je bilo tako. Saj so predstavljali, zastopali človeštvo, kateremu se Jezus vsako leto znova razodene in je vsako leto sproti pozabljen. »Drugo leto se bomo pripeljali z letalom, se razume« je predlagal Gašper »Moj dragi« mu je odvrnil Melhijor, »jaz si še ne upam prav.« »Prej ali slej, dedek bo tako Zvezda, ki je luč vere, se ne pusti prehiteti od stroja. Hitreje se pomika. Videl sem jaslice svojega 75. potomca, ki je napeljal električno železnico od Betlehema do votlinice, da bo, kakor mi je dečak pripovedoval, prepeljaval romarje tja in nazaj.« »Že! Toda, če se bomo mi predstavljali s takimi stvarmi, nas otroci ne bodo več spoznali. In ti so vendar srce sveta. Ne smemo jih motiti, ne smemo jih razočarati in spravljati v zadrego!« »Prav imaš« je pritrdil Melhijor. Nihče več nI ugovarjal. »V sedla!« je zapovedal in vsi so ubogali. Nato se je obrnil k angleškemu poveljniku: »Stotniku prosim Vas, da ostanete bolj zadaj! Sveta procesija mora priti pred kralja miru neoborožena, kakor tedaj!« »Po Vašem povelju, visočanstvo!« »Hvala« je dejal starec in gibčno kakor prvič, se je zavihtel na kamelin hrbet. Ta se je pozibaje dvignila in odšla Sledili so mu njegovi. Za njimi je odjezdil Gašper in njegovi služabniki; zadnji je bil Boltežar s svojmi črnci. Zvezda se je premaknila, bolj svetlo kot žaromet je sijala. Karavana je odšla proti Jeruzalemu. Gašper je opazoval Melhijorjeve kamele. Dobro se je videlo v svitu luči na nebu. Začudil se je: niso nosile zabojev. Samo eden od služabnikov je nosil pod pazduho aktovko. »Kako to?« si je mislil, »mar to pot ni prinesel s seboj zlata? Gotovo! Najbrže ga je poslal po železnici. Našli ga bomo že v Betlehemu.« Obrnil se je potem razmiš-Ijajanju k svojemu spremstvu. Iz velikih košar se je širil prijeten duh kadila iz Arabije. Tudi vreče, polne mire, je bil opazil na Boltežarjevih kamelah. Vse je bilo v redu, kakor prejšnja leta Samo zlata, samo znamenja kraljevske časti ni bilo nikjer. »Pa vendar ni stari Melhijor postal republikanec!« je z nasmehom za-mrmral. Spet je obrnil pogled drugam in zagledal Bol-težarja, v sedlu zravnanega, kako je nepremično zrl v čudežno zvezdo, kakor zamaknjen, in molil »Draga in zvesta zvezda, ki vodiš življenje k viru življenja, da bi te vendar videlo to noč vse človeštvo, da bi vsi ljudje, vse družine, vse države, vsi narodi hodili po tej poti, po kateri hodimo že 2000 let! Draga in zvesta zvezda, z nami romajo vsi, ki te poznajo in kličejo!« Tudi Melhijor je bil v svojem razmišljanju uprt v mistično zvezdo. Njegovi beli lasje so valovali v vetru in se svetili kakor avreola. Zvezda je izginila. »V Jeruzalemu smo!« je zaklical Melhijorjev služabnik, ki je jezdil ob strani karavane. Sedaj pojdemo k Herodu. Gašper in Boltežar sta pognala svoje kamele in dohitela Melhijoria. »Melhijor, ali pojdemo tudi letos k tej stari lisici?!« »Gotovo! Kakor mi, tudi Herod vsako leto oživi. Vsako leto so, ki Dete molijo in ki ga preklinjajo. So, ki mu nosijo darove in ki mu strežejo po življenju. Tako je Jezus tudi napovedal. Vsako leto, da!« »In kdo je sedaj Herod? Kako se imenuje?« »Novo poganstvo.« »Kako? Novo .. . ?« »Novo poganstvo.« »Pa poganstvo? — ga je prekinil Boltežar, »mar nismo mi to? Mar ga ne zastopamo mi? Ali je še kako drugo, novo?« »Da, Boltežar. Ni to ono poganstvo, ki hodi z nami k jaslicam. Je poganstvo, ki se od jaslic oddaljuje in jih podira. Ki vrača za stoletja in tisočletja nazaj, preko božjega razodetja in preko božjega rojstva. Ne upa si ubiti vernosti v ljudeh, zato pa jih vodi nazaj v poganstvo. Vračajo se bogovi posameznih ras in rodov, to so: njihova teženja in njihov poosebljeni genij — malik. Mar se ne spominjaš!? Pred 150 leti je bil Herod bog-razum, nato romantični senzualizem, za njim materializem, potem spiritualizem in sedaj je to novo poganstvo.« »Ali nam bo govoril iste stvari, stavil ista vprašanja, z vedno istimi . . . plemenitimi nameni? Vedno z eno samo mislijo, kako dobiti novorojenega Kralja v svoje roke, še vedno z mislijo na umor nedolžnih?« »Vedno.« , »Spreminjajo se imena in krinke« )e dodal Boltežar, »a pravi obraz je vedno enak, vedno isti.« »Vedno« je zaključil Melhijor. V Herodovi hiši se je pogovor vršil, kakor so pričakovali. Ko je slišal vprašanje sv. Treh kraljev: »Kje je rojen kralj Judov,« je sklical voditelje strank, vseučiliške profesorje, časnikarje in zvedel od njih, da bi moralo to skrivnostno in nevarno bitje, ta odrešenik, ki naj bi združil v ljubezni do skupnega Očeta vse odrešene ljudi, biti rojeno nekje v najmanjši zemlji Juda. Zvedel je, da bo rojen zato, da bi zbrisal iz sveta vse spore in he- gemonije, sovraštva, in vojske. Poklical je goste in jih prosil, naj se vrnejo ter ga o vsem obvestijo. •Iščite Dete«, jim je naročil, »in sporočite mil Tudi jaz bom prišel ter ga molil!« »Večni neumnež!« si je mislil Gašper. »Ko vendar ve, da smo se mu ob povratku vedno na široko izognili!« Tako so odšli. Zvezda se je spet pokazala in šli so za njo. »Melhijor!« je spraševal Boltežar. »Ali misliš, da bi Herod Dete umoril? »Ne. Naznanil bi ga kot protinarodnega, nena-cionalnegal« Prihajali so bližje Betlehemu. Po cesti je romalo vedno več pastirjev in romarjev. Angleška straža je šla naprej Poveljnik je opazil, da so to leto prišle zelo velike množice, večje kot sicer. »Kaj hočete« je dejal Melhijorju, »kadar ugasnejo vse zvezde, edina, ki sveti ne more biti neo-pažena!« Klici: Prostori vsi na desno! prostor! so postali vedno bližji in ostrejši. Karavana je mogla brez ovire naprej. Med ljudmi se je začelo ugibanje. Pritajeno so klicali: »Sveti kralji, sveti kraljil Darovi, darovi!« Votlina ob koncu ceste je bila kakor vrata v raj, »Oh, Melhijor! In zlato?« — je zaskrbljeno spraševal Gašper. »Kje je vendar zlato?« »Imam ga, Gašper! Potrpi, imam ga!« »Ne vidim ga,« si je mislil tudi Boltežar. »Pa vendar ni kar čeka podpisal, starec!« Prostor pred votlino je bil prazen. Kordonl vojakov so zadrževali množice ob koncu ceste; zvezda se je ustavila in vsi so razjahali. Košare kadila in vreče mire so bile v hipu razložene in pripravljene. Sveti Trije kralji so stopili skupaj. V sredi je bil Melhijor, na desni Gašper, na levi Boltežar. Krone, plašči, obleke — sama čudesa. Tudi spremstvo se je svetilo v svili, zlatu in biserih. Pastirci so se postavili na obeh straneh hlevčka. V sredini pa je kakor oblita od sončne luči pričakovala sveta Družina. »Pa zlato, zlato?« se je nervozno spraševal Gašper. »Kje ga vendar ima?« Boltežar je zagledal v Melhijorjevi roki aktovko. »Presneto je letos malo!« je dejal sam pri sebi. Ko so prišli prav do jaslic, so pokleknili. Gašper je vzel pest kadila, Boltežar pest mire. Melhijor pa je držal v stegnjen desnici veliko polo papirja, polno tiskanih črk. In v globoki tišini je molil: »O Jezus, mali božji kralj, daj da Ti izročim tudi letos svoj dar, znamenje Tvojega kraljevanja. Vedno sem Ti prinašal zlato, danes Ti dajem vse več! Ne prinašam Ti največjih dragocenosti, tudi 9red 300 leii „Pred usodnimi odločitvami Bolgarije" - pravijo v Berlinu Zanimiva ugibanja o ozadju obiska Fiiova v Nemčiji Berlin, 4. jan. t. V nemških službenih krogih še vedno molčijo o ozadjih obiska predsednika bolgarske vlade v Berlinu. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da niso zdravniki, da torej ne vedo ničesar o Filovu, ki je prišel na Dunaj, da obišče zdravnike, ker je bolan. Toda v isti sapi izjavljajo zastopniki nemške vlade, da je Nemčija odločena z velikimi pobudami zaključiti vojno čimprej. Nemške letalske sile so v Italiji. V nekaterih podonavskih državah se prav tako zbirajo nemške čete (Romunija!). To bi kazalo, da je Nemčija pripravljena vzeti v račun tudi sredozemska bojišča in tamkaj nastopiti z vso silo in s ciljem, da to bojišče čimprej odstrani. Glede Grčije so v Berlinu mnenja, da se ne bo več dolgo upirala, kakor hitro nastopijo proti njej nemške" sile. Toda angleška moč v Sredozemskem področju ni zbrana v Grčiji, marveč na morju in v Egiptu. In tamkaj jo je treba tudi streti. V zvezi s tem izjavljajo, da je skoraj neizbežno, da bodo morale nekatere južnovzhodne države spremeniti svoje dosedanje stališče, da ne bodo igrale več v roke Angliji in delale ovir nemškemu napadalnemu načrtu. Predvsem Bolgarija bo postavljena, odnosno je že postavljena pred velike odločitve, ki nanje ne bo več mogla dolgo čakati. Odločitev Bolgarije, če bo takšna, kakor jo v Berlinu predvidevajo. bo preprečila, da bi se razvila glavna bitka na južnovzhodni konici Evrope, marveč bo prenesena drugam na neko drugo obalo Sredozemskega morja. Po Berlinu se v neslužbenih krogih mnogo šušlja, da je bil predsednik bolgarske vlade že v Berchtesgadenu in da je bil tamkaj sprejet od merodajnih nemških državnikov. Ta novica še ni potrjena, toda nikdo se ne bo čudil, kakor bo potrjena, tako samo po sebi se zdi razumljiva v današnjih okoliščinah. Glede stališča Turčije in Sovjetske Rusije so izjave redkobesedne. O Turčiji menijo tukaj, da se Srditi boji v Albaniji Angleška in ameriška poročila o italijanski protiofenzivi Italijanska poročila Nekje v Italiji, 4. jan. t. Štefani: Poročilo št. 211 glavnega stana italijanske vojske o operacijah v Grčiji pravi: Na grškem bojišču: Udejstvovanje patrol in artilerije. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so skupine naših bombnikov izvedle uspešno ofenzivo proti vojaškim postojankam in zbirališčem sovražnikoviji čet. Grška poročila Atene. 4. jan. t. Atenska agencija: Poročilo št. 69 grškega generalnega štaba_ se glasi: Na 'vsej fronti v Albaniji je bilo le manjše delovanje topništva in naših patrol. Tolmač vlade je na konferenci tiska razlagal, da so sedaj boji na srednjem odseku pri Tepeleniju in Klisuri najhujši. Tamkaj so italijanske čete, podprte s topništvom in v spremstvu tankov izvedle hud protinapad, ki je gršf(e čete potisnil nekoliko nazaj. Toda pri Grkih je to bila samo taktika, kajti takoj nato so Grki zapovedali protinapad in so nasprotnika ne samo zadržali, marveč so ga vrgli nazaj mimo njegovih prvotnih postojank. Nasprotnik je imel velike izgube. Tudi na severnem odseku med Ohridskim jezerom in Mokro planino je prišlo do srditih bojev. Italijani so napadali ter so jih spremljale jate bombnih letal. Grško topništvo pa je položaj obvladalo in nasprotnikov naskok zdrobilo. Atene, 4. jan. t. Associated Press: Zadnja poročila z bojišč potrjujejo domnevo, da pripravljajo Italijani protiofenzivo, ki se je na srednjem in severnem odseku albanske fronte stvarno že začela. Sedaj, ko se bo na albanskem bojišču pojavilo tudi nemško letalstvo, je verjetno, da se bo ofenziva pričela na širši fronti in skušala napredovati z večjo prodorno silo. Prevladuje vtis, da so Italijani samo še čakali na pomoč, da poskusijo s protiofenzivo. Poročevalec »United Press« javlja iz Santi Quaranta, da je delovanje italijanskih letal čedalje večje. On sam je eno popoldne naštel do 200 sovražnih bombnikov na nebu in misli, da s tem italijanska moč še ni izčrpno podana. četniško gibanje v Albaniji Poročevalec »United Press« potrjuje, da se je jx) nekaterih goratih predelih notranje Albanije začelo živahno četniško gibanje, ki nadleguje italijanske vojaške skupine ter ovira jjosebno transporte. Član albanske vlade v Tirani sirdar Kalča je pobegnil v gore, kjer se je pridružil četnikoin. Že nemška letala v Albaniji Atene, 4. jan. t. Atenska agencija: Angleški in ameriški vojni poročevalci jroročajo iz Albanije, da so tamkaj opazili neka tuja letala, ki niso italijanskega porekla. Letala so bila zelo podobna znanim nemškim »Stuka« letalom, ali strmoglavcem. Toda na službenih grških mestih še ne potrjujejo, da bi bila nemška letala nastopila v Albaniji proti Grkom. Grška vlada je še vedno mnenja, da z Nemčijo iti v vojnem stanju in da je potemtakem nemško orožje ne more napadati. so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni bili. oslov-nega središča City. Angleži so naslednji dan odgovorili z zažigalnim napadom na Bremen. Nato je sledil nemški zažigalni napad na Cardiff, ki mu je sledil drugi zažigalni napad na Bremen. Na grško-italijanskcm bojišču javljajo počasna grška napredovanja na obali in pa hude boje na srednjih in severnem odseku fronte. Na angleško-italijanskem bojišču pa so priprave za napad na italijansko trdnjavo Bardijo v Libiji, kakor tudi priprave za napad na Tobruk. Značilno za sredozemske boje je, da so te dni prišli nemški letalski oddelki v Italijo, kjer se bodo udeleževali bojev proti Angliji. Vojna na morjih traja neizprosno dalje in je bilo javljenih mnogo nesreč v obeh taborih, tako med trgovskim, kakor med vojnim brodovjem. Politično se je novoletna delavnost začela s |x>tovan.jem predsednika bolgarske vlade na Dunaj, kjer se bo razgovarjal z nemškimi državniki. 1'otovanje so spravili v zvezo z nemško težnjo, da dobi za svoje čete prosto pot skozi Bolgarijo do Ege.jskega morja in do Turčije, ker še ni opustila misli neposrednega napada na an-ngleško moč v Egiptu. Bolgarija naj bi se priključila velesilam osišča. Položaj, kot je bil lani v novembru, se torej ponavlja v novi, nekoliko bolj ostri obliki in je treba pričakovati zelo živahnega diplomatičneea delovanja v zvezi s stališčem Turčije in Sovjetske Rusije, katerima vojni zapletljaji oh Črnem morju ne gredo v račun. Tudi na zahodu Evrope, namreč v Fvanciji, politični položaj dozoreva zelo hitro. Nemčija bi rada dobila na razpolago francoska sredozemska pristanišča. Če jih ne bo dobila s pomočjo pogajanj, bo verjetno uporabila druga sredstva. — Listi govorijo o nemški zasedbi vsega francoskega ozemlja. Edina ovira za izvedbo tega načrta je francoska armada v Afriki pod poveljstvom generala \Veyganda, ki bi verjetno šla svoja pota, če bi bila Francija doma še bolj ponižana če bodo nemško letalstvo ujiorabljali za operacije v Grčiji, so odgovorili uradni krogi, da je to čisto vojaško vprašanje, a kolikor se tiče Grčije same, v diplomatskem in političnem oziru niso nastale nobene spremembe. V Sofiji zanikajo Sofija, 4. januarja, b. Bolgarski uradni krogi odločno odbijajo vse razloge, ki jih v tujini navajajo v zvezi z bivanjem dr. Fiiova na Dunaju, in fioudarjajo, da se politični dogodki niso toliko spremenili, da M bilo potrebno, da bi moral oboleli dr. Filov voditi politične razgovore, ko jo itak pred nedavnim časom take razgovore vodil kralj Boris s Hitlerjem sam. Uradni bolgarski krogi zagotavljajo, da za sedaj bolgarski ministrski predsednik dr. Filov nima nobene politične misije, toda ne izključujejo možnosti, da bi dr. Filov izkoristil svoje bivanje v Nemčiji za sestanek z nemškimi odgovornimj. osebnostmi. Turčija se pripravita Istanhul. 4. januarja, t. (Anat. agencija). Danes je objavljena uredba, s katero se vojaški služ-heni rok v Turčiji podaljšuje za eno leto. Podaljšanje \elja zaenkrat samo za dobo enega leta in zadene letnik 1917. V političnih krogih razlagajo ta ukrep kot potreben z ozirom na novo na-tali mednarodni položaj, ki zahteva od Turčije polno vojaško pripravljenost. Objavljena je tudi druga uredba, s kajero se pooblašča vlada, da zaseže vsa vozila, suhozemska in pomorska, če bi tako zahtevale vojaške uotrebe. do nedelje Čisto v ospredju političnhi in vojaških dogodkov obenem stoji Rooseveltov govor, v katerem je predsednik Združenih držav Severne Amerike jasno in nedvoumno usodo Amerike navezal na zmago Angilje ter v tej zvezi obljubil Angliji vso pomoč, ki jo je zmožen dati ameriški denar in ameriška industrija. Nemški tabor računa torej na zmago v 1. 1941, angleški tabor pa na to, da bo vojno zavlekel vsaj tja v 1. 1942., ko bo prišla že polna ameirška pomoč. Notranji pregled Belgrad, 4. jan. m Po predvčerajšnjih in včerajšnjih konferencah g. predsednika dr. Kulovca s tukajšnjimi vodilnimi političnimi krogi, ki so prinesle malo več živahnosti v naše notranje politično življenje, je danes zopet nastopilo pravo politično zatišje zaradi nastopajočih pravoslavnih božičnih praznikov. Večina članov kraljevske vlade je odpotovala iz Belgrada že danes. Med drugim je odpotoval tudi kmetijski minister. Domov so se vrnili hrvaški ministri: finančni dr. Šutej, trgovinski dr. Andres in poštni dr Torbar. Podpredsednik vlade dr. Maček in minister brez listnice dr. Smoljan pa se 3ploh nista od božičnih praznikov vrnila v Belgrad. Predsednik vlade Dragiša CvetkoviČ bo preživel božične praznike v Niški Banji. Tako bo med pravoslavnimi božičnimi prazniki počivalo naše notranjepolitično življenje. Takoj po praznikih se bodo vsi člani našo vlade vrnili v Belgrad zaradi rešitve nekaterih aktualnih političnih vprašanj, ki jih je postavila na dnevni red smrt pokojnega voditelja Slovencev in prosvetnega ministra dr. Korošca. Kakor znano, je vprašanje predsednika senata, ki ga je zavzemal pokojni dr. Korošec, že rešeno s posebno uredbo, s katero je posip prevzel predsednik ministrskega sveta Dragiša CvetkoviČ. ki pa jp nato pre-nespl svoje funkcije na načplnikn g. Gidiča. Ta jo imel prav tako pooblastilo, da to funkcijo prenese lahko na enega od načelnikov senata. O. Gidič je izročil v senatu oblast načelniku Mihajloviču. Zagreb, 4. januarja, b. Z jutranjim belgrajskim brzim vlakom je prispel v Zagreb politični naslednik pokojnega dr, Korošca, g senator dr Franc Ku-lovec. V Zagrebu je obiskal hrvatskega metropo-lita dr. Stepinca in ostal z njim delj časa v razgovoru. Popoldne je g. dr. Kulovcc uuuaijcVai SVOJO pot v Ljubljano. Dettc §sra umetnika, kakršnih f.lmsko platno še ni videlo . . , Najboljši film odlične ameriške Warner-Bross družbe Charles Doucr: lepi, zastavni, šarmantm, sugestivni in nepozabni iz ,Mayerlinga", ,,Grotice Wailewske'* Detle DaViS: naivečja trage-din;a vseh časov, kraljica čuslev in ženske duše — nepozabne iz ,,Juareza" in ,.Želela sem otroka" KINO MATICA, tel. 22 41 POZOR! Radi iziedne dolžine filma predstave ob 3/415, 17, 10'15 in 21'lB. Dopoldne ob '/jI L pc^dahi tvo ElarasSra banka sb koncu ! 1S49 Zadnji izkaz Narodne banke za lelo 19-10, t. j. za 31. december, kaže naslednje stanje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dno 22. decembra, vse v milij. din): Aktiva, zlato v blagajnah 2.217.6 (+ 38.7), zlato v inozemstvu 492.3 (-r 28.0), skupna zlata rezerva po stabilizacijski vrednosti 2.740.0 ( + 74.8), devize izven podlage 725.6 (+ 50.0), kovani denar 205.1 (+ 10.0), posojila: menična 1.674.1 (— 56.2), lombardna 112.6 (+ 5.8). skupno posojila 1.786.7 (— 50.-1), vrednostni papirji 36'J.O (+ 41.3), prejšnji predujmi državi 1.621.2 (— 12.2), zapiski ministrstva financ 839.45, eakont bonov drž. obrambe 6.011.0 (+ 366.0), vrednosti rezervnega sklada 200.7 (+ 15.4), vrednosti ostalih skladov 42.1 (-t- 0.6), nepremičnine, inventar in zavod za izdelavo bankovcev lOii.O (— 62.9), razna aktiva 1.817.8 (— 54.4). Pasiva: glavnica 180.0, bankovci v obtoku 13.833.8 (+ 604.8), drž. terjatve 48.4 (— 29.3), žirovni računi 1.182.9 (— 23.2), razni računi 2.299.8 ( + 34.9), skup. obveznosti po vidu 3.531.2 (— 17.5), razna pasiva 200.6 (— 126.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 17.365.1 (+ 487.4), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.38-1.0 ( + 112 9), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.596.2 (+ 62.0) milij. din, skupno kritje 25.24 (v prejšnjem izkazu 25.24), od tega samo z zlatom v blagajnah 20.70 (20.94) %. Izkaz kaže običajno obremenitev banke za ul-timo Ta obremenitev je bila dana predvsem zaradi potrebnega državnega gospodarstva, saj so se iz-posojila države ponovno znatno povečala. Nasprotno pa so izposojila zasebnemu gospodarstvu celo zmanjšana. Povečala se je tudi zlata rezerva. Drugače pa kaže izkaz mnoge izpremembe, ki so v zvezi z letnimi računi, t. j. pri prejšnjem dolgu države, efektih skladov in pri nepremičninah itd. * V naslednjem smo zbrali za primerjanje najvažnejše postavke izkazov Narodne banke za zadnja tri leta (v milij. din): Naša zlata rezerva se od leta do leta povečuje, dočim je ostal devizni zaklad na prejšnji višini. V teku lanskega leta je zlata rezerva v blagajnah narasla po stvarni vrednosti za 432.2 milij. din, dočim je istočasno zlata rezerva, ki so nahaja v inozemstvu, narasla za 67.5 milij. din. Skupna naša zlata rezerva je torej lani narasla na 1.103.5 milij. din, kar je veliko več kot v letu 1938, ko je zlata Stanje naših kiiripgov Dne 31. decembra 1940 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. decembra 1940): Aktivni kliriupi: Francija 6,286.801 (+ 5601) fr. frankov, francoske kolonije 2,768.513 (+ 83.396) fr. frankov, Bolgarija 1,320.329 (- 73.612) din, llo-landija 2,806.534 (+ 359.525) bol. goldinarjev. i'nsivni kliringi: Nemčija 57,559.673 (plus 3,724.328) mark, prolektorat 53,079 867 (— 967.069) kron. Slovaška 31,726.010 (+ 2 248.817) kron. Italija 16.189.302 (— 9,576173) din, Madžarska 75 milijonov 109.717 (+ 2,271.295) din. Romunija 3 milijone 956.007 (— 153 743) din, Polqska 18,703.726 din. Turčija 11,520.388 (— 8.887.544) din. Helgija 3,858.957 (— 261.616) din, Norveška 313.896 (plus 1518) kron Danska zbiralni 232.525 (+ 92.900) din in likvidacijski računi 2,496.351 (+ 248.488) din. Med aktivnimi kliringi ni bilo znatnejših iz-premenib. Med pasivnimi kliringi je omeniti, da se je povečalo v znatni meri naše dolgovanje Nemčiji, pa tudi Slovaški in Madžarski, nasprotno pa se je v veliki meri zmanjšal naš dolg v Italiji in Turčiji. Pri ostalih pasivnih kliringili ni bilo velikih z-preinemb. Davek na zemljišča v mes»ili na Hrvatskem Z uredbo o mestnem davku na zemljišča z dne 3. januarja 1941 je v mestnih občinah na Hrvatskem vpeljan samostojen mestni davek na zemljišča. Davek se odmerja po prometni vrednosti zemljišča saincga brez kakšnih pripadnosti. Davek znaša 5 promile od vsakega tisoča prometne vrednosti zemljišča, katerih vrednost ne presega za kvadratni meter 10 din, 6 promile za zneska 25 din, 7 promile do zneski 75 din, 8 promile do zneska 150 din, 9 promile do zneska 250 in 10 promile za vrednosti nad 250 din. Ban jc nadalje pooblaščen z naredbo povečati davčno stopnjo za vsa izgrajena in neizgrajena zemljišča, ki niso zadostno izkoriščana v smislu regulacijskega načrta Prometna vrednost se ugotavlja z odlokom mestnega poglavarstva. V ta namen bodo mestna poglavarstva imenovala potrebno število strokovnjakov za cenitve na dobo 3 let. Praviloma vršita cenitev dva strokovnjaka Davek je treba plačati v 4 letnih obrokih. Občine morajo voditi tudi kataster zemljišč. ki so podvržena davku. S tem davkom je odpravljen za zemljišča, ki plačajo ta davek, davek na dohodek od zemlje v smislu zakona o neposrednih davkih in ukinja se za ta zemljišča plačilo dopolnilne prenosne takse v smislu zakona o taksah. ★ Konkurz je razglašen o zapuščini po pokojnem Mautneriu Antonu, lesnemu trgovcu v Oplotnici, prvi zbor upnikov 14. januaria, terjatve je prijaviti do 10 februarja, ugotovit"eni narok 25. februarja. Odprava kcnkiirza: Mesesnel Edvard, posestnik v Ljubljani, Vič št. 55 (sklenjena prisilna poravnaval rezerva narasla samo za 727.7 milij. din, vendar prinierjava ni čisto točna. ke.>- je bila s koncem leta 1938 zlata rezerva obračunavana še po stabilizacijskem tečaju plus premija 28.5%. Posojila banke zasebnemu gospodarstvu so bila s koncem leta 1939 prav visoka ter so bila znatna tudi še v naslednjih mesecih. Toda od spomladi dalje se je položaj zasebnih bank glede likvidnosti začel izboljševati, kar dokazuie na drugi strani tudi stanje žirovnih računov, ki so posebno v drugi polovici leta 1940 zelo narasli ter šli daleč čez mero normalnih razmer. Zato pa je istočasno državna zadolžitev pri banki izredno narasla. S koncem leta 1038 je znašala 2.227.76 milij. din, v teku leta 1939 se je povečala na 3.078.44 milij. din V teku lanskega leta pa se je povišala na 10 001.6 milij. din, torej za okoli 7 milijard dinarjev. Naravno je ta povečana zadolžitev države imela vpliv np povečanje obtoka bankovcev. To nam lepo dokazujejo tudi naslednje številke o posojilih zasebnemu gospodarstvu in državi ter obtok bankovcev na koncu zadnjih let: posojila: zasebn. gospod, državi obtok bankovcev 1938 1.771.3 2.227.8 6.920.7 1939 2.223.3 3.078.4 9.697.9 1940 1.786.7 10.001.6 13.838.8 Nasproti zadolžitvi države so stala od časa do časa večja ali manjša dobroiinetja države na pasivni strani izkaza Narodne banke, vendar so bile naložbe le toliko velike, da so omogočale neovirano razvijanje državnega blagajniškega prometa. Posebno pozornost zasluži postavka razna aktiva. Ta postavka je znašala vedno nad 2 milijardi dinarjev in so po tej postavki šle vedno znatne izpremembe. Koristno bi bilo, da bi Narodna banka razjasnila tudi gibanje te postavke, kakor bi bilo tudi koristno, če bi »"koliko bolj t>azSl£iiila razne račune med obveznostmi po vidu pasivne strani bilance. . „ / V Popolnoma so lani izpadle iz bilance obveznosti z rokom, ki so s koncem leta 1939 znašale še 100 milij. din. Če smatramo zlati zaklad za rezervo, potem ne moremo številkam o kritju pripisovati onega pomena, kot so ga ti odstotki imeli tedaj, ko je obstajala — vsaj v mednarodnem prometu — zamenljivost za zlato. Izdanjanjc nakaznic za bencinsko mešanico. Ob letošnjem izdajanju nakaznic za bencinsko mešanico se je pri nas vpeljala nova praksa. Ob izročitvi te nakaznice se zahteva, da se predloži tudi prometna knjižica, iz katere naj bo razvidno, da so poravnane vse dajatve. To pomeni, da morajo izpolniti pogoje, ki nikjer niso lako zapisani. Treba je namreč ločiti nakaznice, ki opravičujejo nakup določenih količin bencinske mešanice, od taksnih in drugih javnih dajatev, ki zapadejo v plačilo pač tedaj, ko to določajo za to uveljavljeni zakoniti predpisi. Ne gre pa sedaj zvezati eno z drugim in zahtevati predčasno plačilo drugih dajatev. Ce bi šlo samo vterjevanje zaostankov, bi to razumeli, ker pa se zahteva dejansko plačilo dajatev vnaprej v zvezi s stvarjo, ki dejansko s plačilom niti ne zapadlih dajatev nima nobene prave zveze. Praktično pomeni sedanja praksa, da se z njo ukinjajo pozitivni zakoniti predpisi glede rokov za plačila javnih dajalev in da se torej s prakso zahteva več kot določajo zakoniti predpisi. To je pa nemogoča reč in bi bilo potrebno, da se tudi pri izdaji nakaznic za bencinsko mešanico držimo doslej uveljavljene prakse, ne pa da praktično zahtevamo ob tej izdaji že plačilo nekih javnih dajalev vnaprej, ne da bi bila za to dana zakonita podlaga. Tako daleč pa tudi ne smemo priti, da bi se s prakso ukinjali drugi zakonito uveljavljeni predpisi. v Še nekaj »Slovenčevega koledarja« s poslovnim delom imamo. — Odvetniki, notarji, trgovci, obrtniki itd, kupite ga. — Stane le 34 din. Za naročnike naših listov pa le 25 din. — K vsakemu mesecu v koledarju sta vložena dva lista, očrtana po dnevih. (Za vsak dan je 6 vrstic čez vso širino koledarja.) Papir teh dveh listov je boljši! — Koledar dobite po vseh knjigarnah in trafikah, ali pa v naši upravi in v podružnicah. »S 1 o v e n č e v koledar« Ljubljana, Kopitarjeva 6. Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen — ponovno poziva vse proizvajalce, uvoznike in velelrgovce, da pri prodaji predmetov, ki so podvrženi kontroli cen, na vseh računih vidno navedejo datum in število odločbe, s katero se je V dotičnem računu navedena prodajna cena odobrila |x> kralj, banski upravi. — Računi, ki niso opremljeni « spredaj navedenimi podatki, se ne bodo smatrali kol dokazilo pri odobravanju cen in se bo v vseh primerih uvedi* preiskava. Torej jc v interesu trgovcev, da se strogo ravnajo po teh navodilih in da vedno zahtevaio od prodajalcev, da račune opremijo z zahtevanimi podatki. Ureditev preskrbe prebivalstva z moko. Iz Sevnice poročajo, kako spretno je uredil g. Kari Zupane, lastnik valjčnega mlina, za Božič preskrbo občin Sevnica, Boštanj, Zabukovje, Blanca, Studenec in Planina s pšenično moko. Da bi prejeli moko vsi prebivalci le v potrebnih jim količinah, se je izdajala pšenična moka na podstavi občinskih izkaznic le onim prebivalcem, ki nimajo nobenih zalog. Količina dodeljene moke je bila seveda odvisna od števila rodbinskih članov. Kazen tega je g Zupane pripomogel, da so siromašni prebivalci istih občin, oziroma šolske kuhinje, prejeli brezplačno okrog 1000 kg pšenicne moke, ker pri razdeljevanju na drobno ni bolel imeti dobička. Omenjene občine so mu zelo hvaležne, da je vsaj trenutno reši' na ta način vprašanje preskrbe s pšenično moko. Posavčani upajo, da bodo za naprej okrajni kakor tudi občinski prehranjevalni uradi skrbeli, da niti v bodoče ne bo primanjkovalo moke in vsakdanjega kruha. Dne 4. jan. 1941. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.39 milil, din v primeri s 17.25, 17.995, 20.198 in 14.745 milij. din v prejšnjih tednih. Na belgrajski borzi je znašal danes devizni promet pri neizpremenjenih tečajih 6,950.000 din, od tega 64.617 in 68.000 niark, 41.250 din v Sofiji, 363.867 šv. frankov in 5.227 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 315.000 din. Belgrad — zasebni kliring: Solun 1C0 drahem.......39.65—40.35 Sofija 100 din......... 53.40—54.92 MAKseoR uubijana VETRINJSKA 30 PREŠERNOVA 44 Tel. int. 24-31 Tel. int. 26-86 Vrednostni papirji Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 100.50 do 101 (101), agr. 57 den., vojna škoda prompt. 467 den., dalm. agr. 77.50—78.50 (79.75, 79), 6% šum. obv. 75.50—76.50 (76). 7% Bler. pos. 98—99. — Delnice: Nar. banka 7.050 den., I'riv. agr. banka 201 den. (202). Cene živini in kmetijskim pridelkom V okraju Gornji grad, dne 27. decembra 1940. Voli I. vrste 8. II vrste 7 111. vrste 6; telice 1. vrste 8, II. vrste 7, III. vrste 6: krave I. vrste 7, 11. vrste 6, III. vrste 5; teleta 1. vrste 10 II. vrste 9; prašiči špeharji 20, pršutarji 16 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste 16, II. vrste 14: svinjina 20; slanina 24; svinjska mast 26; čisti med 30; goveje surove kože 20; telečje surove kože 18; svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 385; ječmen 350- rž 375; oves 300; koruza 325; fižol 600; krompir 200: lucerna 120; seno 110; slama 60; jabolka 1. vrste 900, II vrste 750, III. vrste 500; pšenična moka do 900; koruzna moka 400; ajdova mcfca 800 din ?a 100 kg _ Trda drva 115 din za 1 ma; jajca 2 din za komad; mleko 2 50 din za liter, surovo maslo 32 din za 1 kg. — Navadno mešane vino pri vinogradnikih 6 d n za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7 din /a liter. Živinski sejmi Živinski sejem v Črnomlju dne 21. decembra 1940: dogon: 65 volov, 1. krav. 58 prašičev in 2 junca. Prodanih ie bilo: 4 voli, 1 krava in 2 prašiča. Cene: voli 7.50 do 8.50 din; junci 7.50 do 8.50 din in krave 6 do 7 din za ke žive leže. Mladi prašički za rejo 250 do 350 din za glavo. S I3 © M T ja^raemcmmaimmmma^ammaamtmmammniminimmmuv Dne 6. januarja ba vlak št. 919 izletniški vlak V ponedeljek dne 6. januarja t, 1. vozi na progi Jcscnice—Ljubljana vlak št 919 kot izletniški vlak. Vlak odhaja z Jesenic ob 19.59 in pride v Ljubljano ob 21.50 Vlak št, 919 ima zvezo z redn'mi vlaki i7. gornjesavske in iz bohinjske proge. Za ta vlak velja vemna olajšava po členu 3 p t. I. Smučarski šport tu in tam Na mednarodnih smučarskih tekmah, ki bodo I. in 2. marca v Lahtiju, sodelujejo tudi italijanski dolgoprogaši in skakalci. Španska športna zveza je sklenila poslati na svetovne smučarske leknie v Cortino dAmpezzo osem smučarjev. Njihovi tekmovalci bodo sodelovali samo v alpskih disciplinah. Na Danskem doslej niso poznali nobene smučarske skakalnice. Prvo skakalnico bodo zgradili v G rib Skov ter bo dopuščala skoke do 25 m. Polkovnik C. D. Hamilton (švedska), predsednik FIS-e je sporočil švedskim športnim poročevalcem, da bo prihodnji kongres FIS-e o priliki svetovnih smučarskih tekem v Cortino d'Ampezzo. Tu se bodo obravnavala vprašanja glede prihod-njosti te mednarodne smučarske organizacije, vendar pravi polkovnik Hamilton, da za čas vojne ni pričakovati bistvenih sprememb. Pripravo italijanskih smučarjev za svetovno smučarsko prvenstvo so v največjem razmahu: Reprezentanca za alpske discipline, ki je doslej trenirala v Cortino, se je preselila v Sestriere, kjer se bo deset dni pripravljala za tekme, nakar se zopet vrne v Cortino d'Ampezzo. Finski smučarji so v največjem treningu kakor poročajo iz Helsinkijev. Priprave so se pričele že meseca avgusta, ko so dobivali tekmovalci pismena navodila od trenerja Veila Saarinena. Konec novembra so prenesli trening na sneg in teren, meseca januarja bodo določili tekmovalce, ki bodo zastopali Finsko na svetovnem prvenstvu v Cortino d'Ampezzo in v Ga-Pa. Od znanih imen jiretekle sozne manjkata Paul Pitkanen in Pek-ka Niemi. Največje nade stavijo Finci v kombinaciji na Niilo Nikkanenna. V Cortini bo sodelovala samo naša vojaška vrsta, ki že vneto trenira. Berauer ima le lažjo poškodbo v gležnju in bo kmalu zopet zdrav. ZF0 Zvezno prvenstvo Zveze fantovskih odsekov Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani razpisuje smuške tekme v alpski kombinaciji za v soboto 18. in v nedeljo 19. januarja v Škof ji Loki. Spored: V soboto 18. januarja ob 12 v društvenem prostoru FO v Škofji Loki žrebanje nastopnih številk za smuk, nakar sledi skupen odhod na starino ineslo jx>d vrh Ljubnika. — Startanje v smuku se bo pričelo okoli 15 in bo dopustno le za tekmovalce I. razreda. Proga bo dolga približno 2 km in bo vsebovala 350 m višinske razlike. V nedeljo 19. januarja ob 8 zbor tekmovalcev II. razreda v društvenem domu, nakar odhod na start k smuku. Ta smuška proga bo potekala čez Mrtancovo planino, katere pobočje je dolgo 1200, in visoko 250 m. Popoldne ob 14 tekmovanje v smuških likih (slalomu) na pobočju Stena, in sicer za obe tekmovalni kategoriji. Ob 18 v druutvenem domu v Škofji Loki zaključna slovesnost z razglasitvijo uspehov in razdelitvijo častnih daril. Tekmovalo se bo: a) Za prvenstvo ZFO v kombinaciji se morajo boriti podzvezne vrste, sestoječe jz 4 članov. h) Za prvenstvo v samostojnih disciplinah tekmujejo člani posamezno. Posameznikom se priznajo tudi prvenstva v kombinaciji. Pogoji: 1. Pravico udeležbe imajo samo člani odsekov ZFO z izpolnjeno starostjo 17 let. 2. Nastopna mesta za tek skozi vratca (slalom) določijo uspehi v smuku. 3. Tekmovalci II. razreda bodo^ imeli lažji smuk — progo od prvorazednih — pač pa z njimi skupen »tek skozi vratca«. 4. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. 5. Prijave naj se odpošljejo do 15. januarja na Zvezo v Ljubljano. > 6. Tekmovanje bo izvedeno v smislu pravilnikov SZSZ. Nagrade: a) Zmagovalna vrsta v kombinaciji bo prejela časlno prehodno darilo. b) Prvak I. razreda (posameznik) v kombinaciji prejme prehodni pokal ministra dr. K/eka in diplomo. Prvak II. razreda v kombinaciji prejme časlno darilo. c) Ostali tekmovalci obeh razredov bodo nagrajeni: za prva mesta v disciplinah s častnimi darili, za druga in tretja mesta tako v kombinaciji kakor v disciplinah, z diplomami. d) Ako prejme tekmovalec darilo v kombinaciji, ne more prejeti tudi darila za isto ali slabše mesto posamezne discipline. Dodatek: Doslej uvedena podpora za vežbanjc in nastopanje podzvezinili vrst se ukine, Zaradi tega tudi odpade obvezni trening. ,Ic pa vsakomur na prosto dano. da vežba na torišču tekmovanja, in lo: do 18. januarja do 12 na .progi za smuk in do 19. januaria do 10 na progi smuških likov. V<.e oilalp podrobnosti ali eventualne spremembe bodo kasneje objavljene na tem mestu. Dr. A. Korošec in šestojanuarska kriza Velik del javnega delovanja dr. Antona Korošca odpade na parlamentarno dobo naše države, ki je našla svoj konec v 6. januarju 1929. V tej dobi težkih političnih borb je imela Slovenska ljudska stranka na čelu moža, ki je bil kos vsakemu položaju in ki se ni ustrašil nobene kritike javnosti, če je bilo treba napraviti krepko potezo, ki jo je smatral za Slovenijo in državo potrebno. Delazmožen parlament je smatral za koristno ustanovo. Delati s parlamentom je bila vedno njegova želja in izredno je bil vesel, kadar je kot predsednik vlade ali kot minister spravil kak zakon, pa četudi najpomembnejši, skozi parlament. Zato ga je obstrukcija opozicije v začetku poletja 1928, ki je onemogočala vsako parlamentarno delo, zelo zadela. Kot predsednik »Jugoslovanskega kluba« in kot notranji minister se je vsestransko trudil, doseči s Kmečko-demokratsko koalicijo sporazum glede parlamentarnega dela. Sam je sestavil načrt takega sporazuma, s katerim je skušal prodreti na sejah šefov parlamentarnih klubov in vlade in ki naj bi omogočil v parlamentu razpravo o najnujnejših zakonih. Že je bilo na tem, da voditelji opozicije pristanejo na ta sporazum, ko so streli Puniše Račiča zadeli hrvatske voditelje ter s tem sam parlament. Večina opozicije je proglasila abstinenco. V teh, za državo težkih trenutkih je krona zaupala dr. Korošcu sestavo vlade, ki ji je dal ime »vlada četvorke« (dr. Korošec, Vu-kičevič, Davidovič in dr. Spaho, ki 60 danes vsi med rajnimi). Dr. Korošec je dosegel velik osebni uspeh, ko sta oba največja kluba, t j. radikalni in demokratski, pristala po kratki razpravi na sodelovanje v njegovi vladi. Koroščeva vlada je pripravila in sprejela vrsto važnih zakonov ter je bila v zakonodajnem pogledu, četudi je trajala samo 157 dni, ena najplodnejših parlamentarnih vlad. Tudi abstinenca zagrebške opozicije se je začela krhati in vedno več je bilo opozicionalnih poslancev, ki so dali vedeti, da so pripravljeni vrniti se v parlament, četudi sos ami voditelji te opozicije nadaljevali borbo proti vladi z vedno ostrejšimi napadi. Davidovič, ki so ga vsi imeli za poštenega, toda ne daljnovidnega politika, je tedaj smatral, da bi bilo treba omogočiti stike z zagrebško opozicijo na ta način, da poda vlada ostavko in se začno konzultacije o razpletu krize, kar naj bi pripeljalo voditelje opozicije nazaj v Belgrad. Dr. Korošec in vodja demokratske desnice Marinkovič sta dala Davidoviču in njegovi okolici razumeti, da je položaj v državi takšen, da je »vlada četvorke« morda zadnja parlamentarna vlada in da bo težko preprečiti gotovim politikom, ne da bi predstavili merodajnim činiteljem parlament kot ustanovo, ki ni več v položaju zadržati domače politike na poti, ki bi bila za državo koristna. Toda Davidovič se ni dal prepričati. Dne 26. decembra je imel v demokratskem klubu govor, v katerem je našteli svoje politične 'zahteve. Naglasil je potrebo po široki konzultaciji zaradi težkega političnega stanja, ki je nastalo po Radičevi smrti. Govor je dal tajnik kluba Vlajič novinarjem samo v štirih izvodih. Enega je dal meni ter sem ga takoj odnesel dr. Korošcu v predsedništvo vlade. Dr. Korošec je govor na kratko prebral ter me prosil, naj mu ga pustim čez noč, »Slovencu« pa naj ga javim le na kratko. Bil je videti utrujen, toda ne slabe volje. »Kaj bi vi napravili« me je vprašal (take šale si je rad dovolil). Odgovoril sem mu tako, kot se je v naših krogih splošno mislilo, da naj vlada poda ostavko, ker da je itak računati s prevzemom oblasti po trojni1 koaliciji, t. j. radikalih SLS in JMO, poleg tega pa da je razcep demokratov na Davidovičevo in Marinkovičevo skupino neizogiben. Če pa zvabi možnost, da opozicija vrže vlado v, samem parlamentu, zagrebške politike nazaj v Narodno skupščino, potem bi bil tudi to lep uspeh. Nihče v novinarskih krogih ni računal na konkretno možnost, da bi Živkovič prevzel oblast, četudi je ob julijski krizi izjavil novinarjem, da je pripravljen takoj prevzeti vlado, če bi mu jo ponudili. Toda dr. Korošec je resno računal s to možnostjo. Zato mi je na moje razlaganje odgovoril: »V politiki ne gre vse po receptu, ker obstajajo možnosti s katerimi javnost ne računa.« Nihče se ni toliko zavedal kot on, kaj lahko sledi ostavki njegove vlade. Dobro je vedel, da konzultacije ne bodo ostale brez daljnosežnih in usodnih posledic. Če bi bili nezadovoljni demokratski ministri dali ostavko, bi bil dr. Korošec svojo vlado lahko izpopolnil brez konzultacij, vsaka ostavka pa bi imela za posledico konzultacije. Dne 27, decembra zvečer je bil Davidovič dve ari na dvoru, takoj za njim je bil sprejet dr. Korošec. Po seji je poslal dr. Spaha k bolnemu Marinko-viču, da ga obvesti o položaju. Ostavka vlade se je zdela neizogibna. Vendar je člane vlade družila skupna želja, da se kriza reši na parlamentaren način. To sledi tudi iz poročila, ki ga je diktiral dr. Korošec po zadnji seji vlade dne 29. decembra zvečer in ki se glasi: »Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade dr. Korošec obrazložil najprej potek in vsebino razgovorov med šefi parlamentarnih skupin. Na kraju je izjavil, da so v koaliciji današnjih vladnih strank nastali odnošaji, ki jih je treba razčistiti na način, kakor to zahte vajo parlamentarni običaji.« Zadnji povod za ostavko je dal prosvetni mi nister Milan Grol. Ko se je dne 30. decembra ob 11. uri dopoldne sestal finančni odbor k razpravi o predlogu proračuna prosvetnega ministrstva, minister sam ni prišel na sejo, temveč je pismeno sporočil, da smatra, da je vlada v krizi in da finančni odbor v takem položaju ne bi smel imeti seje. Pismo je prebral predsednik finančnega odbora dr. Milan Stoiadinovič, ki pa je izrazil mnenje, da finančni odbor lahko dela naprej, ker je le organ skupščine in ga mora zato predsednik skupščine obvestiti, ali je vlada v krizi. Vsebino Grolovega pisma sem telefonično sporočil kabinetu predsedni-štva vlade Nekaj minut nato mi je naročil šef kabineta Marčetič, naj Grolovo pismo prinesem tako v predsedništvo. Ko sem ga prinesel v kabinet, ga je dr. Korošec prebral in dejal: »V redu!« Odšel ie takoj nato »preko puta« s črno aktovko v roki, kar je pomenilo, da je odnesel na dvor ostavko vlade. Opoldne je že diktiral komunike: »Predsednik kraljevske vlade dr. Korošec je podal danes 30. decembra Nj. Vel. kralju ostavko vsega kabineta. Ker si Nj. Vel. krat) še ni opomogel od nedavnega prehlada, bo blagovolil tvoj sklep o podani ostavki sprejeti v dveh, treh dneh.« Dne Z. januarja ob pol 12. uri je bil dr. Korošec poklican na dvor. Avdijenca je bila kratka. Takoj, ko se je vrnil je sklical sejo vlade, ki se je začela ob pol 13. Na seji je sporočil ministrom, da je krona sprejela ostavko vlade ter se zahvalil članom vlade za sodelovanje. Povabil jih je na skupno večerjo ob 8. zvečer k »Srbskemu kralju«. Take geste, ki je imela svoj simboličen pomen, ni napravil do takrat še noben predsednik vlade v ostavki. Začele so se konzultacije. Kot prvi je bil spre Odločitev je padla 5. januarja popoldne, toda niti v smislu želja KDK, niti v smislu predlogov vladne koalicije. Sprejeti so bili predlogi, ki so prišli z neke tretje strani, ki je imela svoj krožek tako v Zagrebu kakor v Belgradu Profesor Slobo-dan Jovanovič, ki je bil 5. januarja klican na dvor, je bil vprašan, kakor je sam pozneje izjavil, samo glede pravnotehnične izvedbe teh predlogov. Dr. Korošec je bil klican 5. januarja v avdijen-co ob 16.30. Ostal je na dvoru do 17.20. V toku te skoraj enourne avdijence je dr. Korošec izvedel za dokončno odločitev o nameravanih spremembah z vsemi podrobnostmi. Ko se je vrnil v predsedništvo vlade, se ni vsedel kakor običajno za pisalno mizo, temveč v klubski foteli ob oknu, V predsedniški 6obi je bil še takratni minister za socialno jet na dvoru predsednik parlamenta llija Mihajlo- | politiko Štjepan Barič, toda dr. Korošec ni ničesar ..s* i.i -—Ji-^-l k-—: —-li«i govoril. Bil je videti zelo zamišljen, vendar po- polnoma miren. Dolgo je molčal Dolgo je molčal. Nato se je nagnil v fotelju globoko nazaj, se zagledal v strop ter počasi večkrat ponovil: »Javite v Ljubljano, naj bodo mirnil Naj se ne razburjajo, pa naj se zgodi karkoli. Naj ohranijo mirne živce in mirno kril« (Tudi pozneje z Baričem ni ničesar govoril o pripravah za usodne dogodke, kar sklepam iz tega, da je Barič še isto noč zatrjeval v družbi nekaterih bivših ministrov, ki so se zbrali v »Petrovgradu«, da dr. Korošec ni nameraval stopiti v novo vlado, češ, da so vsi novi ministri prišli na prisego in večerjo v dvor v žaketih, dr. Korošec pa v navadni obleki. To da je zatrjeval tudi župnik Wagner, ki je zaprisegel katoliške ministre). V predsedništvu vlade je ostal dr. Korošec samo dobre četrt ure in že ob 17.45 je ponovno odšel na dvor, ne da bi bil obvestil o nameravanih ukrepih voje prijatelje in tudi ne Vukičeviča in Hrasnico, vič, ki je predlagal kroni, naj zasliši predstavnike vseh političnih strank in parlamentarnih skupin o načinu rešitve krize Krona je na osnovi tega predloga povabila na konzultacije med drugim dr. Vlad-ka Mačka in Svetozarja Pribičeviča, ki sta dopo-tovala iz Zagreba ter bila sprejeta na dvoru 4. decembra, dr. Maček pa ponovno še 5. decembra. Dne 4. decembra je bil sprejet dr. Korošec, ki je enako kot predsednik radikalnega kluba Vukiče-vič in zastopnik muslimanov Hrasnica predlagal parlamentarno vlado, ki naj bi sprejela proračun in najnujnejše zakone, nato pa naj bi se vršile volitve. O avdijenci dr. Mačka in Pribičeviča je izdalo predsedništvo vlade komunike, da sta oba predstavnika KDK izjavila, »da se mora izvršiti popolna revizija ustave, na osnovi katere bi se določile zgodovinske dežele z lastno legislativo in ek-sekutivno vlado.« Imenovala naj bi se zaradi tega nepolitična vlada, ki bi uživala kraljevo zaupanje ■lada, Ki Di uzivaia Kraljevo zaupuiiie svoie prijatelje i in po svoji sestavi dala garancijo, da bo začela j'"^; sta prijla ob 18. uri v predsedništvo vlade na reševati zgoraj imenovana vprašanja. Skupščina bi i sej0 trojke, ki se pa seveda zaradi odsotnosti dr se morala torej takoj razpustiti in razpisati volitve v ustavodajno skupščino. Predstavniki vseh ostalih političnih strank in klubov so te zahteve odklonili. Radikalni in demokratski klub sta odbila te zahteve soglasno, ne da bi se sploh spuščala v razpravo. Na eni strani je bila torej skupina strank, ki so stale na stališču, da ic treba krizo reševati na parlamentaren način, na drugi strani pa zagrebška opozicija, ki je zahtevala izvenparlamentarno rešitev krize in izvenparlamentarno vlado, ki naj bi izvedla revizijo ustave. Korošca ni vršila. Nekaj pred 18 uro je minister dvora Dragomir Jankovič sporočil uredniku »Politike« Vlasti Petkoviču komunike dvorske pisarne, ki ga je pa »Politika« prehitro objavila in je bil zato zaplenjen. Zaplenjena je bila tudi posebna izdaja »Pravde«. Ta komunike je naglašal, da je krona po ostavki vlade konzultirala na predlog predsednika parlamenta predstavnike vseh strank in parlamentarnih skupin, da pa je rezultat teh konzultacij pokazal, da med parlamentarnimi skupinami obstojajo popolnoma nasprotujoča si mnenja glede rešitve krize in da se te razlike pojavljajo Ali haSltate zarodi prehlada? Pnhlmann-ov Cof zatnore preprečiti draženje na kašeli razkraja slu/ (šlajm) in umiri kašelj. Dobiva se v vseb lekarnah Originalni zavitek po 125 g din 37-— MMMHHMM Ogl. reg. br. 1503/1336, ■——— celo glede ocene državne ureditve. Zato da ni nobene možnosti za parlamentarno rešitev, ki bi zagotovila ohranitev popolnega narodnega in državnega edinstva. Ker je ta komunike naglasil, da ni možnosti za parlamentarno rešitev krize, medtem ko je predsedništvo vlade naglašalo željo, da se kriza reši na parlamentaren način, so nekateri listi drugi dan poročali, da je dr. Korošec šele iz tega sporočila zvedel za nameravano izvenparlamentarno rešitev krize in da so mu ta komunike sporočili pred pred-sedništvom vlade šele novinarji. To je seveda popolnoma netočno, ker je bil dr. Korošec že davno na dvoru, ko so novinarji pred predsedništvom vlade zvedeli za ta komunike. Dr. Korošec je bil od vseh šestojanuarskih ministrov prvi na dvoru Če je naglašal potrebo po parlamentarni rešitvi krize in če sam pri pripravah za šesti januar ni sodeloval, iz tega ne sledi, da za te priprave ni vedel. Zato nam je žele pozneje bilo jasno, zakaj je toliko časa okleval z ostavko vlade. Dne 5. januarja je bil od 17.45 do 23.15 na dvoru ter gotovo ni bil med onimi, ki niso bili informirani. Sam je v novi vladi prevzel popolnoma nepolitičen resor (šume in rude). Odgovornost vlade namreč ni bila skupna kakor pri prejšnjih vladah, temveč je vsak minister odgovarjal le za svoje ministrstvo. Ob 23.15 se je dr. Korošec odpeljal z Živkovičem v notranje ministrstvo, kjer je predal svojemu nasledniku posle. Ob priliki predaje 6em slišal skozi vrata, kako je večkrat z naglasom ponovil: »Same zvanične stvari!« Vstop v šestojanuarsko vlado je dr. Korošcu narekoval čut velike odgovornosti napram slovenskemu narodu. Tudi za tem. kakor za vsakim njegovim, četudi navidezno nedoslednim korakom se je krila, kakor je že Horvat naglasil v »Jutarnjem listu«, železna doslednost, ščititi življenjske interese Slovenije v državni skupnosti. Hotel je dokazati svojo neomajno zvestobo prestolu, slovenskemu narodu pa olajšati breme dobe, ki jo je z in-stirMom dobrega politika čutil prihajati. Vladimir Šenk, bivši parlamentarni dopisnik »Slovenca«. Fran Tratnik: Dr. Anton Korošec - ustanovitelj naših kulturnih ustanov Znano je, da je dr. Anton Korošec vsa leta po I vence in upanje, da bo po vseh vidikih vendar v našem državnem zedinjenju bil ne samo politični I doglednem času dosežena. voditelj Slovencev, temveč tudi genij, ki je s svojo I Pred meseci je rektorat Akademije umetnosti duhovno veličino in stvarnim postopanjem dosegel j v Belgradu razpisal natečaj za nastavitev treh no-ustanovitev najvišjih kulturnih ustanov v Sloveni- t vih profesorjev. Bil je to prvi razpis za profesorji, tako našo popolno univerzo, našo Akademijo r ske nastavitve umetnikov iz vse države, ker so znariosti in umetnosti, Glasbeno akademijo itd. j bili sicer vsi profSsorjl poprej direktno imenova-Njegovo kulturno delo za narod je najprimernejše ni. Kompetiralo nas je pet slovenskih umetnikov, karakteriziral akademik dr. Gojmir Krek s tem, da Mojo kompetenco je podprl' Pripravljalni odbor ga je imenoval slovenskega Strossmayerja. Veličino 1 za akademijo v Ljubljani iz razloga, da bi v prf- . • «. • a • • a • _____!______M A t M «vi lril/nrl/nli nfonncll njegovega kulturnega dela priznavajo spontano vsi Slovenci, kar se je občutilo in videlo v trenutkih, ko je telesno preminul. Ni pa še vse, kar je dr Korošec že izvršil z zgoraj navednimi visokimi ustanovami in dobro se je zavedal, da k popolni naši kulturni organizaciji manjka še institucija za upodabljajočo umetnost. Zavedal se je, da manjka še eden glavnih udov naše kulturne konstitucije, da z Akademijo glasbe mora vzporedno sodelovati tudi akademija likovnih umetnosti, ker šele takrat bodo izpolnjene naše narodno kulturne aspiracije in bodo dani pogoji za razvoj našega duhovnega življenja. Znani so mu bili napori slovenskih umetnikov, ki izvirajo že desetletja nazaj, zlasti pa zadnjih let, da bi dosegli Akademijo umetnosti v Ljubljani. Imel je modrega svetovalca in tolmača naših stremljenj v gospodu banu dr. Natlačenu. Ko se je pred tremi leti v ministrstvu prosvete pripravljal načrt zakona o organizaciji državnih umetnostnih šol, nam je g. ban v svoji naklonjenosti dal nalog, da na podlagi načrtov za Akademije v Zagrebu in Belgradu sestavimo načrt za Akademijo umetnosti-tudi v Ljubljani. Banska uprava je že takrat poslala minimalen načrt ministrstvu prosvete. V tem prizadevanju se je umetnikom pridružil v zadnjem času širok krog umetnostno kulturnih činiteljev. Ustanovil se je Pripravljalni odbor za postavitev Akademije v Ljubljani in je v ta namen izdal obširno spomenico, katero so podpisale vse slovenske mestne uprave, kulturne ustanove in društva V tem memorandumu je razen drugih argumentov naveden zgodovinski in sodobni razmah naše umetnosti, organizacije umetnostnih zbirk in veličastno fresko-slikarstvo v naših cerkvah, ter so dani najboljši stvarni predpogoji, da se za nadaljni razvoj slovenske umetnosti postavi državni umetnoBtnošolski zavod, zlasti še iz razloga zaradi svojstvenega in enostranskega postopanja dosedanji zavodov umetnostnega šolstva v državi. Obširno število člankov je izšlo v zadnjih letih o tem vprašanju V revijah in dnevnih listih. Ko sem zadnjič bral v Slovenče-vem koledarju članek dr. Tine Debeljaka o slovenskih kulturnih ustanovah kot vidnih prilastkih slovenske narodne in kulturne samobitnosti, sem z veseljem čital stavek, ki govori o pomanjkanju slikarske akademije v Ljubljani, kar je sedaj najbolj vidna vrzel v smotreni izobrazbi našega umetniškega izražanja. Predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer je v svojem ekspozeju na občnem zboru Umetnostno zgodovinskega društva dne 27. decembra minulega leta v izbranih besedah poudaril vso nujnost ie umetnostne institucije za Slo- Vsem zastopnikom naših listov! Vljudno prosimo vse zastopnike, d& najkasneje do 6.t. m. odpošljejo sezname naročnikov »Slov. koledarja« kolikor se jih je Se naročilo nanj po 18 din ali pa po 28 din. — Naročila, ki bi imela kasnejši poštni žig kot 6. januarja, ne bomo pod nobenim pogojem upoštevali. Zato pošljite naročila po možnosti že r nedeljo, 5. januarja 1941. — Kdor hoče prejeti koledar po pošti, naj pošlje t znamkah 5 din. ... ..... »Slovenčev koledar«, Ljubljana meru imenovanja skušal potem kakorkoli prenesti svoj učni delokrog v Ljubljano in bi bil s tem storjen prvi korak za organizacijo slovenske akademije. Rezultat natečaja pa je bil za slovenske kompetente negativen. Šel sem potem osebno v Belgrad. Iz vseh okolnosti sem spoznal, da tudi na belgrajski kakor na zagrebški Akademiji prevladuje razpoloženje, ki ne pripušča prostora v profesorskih zborih za slovenskega umetnika, kljub temu, da sprejema Akademija v Zagrebu silno pretirano število slovenskih učencev in se bo po vseh vidikih to nerazmerje vršilo sedaj tudi na Akademiji v Belgradu. Da bi se po vseh dosedanjih naporih in nepri-likah slovenskih umetnikov in prizadevanjih naših umetnostnih krogov zvedel koliko sme biti naše Upanje v bodoče, da se reši vprašanje umetniškega šolstva za Slovence, sem šel v ministrstvo prosvete. Tam mi je bilo sporočeno, da so gospodu predsedniku in ministru dr. Korošcu dobro znane slovenske umetnostne razmere, ter je z vso vnemo naklonjen, da se postavi Akademija kot visoka šola upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. S kiparjem Lojzom Dolinarjem sva bila naslednji dan pri referentu za umetnost in literaturo načelniku dr. Vi-tezici. Želela sva, da bi gospod načelnik sporočil g ministru našo radost nad utemeljenem upanju, da bodo slovenski umetnostni smotri po njegovi uvidevnosti dosegli svoj veliki uspeh. Ko sva se drugi dan zopet vrnila k gospodu načelniku, nama je sporočil naročilo gospoda predsednika in ministra naj nama tolmači njegovo izjavo, da je ustanovitev Umetnostne akademije v Ljubljani vzel v svoje roke, kar bo izvršil najkasneje s prihodnjih državnim proračunom, ter me pooblastil, da lahko ta njegov sklep in obljubo sporočim v domovini. Pozneje sem bil sprejet od gospoda senatorja Frana Smodeja Izročil sem mu spomenico pripravljalnega odbora; istotako mi je tolmačil odločno voljo ministra dr. Korošca, kakor tudi vso naklonjenost in stvarno prizadevanje gospoda ministra dr. Miha Kreka, da se spopolnijo slovenske kulturne ustanove z Umetnostno akademijo, ter bodo skupno pripomogli do uresničenja 6klepa dr. Korošca. Moral sem podati javnosti to izjavo velikega stvaritelja ustanov za samostojen naš narodno-kul-turni razvoj, ki jo je nekaj dni pred smrtjo uradno dal Slovencu po besedah svojega resornega načelnika. Priobčil sem opis tega obiska zato, da počastim velikega državnika in zopet potrdim njegovo zavzemanje za slovensko kulturo. Pravtako pa tudi verujemo, da bodo njegovi nasledniki in izvrševalci oporoke pokojnega voditelja sledili tudi v ljubezni do slovenske umetnosti ter prav s tako ljubeznijo in odločno voljo pospešili ustanovitev lepe ustanove Akademije umetnosti v Ljubljani, kakor bi jo on, ako bi še živel. V veliki hvaležnosti se slovenski umetniki klanjamo njegovemu spominu. Slovenska dijaška mladina za Bitolj Slovenska dijaška zveza je organizirala eno-dinarsko akcijo med svojimi člani za bitoljske žrtve. Ni šlo toliko za velik denarni uspeh, kakor za zavest med našo mladino, da smo vsi od Tri-.glava do Bitolja eno in da je njihova bol tudi naša bol. Naslednji pregled kaže, koliko je mladina žrtvovala za bitoljsko mladino: Srednje šole. Ljubljana: Klasična 1287 din, I. drž. realna mo-Šftk gimnacija 845 din, III. drž. moška realna gimnazija 345,25 din, IV. drž. moška realna gimnazija 23?.25 din, I. drž. ženska realna gimnazija 250.50 dinarja, II. drž. ženska real. gimnazija 229.25, Mestna žen. real. gimnazija 160.50 din, Uršulinska ženska real. gimnazija 297 din, Uršul žensko učiteljišče 35 din, Državno učiteljišče 252.25 din, Srednja tehnična 7 din, Krekova gosp. šola 60 din, Osrednji zavod —; Dentistična šola 81 din. Št. Vids Klasična 80 din. • Maribor; Klasična 603 din, II. drž. realna gimnazija 320 din, Državno učiteljišče 338.75 din, Zasebno učiteljišče šol. sester 154 din. Celje: II. drž, realna gimnazija 450 din. Ptuj: Realna gimnazija 450 din; M. Sobota: Realna gimnazija 600 din; Kranj: Realna gimnazija 721 din; Kočevje: Realna gimnazija 105.75 din; Novo mesto: Realna gimnazija 79.50 din. MeManske lole. Ljubljana: Urš. meščanska šola 200 din, I. dekliška mešč. šola 159 din, II. dekl. meščanska šola 77.50 din, 1. deška mešč. šola 226 din, II. deška • mešč. šola 80, I. drž. mešč. šola Vič 39.50, II. mešč. šola, Zg. Šiška 189.25, III. drž. mešč. šola Moste 305,50 St. Vid nad Ljubljano 144.—. Maribor: 1. dekliška mešč. šola 82,50, II. dekl. mešč. šola 100.—, Celje; Drž. dekl. mjšč. šola 215.—, drž. deška mešč. šola 187.50, Zas. mešč šol. ss. 20.—. Zagorje ob Savi: mešč. šola 701.50. školja Lokai Urš. učiteljišče 225.—, Urš. mešč. šola 124.—, drž. mešč šola 40.—. Kranj 157—, Kočevje: Marijin dom 50.—, Ljutomer 54.50, G. Radgona 15.—, Senovo 28—, Novo rneetn 98__Tržič 79 25 Jesenice 319.25. Šoitani 79.— Mežica 55.—, Slov. Bistrica 161.25, Domžale 69.—, Slov. Konjice 78.—, Rakek 477.— Skupaj 12.751.50 dinarjev. Veseli nas, da je zbirka tako uspela. Če pomislimo, da je vsak dijak daroval le 1 dinar ali Je manj, potem moramo biti doseženega uspeha več kot veseli. Veseli nas, da je narodna zavest med slovensko katoliško mladino tako močna in da je ta mladina svojo zavest v majhnih žrtvah tudi dejavno pokazala. Slovenski difaški zvezi pa njenemu uspehu iskreno čestitamo. Prepričani smo, da je naš mladi jug prav tako naklonjen našemu severu, kakor s^ver jugu. Narodno-obrambni fond Vlaganje prijav za odmero za leto 1941 1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari nad 30 let, ki imajo predpis na neposrednih davkih, in to samci, oženjem in vdovci brez otiok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ui treba vlagati. 2. Vlože naj prijave tudi oni davčni zavezanci, ki imajo tri ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta 8larosti. Te prijave morajo biti kolkovanc z 10 din. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter nato resnično-t podatkov na prijavi potrditi na mestnem poglavarstvu. 3. Prijave naj vlože tudi vsi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pridobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, na kateri naj bo razvidno, koliko solastnikov je, s kakim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. št. 1 in 2. 4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo usluž-benski davek, naj teb prijav ne vlagajo. Prijave je vloiili v (asu od 1 do 31. januarja 1041. Prijave, vložene po 31. januarju 1041, se pri odmeri obrambnega fonda za leto 1041 ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5-1, soba št. 3, za ceno 1 din. — Sef davčne uprave: Predikaka. td&o&ne novice »Slovenski dom« 1)0 izšel v ponedeljek zvečer, tako tla ga liodo naročniki in prodajalci prejeli v torek zjutraj! * Kolecter Nedelja, 5. januarja: nedelja po novem letu, ime Jezus, Simeon, spoznavalec. Prvi krajec ob 14.40. Ilerschel napoveduje lepo in prijetno vreme. Ponedeljek, 6. januarja: Sv Trije Kralji, raz-glašenje Gospodovo Melanij, škof. Torek, 7. januarja: Valentin, škof; Teodor, spoznavalec, Julijan, inučenec; Lucijan, škof in niučenec. Sreda, 8. januarja: Severin, opat; Teofil, mučenec, Erhard, škol; Maks:m, škof. Letopis Izak Newton, fiziko in fizi- 5, januarja 1H13. leta se je rodil utemeljitelj nove matematične kalne astronomije, januarja 1858 letu je umrl Radecki, krotitelj italijanske rovlucije v 1. 1348., zmagovalec pri Cuslozzi in Novari. 5. januarja 1874. leta je bila s sklepom hrvaškega sabora ustanovljena univerza v Zagrebu. (i. januarja 1392. leta je moral Vuk Brankovič izročili Turkom »carsko Skoplje«. 6. januarja 1527. leta je slavonski sabor izvolil za liri Mohaču padlega naslednika Ludovika II. Ivana Zapoljo. Toda v vojni, ki jo je vodil s Ferdinandom Habsburškim za hrv.-ogrski prestol ni imel sreče. 6. januarja 1M21 leta se je vršila otvoritvena seja ljubljanskega kongresa. 6. januarja 1822. letu se je rodil Henrik Schlie-mann, z:iai raziskovalec Troje v Mali Aziji, lloken in Tirinsa na Peleponezu in Orchotne-na v Bestiji S »vojimi izkopavanji je bolel razjasniti Homerjev ep »Ilias«. G. januarja 1835. leta je izšla pod uredništvom Lj' Gaja prva števiika »Novin hrvatskih«. 6. januarja 1929. leta je pokojni kralj Aleksander ukinil vidovdansko ustavo, začela se je doba »šestojanuarskega režima«, januarja 1652. leta se je rod'l v Senju Pavel Ritter-Vitezovič, polihistor in prosvetitelj. V spisu »Croalia rediviva« je prvi izdelal veli-kohrvatsko idejo. Slovenci smo po njegovem mišljenju le »planinski Hrvatje«. 7. januarja 171)0. leta je bila sklicana Republika združenih belgijskih držav, toda že pet let nato jo postala del francoske države. Dunajski kongres je združil s Ifolandijo Združeno kra-ljuslvo Nizoemsko, od katerega se je pa leta 1830. odcepila. 7. januarja 1855. leta se je rodil v Strugansku vojvoda Živojin Mišic, zmagovalec na Suvobo-ru in Kajmakčalanu, poveljnik srbske vojske v zmagoslavnih bojih na solunski fronti. 1 januarja 1893. leta jn umrl Jožef Štefan, veliki slovenski fizik, profesor na dunajski univerzi. 7. januarja 1921. je umrl v Bolgradu vojvoda Živojin Mišič, zmagovalec na Suvoboru in Kaj-niakčalanu'.' Zastonj dobe ilustrirani slovenski koledar za leto 1941 naročniki „015 IS K A" Berite oglas! — Zveza agrarnih zadrug v Skoplju je v počastitev spomina g. dr. Antona Korošča, predsednika Zadružne zveze v Ljubljani, darovala crn^to venca 1000 din za zimčfto pcxnoč najsiromašnejši mladini. Ta znesek je bil nakazan v Sv. Andraž v Halozah, da se porabi za preskrbo zajtrka najsiromašnejšim šolarjem. Pokojni je kot nunister prosvete začel akcijo za snovanje šolskih kuhinj in je na ta način plemeniti dar Zveze agrarnih zadrug v Skoplju najlepše uporabljen v duhu pokojnika. — V spomin na Dr. Korošca je daroval Dr. Jo-van Božič, nač. min. notr. zadev in odvetnik v Osijeku 300 dn za icveže begunjske župnije — V počastitev spomina dr. Antona Korošca so darovali Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani: inž. Aužič Srečko, Senjski Rudnik, 100 din; Milač Ivan, okr. načelnik, Dravograd, 100 din; dr Josip Bezič, zdravnik v Kranju, 100 din; Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, 300 din. — Iskrena hvala! notarje, trgovce itd., da si ta koledar takoj omislijo. Velja le l> diu več kot navaden »Slovenčev koledar«, ki velja za naročnike »Slovenca«, Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« 18 din, za nenaročnike pa 23 din. — »Slovencev koledar*, Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana. — Najnovejšo »Zbirk« šaljivih prizorov« za predpustne in druce prireditve dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Sijajna komika! Naklada majhna! Ne zamudite naročila! — Sprejem diplomiranih inženirjev v vojaško službo. Za izpopolnitev topniško-tehnične stroke z inženirji častniki bo nastavljenih več diplomiranih inženirjev, ki so samski in mlajši od 35 let, za uradniške pripravnike VIII. pol. skupine v ke-mično-tehnološki in strojni panogi Podrobnosti razpisa je prinesel Službeni vojni list z dne 31. decembra 1940, številka 49. D«rujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 11.672 - »Dom slepili«, Ljubljana — Da boste stalno zdravi, )e potrebno, da redno pijetf- Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom. normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. Preselili smo se V palačo Bala - parfumerija Venas 7. Novi grobovi -f- V Domžalah je umrl, previden s svetimi zakramenti Anion Mišvelj, posestnik. Voljno je prenašal svojo bolezen skozi 12 let. Zapustil je šest otrok tnr deset bralov in sestra. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poročita se danes v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani gospod Janez Marinko, inženir kemije iz Ljubljane, in gdč. Marija Muzgon iz Mokronoga. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova. = Poroka. Na novo leto sta se v cerkvi Sv. Petra v L|ubljani poročila g. suplent Ivica Krm-potič iz Senia in gdč. Meri Dolenc, suplent v Ljubljani. Bog daj mnogo blagoslova. — Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, ki bi se v smislu čl 2 Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, imele vršiti tekom januarja tega leta, se odtože na kasnejši čas. Z ozirom na to se obenem preklicujejo doslej že v posameznih primerih določeni dnevi volitev. Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, VI št. 303/1 z dne 3. januarja 1041. — Naročniki »Slovenčeveg.i koledarja« iz posameznih krajev izven Slovenijo pošljite 5 din v znamkah za stroške pošiljatve. — Sprememba lovopusta. »Službeni list« z dne 4. januarja prinaša naredbo bana dr. Natlačena o spremembi lovopusta Po zaslišanju Zveze lovskih društev je ban odredil, da se vse leto rte' sinejo loviti, ne ujeti. 110 ubijati, niti kupovati, niti prodajati ko7,orog, medved, ribji orel, orel belo-ropec, orel sršenar, orel kačar, planinski orel, ruski orel, krokar, velika bela čaplja, mala bela caplja, črna štorklja in vir ali velika uharica (za uharico ne velja prepoved v okrajih Kočevje, Črnomelj, Logatec in Novo mesto). Naštetim pticam je prepovedano tudi razdirati gnezda in prodajati jajca. Prepoved za pernato divjad in za kozoroga velja do leta 1'^0,'ža mfetiveda pa Velja le zafAsno, dokler se ne izda nova odredba, in to saiuo za področje okrajev Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana. Na prošnjo ban lahko dovoii izjeme od prepovedi te naredbe. Na odstrel medveda je vezan pogoj, da lovski upravičenec v primeru uplenitve medveda plača v banovinski lovski sklad primeren znesek, največ do 5000 din kot povračilo za škodo, ki jo je zaščiteni medved napravil. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Tribarvno reprodukcijo v bakrotisku prelepe »Goriške Marije« slikarja Rika Debe-lijaka dobite v »Slovcnčevem koledarju«. — Koledar dobite v vseli knjigarnah in trafikah po 28 din. »Goriška Marija« naj bo v vsaki slovenski hiši! Pohitite z nakupom koledarja, dokler je še kaj zalocel — Za člane Bratovščine sv. Družin«' se toplo priporočil, da si nabavijo sliko sv. Družine, pred katero naj bi opravljali svojo večerno molitev in sj izprosili od Nje božjega blagoslova in miru. — Slike je založil škof. ordinarit v Ljubljani in se naročajo in dobe pri župnijskih uradih, pri »Nič-manu« in Sfiligoju po 2 in po 3 din. Zaradi stalnega preogromnega navala pri blagajni, se do preklica telefonična naročila ne morejo sprejemati | Po soglasni sodbi vseh Ljubljančanov: najlepši (Hm sezone! Predstave danes in jutri ob 1030 dopoldne (/,n ižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri Kino Union telef. 22*21 Nekoliko pojasnila Izdajatelji listov so bili pred novim letom v mučni zadregi. Draginja pritiska, tiskarske potrebščine rastejo v ceni, grafičnemu delavstvu se mezde avtomatično dvigajo. Odločiti se je bilo treba ali za zvišanje naročnine, ali za zmanjšanje obsega nri listih, ali pa za boli preprosto obliko. lino kot drugo je neprijetno. Konzorcij »Bogoljuba« je ne samo z ozirom 11:1 rastočo draginjo, ampak že vsled — prejšnji lepi opremi — preni/.ko odmerjene naročnine, ki zdaleka ni krila proizvajalnih stroškov, moral nekaj ukreniti. Cene ni zvišal, marveč je poenostavil obliko. Za prejšnjo obliko je mnogim naročnikom žal. Večinoma so pa zadovoljni, da le nismo zvišali cene, ker bi naročnine do 25 din ne zmogli, ali vsaj ležko zmogli. Uredništvo bo skrbelo, kar se bo dalo, da bo »Bogoljub« vsebinsko temeljit in zajeniljiv ler da se bo tudi oblikovno spopolnil. Marsikaj se bo dalo v drugi številki izboljšati. Konzorcij lista ie tudi dovolil, da sme uredništvo — kadar 1.0 kazalo — v nadomeslilo povečati obse« v znatni meri. Tako 11. pr. bo imela prihodnja (februarska) številka »Bogoljuba« celo tiskano polo več, skupno lorej 48 strani s slikami, in seveda posebej 4 strani slik v bakrotisku na ovitku. Tudi pozneje bomo oskrbeli več številk s tako povečanim obsegom. Nadejamo se. da bodo cenj. naročniki uva-ževali težave lastništva in cenili dobro voljo, ko smo hoteli nuditi »Bogoljuba« brez povišane naročnine Bog daj kmalu boljših časov, da se bomo mogli zopet postaviti s staro, zalo »Bogoljubovo« oblekol Poslovodstvo. — »Planinski Vestnik« bodo prejeli naročniki v prihodnjih dnevih. Novembrska in decembrska^ številka bosta imeli obseg štirih rednih številk ter bosta vsebovali kazlo vseh do sedaj izišlih 40 letnikov planiske revije. Prva letošnja številka Planinskega Veslnika bo tudi v kratkem doliskana ter bo priključena novembrsko-decembrski številki iz leta 1940. Uprava Planiskega Vestnika prosi naročnike, da potrpijo nekaj dni, ker bodo do 10. januarja zanesljivo prejeli tri številke Planinskega Vestnika hkrati. — Rdečemu križu na Ježici so darovali za »Zimsko pomoč«; Občinska uprava na Ježici 1000 din; Vidmar St., industrijalec 1000 din; Neimenovani iz Ljubljane 3C0 din; dr. M. Jamšek 100 din; inž. Hribar P., industr., Ljubljana, zavoj pletenin. Darovalcem se v imenu siromakov najtopleje zahvaljujemo. — Odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkov-cih pri Ptuju. Odsek ZMb. v Cirkovcih priredi na Kraljevo, dne 6 t m. v prostorih tov. Vinko Kor-žeta v Cirkovcih, tovariški sestanek, na katerega sta prijazno vabljena bratska odseka Ptuj in Makole, kakor tudi vsi tov. sosednih župnij. Pričetek ob 10 dopoldne. Delegati mariborske centralne uprave bodo ob tej priliki oodali obširno obrazložitev dosedanjega poteka v vprašanjih naših zahtev. Radi velike važnosti najvljudneje vabi k polnoštevilni udeležbi uprava. — Dr. Koroščev življenjepis, kratek pa izčrpen, uporaben zlasti za govore pri komemoracijah, izide pri Mladinski založbi proti koncu tedna. — Se nekaj uvodov »Slovenfevega koledaija« s poslovnim delom imamo. Poslovni del je prirejen tako, da sta vsakemu mesecu pridejana še dva lista, sčrtkana po dnevih in določena za zapiske. I Ta dva uvezana lista sta iz boljšega papirja. — Opozarjamo vse poslovne ljudi, ziasti auvokaie, — Sprejem diplomiranih juristov v vojaško službo. Ministrstvo vojske in mornarice bo nastavilo večje število diplomiranih juristov kot uradniške pripravnike Vili. pol. skupine v sodni stroki vojske in mornarice. Prijave je treba poslati do 1. februarja 1941. — Sprejem gojencev v inženirsko podčastniško šolo Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Šabcu. V Službenem vojnem listu št 49 z dne 31. decembra 1940 je razpisan natečaj za sprejem gojencev v inženirsko podčastniško šolo v Šabcu. Za sprejem pridejo v poštev letniki 1920, 1921, 1922 in 1923. Predpogoj: končana ljudska šola. Prednosti imajo tisti, ki imajo še nekaj srednje šole. Sprejemajo se tudi vajenci iz raznih kovinskih in elektrotehničnih obrti. Sprejemajo se dalje tudi pomočniki iz navedenih obrti. Prošnje je treba oddati do 15. marca letos. Pojasnila dajejo vojna okrožja in orožniške postaje. — Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. Od 1. septembra do 31. decembra 1910 je prejelo DSLU za svoj bolniški sklad naslednje prispevke: 200 din: Horvat in Conip. ter SI. Javornik, oba v Ljubljani; po 1(M) din; Dr. Fr. Čeme, ravnatelj Mestne hranilnice, Franc Golob, trgovina z železnino, Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOI, gostilna Košak in Ign. Vok, trgovina s kolesi, vsi v Ljubljani, po 50 din: F. Hein-riliar d d., dr. L. Ješe, priinarij, Ig. Kleinmayer in Fed. Bamberg, Oton Zupančič, upravnik Narodnega gledališča, in dr. Bogdan žužek, advokat, vsi v Ljubljani; po 40 din: dr. Gašper Pnklč in Ign. Žargi, oba v Ljubljani; po 20 din: Peter Čapek, uradnik Kreditnega zavoda, Fajdiga Marija, Albina llitz, vsi v Ljubljani; J. Hochiniiller iz Maribora, Hočevar Kuno, gimn. ravnatelj v p., in V. Zorman, v Ljubljani; po 10 din: Vehar Marija, strok, učiteljica v p. v Ljubljani. — Za navedene velikodušne darove v prid bolnim slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljuje Društvo likovnih umetnikov v Ljubljani. Kmo Kodel/evo te/. 4i-t4 Danes in jutri ob 14 30, 17 30 in 20*30 Ljubka Dina Durbin v svojem najlepšem pevskem .velelilinu Pesem sreče Krasno petje in odlična muzika v ljubki zgodbi otroka, ki ni srečen, dokler ne najde matere, ter nadvse zanimiv film Alarm na Sredozemlju Rolf Wanka, Pierre Fresnay. Življenje pomorščakov; tovarištvo, zvesto do smrti; tihotapci na morju. Vstopnice v predprodaji. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi zakona o notranji upravi«, dalje »Na-redba o kontroli izvoza žive živine«, »Naredba o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče«, »Zvišanje pokojnin monopol-skih delavcev«, »Spremembe pri kartah za nakup bencinske mešanice«, »Naredba o spremembi člena 2. naredbe o spremembi lovopusta in o zaščiti redke divjadi«, »Odločba, o razveljavitvi 3. odst. čl. 10. odločbe o cenah mesa in masti«, »Razglas o odložitvi volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov« in »Popravek v odločbi bana o maksimiranju cen za usnje«. — Znani hotel »Krona« v Soboti, ki je bil dolgo časa zaprt, je zdaj spet odprt. Prevzel ga je g. Marko Pavič, ki je bil včasih gostilničar v Gornji Radgoni. Za malove ZOlie. za prenežno dlesen, tudi za piškavost zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENTTN, ki razkužuje ustno duplino. Dobiva se v drogeriji Gregonč, Ljubljana, po Din 161—. Glavno skladišče: Laboratorij BVis-Vit", Zagreb. Langov trg 3. — Nova imena soboških ulic. S prirastkom hiš v Soboti so nastale tudi nove ulice, ki jih je bilo zadnje čase že 20 brez imena. Uradi so imeli precej težavno stališče pri dostavah, saj so stanovalci kar po svoje imenovali nekatere ulice. Zdaj je tega konec. Odbor, ki mu je bil predsednik gimnazijski ravnatelj inž. Zobec, je sporazumno z občinsko upravo določil imena novim soboškim ulicam. Spremenil je tudi imena nekaterih dosedanjih ulic, ker so času neprimerna ali pa nesmiselna. Ena najlepših ulic, dosedanja Radgonska, je dobila ime po našem mladem vladarju. Razveseljivo je, da so pri določanju imen upoštevali domače zaslužne KORTING znamka najboljše nemške kvalitete z 2Grsnd Prix najvišjim odlikovanjem Ako že kupite, potem najboljše Ime KORTING radio jamči kvaliteto! Glavno zastopstvo ANTON BIRKE, Brezobvezno predvaianie V račun vzamemo vse tipe aparatov! — 1'opravliamo vse aparate hitro, dobro in poceni! može in slovenske literarne in narodne delavce. Tako so dobili svoje ulice prekmurski pisatelji lvanovci, oba Kuaniča, Temlin, Kardoš, AugusUč in drugi. Najlepši drevored v smeri evangeličanske cerkve je imenovan po Trubarju, glavni trg, kjer bo stala gimnazija kneza Koclja, pa nosi ime po slovenskem knezu Koclju. Ostale ulice so imenovane po Slomšku, Prešernu, Cankarju, Čopu, Kreku, Korošcu itd. — Žrtev pretepa je postal Štefan Zadravec v Turnišču v Prekniurju. V neki kičuii je nastal med vročekrvnimi fanti prepir, ki mu je sledil pretep. Zadravec je dobil s stolom po glavi, da so ga morali hudo ranjenega prepeljati v bolnišnico. — Žrtev lahkomiselnosti. Jožef Zadravec, 27 letni iant iz Turnišče v Prekniurju, je v gozdu z drugimi drvarji sekal drevesa Med odmorom je pogovor nanesel tudi na to, kdo je močnejši. Zadravec pa se ni zadovoljil somo z besedami, ampak je hotel svojo moč tudi deiansko pokazati. Naložil si je na ramo precej težko deblo in ga hotel odnesti. Na zmrznjenih tleli mu je spodrsnilo, da je s tovorom treščil z vso silo na tla, pri čemer mu je deblo oad'o na glavo. Posledice so bile seveda hude. Fant je obležal s počeno lobanjo in poškodovanimi možgani Prepeljali so ga v so-boško bolnišnico, vendar pa je njegovo stanje brezupno. 31. DRAŽBA K O Ž divjadi na velesejmu 27. januarja 1941 Bugo pošljite na naslov: ,,DIVJA KOŽA" — Ljubljana, Velesejem — Iludn nesreča je doletela pri sekanju drv sezonskega delavca P. N. iz Ljutomera. Pred kratkim se je vrnil iz Nemčije, doma pa je spet dobit zaposlonje pri sekanju drv, Ko je v gozdu pod-žagal drevo, se ni mogel pravočasno umakniti. Zgrabile so ga veje in pokopale pod seboj. Debela veja ga je tako hudo oplazila po nogi, da mu je odtrgala spodnji del stopala in tri prste. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. — Smrtna nesreča ali zločin? V Črnelavcih v Prekniurju, kjer je močna ciganska naselbina, so našli na banovinski cesti mrtvega cigana, 45 letnega Štefana Horvata. Imel je hude poškodbe na glavi in prelomljeno nogo. Iz poškodb se ni dalo točno ugotoviti, ali je bil vzrok njegove smrti zločinska roka ali pa morda prometna nesreča. Pokojni cigan Horvat je bil zelo priden delavec in zvest lovski čuvaj, ki je kot redek predstavnik svoje rase užival splošno zaupanje. Napredovanje aktivnih častnikov »Službeni vojni list«, ki Je izšel na Silvestrovo, prinaša obširen ukaz o napredovanju častnikov. Tako so napredovali: za armijskega generala bri-gadni general Stojanovič Aleksander; za divijskega generala pa generalštabni general Majstrovič Žarko in pehotni general Hadovič Milorad. — Dalje so napredovali med drugimi za generalštabne polkovnike Stropnik France in Gabrščik Dragotin, za pehotne Šiinič Franjo. Užar Franjo in Šteianovič Josip, za topniškega Domanik Roman, za konjeniškega Nežmah Miroslav, za letalske Cenčič Pavel, Gradišnik Ferdo, Koračin Gustav, Dragičevič Ivan, Goriup Zdenko, Diklič Stanko in Rubčič Dragotin. Zcr podpolkovnike so napredovali generalštabni majorji: Presen Milan, Peterlin Ernest, Svajger Anton. Kružič Josip, Cuš Oton, Valetič Luka, Ma-kovič Maksimilijan, Nt-nčič Milan; pehotni: Sirnik Vladimir, Šimič Rudolf; topniški Savig Vladimir, Mesič Marko; konjeniški: Pire Stanislav; mornariški: Dr. Kotnik josip, inženirsko-tehnični: Olej-nik Maksim. Za kapeiana kregale sta napredovala Cvirn Adolf in Draksler Ilinko. Za majorje so napredovali pehotni kapetani I. razreda: Predan Feliks, Majer Josip; topniški: Pire Andrej. Za kapeiana korvele so napredovali: Vilfan Boris, A brani Stanislav, Hekman Ivo, Adamič Zenon, Saksida Josip, Flego Franjo, Kosovič Niko, Podlesnik Vladimir, Cvirn Stanislav, Ivano-vič Ivan, Rožič Bogdan, Blažon Ernest, Martinis Franjo, Renčelj Kazimir. Za kapetane I. <-azreda so napredovali pehotni kapelani II. razreda: Rupic Anton, Viser Jernej, Rupnik Franjo, Drame Alojzij; topniški: Lužar Franjo. Za kapeiana II. razreda so napredovali pehotni poročniki: Bizjak Peter; topn'ški Kralj Alojz, strokovn' Najverš Rudolf, strokovni mornariški inž Rebec Demetrij. Za poročnike so napredovali pehotni podporočniki: Valdiga Ludovik. čretin Alojzij. Zimer Ri-kard, avtomobilski: Fidler Emil, strojni: Duh Viktor, Felser Ivan, Roš Fianc, Kelain Anton. Za niije vojaške tehnične uradnike IV. razreda v letalstvu so napredovali. Renc Milan, Bu-čan Dušan, Vrančič Mato, Kianta Viktor, Štrbo Milan, Brenholz Janko, Godet Franc, Ekart Karlo, Cirger Vilko. Za nižje vojaške tehnične uradnike IV. razreda so napredovali: Hribšek Franc, Novak Mihael, Senčar Ignac, Roje Vekoslav, Pan Mirko, Topličan Viktor. Za niije sanitetne pomočnike I. razreda so napredovali: Zupan Adalbert, Trošt Ludvik, Acce-to Miljutin. — Za vojaške pisarje II. razreda so napredovali: Cvikl Frane, Hlebec Martin, Geržina Melhior. — Za nižjega sanitetnega, pomočnika II. razreda je napredoval Cotič Kazimir. — Za vojaška pisarja III. razreda sta napredovala: Go-rinšek Viktor in Straža Dragotin. —• Za nitje sanitetne pomočnike IV. razreda so napredovali: Suša Budislav, Cerovac Peter in Bučar Milan. Vsem naročnikom! Poravnajte naročnino za »Slovenca« po položnici, ki je bila priložena lislu za Novo leto! Plačujte naročnino vnaprej, s tem varujete svojcem socialno podporo v znesku 10.000 dinarjev za primer smrtne nezgode! Nakažite istočasno Se 18 din za »Slovencev koledar«, toda vsaj do jutri, 6. t. m. Kdor pošlje 18 din za koledjir, naj na zadnji strani srednjega dela položnice napiše, da pošilja 18 dia za >Slovenčev koledar«. Škof dr. Gregorii Rozman je v petek zvečer iz škofijskr -- —«- — govoril iz škofijske palače po radin za zimsko pomoč ter je v lepem govoru opozoril vse po. slušalce na največjo zapoved Krščanske lju bežni do bližnjega. Ban boter trinajstemu otroku V soboto popoldne ob 3 je bila v ženski bolnišnici prisrčna slovesnost. G. ban dr. M. Natlačen, ki z veliko naklonjenostjo spremlja tiste redke slovenske družine, ki se v današnjih časih ne boje otrok, je bil za botra trinajstemu otroku Kogovškove oružine iz Brezij v občini Dobrova pri Ljubljani. Franc Kogov-šek je sicer mali posestnik in celo 60% vojni invalid, venaar se ni niti sam, niti njegova žena nikdar ustrašil velikega števila družine. Oba sta z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbela, da sta naučila otroke poštenega življenja in pridnega dela. Te dni je Kogov-škova žena Marjana v ženski bolnišnici v Ljubljani povila trinajstega otroka, krepkega fanta. Ker je od vseh otrok dosedaj umrl le en fantek, sta dobila tako že dvanajstega ži vega otroka, nad katerim je boterstvo prevzel v priznanje pošteni in pridni družini sam gospod ban. Ob treh popolcne je sprejel g. bana šef primarij dr. Zalokar z zdravniki, takoj nato pa se je začel v kapelici bolnišnice krstni obred, pri katerem je fantiča držal sam g. ban Po krstu je g. ban obiskal še srečno mater Marjano, pri kateri je bil na obisku tudi njen mož. G. ban mu je čestital in želel, naj iz malega Markota vzgoji poltenega in zavednega Slovenca ter je pri tem izročil lep dar. Zastonj dobe koledar 1941 na ročniki „Qbiska" - Berite oglas Božična otroška slovesnost na praznik sv. Treh kraljev v frančiškanski cerkvi Letos bodo 6. januarja v frančiškanski eerkvi že deseto leto darovali ljubljanski otroci »Jezusove dneve« evharističnemu božjemu Detetu. Slovesnost te prelepe desetletnice bo vodil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rozman sam. Začetek je ob štirih popoldne. Prostor pred oltarjem je rezerviran za otroke. Prevzvišeni bo imel najprej kratek nagovor, v katerem bo povabil vso zbrano mladino, naj vneto nabira majhne žrtve, jih zapisuje v lističe »J.ezu-sove dneve« in daru je • nebeškemu Zveličarju s prošnjo, naj bi skoraj vrnil mir svetu in utrdil ljubezen med narodi. Nato bodo izročili otroci med petjem božičnih pesmi v roke prevzvišenega gospoda škofa lepo okrašene zabojčke in košarice z »Jezusovimi dnevi«, da jih položi pred božje Dete na oltar. Po litanijah in blagoslovu bo frančiškanski mladinski zbor zapel najbolj izbrane božične pesmi. Vsi starši in prijatelji mladine ste k tej lepi božičnici prav toplo vabljeni. Frančiškanski otroški zbor je po celi Ljubljani dobro znan in privabi vse božične praznike nebroj vernikov v cerkev. Božične pesmi, ki vro kot ubrani srebrni zvončki iz svežih mladih grl, zazibljejo človeka v skrivnost davne nedolžne mladosti in žive otroške vere. Po končani slovesnosti bodo otroci prenesli zabojčke in košarice z »Jezusovimi dnevi« k jaslicam, kjer bodo ostali do Svečnice, Točno in solidno izvršuie slikarska in pleskarska dela tvrdka Kresa! Pavel d,o,. pleskarstvo, slikarstvo ln trkosllkarstvo LJUBLJANA, Tržaška c. 83 T. Kraljeva umetnost v »Salonu Kos« »Slovenčeva« novoletna številka prinaša pod rubriko »Iz Julijske Krajine« daljše poročilo o cerkvenem slavju v Sv. Luciji ob Soči, katero so ondotni župljani obhajali ob priliki blagoslovitve novega križevega pota. Poročilo pravi, da je slovesnost posebno povzdignila navzočnost goriškega nadškofa Mafgottija, ki je blagoslovil novi Knzev pot ter se v pridigi prav pohvalno izrazil o T. Kraljevi umetnini. Volno laskavih besed pa je izrekel za Kraljevo umetnino tudi stolni kanonik msgr. Velci, ki je član škofijske komisije za cerkveno umetnost. Nas razveseli najmanjši uspeh našega umetnika, posebno pa se radujemo ob uspehih, ki jih doživljajo naši umetniki v tujini. (Zaradi izrednih DUBIJ4N4 prilik so taki slučaji zelo redki, dogajajo se pa vendarl) Da je T. Kralj bil tudi sicer delaven v Julijski Krajini, o tem nam govorijo dovolj jasno umetnine, ki jih je po Novem letu razstavil v umetnostnem »Salonu Kos« v prehodu nebotičnika. Delaven je bil T. Kralj in vsestransko so je izživljal, kar pričajo razstavljene umetnine, t. j. grafike, olja iu plastike. Največ pozornosti bo zbudila prav gotovo Kraljeva plastika, od katere sta prav originalni in mični »Desetnik z otroci« — Desetnik, večni romar, sedi kraj poti na obcestnem kamnu ter natezuje izpeto harmoniko. Telo se giblje v ritmu pesmi; pesmi, primerne so tudi grimase, vse skupaj pa povzdiguje skupina otrok, ki se navdušuje ob De-setnikovi igri. (Delo je naročeno ter bo služilo kot okras na ljaminu.) In pa »Bratec in sestrica«, ki ju nosi želva. Je to osnutek za fontano,. kot je v isto svrbo uporabljiv tudi »Triton«. Kot smo že omenili, razstavlja T. Kralj tudi olja in grafike. Olja predstavljajo tri motive iz Benetk: »Slepca«, »Prodajalne podobic« in »Ribe«, grafike pa, ki so močnejše: »Na Oljski gori«, »Pieta«, »Slepca«, »Materino roko« in »Kmetsko svatbo«. Vsem, ki ljubijo umetnine, priporočamo ogled razstavljenih umetnin, ki bodo izložene do 15. t. m. Pripominjamo, da je nekaj Kraljevih del mogoče ogledati tudi v salonu samem, ker iste ui bilo mogoče namestiti v izložbenem oknu. 1 V počastitev spomina velikega prijatelja mladine fiokojnega predsednika senata in prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca je darovala Vzajemna zavarovalnica šolski kuhinji drž. učiteljišča v Ljubljani 2000 din in nameščenci iste zavarovalnice 3341 din. — Vzajemni zavarovalnici in njenim nameščencem se ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani iskreno zahvaljuje ter prosi, da se naše kuhinje spomnijo še drugi dobrotniki. 1 Križanska moška kongregacija ima danes zvečer ob šestih redni mesečni shod, jutri na praznik sv. Treh Kraljev pa ob petih popoldne sestanek članov v družbeni dvorani. Vabljeni tudi po članih vpeljani prijatelji družbe! 1 Kralja z neba, Gregorinovo duhovno igro v 6. slikah iz zgodb Kristusovega rojstva ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na sv. Treh kraljev dan 6. januarja ob 3 [>opoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Sfili-goj, Frančiškanska ulica 1, na dan predstave od 10—12 doj>oldne in od 2 popo.ldne dalje pri blagajni v Frančiškanski pasaži. JAMA MADELEINE SS^SE glasovne in dihalne motnje deluje na državni šolski polikliniki. — Ordinira v hotelu „Slon" in sicer: torek, četrtek, petek od 11—l/jl3. 1 Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani in Ljubljanska filharmonija, priredita v petek, 10. jan. t. 1. v operi veliko akademijo za zimsko pomoč. Na akademiji bodo sodelovali odlični člani drame in opere: M. Danilova, S. Jan, F. Lipah, M. Saričeva, M. Dolničar, I. Franci, V. Heybalova, S. Ivanči-čeva, M. Kogejeva, F. Lupša, B. Popov, E. Mohar-jeva in B. Pilato. Sodeluje tudi celokupna Ljubljanska filharmonija pod vodstvom D. Žebreta in ves Operni zbor. Pri klavirju gg. Neffat, Simoniti, Štritof in dr. Svara. S to akademijo želita omenjeni organizaciji jjrispevati k olajšanju težkih prilik našim najrevnejšim in vabita občinstvo, da se je udeleži v čim večjem številu. 1 Prosimo vse ljubljanske naročnike »Sloven-čevega koledarja«, da ga pridejo iskat v upravo »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6. 1 Ustanovni občni zbor podpornega društva na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani bo dne 21. januarja ob 18 v šolskem poslopju v 8. c razredu v I. nadstropju. Vhod z Gajeve ulice. Dnevni red bo tale: 1. poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitev odbornikov in nadzornikov, 3. določitev ustanov-nine in članarine in 4. slučajnosti. Člane (redne in ustanovne)' sprejema začasno do občnega zbora pripravljalni odbor, ki mu predseduje ravnatelj klasične gimnazije. Vabimo k pristopu vse one, ki jih vežejo na zavod spomini iz dijaških let; vse one, ki so z zavodom v kakršnikoli odnosih, in vse one, ki razumejo veliko bedo in potrebo naše mladine posebno v sedanjih dneh. Za revne dijake zavoda je prejelo ravnateljstvo po gospe Sla-vici Maverjevi od veledrogerije »Salus« d. d. v Ljubljani 4000 din. Združenje časnikarjev, sekcija Ljubljana, je naklonilo revnim dijakom našega zavoda 16 zavitkov zimskega perila v vrednosti nad 4000 din. Ravnateljstvo zavoda izreka v imenu obdarjenih dijakov ravnateljstvu »Salusa« in predsedstvu Združenja časnikarjev za velikodušno naklonjenost prisrčno zahvalo. — Ravnateljstvo. izmed trgovcev na ozemlju Ljubljane. Zato naj vsi prizadeti v rubriko 10. vprašalne pole vpišejo ime tistega ljubljanskega trgovca, pri katerem so se namenili odslej kupovati potrebna živila. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval neimenovan dobrotnik iz Ljubljane od dobljene stave znesek 250 dinarjev. Plemenitemu prijatelju naših gluhonemih sirot najprisrčnejša hvala! , . . 1 Vsi poslodajalcl v Ljubljani, ki zaposlujejo hišno služabništvo. morajo nabaviti najpozneje do 31. januarja 1041 davčne karte za leto 1041. Kdor ne bo nabavil davčne karte ali je ne bo nabavil pravočasno, bo moral plačati kot kazen petkratni znesek rednega davka. Davčna karta stane 52 din, prispevek za obrambni sklad znaša 3 din, prispevek za bednostni sklad 25 din, skupaj 80 din. Davčne karte se dobe pri davčni upravi Ljublja-na-mesto, Vodnikov trg 5-II, soba št. 14. 1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov se v novem letu nadaljuje in bo prihodnje predavanje zopet v torek, dne 7. t. m. ob 19 zvečer, kakor doslej v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo svetnik ljubljanske Kmetijske poskusne in kontrolne postaje g. inž. Janežič Franjo o »Rastlinskih in živalskih škodljivcih na povrtnini in njih zatiranje«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in se z njim zaključi prvi del tečaja, ki mu je bil predmet: Načrtna gojitev zelenjave na malem vrtu. Vstop prost. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozaree naravne »FRANZ .I0SEF« srenčleo. 1 Tvrdka Jugoslovanska Standard-Vacuum Oil Company, d. d. v Ljubljani je kot vsako leto tudi letos darovala znesek 100 din šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani, za prehrano siromašnih učencev. Iskrena hvala. 1 Cenj. občinstvo opozarjamo na otvoritveni oglas fotografskega ateljeja g. Kocmur Marjana v Društveni ulici št. 34. 1 Žvegel Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklame kulise. _ 1 Trgovske obratovalnice s steklom in porcelanom bodo v bodoče imele svoje obratovalnice odprte od 8 do 12 in od 14 do 18 zvečer, na kar 6e kupujoče občinstvo opozarja. — Združenje trgovcev. 1 Veseli kvartet »Pavliha«. V kinu »Slogi« so na Silvestrovo zvečer nastopili pred običajno kino predstavo štirje domači humoristi pod zgoraj navedenim naslovm. Nekatere točke sporeda tega kvarteta so bile izredno posrečene in so se obiskovalci kina do solz nasmejali. Mladim humoristom, ki so si nadeli nalogo nekakšnih domačih, ljubljanskih »Grabanci jašev«, čestitamo in želimo, da bi še kdaj pa kdaj v teh resnih časih pripravili Sličen zabavni večer. — ok. 1 Triumf »Balalajke« v kinu Unionu. Uspeh prekrasnega Metrofilma »Balalajke« je prekosil vsa pričakovanja. Takega rekordnega obiska niso pred »Balalajko« dosegli niti najlepši filmi. Že šesti dan se predvaja film v prostorni dvorani kina Uniona in še sedaj so skoraj vse predstave razprodane. Ta uspeh pa film tudi v polni meri zasiuži, saj je vsebinsko, igralsko in pevsko na še ne doseženi višini. Čar »Balalajke« je zajel vso Ljubljano, mladino in odrasle! Toda film bo drugi teden moral s programa ,ker ga mora ljub-janski kino Union poslati v druga mesta. Zato priporočamo Ljubljančanom: hitro si oglejte film, dokler ni prepozno! Ljubi jasna, 5. januarja Jutri zvečer ob 8 v Ljudskem domu AKADEMIJA F. O. in D. K. Ljubljana-Moste 1 Zaradi uvedbe in pravilne porazdelitve živilskih izkaznic, zazdaj le nakaznic za moko in kruh, bo mestni preslirbovalni urad te dni dostavil vsem hišnim posestnikom hišne in vprašalne pole zaradi popisa prebivalstva. Vsak hišni lastnik odnosno upravitelj prejme jx> eno hišno polo in po toliko vprašalnih pol, kolikor ima v hiši najemnikov in podnajemnikov. Če bi kdo izmed hišnih posestnikov do 8. januarja hišnih in vprašalnih jx>l ne prejel oziroma bi jih prejel premalo, naj jih takoj osebno zahteva v mestnem preskrbovalnem uradu v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, pritličje, levo. Vprašalne in popisne pole je izpolniti točno, vestno in čitljivo, in sicer po stanju dneva izpolnitve. Hišni posestniki in upravitelji, ki sami stanujejo v dotični zgradbi, morajo vprašalne pole izpolniti tudi zase. Vsi najemniki in podnajemniki naj izjx>lnjene vprašalne jx>le vrnejo hišnemu posestniku oziroma upravitelju, ki jih mora najkasneje drugi dan po prejemu oddati v mestnem preskrbovalnem uradu. Hišni posestniki, ki bi po lastni krivdi prepozno oddali hišne in vprašalne pole, ali j>a bi jih sploh ne oddali mestnemu preskrbovalnemu uradu, bodo osebno odgovorni za škodo, ki bi zaradi tega nastala za njih najemnike odnosno podnajemnike. Vse družinske glavarje, ki bodo izpolnili vprašalne pole, mestni preskrbovalni urad opozarja, da bo vsako neresnično ali lažno navedbo osebnih podatkov v teh polah smatral za napravljanje jažnih listin, torej za prestopek po § 214. kazenskega zakona. Pri tem zlasti oj>ozarjamo tiste ljubljanske prebivalce, ki prebivajo na periferiji in kupujejo morda svoje življenjske potrebščine pri trgovcu izven območja mestne občine ljubljanske, da bodo morali odslej kujx>vati živila, za katera bodo potrebne živilske karte, le pri enem Gledališče Drama. Nedelja, 5. januarja, ob 15: Snegulj-čica. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6. januarja, ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 7. januarja: Ugrabljene Sabinke. Red Torek. Opera. Nedelja, 5. januarja, ob 15: Angel z avtom. Mladinska opereta. Predstava v korist Zimske pomoči. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: Tra-viata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice belgrajske Opere. — Ponedeljek, 6. januarja, ob 15: Madame Butterfly. fzven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene. Ob 20: Grof Luksem-burški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 7. januarja: Zaprto. Rokodelski oder Danes ob 5 popoldne bo v Rokodelskem domu ponovitev izredno priljubljene božične igre »Petrčko''e poslednje sanje«. Ker igra traja le dve uri, imajo tudi okoličani ugodno priliko videti lepo igro. Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 4 do 5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Danes popoldne bo zadnja uprizoritev igre »Petrčkove poslednje sanje« v letošnji sezoni. Radio Ljubljana Nedelja, S. januarja: 8 Jutranji pozdrav. 8.1S Veseli godci. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (p. dr. Gvido Rant). 10 A. Dvorak: Rusalka, fantazija po operi (plošče). 10.15 Koncert Delavskega glasbenega društva. 11 Koncert, Sodelujejo: ga. Ivanka Ribičeva, g Vekoslav Janko, člana liublj. opere in Rad orkester. Dirigent D. M. Šija-nec. 12 30 Objave 13 Napovedi, 13.02 Po željah — kar imamo, to Vam damo (plošče) do 14.30 16.30 Tisk ZFO (g. prof. Franc Jesenovec). 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30 Domač spored (Rad. orkester). 19. Napovedi, poročila. 19.30 1. Govor ministra za soc. poiitiko za zimsko pomoč. 2 Frani, cerkveni zbor 20.30: Citraški trio iz Trbovelj. 21.15 Grieg: Prva in druga suita iz Peer Gynt (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Mandolina in kitara (gg. M. Antunovič, N. Novak). Konec ob 23 uri. Ponedeljek, 6. januarja: 9 Jutranji pozdrav. 9.05 Napovedi, poročila. 9.15 Z dobro voljo v novi dan (plošče). 9.45 Verski govor (p. dr. Gvido Rant). 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15 Obisk pri W. A. Mozartu (plošče). 11.45 Flavta in klavir: g. Slavko Korošec, g. prof. M. Lipovšek. 12.30 Objave. 13 Napovedi. 13.02 Praznični koncert. Sodeluje docent Karlo Rupel in Rad. ork. do 14.30. 17 Kmet. uro: Nova bolezen pri prašičih (g. dr. Širne Žibert). 17.30 Rad. salonski orkester (Vinko Novšak). 18.15 Veselo rajanje (plošče). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Slovenski vok kvintet. 20.15 Koncert na dveh klavirjih. Izvajata: ga Jadviga Pože-nel-Štrukljeva, g. Heribert Svetel 21 Citraši igrajo (plošče). 21.15 Večerni koncert Rad. ork. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Iz naše narodne zakladnice (plošče). Konec ob 23. uri. Prireditve in zabave V šentjakobski dvorani priredi dekl. Marijina družba božično prireditev, ki bo danes ob 8 zvečer. Vabljeni! Poselskn zveza v Ljubljani vas vljudno vabi na »božičnico«, ki jo priredi danes popoldne ob 5 Vzajemnost društvo duhovnikov ljubljanske škofije ima v sredo 8. januarja 1941 pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne y Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora; 2. poročilo predsednika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev letnega raču 6. volitev odbora; 7. volitev nadzorstva; 8. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo z ozirom na S društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. Odbor. v frančiškanski dvorani igra »Kriiev pot slovenskega dekleta«. Igra vam poka že vso plemenitost dobre služkinje Vsi iskreno vabljeni. — Odbor. Gledališka družina trnovskega Prosv. društva ponovi na praznik sv. Treh kraljev dne 6. jan. 1941 ob 8 zvečer na društvenem odru Schonherr-jevo dramo »Otroška tragedija«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 dop. V frančiškanski dvtVani jx>novi Prosvetno društvo Zelena jama na praznik sv. Treh kraljev ob osmih zvečer božični misterij »Henrik, gobavi vitez«. Želite videti nekaj lepega? Priditel Boj za staro pravdo bi lahko imenovali obupne poizkuse ruskega kmeta, da bi smel ostati na svoji rodni zemlji in jo ljubiti. V velikem boju z boljševiško zmoto je kmet podlegel divji sili — podlegel začasno; klic zemlje pa je močnejši in elementarnejši, in to poglavje še zdavnaj ni zaključeno. Krasni igri — bolje pretresljivi zgodbi — ki jo podaja danes ob 8 zvečer priznana rakov-niška mladina v frančiškanski dvorani, je naslov »Prevarani upi«. Takoj si zagotovite vstopnice (od 10 do 12 dopoldne in od 3 popoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane). Ne bo vam žal! Kaj takega ne boste kmalu videli. Med odmori rakov-niška godba. Šentpetrčani! Vabimo vas, da se udeležite božične prireditve šentpetrskega cerkvenega zbora v nedeljo. 5. jan., ob 8. zvečer. Na sporedu so pevske šolo točke, deklamacija, tercet sester Fink, recitacije in splošno znan in priljubljen Tom-čev »Slovenski božič«. — fsto se ponovi na praznik Treh kraljev. Predavanja Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani javlja svojim članom in prijateljem, da se bodo začela zopet redna predavanja in sicer vsak četrtek. Prvo predavanje bo v četrtek 9. januarja 1941 ob 8 zvečer v farni dvorani poleg cerkve sv. Jakoba. Predaval nam bo g. prof. dr. Andrej Snoj. Znana so njegova zanimiva predavanja, zato ne zamudite prilike. Cerkvena glasba V stolnici sv. Treh kraljev dan ob 10 pri pon- tifikalni maši: Missa »Oriens ex alto« (Z višav Izhajajoči) — Filke. Gradual: »Omnes de Saha« — Foerster. Ofertorij: »Kralji Tarza — Kimovce. Pred mašo: »Prisvetil je veseli dan^ — Rihar. Po maši: »Razglašenje Gospodovo« (V deželi daljni Jutrovi) — Premrl. Vse skladbe z orkestrom. Cerkveni vestnik II. Vnanja Marijina kongregacija pri UrJulin-kah y Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse. Voditelj. Kino Kino Vič predvaja danes in jutri, na praznik velefilm »Vest človeštva«. V glavni vlogi Paul Muni. Za dodatek še nekaj, kar bo vsakogar presenetilo. Zaradi velike dolžine filma predstave oba dneva samo ob 4 in 7. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Pic-coli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovžka cesta 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. — Na praznik: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trn-koczy ded., Mestni trg in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. — V torek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Zatekel se je mlad pes volčjak. Dobi se: To-mačevo 43. Najdena boa. V poslopju glavne pošte je bila najdena dne 2. jan. 1941 damska boa. Dobi se jo pri upravniku glavne pošte v sobi št. 76 v drugem nadstropju. Izgubil sem temnosiv pas zimske suknje dne 30. decembra 1940 zvečer od gimnazije na Poljanah preko Zmajskega mosta do Aleksandrove ceste. — Pošteni najditelj naj ga proti primerni nagradi odda na Vrtači št. 4, 2. nadstropje, vrata 7. Izgubljen je bil 28. decembra v večernem vlaku od Grosuplja do Ljubljane črn plet. Najditelj naj ga prinese proti nagradi na Vilnarjevo c. 43. Litija + Lindner Tone. Nepričakovano je umrl ugledni in markantni naš tržan g. Tone Lindner, mesar in gostilničar. Pred nekaj dnevi je hotel v svoji vneti marljivosti sam žagati drva na cirku-larki, ki pa mu je raztrgala par prstov na desni roki. Nihče ni pričakoval hujših jx>sledic. Toda v petek, 3. januarja, zvečer je padla v Litijo vest, da je Tone v ljubljanski bolnišnici umrl. Nastopilo je zastrupljenje in ves trud zdravnikov, da bi mu rešili življenje, je bil zastonj. Njegovi dragi gasilci bido položili v grob svojega zvestega tovariša, poveljnika in kasnejšega predsednika v nedeljo, 5. januarja, ob 3 jx>jwldne na litijskem pokopališču. Rajnemu Tonetu naj sveti večna luč, njegove drage pa naj tolaži Bog! Žalna seja občinskega odbora v Litiji. V nedeljo, dne 22. decembra 1940, je imel občinski odbor občine v Litiji žalno sejo za pokojnim voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem. Ker je bil jiokojni voditelj častni član litijske občine, jo občinski odbor v počastitev spomina velikega pokojnika odobril jKnlporo v znesku 5000 din za Baragovo semenišče v Ljubljani in 2000 din za Slovenski dom v Ljubljani. Za občinske reveže pa itak izplača občina v obliki ubožnih podf>or vsako leto nad 80.000 din. Občni zbor gasilcev. V nedeljo, dne 5. januarja 1941, ob 3 popoldne bo na Grbinu pri Gorencu redni letni občni zbor prostovoljne gasilske četo v Litiji. Občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Litiji bo dne 6. januarja (na praznik sv. Treh kraljev oh 9 dopoldne v prostorih litijske osnovno šole. Pred zborovanjem bo predavanje okrajnega kmet. ref. g. Franca šuštaršiča. Vsi prijatelji vljudno vabljeni. Priprave za uvedbo živilskih kar! Vprašanj prehrane se dobro ureja, potrebno pa je potrpljenje* uvidevnost in disciplina Maril)or, -l. januarja. Vprašanje prehrane je seiluj najvažnejši problem, ki zanima Mariborčane. i'o trgovinah /manjka moke, sludkorja, |h> pekarnah ni dohiti kruhu, tu m tam /manjka belega peciva, vse to pa ustvarja v inesiu neko v/iieniirljjvo ozračje, kateremu znani elementi, katerim ne gre v ručuu, da hi pri nas potekalo življenje v miru in zar.ovoljstvu še večajo s svojim prišepetavnnjem in širjenjem i/mišljenih vnesli. Vznemirjenje med ljudmi se je še povečalo, ko je mestni prehranjevalni urad te dni raz-tlelil posebne popisne | m > I e po vseh hišah Pre-l»ivalci seduj te pole vračajo prehranjevalnemu uradu, ki iina svoje prostore v prvem nadstropju mestne hranilnice v Orožnovi ulici, I um je sedaj tak naval, da ljudje komaj prihajajo na vrslo, (lasi posluje večje število uradnikov pri prevzemanju prijav. Obrnili smo se na ine-rodajne osebe, ki vodijo prehrano mesta Maribora ter se zainteresirali, kako je s tem Važnim vprašan|em Dobili smo .sledeče pojasnilo: Dravska banovina je oc. letošnje žetve prejela že več kot dve tretjini pšeničnih izdelkov, katere je v normalnih letih uvozila. Moralo bi biti sedaj vseh teh produktov dovolj na razpolago ter ne bi bilo treba nobenih posebnih izjemnih ukrepov /a prehruno. če bi bili ljudje ohranili mirne živce ter ne bi kopičili po nepotrebnem prevelikih zalog. I ako pa sc jc večji del uvožene hrane izgubil v razna skladišča trr se nahaja v zasebni roki. takšno kopičenje In se bilo lahko preprečilo s predčasno uvedbo živilskih kart, toda bilo jc toliko tehtnih razlogov proti temu, da se to takrat ni smelo napraviti. Banovina je ta pojav kopičenja tudi budno spremljala ter je pravočasno sania spravila \ skladišča precej žita i" mlev-skih izdelkov, nekaj pa l>o še r.obila, tako da bo mogla s to zalogo v dovoijni meri oskrbeti prebivalstvo. Seveda pa jc bilo treba poskrbeti, da tisti, ki so sj /c nakopičili zaloge, toga še ne bi delali naprej ter bi |R)tem blago, ki ga ni Plemenita akcija Ženskega društva. Žensko društvo v Mariboru je v minulem letu svoje delovanje usmerilo na socialno področje. Poleti so članice društva nabirale po hišah odvečno obleko. To so sedaj za božične praznike razdelile onim, ki niso imeli obleke za zimo Seveda je bilo poprej veliko dela, da se je nabrano blago uredilo, popravilo in obnovilo. Članice so šivale, krpale, obnavljale, popravljale ter so napravile 3000 komadov oblek in perilu, vse dobro uporabno. Od tega se je razdelilo za božič takole: 1. Podpornemu društvu za revne učenke in učence je društvo podarilo okoli 300 komadov novih oblek in okoli 70 parov čevljev. 2. Posameznim šolani je društvo dostavilo za najrevnejše še 180 komadov perila in oblek, s čimer je bilo obdarovani!) t>3 otrok. 3. Dr ušivo je nadalje ob larovulo iz te zaloge še 104 družine, kjer je vladala največja beda in pomanjkanje, razdelilo'je mednje 1083 komadov perila in obleke ter za 1730 din živil. 4. Ub bitoljski nesreči se je spomnilo društvo tamošnjih reveže v ter jim je poslalo po mestni občini .">00 din. Nekaj stvari ima pa društvo še na zalogi ter jih je namenilo onim ninogočlanskim družinam, ki so sicer zelo potrebne, pa zaradi svoje tenkočutnosti in nevsiljivosti ne obešajo svoje revščine na veliki zvon ter zalo še doslej niso dobile nikake podpore. Zastonj dobe koledar 1941 naročniki ,,Obiska". Berite oglas! m Mariborčani pravoslavne vere praznujejo sedaj svoie božične praznike. V ponedeljek bo ob 13.30 v kadetnici blagoslovitev badnjaka, nato bo krenil sprevod do vseh mariborskih vojaš.iic, končal se bo pa pred Kazino. Mariborskim pravoslavnim vernikom želimo vesele božične praznike. m Danes se zaključi zbirka z.a zimsko pomoč. Danes se bo 3 pobiranjem po ulicah zaključil teden zbirke za zimsko pomoč. Darovalci bodo prejeli posebne znake z napisom »Za zimsko po_-močt. Naj ne bo nikogar, ki bi odklanjal pomoč bližnjemu, ki se nahaja v bedi! Letošnja zima je za siromake posebno huda, primanjkuje jim ne le dela. temveč tudi obleke in obutve, kuriva, živeža itd. Da se ublaži beda, je dolžnost nas vseh, da po svojih močeh žrtvujemo, da bo zbirka čim bolj uspela. Pri zbirki naj sodeluje celotno mestno prebivalstvo, ne glede na to, ali je kdo že poprej kaj prispeval v te namene. Uspeh zbirke naj pokaže, da diči Maribor sloves prvenstva tudi na polju dobrodelnosti. Mariborčani, darujte za zimsko pomoč! m Obrtno gibanje. Meseca decembra je iz dalo mestno poglavarstvo 11 novih obrtnih pravic, isločasno je bilo črtanih iz obrtnega seznama Iti slarili obrti. _ Urnimi dr. IPAVsC MAM speciaj|^t za ženske bolezni in porod Prešernova 33, Maribor m Mešanica koruznega kruha se prodaja sedaj že po vseh mariborskih pekarnah, pa tudi gospodinje so jo začele peči, ker druge moke ne dobijo. V pekarnah pa tudi v zasebnih gospodinjstvih pa imajo ponekod s koruzno moko še slabe izkušnje ter se pritožujejo, da noče ostati testo skupaj To pa samo zaradi tega. ker ne znajo pravilno s koruzno moko postopati. Pri mešanju testa je treba takoj moko popariti z vročo vodo, potem pa se da kruh prav lepo speči. m Mojster-mehanik (motorist) se išče za poveljstvo pontonskega polka v Ptuju, ki bo prejema! dnevno nagrado 30 din. Reflektanti za to službeno mesto naj se obrnejo zaradi informacij na mestni vojaški urad v Mariboru. m Nočno lekarniško službo imata v pnhod-ajcin tednu lekarni Albaneže in Konig. m Carinski dohodki v mesecu decembru kažejo prav občuten vpliv uvedbe izvoznih carin na nekatere predmete in povišanje ažia. Celotni do-nodki mariborske carinainice so znašali v decem-31-ti mesecu 11,137.601 din. Od tega odpade na uvoz },842.811 din na izvoz pa sedaj že 1,696.789 din, ločini je poprej znašal mesečni dohodek pri izvozu iamo kakih 10.000-20.000 din. Depozitov je iinela :arinarnica v preteklem mesecu 427.574 din. m Zdravniško pomoč za člane OUZD vrši danes, v nedeljo dr. Potrč Ottimr. Kralja Petra trg 1-11, jutri, v ponedeljek pa dr. Pogrujc Stanko, Prešernova ulica 18-1 spravlja banovina iz svojih skladišč v promet, spel izginjalo s trgu. l isti, ki imajo dovolj denarja, bi imeli potem vsega preveč, reveži, ki sproti živijo od svojega skromnega zaslužku, pa ne bi ničesar dobili, /.uradi tega so potrebne živilske karte, ki jih dobimo v kratkem ter bodo veljale zu moko, kiuli in testenine. Pri tem so poklicani zlusti trgovci ter zadruge, ki se pečajo s prodajo živil da por.pirajo obla-stvu v njihovem prizadevanju po pravični razdelitvi zalog Prebivalstvo pa bo moralo pokupiti brezpogojno disciplino ter se držati tega. kar so posamezniki navedli v polah, tako okuzulc seduj pri prehodu i/, svobodne trgovine v nov položaj, dokler se ves aparat ne spravi v tek. Zaradi tega bodo morali ljudje nekoliko potrpeti. Posebej se apeliru nu tisie, ki so si nakopičili doma po nepotrebnem velike zaloge, naj sedaj v tem času žive od tejja in naj nc silijo s kupovanjem novega blagu. Tudi potem, ko bodo karte že izdane, nuj jih nekaj časa zavračajo, tuko da bodo olajšali oskrbo tistih, ki takih zalog nimajo ter žive samo iz rok v usta Kajti položaj lukili je seoaj najhujši in ti so tudi v večini. Opozarjajo se ljudje, da porabljajo sedaj svoje zaloge že zaradi tega,_da se jim nakopičeno blago ne pokvari. Znanih je mnogo primerov, da so ljudje morali zavreči veliko živil, ker jih niso imeli primerno shranjenih Tako je zmanjkalo soli samo zurudi tega, ker so jo nekateri pokupili cele vreče, dani je v celem lein ne porabijo niti ene vreče Ker je niso hranili na suhem, vročeni prostoru, jim je sol tekom časa skopnela ter sedaj nimajo uiti sami, niti trgovci »ol i nu razpolago. Tako jc tudi z drugimi živili. V teh časih moramo pokazati vsi potrpljenje, uvidevnost in disciplino. m Maistrovim borcem. V ponedeljek bo v Cirkovcih v gostilni Korže tovariški sestanek. Vabljeni tovariši iz Maribora, Ptuja, Makol. Vlak odhaja iz Maribora v Cirkovce ob 11.45, nazaj pa ob 18 zvečer. Zahvala C. profesor dr. Boiidnr Lavrif, specialist-kiruni. mi je s težko, a spretno in vestno operacijo želodca v Sanatorijn Ennina v Ljubljani ob dvanajsti tiri rešil življenje in vrnil ljubo zdravje, za knr se mu leni polom najtopleje zalival ju jem. Vedno hvaležen in udnni Štefan Kos, nadučitelj v pok v Mariboru. m Mestni preskrbovala! urrid poziva v smislu hanske odredbe vse prodajalce moke in peke, da javijo svoje zaloge po, stanju z, dne 31. decembra 1940 in povprečno mesečno normalno potrošnjo preteklega leta. ki je odpadla na prebivalce, živeče v mestu brez okolice, brez.pogojno danes, v nedeljo dopoldne v prostorih mestnega preskrbovainega urada, Orožnova ulica 2-1. m Jutri, na praznik sv. Treh kraljev ob 5. popoldne vsi na predstavo Ljudskega odra »Zadoščena krivda« v Zadružni dvorani. m Smučki tečaj mariborske podzveze se ne vrši, ker ni smučarskega učitelja. m V zadnjem trenutku preprečena usodna železniška nesreča. Potniki osebnega vlaka, ki je v petek zjutraj vozil iz Ptuja v Maribor, so doživeli na vožnji razburljiv dogodek. Med postajama Haj-dina—Sv. Lovrenc mu je prišel nasproti s Prager-skega tovorni vlak ter se je zdelo, da je trčenje že neizogibno, ko se je strojevodjema posrečilo oba' vlaka pravočasno ustaviti. Zasluge zato ima tudi železniški čuvaj, ki je napravil pravočasno opozorilo. Osebni vlak je moral potem voziti nazaj ritenski do Ptuja. Tudi v tem primeru je krivda na preobremenjenosti proge s prometom in preveliki zaposlenosti železniškega osebja, ki skoraj ne more več zmagovati tolikšnega dela, Gledališče Nedelja, 5. januarja, ob 15: »Habakuk«. Ob 20: »Cigan baron«. (Za zimsko pomoč.) Ponedeljek, 6. januarja, ob 15: »Na dnu«. Znižane cene. Ob 20: »Habakuk«. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Strašen nered pri dostavi nedeljskega »Slovenca« vlada pri nas neprestano od dr. Koroščeve smrti naprej! Niti eno nedeljo in praznik ga naročniki nismo od takrat še v redu prejeli, ampak postalo je kar redno, da ga dobimo šele v ponedeljek; na božično številko smo morali čakati celo do Štefanovega! Prej se pa vozi naš list bogve kod... Važno zdravstveno predavanje bo danes teden po večernicah. Gospa A. Kebrič, pomožna samari-janka RK iz Maribora bo govorila o »Negi bolnikov ter prvi pomoči pri napadih iz zraka, opeklinah, zastrupljenjih in ozeblinah.« S spevoigro »Opat in grof« pridejo danes k nam gostovat igralci od Sv Vida pri Ptuju! Začetek je točno ob treh popoldne. čakovse Abrahama bo srečal dne 6. januarja g Masič Gašpar. Rodil se je na Goriškem v mali vasici Povirju. Vzgojen je bil v krščanskem duhu, saj so bili tudi njegovi starši zelo pobožni Njegov oče je bil nad 40 let cerkveni pevec in tudi sin Gašpar se je poprijel petja in se pozneje naučil tudi or-glati. V službo je stopil pri bivši južni železnici na domači postaji v Divači kjer je ostal do leta 1918., ko so prišli Italijani. Naš Gašpar jo je pri-mahal v Ljubljano, odkoder so ga poslali v Zagreb, kjer se je oženil. Sedaj pa se je preselil za stalno v Čakovec in si postavil lastno hišico. Že mnogo let je naš naročnik Bog mu daj v zdravju, sreči in zadovoljnosti učakati še dolgo vrsto let! Križevcl pri Ljutomeru Danes po večernicah bo v Slomškovi dvorani predavnnje 7. barvanimi skioptičnimi slikami o obeh ljubljanskih kongresih (evharislični in Kristusa Kralja). Predava salezijanski duhovnik r. Franc štuliec. Vljudno vabljeni! CELJE c Osebna vest. S tehničnega razdelka okrajnega načelstva v Celju je prestavljen na okrajno na-čelstvo v Petrovgrad — Veliki Bečkerek v Basiatu inž. Gazdanov Konstantin, znani prevagator konje-rejitva v državi. Tudi v Celju je pričel z akcijo za ustanovitev Konjerejskega društva in že sestavil piavila za novo društvo Četudi je bil le kratko dobo v Celju, 6i je pridobil prijatelje, ki mu žele na novem službenem mc6tu mnogo uspehov. Bil je tudi sotrudnik našega lista in pisal članke o konjereji. c Koncert slovenske mladinske klavirske glas-bebo v četrtek, 10. januarja 1941 ob 20 v mali dvorani hotela »Union«. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga Marta Osterc-Valjalo, so sami slovenski skladatelji. c Koncert umetnih in narodnih pesmi priredi 6cptet bratov Živko iz Maribora v četrtek 9. t. ni. v mali dvorani Celjskega doma. c Tekmovanje za slovensko prvenstvo v drsanju, ki je bilo določeno, da se bo prirecUio v Celju, je zaefikrat odgudeno. c Združenj slovenski nameščenci, podružnica v Celju bo iinela v ponedeljek dne 20 januarja ob pol 8 zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice redni letni občni zbor. V6e člane vabimo, da 6e zborovanja zanesljivo udeleže. c Čebelarji bodo zborovali danes ob 9 dopoldne v prostorih Zadruge drž. uslužbencev v Samostanski ulici. m Zastonj dobe ilustrirani slovenski koledar za leto 1pre-lemu v službo nabaviti davčne karte za hišno slu-žinčad. Delodajalec, ki bi davčne karte ne nabavd, oziroma se je ne bi nabavil pravočasno, bo kaznovan s petkratno vrednostjo davčne karte. Da se izogne določene kazni, pozivamo V6e delodajalce, cla si do 31, t. m. nabavijo davčne karte za hično slu-žinčad. Radio-aparati Itadione - Teiefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Hhein-nii thall in 01ypid (tudi na obroke) RADIO -TOPLAK- CELJE Prešernova 5/1 c Tečaji obvezne telesne vzgoje se prično 13. januarja. c Podpornemu društvu za revne otroke v Ga- berjih sta darovala g, Ivan in Erna Gobec ob priliki njune poroke din 200, Odbor se za velikodušni dar iskreno zahvaljuje! c Tone Kramer iz Trnovelj pri Abrahamu. Dne 8. januarja pred 50 leti je zavekal na ve6 glas četrti sin dobre mamice Kramarjeve naš Tone in že takrat pokazal, da bode dober pevec, saj je imel glas, da je bilo joj. Z lastno marljivostjo in vstraj-nostjo, kei od uboge vdove matere ni mogel biti podpiran, je dovršil šole in njegova neupogljiva volja mu še danes pomaga, da kot 50 letni višji sodni olicija! prekaša v zdravju in zadovoljnosti innoge mlajše Pevec pa lak, da v njegovi ve6eli družbi človek kar po«abi na vse težave. Dal Bog, da ob 6trani dobre mu ženice in vrlega sina dijaka dočaka še mnoga, mnoga lela. Našemu naročniku ob jubileju tudi mi čestitamo! c Za božič ie bilo na okoliški deški šoli obda-rovanih 186 otrok Tu sem prinesla malo prodiva. da bosta prodta.< Dodala je še včasih mosono klobaso, malo orehov, hrušk in kako jabolko. Zdaj ie začel faut povpraševali po družini, zakaj domača dekleta so »b rada poskrila, goveda samo zato, da so jih koledniki iskali. Ce so jim bili hiša in njeni prebivale! znani ali so se hoteli ž njimi seznaniti, so Mi iskat ženske po kuhinji, sobah In hramih, llilo je mnogo pregovarjanja in smeha, preden so dala domaČa dekleta kak groš, hlapci in dekle pa kakšen krajcar fantu v mošnjo ali puščico. Koledniki so imeli določene že vso hiše, kjer so spravljali nabrano žilo in predivo. Na večer tistega dne so se sešli vsi štirje fantje s svojimi nosači v domači vasi pri tisti hiši, kjor so Imeli »svečo napravljati«. Tam so pregledali vse nabrano darove in prešteli denar. Med večerjo, ki jim jo je dala tista hiša, so se živahno razgovarjali, kako je bilo na potu. Na Scntjanžev dan so šli v mesto, kjer so se pogodili s svečarjem za »svečo«. To je bil svečnik s tremi okroglimi, lesenimi obodi, vanje so bile zataknjene sveče. Za olepšanje je bilo potrebno še mnogo majhnih tankih svečic, šopkov, raznobarvnih trakov in papirnatih okraskov. Domov gredoč so računali, kako bodo shajali z denarjem, koliko imajo žita spravljenega v tej ali oni vasi, koliko bi se dalo za to skupiti v denarju itd. Na dan nedolžnih olročičev jim jo dala hiša konja, pa so zvozili vse, kur so bili nabrali na sv. Štefana dan po župniji. Darovano blago so je pozneje prodalo na dražbi. Na Silvestrovo jim je hiša zopet dala konja in voz, da so šli v mesto po »svečo , ki so jo okrog poldneva v slovesnem sprevodu pripeljali domov. Velika množica domačinov, mlado in slaro, vse je šlo »sveči« naproti. Ko so jo pripeljali v vas, so ji v pozdrav streljali. Konj, ki je vozil »svečo«, je rlobil na komat šopek in novo rdečo, volneno ali škrlatasto robo, poleg navadne krme pa še pol hleba kruha. Zvečer so se fantje in nosači zopet zbrali, lepo sestavili »svečoc, jo prevezali z drobnimi svečicami, vpletli razne podobe, šopke, trakove in druge okraske. Hiša jim je rlala večerjo, fantje pa so si naročili vina. Ves čas, dokler so »svečo« sestavljali, se je streljalo. Na Novega leta dan ob devetih zjutraj so »svečoi, pogosto nad pol stota težko, vzdignili in jo slovesno nesli z godbo, zvonjenjein in streljanjem proti župni cerkvi. Pred cerkvijo je prišel duhov-nik naproti, »svečo« blagoslovil in spremil v cerkev. Hiša, ki je imela »svečo«, je dobila od zbranega denarja in žita voščenko, ravno tako tudi vsak fant, ta pa jo je dobil od svečarja. Nosači so dobili vsak po eno dv»jsetico. Fantje so pri takih prilikah poizvedovali in si izbirali neveste. V poznejši dobi je tako koledovanje, ki je bilo nekdaj povsod v naši ožji domovini v navadi, prenehalo, ker jo bilo pri tem pač provoč »ceremonijt ter so je od nabranih darov in denarja previ č potiosilo za zgolj priprave. »II santo bambino« v Rimu V samostanski cerkvi Aracoeli v Rimu se nahaja prelep kip božjega Deteta, splošno znan pod imenom il santo bambino«. Zgodovina tega Je-zuščka so naslanja na pobožno legendo: V lfi. stoletju je živel v Jeruzalf mu pobožen laik frančiškanskega reda, ki se je v prostih urah kratkočasil s tem, da je iz lesa izrezljava! svete podobe. Kjer koli je dobil kak pripraven kos losa, ga je toliko časa obdeloval, dokler ni dobil iz njega kako sveto podobo: križanega Jezusa, Mater božjo ali kakega svetnika. Neki dan je dobi! kos oljčnega lesa in prišlo mu je na misel, da b'. iz njega Izrezljal podobo novorojenega Deteta. V prostem času jo obrača! vso svoje moči in vso svojo pre-noprosto umetnost na to delo; rezljal je, likal in gladil, dokler ni bila porloba izgotovljena. Toda Jczušček je bil nekako mrtev, brez življenja; potrebno je bilo, da bi mu vdihnil življenje s pravimi barvami. A to je bila težava, ker ni bil vajcil slikanja; revež tudi ni vedel, kje in kako bi si priskrbel barve. V tej hudi zadregi si boli glavo, ne ve in ne zna si pomagati. Kaj slori? V svoji p e-prostosti posnema svetnike, ki so se, zavedajoč se svojo nezmožnosti, zaupno obrnili k Bogu ter ga gorečo prosili, da bi storil to, česar sami no zmorejo. Tako je storil tudi ta preprosti brat; zau| no je prosil Boga, da bi mu pomatral iz zadri ge. Njegova vroča molitev ni bila zaman. Ko sp jo vrnii s kora v svojo borno celico, ki je bila obenem njegova delavnica, je zagledal v svoje ni popisno začudenje in pobožno zadoščenje, da je bil njegov kip pobarvan in slikan, to pa tako umetno in pravilno, tako živo in naravno, da ne bi m igla toga izvršiti niti roka največjega in najbolj spretnega umetnika. Divne barvo na licu malega Jezuščka združujejo rajsko milino z nebeškim vdi-častvom, poleg toga pa je vso tako naravno in preprosto, da občuti verno človeško srce kol v tvi-Šono. Krlo bi popisal veliko vesolje pobožnega frančiškanskega brata ob pogledu na to božje d»lo? Fokleknil je pred podobo in jo častil, pridružili pa so so mu šo ostali samostanski bratje in častili novorojeno božje Dete, »11 santo bambino«. Kmalu nato je bil pobožni frančiškanski brat poklican v Rim, kamor se je tudi takoj odpravil. S seboj je vzel svojega Jezuščka, ki ga je kakor najdražji zaklad shranil v posebnem zabojčku in pazil nuij, kakor na punčico svojega očosa. Na potovanju pa je nastala nekega dne huda nevihta. Ladja je bila v veliki nevarnosti, da hi se razbiln in potopila. V skrajni sili je kapitan zapovedal, da morajo potniki lil mornarji zmetati vse blago v morje ter s tem ladjo olajšati in si rešiti življenje. Povelju se ni smol nlhčn upirati, z ostalim blagom je moral v morje tudi zabojček z Jezuščkom. Ladja je bila razbremenjena in rožena pogina, z njo pa vsi, ki so bili na njej. Blago, ki so ga bili pometali v morje, se Je deloma potopilo, deloma pa so ga valovi premetavali sem in tja ter odnesli v daljne kraje. Tudi zabojček z Jezuščkom je splaval po morski gladini, valovi so ga odnesli daleč In odložili nn obrežje mosta Livorno. Ljudje so našli znbojčok z dragocenim zakladom In ga izročili ta-niošnjim frančiškanom. Vest o tej najdbi se Je naglo razširila po vsej Italiji in je prišla tudi na uho pobožnemu bratu, ki je bil medtem dospel v Rim. Kmalu nato je dobil svojega Jezuščka nazaj kot njegov pravi lastnik. Tako jo prlSol »il santo bambino« iz Jeruzalema v večno mesto Rlin v samostansko cerkev Aracoeli, kjor je že od leta 1629 v veliki časti in predmet goreče pohožnosti. Samostanska kronika poroča, da je marsikateri bolnik, ki se je s trdno živo voro dotaknil svoto podobe, čudežno ozdravel. Lota 1708 so brezboZnoži oropali Jezuščka vseh darov in dragocenosti, ki so mu jih darovali pobožni ljudje za prejete dobrote. Tudi kip sam je bil v veliki nevarnosti, da bi ga brozverni suroVeži oskrunili in pokončali. Toda nekemu plemenitemu Rimljanu se je posrečilo, da je rešil »11 santo bambino« in ga skril v samostanu S. Cosimato. Pozneje pa so ga zopet slovesno prenesli v cerkev Aracoeli, kjer se nahaja ta najbolj dragocena svetinja. Posebno veliko zaupanje do čudodelnega Jezuščka Imajo bolniki, zato se pogosto zgodi, da ga popeljejo v lopi kočiji k temu ali onemu bolniku. Da hi bili tudi reveži deležni take dobrote, so večkrat izposojali odlični in ftnovili Rimljani svoje kočijo za tako pobožnost. Na sveti dan prenesejo Jezuščka mod slovesno službo božjo z vso častjo v procesiji v krasno jasline, ki so v posebni cerkveni kapeli. Velikanske množice pobožnega ljudstva neprestano obdajajo to jaslice in častijo v njih ležečega »il santo bambino«. V tej cerkvi je tudi starodavna navada, da od božiča do praznilia raz-glašenja Gospodovega vsak dan od 3. do 4. uro popoldne pridigujejo majhni otročiči. Jaslicam nasproti je postavljen majhen oder, na katerem nedolžni otroci od štirih rlo desotih let govorijo krajše in daljše božične nagovore in pesmi ter z njimi s posebno vnemo in ljubeznivostjo pozdravlinjo božje Dete, »il santo bambinot. R. D. Kranj Zahvala Podpisana se zahvaljujem jugosl. zavarovalni banki Slaviji v Ljubljani za točno in takojšnje izplačilo zavarovane glavnice za moj|m pokojni/11 možem. — štejem si v dolžnost, da zavarovalno banko Slavijo z ozirom na kulantnost vsakomur najtopleje priporočam. Zg. Bela, dne 3. januarja 1941. CILKA WEISSEISEN, trgovka. Dol pri Ljubljani Prosvetno društvo v Dolu pri Ljubljani priredi 6. januarja na sv. Treh kraljev ob treh popoldne veseloigro »Ulica št. 15:. Preska Na sv. Treh kraljev dan popoldne ob 3 bo Prosvetno društvo v Preski uprizorilo igro »Revček Aiidrejček«. Prijatelji lepe zabave, zlasti okoličani, pridite! škofja Loka Drevi oh 8 bo v Društvenem domu vprizor-jena veseloigra »Knjižničar«. Jesenice Študentje »Razoraši« prirede na sv. Tri kralje ob 20 svoj »Božični večer« v Krekovem domu. Vstopnina običajna. »Slovencev koledar« se dobi po 28 din v »Slo-vončovi« podružnici v Krekovem domu, v kolodvorski trafiki in v trafiki g. Nikolavčiča nasproti postajnemu poslopju. 1'oslužite se lepe knjige, dokler je še na razpolaga Križanka mu m (111111 1 i a 6 11 11 milili mimrn ii t l 3 1 (1 D 7 i J i« u 12 m ii 13 © 14 15 11 u © 17 m ii 18 0 11 20 21 © 22 m m s © 24 © © © © 25 26 © 27 • 11 28 1 29 © it 31 0 32 © 33 34 m 35 © © 3< © © 37 11 ii m 44 38 © 39 S 40 41 © 42 43 m 45 © © © © 46 © 47 48 m ii 41 51 © 51 52 53 © B 54 55 © 56 ® m 57 58 © .">9 «0 © 61 d s <2 11 11 63 m ii 11 11 11 11 11 m 11 11 11 s m m m 11 a Besede pomenijo: 1. Besedna zvrst; ponudba. 7. Sodoben, najnovejši. 13. Dlačica, nitka. 14. Prirojena zmožnost dojemanja. 16. Hrvatsko ime za Dunaj. 17. Pripravljena hrana. 18. Član praslovan-skega naroda. 19. Prebivalec afriške zamorske republike. 22. Perzijski vladar pred Kr. 23. Vzklik pri smehu. 24. Zadnja in prva črka v abecedi. 25. Števnik. 27. Pritrdiinica. 28. Del noge. 30. Češka vprašalnica. 32. Nadležna živalica. 33. Lesena stavba. 35. Zver. 36. Slaboumen. 37. Moli! (cerkveni izraz). 38. Ljudska vprašalnica, veznik. 39. Predlog. 40. Ploskovna mera. 42. Sad južnega drevesa. 44. Pritrdiinica. 45. Vzklik. 46. Stara oblika vez-nika. 47. Medmet. 49. Star (angl.). 51. Italijanska reka. 54. Moško krstno ime. 56. Vrsta, zapovrstje; predlog. 57. Stanuje, živi. 59. Glej! Tu je! 60. Zver. 61. Podnebna žival. 62. Lepa nežna cvetlica. 63. Vstop v zakon. Navpično: 1. Sobna in cestna nadloga. 2. Francoski pisatelj. 3. Mednarodna označba za stran neba. 4. Pritrdiinica. 5. Sedež čuta. 6. Vodja kmečkih upornikov. 7. Zemljiški sosed. 8. Družinski poglavar. 9. Vzklik. 10. Pregovor. 11. Svetopisemski prerok. 12. Ibsenova drama. 15. Oblika osebnega zaimka. 16. Pogojna členica. 19. Severnoevropska državica. 20. Egiptovsko božanstvo. 21. Prozorna, lahka snov. 24. Goltanec, požiralo. 26. Stara rimska provinca. 29. Italijansko mestece ob Adiži. 31. Osebni zaimek ženskega spola. 32. Priprava za merjenje časa. 34. Gornjedalmatinski otok. 38. Slovenski kipar, debeloglavi ptič. 4S. Svetopisemska oseba. 50. Števnik. 39. Znana avstrijska križarka, ki se je v svetovni vojni potopila v Jadranskem morju. 41. Brez imetja. 43. Tuje žensko krstno ime. 44. Časovni presledek. 48. Svetopisemska oseba. 50. Števnik. 52. Evropska reka. 53. Dva enaka samoglasnika. 54. Francoski določni člen. 55. Rimski pozdrav. 56. Šivalna potrebščina. 58. Začetni črki imena in priimka slov. pisatelja. 61, Osebni zaimek. Rešitev božične križanke. Vodoravno: I. in 6. Blagoslovljen božič. — 11. Meja. — 12. I!o. - 15. Sla. — 17. Ela-n. -18. Ro. — 19. Up. — 21. Pi. — 23. Ako. — 25. Sto. — 26. Da. — 28. Os. — 30. Ib. — 31. Bat. — 32. Kanon. — 34. Zoritev. — 35. Enako. — 37. Jad. — 39. Nučič. - 41. Rut. — 42. De. - 43. Ne. — 44. On. — 46, It. — 48. Oko. — 49. Porok. — 50. Čada. — 52. Oko. — 54. Kol. — 55. Pri. — 57. Rim. — 59. Leon. — 61. Ar. — 63. Sad. — 64. Vaba. — 65. Voda. — 66. Ind. — 67. Bi. — 68. Rak. 70. Riba. — 72. Potop. — 75. Omaha. — 77. Leča. — 79. Ban. — 80. Abel. — 82. Zelo. — 84. Jako. — 85. Sama. — 86. Živa. — 87. Hrastnik Zahvala. Za najrevnejše hrastniške otroke so darovali kot božično darilo: tovarnar Avgust We-sten 500 din, ki jih je blagovolil nakazati po tukajšnji kemični tovarni, tkalnica Metka 200 din, tvrdka Hladin v Celju je darovala večjo količino blaga. Drugi so darovali v manjših zneskih. Vsem bodi izrečena iskrena zahvala, Priporočamo še v nadalje naše najrevnejše otroke blagim srcem. Milo. — 88. Apis. — 90. Sebe. — 92. Res. 93. Tja. — 94. Meja. — 95. Šara. — 97. Apel. — 99. Cena.. — 101. Le. — 102. Aa. — 103. Seja. — 104. Kino. - 106. Re. - 108. Itak. - 110. No-toren. — 113. Davi. — 114. Iv. — 115. Utica. — 117. Dur. — 119. Seme. — 120. Etan. — 122. Kap. — 123. Arena. — 125. Dika. — 126. Ponovitev. — 127. Legitimen. — 129. Avar. — 130. Peka. — 131. Liga. — 132. At. — 133. Sin. — 136. Ra. — 137. Alah. — 139. Okus. — 140. Na. — 141. Reka. — 142. Loža. — 146. Menih. — 148. Ahil. — 152. Atom. — 154. On. — 155. Repa. — 156. Lakoten. — 157. Rogozin. — 160. Otok. — 162. Samo. — 163. Šotor. — 164. Tla. — 168. Šop. — 167. Edip. — 168. Biti. — 169. Prilep. - 170. Zet. — 171. Nin. - 172. Raca. — 173. Drač. Navpično: 1. Berač. — 2. Ljotič. — 3. Aa. — 4. Se. — 5. Vi. - 6. La. — 7. Ni. -- 8. Že. -9. II. - 10. Cabar. — 13. Laze. - 14. Oko. — 15. Ste. — 16. Lovi. - 19. Uk. 20. Paradiž. — 21. Potovalec. — 22. In. — 24. Orel. — 25. Stop. — 26. De. — 27. Anomalija. — 28. Okolica. — 29. So. — 31. Butara. — 33. Mn. — 36. Ak. — 38. Domino. — 40. Cas. — 42. Doboj. — 43. No. — 45. N. r. — 45. Troha. — 49. Pod. — 51. Dar. — 53. Kap. — 54. Katar. — 56. Ivana. — 58. Ida. — 60. Ena. — 62. Raba. — 67. Bala. — 69. Kepa. — 71. Bes. — 73. Okel. — 74. Posetev. — 75. Ostarel. — 76. Maja. — 78. Eva. — 79. Biro. — 81. Lipica. — 83. Obed. — 86. Žeja. — S7. Ma-nira. — 89. Seta. — 91. En. — 94. Me. — 95. Šiva. — 96. Vljuden. — 96. Gruden. — 98. Ladoga. — 100. Ane.a. — 103. Snaga. — 104. Kapela. — 105. Svarun. — 107. Etika. — 109. Kuna. — 11. Omet. — 112. Eter. — 113. Dama. _ 14. Inako. — 116. Ika. _ 118. Rov. - 119. Si. — 121. Ni. — 122. Ki. — 124. Ev. — 126. Dika. — 123. Nato. — 121. Lepotec. — 133. Se. — 134. In. — 135. Ni. — 138. Hotelir. — 141 Remiza. — 142. Lat. — 143. Oko. — 144. Vzor. — 145. At. — 146. Mn. — 147. Hrt. — 148. Aga. — 149. llo. _ 150. Iz. — 151. Lišp. — 153. Modena. — 155. Rab. — 156. Lo. - 158. Oh. - 159. Nor. — 161. Kip. -163. Šita. - 166. Pind. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: 1. Gondola. — 7. Al. — 9. Ana. — 10. Ada. — 11. Gram. — 13. Tuka. — 14. Roka. — 15. Admor. — 16. Aula. — 19. Ruta. — 22. An-ker. — 23. Itak. - 24. Ondod. — 25. Oro. — 27. Ulsfer. — 30. Orsi. — 31. Tim. — 32. Zeta. — 33. Ski. — 34. Ti. — 35. Lineal. — 36. Olika. — 38. Laik. — 41. Rama. — 42. Orjak. — 44. Ezav. — 47. Ciper. — 50. Alka. — 52. Mara. — 53. Diaz. — 54. Unec. — 57. Rok. — 58. Dan. — 60. Nira. — 61. Braila. — 62. La. Navpično: 1. Ga. — 2. Ontario. — 3. Naum. — 4. Dakota. — 5. Odar. — 6. Ra. — 7. Ara. — 8. Lak. — 11. Grand. — 12. Maar. — 17. Ukor. — 18. Led. — 20. Utro. — 21. — Akustika. — 22. Antika. — 24. Ost. — 26. Orel, — 28. Liana. — 29. Emilij. — 32. Žila. — 33. Selo. — 34. Torea-dor. — 37. Ima. — 39. Ar,- — 40. Kapa. — 43. Ker. — 45. Zlika. — 46. Vazal. — 48. Imun. — 49. Raca. - 55. Nil. - 56. Era. - 57. Rb. -59. Na. Frtaučku Gustl ma beseda Te dni en dupou-dne, ke sem mou glih neki u mest za upraut, sem slučajen duhu Neška tam na plač, ke kmctice kure in pa jajčka predajaja, Z ena kmetica je za jajčka glihala in se eavle dragine z no kregala, koker de h se šlu za meljone. Ke sem že puzabu, de sva skregana, sem stopu kar ke k ne in ja mal pu-zgačkou za uratam, ke je bla glih nad korba sklonena in je jajčka teškala. Ta prsmoda se me je pa tku pre-strašla, de je use jajčka, kar jih je mela u rok, nazaj u korba stresla. Kar eneh pet ali šest 6e jih je zavle tega u korb pubil. Mal naroden je blu tu zame, za Neška pa še bi, ke za te pubite jajčka ni mogla več gliliat. Kar prec jih je nmgla plačat, kul-ker je kmetica zajne pugervala, pa je blu fertik. K sreč je mela Ncška glih tekat tud en piskerček' u cekari, de je lohka ta pubite jajčka vajna stresla, ke drgač b jih na mogla dam pmest. Jest sem res mislu, de m bo kar naraunast u ksiht skučila, tku je bla jerna, ke me je kar na-enkat pred saba zagledala. Mal rdeča je res ratala, drgač pa ni blu nč hudga. Drtizga m ni rekla, ko-ker de jest nisem prou nč za druzga na svet, ko-ker 6am za nasreča. »Puglej, Gustl! Zadenč sem mela taka smola, ke sem teb u varžet pa pečen kostajn segla, dons p» spet, Kene, iest sem dons zatu jajčka kcpvala, de b jih dala duma mo| kokel, ke sem ja dubila ud moje tete za Božeč valit. Pol b pa lohka e mojmu mo*am nihelna na tiste brezmesne dne_ve, ke b se Mika « putkam mastila In trahtirala. Ti s pa zae| urtab, de na bo nč s piškam, ke sem jajčka pubila. Zdej m na bo druzga kazal, koker, de bom naredila s teh ta ubiteh jajčku kar prec dons kašen ajeršmoren, al pa kasna druga jajčna jed. Ub brezmes-neh dneveh se bova mogla pa tud midva z možam pnstet, koker se morja tist, ke nimaja nubene piske pr hiš. No, al se ni tu za jezit?« »No. Ncška, nč 6e nekar na jez. Sej nisem jest uržah, de s jajčka pubila. Zakua s jih pa nazaj u korba vrgla, če sem te mal pu urate puz.gačkou? Kar u cekar b jih spraula, pa b na blu nubene na-6reče. Pa tu se da še use puglihat. Ti me dons na ajeršmoren puvab. jest t bom pa pol jajčka plaču, keder bom bi pr gnarje,« sem ja jest začeu tulažet, de b na bla preveč huda name. »Kene, pol bom pa jest na prefit, če m boš ti še ajeršmoren pujedu? Al n; zadost, de s m piske pužeru? Če s res tku h 6rc ženeš, de b na mela jest nbene škode, me puvab raji prec zdejla na kašen štamperl slivučka. Zdejla b se m hedu prlegu. Pa zmenila b se pr te prložnast tud še kej, ke se že tulk časa nisva vidla. No, al s za tu?« »Mende sem ja za tu. Tud jest b s rad s elivuč-kam ježek puplahnu, ke mam tku suhga, koker varžet. Ker predlagi, kam čva jit. Jest te puvabem. Sam tu b te pa prosu, de b dons ti ceha nase preu-zela. Za ene par cigaret b m tud žiher kepila, de bom kidu. Sej veš, kuku čuden je za videt, če en mošk u štari nč na kadi. Jest sem dons tku suh, koker cerkvena mš. Kcder bo«n mou gnar, t bom pa že use lepu puvernu. Sej veš, de sem kavalir.« »Veš kaj, Gustl, ti dons tku čudne predloge staveš, de b jih u nubenmu parlamente na sprejel. Ti me maš mende za mouzna krava. U resnic sem pa jest Kurenčkova Neška, koker sam veš. Če že na gre drgač, t jest pusodem dva kuvača, de boš lohka najna ceha plaču. Ampak štriftleh m moreš dat, de m jih boš du ta peruga pusten puvmu. Če du ta peruga na bom mela te dva kuvača spet u rukah, te bom pa zarubila, de veš,« »Oh. Nešks, sej me žiher kar pr«e zaruheš. č« sem t tku uieč.« »Pcjdnopejd! Ti 6oje prsmudarije za kašenga druzga pršpari. Jest sem jih že du grla sita. Če češ. pejva hiter kam na slivuček, ke jest bom mogla jit dam kusiu kuhat.« Tu se tku zastop, de sem blu jest prec kuntent jit z Neška kam na slivuček. »Neška, kam čva pa jit, de na boš mela ti pol predaleč du duma?« sem ja prašu, ke sem mou enkat tiste dva kuvača u varžet. »Men bo še ta narbl na roka, če stopva kar kela na Star trg h Raulari. Prauja, dc ma hedu dober slivuček Jest pa tud na bom mela pol daleč du duma. S potama r>om pa tudi še moka lohka tam u našmu konc kepila, ke mislem ud zdej zanaprej kar duma kruh delat. Pekusk kruh nama z možam prou nč na zaleže. Pa zatu grem tud u naš konc pu moka, ke sem glih zdej slišala na plač, ke 6a se dve babence menile, de ie dau en mokar z našga konca, kar stu, al še clu taužent kil krušne moke revežem za zimska pumuč. Kulk kil ja je dau, nisem mogla prou dober za6topet, ke sta bi tih gu-vorle. Noja, pa tu je tku useglih. Nej je da stu al pa taužent kil. Dau ja je, pa je fertik. De morma take dubrotenke pudpirat, je pa naša doužnost.« »Maš čist prou, Neška. Kar k Raulari stopva. Men je prou useglih. De s le mal jezek pufrišam, pa bom spel za čas dober. Ti tku veš, de nisem pijane, ampak sempake je pa le učaseh dober, de s člouk tud j kašna druga rečjo mal jezek pufajhta, ne pa, de b zmeri sam sline pužiru. Tu tud zdrau ni, koker prauja.« »Men se tku duzdeva, Gustl, de s ti večkat sslivučkam jezek fajhlaš, koker pa s slinam,« m je dala Neška pud nus. Veste, Neška ma strašen strupen jezek Člouk more zmeri bit previden, če z no guvari. Tu ie še dober, de « jest iz nene štenkarije na slrim prou dost. Pr enmu ušes m gre Neškena štekarija not, pr ta druginu pa spet ven. Pusehen, keder se gre za slivuček, a jest prou nč iz tega na 6trim. Kar naumenga sem se naredu. koker de b ja na slišu, pa sva šla lepu naprej ke preke Starmu trge. Sevede m je med potja še cela pridga naredila. Usesorte m je naprej metala, koker de b biu jest res en čist pufrderban člouk. Se tu m je na-orel vrgla, de sem zaprauliuc in de glih zatu nim»m nekol nč u varžet Veste, de se m je tu fržmagal. Kuku m more naprej melat, de sem zaprauliuc, če nekol nč nimam. Če eden nč nima, tud zapraut na more. Za-prauliuci sa 6am tist lohka, ke maja kej pud pau-cam. Jest sem pa zmeri suh. Tu sem tud Nešk kar u ksiht puvedu, de b na mislela, de s pestim use dupast. »Teb na more nubeden pridet na kome. Ti zmeri najdeš kašen izgovor. Teb je useglih, če t ga tud pes na repe pmese. Teb pride use prou,« se je začela Neška izguvarjat, ke mal ja je blu le sram, de ja je tku pulumila. »No, Neška, kar pestiva tu. Kua b se zmeri špeterala, ke treba ni. Dej m ti rajš puvedat, ker mokar je tulk ene moke revežem za zimska pumuč špenderu. Tu b jest rad vedu, ke nisem še u nobenimi časuplse kej tacga brau, če prou usak dan use časupise ud a du qet preberem. Dubrotenki me pa še puseben intereseraja. Prglej! Ud tistga trgoouca, ke lam bliz Šuštarskega musta ubleke predaja, sem brau, de mu je en rukumauhar kar iz ausluga, ke ga ma tam u vež, ena ubleka puštesu Tu je še dober, de mama tku nafrigane pulcaje de sa orec tistga rukumauharia pugruntal in ga aretiral. Ke pa nisa mogel prec pugrunlat, če ma rukumauhar tista la ukradena ubleka na seb, sa bli pa le tku previden, de sa hiter puelal pu tistga trgnuca, de b pugledu, če ma ta ukradena ubleka na seb. Ke tud rukumau-harju neče pulcija pu nadoužnem zapirat. Sevede, trgouc je prec ta ukradena ubleka spuznou. Ke se mu je pa rukumaukar pmilu, mu je tou pa kar za zimska pumuč šenkat ubleka, pa še ene par kuvaču mu je tou dat puvrh, dc b s še lohka rukuvice zraven kupu. Sevede, pulcija pa na more duvoit, dc h rukumauhar dubu še kašna nagrada zatu, ke je ubleka tikradu Tu b blu preveč špasen za zdejšne čase. Ke je trgouc snrevidu, de tku na bo šlu. s je pa drgač pumagu Ena brezposelna prudajauka je nastavu not u vež pred tiet auslog, pa kluč ud ausluga ji ie izroču, de bo lohka usakmu rukumatihari auslog udprla. če mu bo kašna ublclca ušeč, pa mu ja bo kar sama izručila, de mu na bo treba ausluga razbijat in škoda delat. Viš, Neška, tu sem brau, ud mekarja pa ni stal še nubene besede 11 času-piseh F, G- Darovi sv. Treh kraljev Od daleč je prišla nekega dne na Jožefov dom Elizabeta, žena modrega duhovna Zaharije, ki je bila teta Mariji. Po večerji sta se ženski do|go pogovarjali, Jožef je opravljal svoje delo, z njima pa je bedel tudi otrok in se veselo igral mnogo dalje kot ponavadi. Pred polnočjo pa je ob prvem petelinjem klicu Marija naročila otroku, naj gre v posteljo, ker je že pozno. Petleten je bil tedaj otrok, zelo živ in razumen. Na materino besedo si je slekel suknjico, zlezel je v čisto posteljo in se v sladkem drgetu skrčil, ko je potegnil nase slabotno odejo. Elizabeta pa je šla k njemu, sedla k postelji in ga smehljaje se zrla ter mu pripovedovala o Janezu, svojem sinu. Ko je mati pospravila mizo, se je tudi sklonila nad posteljo, da bi popravila vzglavje pod otrokom. Jožef pa se je v kotu vzravnal nad svojim delom in visoko nad njegovo glavo dvignil brlečo lučko in jih je s ponižnim, srečnim občudovanjem nekaj hipov opazoval. Tedaj je otrok sedel, se razigrano zasmejal proti plamenu luči, kakor imajo otroci navado, loviti z vekami igro trepetajoče luči. Nenadoma je pritegnil materino glavo k svojemu li-čecu in ji zašepetal v uho: — Pripoveduj še ti. _Pozno je, — se je protivila mati, toda otrok Je spoznal v njenem glasu, da prošnje ne bodo zaman. — Samo eno pripoveduj, nato bom zaspal. Marija se je ozrla na Elizabeto. — O čem pa naj pripovedujem? — Pripoveduj o treh kraljih. Lučka je plapolala že na robu stružnice in očetova senca se je na široko raztezala po steni. Marija si je snela robec z glave in zresnjeno vprašala otroka: — Zakaj hočeš, da bi to pripovedovala? —Ker je to najlepše, — je odgovoril otrok s povešenimi očmi. S sladko nestrpnostjo je hotel pospešiti pripovedovanje in je tudi določil, v kakem redu naj S6 vrsti. — Najprej boš povedala, kako se je napotil k nam kralj, ki je prinesel zlato, nato boš pripovedovala o kralju s kadilom, nato pa o tistem črnem kralju, ki mi je prinesel balzam. Zunaj je divjala nemirna, vlažna noč in v takem času je v toplih domovih mirnih ljudi sladka povest vsakomur všeč. Otrok se ie srečen umikal, kose je mati usedla k njemu na posteljo. Marija pa mu je položila roko na glavo in povedala povest treh kraljev tako, kot jo je druge krati že pripovedovala. »Na svetu so živeli trije mogočni kralji; ed^n tam, kjer sonce zahaja, drugi na vzhodu in tretji daleč na jugu, kjer imajo ljudje črne obraze. Tedaj si 3e rodil ti, toda daleč od tod, med takimi ljudmi, ki nas niso poznali ter nas niso sprejeli v svoje domove. Stanovali smo v slabem hlevu, zunaj na robu mesta, toda dobri Bog je prižgal nad nami veliko svetlo zvezdo, ki je vodila tudi od daleč zelo mnogo ljudi k nam. Zvezda je imela tak sij, da so ga v daljavi opazili tudi trije mogočni kralji, eden od tod, drugi od tam, in vsi trije so rekli: Napotimo se in' po-nesimo darove tja, kjer se blešči la zvezda. Napotili so se vsi trije. Eden z zapada, drugi z vzhoda in tretji od juga, vsi trije v sineri zvezde, ki je sijala nad njimi. Vzhodni ki al j si je rekel, ko se je napotil: Zakaj bi se obtčžil doma? Mnogo davkoplačevalcev imam, spoloma se bom ustavil pred vsako hišo in ne bom odnehal dokler mi ne dž zlatnika, da me bo vredno moje darilo, ki ga hočem prinesti. Sel bom s konjem in z dvema osličema; na konju bom jahal, na osla pa bom naložil težko darilo. Tako je tudi storil. Napotil se je, sam na konju, poleg njega pa osleta. Spoloma se je ustavil v vsaki hiši in terjal na račun zaostalega davka zlatnik. Osla sta prišla z dvema zlatima bremenoma k nam in kralj je vse sipal pred nas ter se je srečen hvalil, kako težko je zbral dragoceno in veliko darilo. Drugi veliki kralj je tudi videl svetlobo zvezde na vzhodu, a njega je vodila druga misel. Na pot je vzel vrečo kadila in obljubil je, da se bo ustavil pri vsakem svetišču in bo darovat bogu svetišča, da bi blagoslovil tebe. Mimo sto in sto cerkva je popotoval in povsod je zažgal ogenj na oltarju. Toda ko je dvignil roko s kadilom nad oltar, se je žerjavica nenadoma iz-premenila v hladen pepel. In kipi bogov nad žrtve-niki so se povsod sesuli v prah. In mogočni kralj ti je prinesel tisto kadilo, ki ga nialiki niso upali sprejeti od njega. Tretji kralj se je napotil k tebi od juga. Bil je modrec črnega obraza, toda pobožne duše. Na oslico je položil veliko posodo, polno čudovite mite. — Najstrašnejše na svetu je trpljenje slabotnega človeka, — je dejal svojemu služabniku, ko se je podal na pot. — Toda tu imam čudovito zmes balzama, ki so jo pripravili moji učenjaki, in ta ozdravi vsako bolečo rano Vlil sem jo v posodo in ponesem ga otroku, da ne bi mučila dolga bolezen ne njega ne njegovih. Popotoval je skozi države in po poti je povsod srečaval ljudi, ki jim je zloba ali bolezen zadala hude rane. Njegovo dobro srce ni moglo gledati trpljenja in v sleherno bolečo rano je kanil od čudovite mirine zmesi. Ko je prispel sem, mu je od dragocene mire ostalo samo i.a škatlico in kralj je obžaloval," da je ostalo razdelil med potjo. To je povest o treh kraljih.« In ko j; Marija tiho dokončala svoje besede, je otrok utonil v globoko spanje. Tedaj se je Elizabeta obrnila k Mariji in ji dejala: — Olej, zdaj se spomnim, da te nisem še nikoli vprašala, kaj je bilo z darili. Marija pa je pobožala obraz spečega otroka in odvrnila: — Zlato zapadnega kralja sem skrila v posteljo, da ga ne t>i opazili tuji ljudje in nas zaradi njega napadli, Toda naslednji dan je postal otrokov obraz kot ogenj telo mu je gorelo v vročici in tako grozno je zrl na naju, kot da bi naju ne poznal Podnevi in ponoči je te stokal, dokler darila nismo vzeli iz postelje in ga razdelili med siromake. Ka- Jagnje božje! Knez miru! Jezus mili, grešilo je ljudstvo. Pozabi Gospod! Oh, če moreš pozabi na kelih trpljenja, ki toči ga človek, ko valja se v grehih. Prizancsi Gospod! Grehov naših ne glej, na vero se cerkve ozri! Na vero bratov ob smrti udarcih — na vero bratov, ki so preganjani — na vero namestnika tvojega papeža na vero vseh malih nedolžnih otrok Prizanesi Gospod! Grehov naših ne g' ko danes za praznik ob jaslicah m+zlih slonimo. Miru neminljivega Knez, Jagnje božje, Jezušček mali! Usliši Gospod! Vročo nam pfošnjo usliši: daj nam miru v naše razbičanc duše, daj nam svoj mir! Mir v srcih in naših družinah, mir med stanovi in narodi, mir, mir, mir vsem, ki še upajo vate -miru neminljivega Knez, Jagnje božje, Jezušček mali! (Polda Tine.) dilo pa smo pred veliko nočjo poslali v Jeruzalem svetišču. — In balzam? — je vprašala Elizabeta. Marijo je prevzela žalost iu tiho je dejala: — Tega sem shranila. — Za koga ga hraniš? — Zanj. Z glavo je pokazala na spečega otroka in zamišljeno tiho dodala, kot bi le sebi razlagala misel, blodečo v dalji. — črni kralj je dejal, da balzam ozdravi vsako rano. Hranila sem ga v skrinji in ga nikomur nisem pokazala. Pa je nekoč pozno zvečer prišel k nam strgan, krvaveč človek. Razbojniki so ga napadli v hribih in z ramena mu je kapljala kri. Otrok tedaj še ni hodil. Sedel je na kupu ostruž-kov na prtu in se je sam s seboj igral. Ko je zagledal med vrati krvavečega človeka, je sam vstal in odkobacal v kot k skrinji. Od tam se je ozrl na krvavečega človeka in dejal: Boli 1 In dvignil je skrinjin pokrov, vzel iz nje škatlo in rekel: Dajte njemu! Nato pa je smeje se ves srečen stekel k tujcu in ga objel, kot bi nam bil drag znanec. Mi pa smo ga namazali in mu obvezali rane in tujec je naslednji dan že skoro docela ozdravljen odšel od nas. Tu je prenehala Marija, otrokova mati, in zamišljeno je zrla predse, ker ni pozabila v 3vojem srcu niti trenutka tistega večera. Nato se je spet obrnila k Elizabeti in tiho še dodala: — Tista pot od ostružkov do skrinje je bila njegova prva pot in tista beseda, da boli, je bila njegova prva beseda. In trpeči, krvaveči človek je bil prvi tujec, ki ga je objel in pobožal. In ko je Marija to razlagala v žalostni sreči svojega materinskega srca, se je speči otrok nasmehnil in zjasnil se mu je obraz kot tistemu, kdor ima sladke sanje. (Madžarsko: Jftnos Berčnyi.) Natančna ali precizna ura ta!« Kar venomer som moral pazili nan vendar me je prisilili, da sem bil jaz. ni spodar. prav za prav suženj vseh ur na s Nepričakovano sem bil dobil neki denar in sem si mislil, no, kaj bi si zda i kupil zanj?... Prekrasen občutek! A kai naj bi si človek kupil? Tedajci se je s stolpa oglasila ura. Mahoma mi ie šinilo v glavo, kaj da najbolj potrebuiein: uro! Seveda sem že imel eno, vendar sem io moral strogo voditi na verižici kot kakega psička, saj je zdaj vohljala krog kake sekunde in se ni utegnila ločiti od nje. zda i ie z ven molčečim jezikom odhitela naprej v bodočnost, tako da sem imel zadosti dela z opozarjanjem: »Fei. alo!« in pa »Stoj! Tn-ta-ta!« Kar venomer sqm moral pazili nanjo. In jen go-slolpih, javnih stebrih in zapeslniških ur — sai sem vsem tem več verjel kot njej in sem jo venomer naravnaval po n lih. Jo j. kako povsem ie pokvarila mol značaj: vsi kazalci so kazali name. povsod sem se čutil nadzorovanega in sem bil ves plašen. Sleherna ura mi je nekako ukazovala. Seveda tega nisem mogel več prenašati. To je bilo narobe. A kje naj bi si kupil novo uro? Svet prav po krivici ne zaupa urariem. Treba jim ie verjeti in zaupati in ure moraš kupiti na priporočilo. Tedajci me ie zbodel v oči lepak z napisom: »Ure Andinn — so pied vsemi urami nanrei!« Tega pač nisem mogel razumeli, da »so nanrei«. na še pred vsemi dnigimi. saj kako predniačenie ni nobeno priporočilo za uro. Brez dvoma se ie semkai prikradla kaka zamisel o »napredku« ali konjskih dirkali V duhu sem skušal besedilo lepaka predrugačiti. Kako bi bilo takole: »Ure Andinn — korakaio s časom vštric.« To bi ne bilo tako najiak: celo misel o napredku ie tu vsehovana. Pa me ni nihd tega. da ie vse natančno!« sem se ii upiral; »kar ie natančno, le lo ie nekaj! In — ali je sploh vredno biti natančen . . .« A kai ie to zaleglo! Pri niči ni nič zaleglo. Neumorno je mlcla prazen zrak in ie \/. tega narejaln zapoved. Kakor lesni črv je tiktakala v pokrovu moje rakve. A pri letn ie ponoči skrivši uganjala trapariie — sam sem to videl. Položil sem io bil na nočno omarico, v nekakšno plitvo, mahagonijevo skledico zakai odlične ure smeio samo Dokoncu iti. mimo tega pa ie bilo prekrasno videti snežnobelo srebro in modro iekln v zvezi 7 mahagonijevo barvo Ponoči pa sem se. nenadoma zbudil, prižgal sem luč — in sem io zasačil. Strašno' Videti ie bilo. da ie na-trkana »kot kanon«; ležala ie z elavo navzd >1 in postrani na niahagoniievem stolu in se je mogla oglašali le še 7 neokretnimi sekundami. Takšnale je bila. Toda zjutraj — »ko da bi ne bilo nič«. Tedai sem sklenil da se bom o n jej informiral Točno ob desetih sem vstopil v kavarno in sem dobil nudi »sina. ki ga ni bilo«. Pokazal sem mu svojo Zenevčanko. Vtaknil si ie povečalno sleklo v okrt in ie deial: »To ic moderna žepna procizijska ura. Prav izvrstna je — ima lepo. neomadeževano nloščo s kazalci in sč mehko navija.« — »Tri slo dinarčkov«, sem deial. — »Srečo sle imeli. Toda pazile, če lokale reč pade. nolem se zlom: vali. in ura je mahoma vredna samo polovico. Zadnjič — kai mislile, kai se ie nekemu mojemu kupcu primerilo? Ko ie zvečer obesil telovnik na stol, ie 7. žepom udaril ob stol — in ura se je ustavila! Pazite . . .« In zdaj moram zmeraj paziti nanjo, pa ne zalo. kot ie bilo to pri moji stari uri. ker ie šla slabo, ampak zato, ker dobro gre Ta ura mi vzame ves čas! Kvari moi rnačai' Poslal sem neznosen človek k' samo na vse prežim. C.e bi se ie le mogel iznebiti' Nemara bi in prodal"? Prav. zato na oglašam tole: »Prilika! Modema žepna nreciziiska ura! 300 dinarjev! Porabile ugodno priliko!« IRadeckv.l M C Ji "D I SLOVENEC Naš Francek Naš Francek in sosedova Cilka sta komaj začela dobro hoditi. Kakor pijančkom se jima B« nerodno opletajo noge in iščejo ravnotežja zdaj na tej, zdaj na oni strani. In majhna sta še, o tako majhna. Ce bi ju postavili v izložbo, bi gotovo mislili vsi, da sla srčkani igrački. Da le tako nemirna ne hi bila! Igrače v izložbah se držijo resno, se držijo modro; nobene besede ne zinejo niti z mezincem ne mignejo, nepremično strmijo predsč. Naš Francek in sosedova Cilka tega ne znata. Kakor mišji repek: smuk sem, smuk tja! Niti za trenutek 110 mirujeta. Bog se nas usmili, če bi ju postavili v izložbo I Strašen bi bil pogled na razdejanje, ki bi ga drobljanca neugnana napravila. Sv. Trije kralji Naš Francek in sosedova Cilka govorita svoj poseben jezik. Tega jezika razen njiju in mame ne razume nihče na svetu. Besedni zaklad tega .jezika obsega komaj deset zlogov in črk, a drobljanca se s tem skromnim znanjem pomenita vse. Ta njun prečudni jezik je bil že dalj časa središče mojega zanimanja. Tu pa lam sem že ujel kakšno besedico in si njen pomen vtisnil v spomin. Nikoli pa si nisem vzel toliko časa, da bi zamotano govorico preštudiral do dna. Zadnjič, na Miklavževo, ko je Cilka spet prišla našega Francka obiskat (stanujemo v isti hiši, v istem nadstropju: od našega stanovanja do stanovanja Cilkinih staršev je komaj dobrih pet pedi), pa sem imel redko čast, da sem drobljanca neopaženo poslušal dolge pol urice. Zdaj se pač smem potr^nti na prsi in se pobahati, da znam poleg slovenskega in treh drugih jezikov še en jezik več! Kako bi na novo odkriti jezik imenoval. ne vem. Mislim pa, da bi se mu še najbolj prilegalo ime: zmešnjava. Poslušajte, kako sta se drobljanca pomenkovala in kakšne so bile posledice tega pomenkal Potlej presodite sami, kakšen je njun jezik. Z zardelimi lici je Cilka pokazala Francku prelepo punčko, ki ji jo je bil prinesel Miklavž. Zagostolela je: »Lej, cis unco mam! Avs nesu, ves.« (Po naše bi se to reklo: Poglej, kako lepo punčko imam! Miklavž mi jo je prinesel, veš.) Francek si je ogledal punčko od nog do glave in strokovnjaško presodil: »Ja, les cis, les! Moj ac — cis, cis, cis!«_ (V prevodu: Nič ne rečem, res je lepa tvoja punčka; ampak duša draga, moj pajac je stokrat lepši!) Ponosno ji je pokazal pajaca v pisani obleki in z ogromnimi naočniki na dolgem nosu. Cilka si je pajacev obraz ogledala zelo natančno in prezirljivo zavihala nosek: »Ho. aj se! Moja unsa cis, oja unča Ida!« (To naj bi pomenilo: Ilo, ho, ho, kaj še! Moja punčka je lepa, tvoj pajac pa grd!) Vse je kazalo, da pajacev kljukasti nos Cilki ni bil prav nič všeč... Francek je bil užaljen. V dno duše užaljen. Našobil je ustnice in Cilko ogorčeno zavrnil: »Ti Ida, ves! Ni unča. ac je. Ac cis, ac moj!« (Po naše nekako takole: Ti si grda, da veš! To sploh ni nobena punčka, ampak pajac. Sram te bodi da še zdaj ne razlikuješ punčke od pajaca! Pajac je lep, pajac je moj.) In je ljubeče pogladil pajaca po razmršeni glavi... Cilka je miroljubna deklica. In dobro srce ima. Zakaj bi se prepirala, če ni treba? si je najbrž mislila. Vojna je huda reč. Vojne se ona s Franckotn že ne ho igrala! Ublažila je svojo sodbo na način, ki bi delal čast samemu modrijanu Salomonu: »Ac? Ni unča? Aaa! Unca cis, ac cis, ja!« (V jeziku odraslih bi se to slišalo nekako lakole: Pajac je? Ni punčka? Aha! To je pa nekaj čisto drugega. Potlej je pa moja punčka lepa in tvoj pajac tudi.) V znak sprave je tudi ona pajaca prijazno pobožala po razmršeni glavi. Francek je bil potolažen. Drobna gubica na njegovem čelu je izginila. Hvaležno je pogledal svojo malo, dobro prijateljico in ji važno pritrdil: »Ja. o je! Unca cis. ac cis — les!« (V prevodu: Da, tako je! Punčka je brhka, pajac je brhek, oba sta brhka, pa še prav zares!) Sedla sta na pručko. Cilka je nežno privila punčko na srce in jo nežno zazibala: »Aja, unca, aja!« Francek je takisto zaujčkal pajaca v naročju in mu sladko zapel: »Aja. ac, aja!« Glasova sta se združila v ubran dvospev: »Aja, aja, aja...« Premila uspavanka je skoraj pet minut nemilo trkala na duri mojih ušes. Zdajci je v kuhinji nekaj močno zaropotalo: bum, hum, buin! Cilka se je zdrznila in prisluhnila. Zaropotalo je znova, še močneje. Cilka je nagubančila čelo, pristavila kazalec k listom in karajoče šepnila: »Pst! Unca aja.« , Ropot v kuhinji pa se ni unesel. Stric dimnikar je ometal štedilnik... Francek leži v postelji, gleda skozi okno in premišljuje. Misli mu švigajo zdaj sem edaj tja, kakor snežinke Zdajci se odpro vrata in v sobo stopita dva dečka. Najprej vprašata po materi. Ko jima Francek pove, da je šla k sorodnikom v sosedno vas in da je sam doma, postaneta dečka prav domača. Francku rečeta, naj se obleče ki se z njima igra. Francku je dolgčas in kar rad uboga, kar mu predlagata dečka. Ko je Francek napravljen, se starejši deček spomni, da bi se šli igrat tri kralje, ki gredo v Betlehem. Francek je ves navdušen nad lepim načrtom, posebno še, ko dečka izvlečeta iz nahrbtnika tri obleke, eno za Miho, eno za Bolta-zarja, eno za Gašperja. Francek se ročno obleče in podjetna fantiča stopita v kuhinjo, iz katere pri-neseta saje. Ko se gledajo v zrcalu, vidijo, da so tako imenitno preoblečeni, da jih nihče ne bi mogel spoznati. Eden izmed dečkov privleče iz nahrbtnika še puščico za denar in veselo reče: »Fantje, kar v vas! Pojdimo od hiše do hiše, povsod bomo (iobili denar. Zvečer 6e bomo pa bogati vrnili domov!« Francek se obotavlja, toda le za trenutek. Mama najbrž ne bo vedela, da je odšel; na vso moč pa bo vesela, če ji bo prinesel nekaj denarja. Fanta priganjata, naj se brž odloči. 2e so tia cesti. Od hiše do hiše hodijo in pojo: »Smo srveti, trije kralji 6mo romarji, božji, smo Jezusu dar'vali potroštat' smo ga šli ...« Ljudje radi dajejo. Vaški otroci se podijo za tremi kralji. Ta ali oni povpraša, kje neki 6e mudi Francek, da ga ni med radovednrmi otročaji. Francek pa se 6meje v pest. Dobro se mu zdi, da ga nihče ne pozna. Ali bo mati zvečer gledala, ko ji bo dal denar! Še sanja se ji ne, kako našemarjen je njen Francek ... Ko pridejo na konec vasi, predlagata fanta, naj b; šli še v 6 ose dno .vas. Ker je ura šele poldne, Francek rad uboga. Komaj pa naredijo nekaj korakov iz vasi, zagleda Francek na cesti dva ciganska voza. Prestraši se in najraje bi zbežal. Toda le kaj bi rekli ljudje, če bi sam takole našemerjen tekel skozi vas? Iločeš — nočeš mora naprej. Njegova tovariša se ustavita pri vozu. Ciganka stopi iz voza in veli, naj stopijo na voz. Francek ves začuden ostrmi. Torej cigančka 6ta ta dva fantina, s katerimi se je družil! Moj Bog, kaj naj stori? Medtem stopi k Francku ciganka in ga porine v voz. Prijazno mu reče: »Ne boj se, fanti Toplega čaja ti bom dala, segrel se boš. Ko boste prehodili še sosedno vas, boš lahko šel domov!« Francek zajoka na glas. Šele zdaj razume, zakaj sta ga dečka izvabila. Tretjega kralja sta potrebovala in Francek jima je šel na limanice ... Ciganka je kmalu prinesla vročega čaja. Doma je Francek dobil drugačen čaj. V tem čaju je najbrž mnogo žganja, je ugibal. Ko pridejo v sosedno vas, je Francku nekam čudno. V glavi se mu vrti, nič ne more razločiti, kaj se godi okoli njega. Cigani ga porivajo sem in tja, smejijo 6e mu v obraz, njemu je pa hudo, da bt zajokal. Ko pridejo v prvo hišo, se Francek komaj še drži pokonci. Pred vrati druge hiše j»a se mu zavrti ves svet. Ko se prebudi, je črna noč. Nad seboj čuti rahel dih, da ga neka roka boža po čelu. Ves vztre-peta v bojazni, da je še vedno na ciganskem vozu, Takrat pa se žena nad njim zgane in reče: »Francek, ne boj se! Jaz sem. Nič nisem huda. Cigani so te zvabili, da bi jim beračil Da pa ne bi zahteval svojega deleža, so te upijanili. Zdaj je že vse dobro!« Francek vztrepeta ob misli, kaj je moral prestati. Stisne se k materi in prepričevalno reče: »Mati, Bog me je kaznoval, ker vas nisem ubogal in 06tal doma, kakor ste mi naročili.« Mati spet poboža svojega sinka, nato pa mu reče naj stopi k jaslicam in moli k Božjemu Detetu v zahvalo da ga niso odpeljali cigani. In Francek moli tako pobožno kakor še nikoli. Kitajska pripovedka Pred davnimi, davnimi stoletji je vladal na Kitajskem cesar Taicu, njegov prvi minister, ki mu je ves čas vladanja stal ob strani, je bil Koupao. Dežela in ljudstvo sta bila srečna in zadovoljna, kajti Koupao je bil vzor ministra: moder, pravičen in dober mož. Po smrti cesarja Taicuja je zasedel kitajski prestol njegov mladi sin. Tudi le-temu je ob ljubil Koupao, da mu bo zvesto služil v blagor domovine. Toda z mladim cesarjem so prišli na krmilo države novi možje, ki jim stari minister Koupao ni bil všeč. Tako dolgo so prigovarjali mlademu cesarju, da se je odločil Koupaa odpustili. »Prestar si že, dragi minister, da bi se naprej vodil usodo dežele,« mu je rekel. »Za tvojo vzorno zvestobo pa ti bom poklonil bogato nagrado. Izberi si kotiček v moji deželi, kjer se boš naselil in preživel svoje dni v miru! Skrbel bom, da se ti bo dobro godilo.« Koupao je padel pred cesarjem na kolena, se dotaknil s čelom tal in spregovoril: »Visoki vladar, ker nisem več sposoben in vreden, da bi ti še naprej zvesto služil, te prosim za zadnjo milost: ukaži. naj poiščejo v tvoji deželi kos zemlje, ki je še čisto neobdelan, ne-obljuden, reven in tako zapuščen,, da bi pomenilo bivanje na njem hudo kazen. Tam se bom naselil in preživel zadnje dni svojega življenja.« Cesarju ni kazalo drugega, kakor izpolniti željo starega ministra. Od|>oslal je sle po vsej širni Kitajski, da bi poiskali košček zemlje, kakršnega je opisal Koupao. Toda vsi sli so se vrnili na dvor, ne da bi mogli izpolniti cesarjevo povelje. Prepotovali in pregledali so vso ogromno kitajsko deželo, toda nikjer niso našli kraja, ki bi bil neobljuden in zapuščen. Zaman so iskali na severu in jugu, na vzhodu in zahodu: j>ovsod se je nudila njihovim očem pisana podoba cvetoče pokrajine. Povsod so rastli bohotni sadovnjaki, v nedogled so se širila bogata riževa polja; povsod so videli prijazne hišice in koče ter srečne in zadovoljne ljudi. Ko so povedali cesarju, da niso nič opravili, je cesar jx>klical predse Koupaa in mu sporočil, da v vsej veliki kitajski deželi ni mogoče najti koščka zemlje, na katerem bi on lahko užival svoj pokoj. Tedaj se je Koupao spet dotaknil s čelom tal in odgovoril cesarju: »Visoki sin nebes! Zvedel si od svojih slov, kakšna je tvoja dežela, za katere blaginjo sem skrbel. Zdaj prav rad sprejmem na znanje svoj odpust.« Te besede so napravile na mladega cesarja globok vtis. Spoznal je velike zasluge starega ministra za srečo dežeie in na tihem skesano priznal svojo napako. Takoj je popravil krivico, ki jo je bil storil Koupau; postavil ga je spet za svojega ministra ter zapodil od sebe može, ki so se hoteli znebiti zvestega starca. Slepim otrokom v Kočevju Za prelepe božične in novoletne pozdrave se vam iskreno zahvaljuje in vam želi mnogo srčnega zadovoljstva in mnogo uspehov pri učenju v letu 1941 Kotičkov striček. Slikarska naloga za spretne roke Tolikšnega knpa slikanic Kotičkov striček niti v sanjah ni pričakoval. Za debelo uro je imel dela dovolj, da je pregledal vse in odločil, katere slikanice bi izročil gospodu žrebu v nadaljnjo uradovanje. Nazadnje je tndi to kočljivo delo srečno končal. Gospod žreb se je globoko zamislil in začel uradovati. Njegova odločitev vsem kakopak ne bo všeč, a naj se oni, ki jim sreča to pot ni bila naklonjena, tolažijo z mislijo, da bodo prihodnjič nemara tudi oni prišteti med nagrajence! Za nagrado so bili izžrebani: 1. Jože Flis dijak II. razr. meščanske šole v Mariboru, Železničarska ulica 17. 2. Alojz Brolih, dijak I. razr. mešč. šole, Drulovka, p. Stražišče. 3. Ivan Potokar, Podlipoglav, p. Dobrnnje pri Ljubljani. 4. Kanci jan Kušar, dijak, Savi je št 60, pošta Jezica pri Ljubljani. 5. Hedvika Drolc, učenka III. razr. višje ljudske šole v Motniku. MLADA NJIVA ,m„i.....„„,i„i„i„,1,i„„i,„„ii.i.11.im.i.in.iii.ii.iiii.11.1,..IlIIhi..11.11,11,,.11,..,11.1.uiiiniinui.il. Novoletno voščilo Za novo leto vam želim miru, ljubezni, sreče, da sonca bi natrosil Bog vam v duše hrepeneče, da s svojo milostjo nebo bi srca napolnilo in tisoč svetlih, sladkih sanj bi v temo vam svetila Brezskrben smeh kot božja dlan naj boža vaša lička, in pesem zvonka spremlja vas na poti kakor ptička, Olga Kuretova, Belgrad. Nad tvojim grobom... (-f- Dr. Antonu Korošcu) Nad tvojim grobom, oče dragi, je duš nešteto se sklonilo: srce, ki je za narod Ml o — se pod udarci je zdrobilo... Sedaj smo sami. brez pastirja; iz dalje volk grozeče laja, nad našo zmedo in trpljenjem črn krokar kroži, divje raja. Ti svetlo pot si nam pokazal, zato pred mrakom mi ne bežimo! Za narod svoj, za domovino _ se kakor prej — mi vsi borimo. Olga Kuretova, Belgrad. Potoček Potoček po travniku teče, _ v grmovju prav tiho šumljS, svit sončni se v vodi leskeče, do mojega sveti srcS. Potoček, za zgled ti mi bodil Na pot dobrih naukov mi daj, življenja naj v tvoji se vodi učiti začnem že sedaj. Bleščeči so tvoji valovi, za delo so prvi mi zgled, obrušeni tvoji bregovi so dela neumornega sled. Božidar Žnidar, dijak, Ptuj. Pticam V dneh pomladnih že ob zori slišal sem, ko ptičkov zbori ljubko so žgolevali, radost razodevali. Oj, preljube drobne ptice, zveste moje ste družicel Nikdar zibil vas ne bom — priletite zdaj v moj dom: koj zarana, ko bom vstal, zrnja vam bom lačnim dal; ve pa boste mi vesele spet spomladi zažgolele. Radmirski. Cilka se je v skrbeh sklonila k speči punčki: križ božji, pa se vendar ni zbudila? Francka je igra »mama in otrok« kmalu začela dolgočasiti. Domislil se je nečesa novega. Veselo je planil pokonci in vzkliknil: »Ej, ac — vedka!« (Po naše: Hej, moj pajac pojde na medvedka!« Stekel je v kot in privlekel iz pisanega zaboja kosmatega medvedka. »Ju!« je zavriskala Cilka in odhitela za njim. Koj je pozabila, da punčka v njenem naročju še spi... Francek je jx>ložil pajaca na medvedka. Ves navdušen nad imenitnim domislekom, je zarajal jx> izbi: »Ac jaha! Ac jahal Ingasja, opopop!« (V prevodu: Pajac jaha! Pajac jaha! Ringaraja, hoj), hop, hop!) Cilki se je zdelo za malo, da bi jahal samo pajac. »O, moja unca ud, ves!« (V jeziku odraslih: O, tudi moja punčka zna, da veš!) je ponosno za-čebljala in ročno hotela posaditi punčko zraven pajaca. Pa je morala biti njena punčka hudrt nerodna punčka. Ni in ni se mogla obdržati na medvedko-vem hrbtu. Najmanj petkrat bi bila strmoglavila z njega, če ji ne bi Cilkine roke še pravi čas nudile varne opore. »Ho, ho, ho!« se je škodoželjno zasmejal Francek in zaploskal. »Moj ac jaha, oja unca ne!« (Po naše: Ho. ho, ho. kaj se boš trudila, revica uboga, ko pa je vse zastonj! Saj vemo, kako je: moj pajac zna jahati, tvoja punčka pa nek) To je bilo prehudo ponižanje za Cilko. Da bi znal Franekov pajac več, kakor zna njena punčka? Tisto pa nel Ce ne zna jahati, pa zna drugih reči sto tisočkrat več. (Koliko ie sto tisoč, Cilka seveda še ne ve; prepričana pa je, da je to največje število, ki ga pozna svet in da je milijon spričo tega števila — maienkosi.) Vteknila je palec v usta in začela tuhtati, kako bi dokazala, da tudi njena punčka kaj zmore in zna. A Francek jo je že prehitel z novim domislekom. Zgrabil je pajaca, vrgel ga je v zrak — liopla! in ga spet spretno ujel. Ponosen na to novo pajacevo znanje, je nekako zviška jx>gledal Cilko, kakor bi hotel reči: Pa še vidve kaj takega napravita, če znata! Cilka pa se ni dala kar tak6 ugnati. Trdno je bila prejničana, da je takšna umetnost za njeno punčko — igrača. Preveč sramotilo bi bilo, če tudi to pot ne bi prekosila neumnega pajaca. Z vso silo je vrgla punčko v zrak. V višinskem skoku je res prekosila pajaca, tisto res, ampak ... Bums! Resk! je reklo — in Cilkina punčka, Cilkina lepa punčka je obležala z razbito glavo na tleh. Ce bi bila strela udarila v izbo, se drobljanca ne bi mogla bolj ustrašiti. Cilki je zastala sapa. Nekaj časa je z odprtimi tisti in očmi strmela v punčko. Potem se je sklonila nad njo in jo začela z drobnimi prstki narahlo, narahlo otipavati po razbiti glavi, kakor da ne more verjeti strašne resnice. Ko se je prepričala' dodobra, da je njena punčka res mrtva, je zajokala, tako strašno in obupno zajokala, kakor zajoka samo mati, kadar ji umre otrok. Francku. pa je v strahu zdrknil pajac iz rok in padel kakor nalašč k mrtvi punčki. Nepremično je obležal tam, s kljukastim nosom tesno pri-žet k njej, kakor da bi jo iskreno objokoval. A nesreče še ni bilo dovolj. Dogodki so se kakor v kinu začeli na hitrco vrstiti drug za drugim. Na presunljivi jo1' uboge Cilke je pritekla v sobo njena mati. Za njo je radovedno pokukal in smuknil v izbo kuža Muki. Z bistrimi očmi je bliskovito premotril položaj in se na mah odločil. NcvšoČno jc za renčal, skočil k pajacu, po- grabil ga je z zobmi, ga nekajkrat neusmiljeno stresel, potlej pa hitro odracal z njim skozi duri. Francek je planil za njim. V veži se je zaletel v sajastega strica dimnikarja. Zatulil je, kakor da ga je sam parkelj zgrabil za vrat. Pri tem se je prekucnil, poljubil z nosom kamenita tla in bridka kri se je ulila iz njega... Konec. Mala bahača sta bila ob svoji najljubši igrači. To je bila huda kazen, ker jima je povrh še šiba žvižgala žalostno pesem. Jaz pa sem bil oh velikanski užitek, ki sta mi ga drobljanca pripravila s svojim prelepim jezikom — zmešnjavo. Le dve borni besedi sta mi še navrgla za slovo, dve besedi, ki prav za prav nista bili več besedi, ampak nekakšna dvoglasna. srce trgajoča popevka. Francek se je na vsa usta dri: »Uuu!« Cilka pa je milo tulila zraven: »Veeek Kaj ta »uuu« in ta »veee« v prevodu pomenita, gotovo veste sami, zato mi tega pač ni treba več v oklepajih razlagati. Še ne more vedeti... Katehet razlaga učencem stvarjenje sveta, Na koncu vpraša nekega dečka: »Jožek, povej mi, kdo je ustvaril onole goro, ki jo vidimo skozi šolsko okno?« Jožek vstane in v zadregi molči. Pa se namesto njega odreže učenec zraven njega: »Gospod katehet. Jožek lega še ne more vedeti, ker je šele prejšnji teden prišel k nam!« sti«. Učitelj: »Povej mi prihodnji čas glagola kra-Učenec: »Iti v zapor.« Oblačila za dojenčka; narejena so u stare pletene jopico »Ka| je ime?« se vprašuje veliki angleški pisatelj Shakespeare v neki svoji drami. Potem pa sam odgovarja, kaj more človeku pomeniti katerokoli ime v posameznem primeru. »Ime je tvoje moj sovražnik«... odnosno: »Ime je tvoje moj prijatelj ...« Hoče namreč reči, da prvo čustvo, ki se utegne človeku vzbuditi ob kakšnem imenu, je nekako sovražno ali pa prijateljsko razpoloženje do tistega, ki nosi to ali ono ime. Dobro je razložil slavni mož, kaj je ime. Človeštvu je znanih mnogo velikih imen. Vsako stoletje je svetu oznanilo katero imenitno ime. Tako so zaslovela in še slove imena velikih vladarjev, papežev in cesarjev, svetnikov, znanstvenikov, umetnikov, voditeljev, vzgojiteljev, iznajditeljev iz vseh poklicev in stanov. Vsaktero teh imen pomeni razmah in napredek človeškega duha. Ali pa je bil ta napredek vselej tudi v blagor človeštvu? Marsikomu izmed slavnih mož, bi mogel človek odkrito reči: »Tvoje ime je moj sovražnik«, mnogo-komu pa: »Tvoje ime je moj prijatelj!« So pa tudi imena velikih oseb, ki vzbujajo nekomu prijetno, nekomu pa neprijetno misei, kakršno že je mišljenje ljudi. Danes pa so prišli ljudje tako daleč, da smatrajo skoraj sleherno ime, ki se večkrat ponavlja, kot nezmotljivo avtoriteto. Da! Tako daleč so že prišli, da smatrajo zanikanje take avtoritete kot nekako duševno zaostalost. Kako različno se je izrodil človeški duh. Vendar pa je človek tako ustvarjen, da hoče svoje najvišje misli svoja najsvetejša čustva posvetiti le enemu imenu, le enemu predmetu. Njegov patriotizem hoče le eno domovino, njegovo srce le eno ljubezen, njegova vera le enega Boga, njegovo življenje le enega odrešenika. Bog je ustregel tej zahtevi človeške duše. Je dano človeštvu eno ime, ki se mu klanjajo kolena vseh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Ime, ki ga nista dala meso in zemlja, marveč Bog sam. Ime, ki mora z ljubeznijo in spoštovanjem napolniti sleherno srce, če hoče sebi dobro. In to je: Ime Jezusovo. »Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano, da bi se mi mogli v njem zveličati.« Misli ob zori (Besede ob novem letu 1941.) Preprosta obleka za vsak dan Pametna kuha besed o presni hrani Clode na ta nedavni sestavek na naši strani dodajamo: Najbolj tečna je pšenica in ovseni kosmiči. Ovseni kosmiči vsebujejo .vse sestavine, ki so potrebne /.a okrepitev mišic. Dalje so važni orehi, vendar je nevarno, če jih zaužijemo preveč, jiosebno pa naj se jih varujejo ljudje, ki imajo večkrat vnetje v grlu in. sluznicah, — Vse solate naj si zabelimo s cjtronoviin soikom namesto s kisom — Soliti pn ne smemo rastlinskih živil prav nič. Kuhinjska sol je sirup! — Neki -vicrirsKi zdravnik dokazuje, da donimo soli dovolj iz rastlin samih, kolikor jo pot remi jemo za ?voje telo: Kuhinjska sol jako škodljivo obremenjuje ledvico, ker mora iti skozi nje in skoji kožo ven, kar vzame mnogo |w>'rebnih telesnih moči. L dijeto brez soli pn se da nasprotno ozdraviti mnogo "olezai, tako na primer različne lišaje. Ce kuhi dodajamo čebule česna, peteršilja in jvoaobno, nam ie začimbe nadomestijo sol za okus Vso rastlinsko hrano zabelimo s smetano, z oljem in s dtronovim sokom, laka prehrana on rani človeka svežeea in mirnega. Posebno živci se okrepijo, da iilso razdružl jivi. Madeže od znoja na obleki odpraviš, če jih obdrgneš z jesihon ali gorilnim špiritom. Saje «o dobro čistilno sredstvo za vse kovine (zlato, srebro), posebno pa še za nikelj Bršljinovo listje je jako dobro, a še malo znano rredstvo za snaženje občutljivih hlapov. Listje prekuhaš in v tej vodi opereš tisto blago. Nato aobro izplakneš s čisto vodo. Olupljenn jabolka ne postanejo rjava, če daš jabolka v čisto vodo, vanjo pa kaneš nekaj kapljic citrono-vega ^soka ali citronove kisline. Ohrovlova juha (za 4 osebe) Imaš glavo ohrovta, 3 dkg masti. 4 dkg moke, 40 dkg krompirja 1 čebulo, peteršilj, sol, 1 klobaso Iz masti in moke narediš piežganje, do-lijes vode. dodaš ohrovt, ki je na rezance razrezan, nato olupljen, razrezan krompir. Na koncu dodaš še narezano klobaso. Rdeča pesa drugače Ni treba, da bi rdečo peso jedli zmeraj le kot solato Kano bi bilo na tale n«čin, Kdeče pese opereš. daš kuhati, nato jih olupiš in razrežeš na prav fine listke. V posodo daš malo masti (ali presnega masla, olja), nato čebulo, sesekljanega peteršilja in nato peso, kar se malo duSi Nato po-liješ skodelico mleka in naj četrt ure vre Slednjič osoliš in doda* paprike. To je izvrstno za k raznovrstnim jedem iz krompirja. Čc sn vndoni madeži v volni drži tisti del nad sojiaro i-i polikaj nato volneno blago med dvema vlažnima prtičkoma Danilo se je. Stal sem na skrajnem robu strmega hriba, čigar pobočje je navpično padalo v dolino..Spodaj se je razprostirala velika ravan, po kateri se je vila reka kakor razmo-tan srebrn trak. V daljavi je molel proti nebu svojo belo glavo mogočni vrh snežnika. Bil je videti, kakor trdnjava. V jutranji zarji je rdečkasto odseval. Na levo so se dvigali iz jutranjega mraka temni skladi, podolgovatega gorovja; podobni so bili velikanski predpotopni živali, ki jo je voda naplavila na suho. Veter se je bil polegel, kakor da se boji motiti sveti mir, ki me je obdajal. Tedaj sem zagledal na obzorju dve majhni točki, ki sta se večali, čim bolj sta se mi približevali. Bilo je dvoje ptic, ki sta z enakomernim zamahom velikih, belih peruti rezali zrak: dvoje samotnih src je utripalo na sinjini neba. Ko sem razmišljal o mogočnem gorovju, o neskončnih daljah, o čudoviti tišini, ki mc je obdajala, sem globoko občutil, kako neznaten in samoten je človek v primeri z vesoljstvom. V globoki hvaležnosti sem se spomnil Stvarnika, ki je ustvaril ljubezen in dal človeku družico, ki mu je v pomoč in tolažbo v tem trdem življenju. Toda žena ni vedno takšna, kakršna bi morala biti, saj tudi moški ni. Vendar, kaj je temu vzrok, sem se vprašal. V mislih sem preletel zgodovino. V poganski dobi je bila žena sužnja možu. Sužnost pa je pokvarila ženo. Poganski človek je ženo zaničeval. Seneka je rekel, da je žena žival brez sramu. Grki so videli v ženi le telesno lepoto, in so ustvarili Ispazije in Frine; Rimljan, ki je bil bolj stvaren, je cenil ženo, ker mu je rodila otroke. Katoliška cerkev pa je dala zakonu ljubezen, zvestobo in nerazdružljivost do smrti. Zakonska ljubezen je neločljiva, zato je sveta in čista. Ljubezen izven zakona ne more biti čista, je le zabava. Krepost in čistost je najvišja odlika žene. Brez teh čednosti je žena res bitje bi-ez duše. Zeni ni treba razkošja, da bi ugajala možu. V krepostni ženi vidi mož njeno neumrjočo dušo. Zakon ni posvelna pogodba. Zukon je zatišje dveh zvestih src; in le tak je mogel biti po-vzdlgnjen v zakrament. Ljubezen izven zakona je za ženo le poni žanje in surova poltenost. Sleherni sporazum je hinavščina in prevara v tej zadevi. Le kdor v zvesti l jubezni pozabi nase in sfc žrtvuje za svojega druga, bo deležen neskaljene zakonske sreče. O vsem tem sem razmišljal ob svitu jutranje zarje. In ko je vzhajajoče sonce razlivalo svojo bleščečo se luč čez prostrano pokrajino, se mi je zdelo, da se obeta človeštvu lepša doba ... O pametnih in varčnih ureditvah v industriji in obrti je dosti slišati in brati kakor tudi o tem. da se je taka ureditev izvrstno obnesla. Pričujoče besede pa naj povedo, da je moči tudi kuhati pametno in varčno ali racionalno, tako da zmore gospodinja vse delo suma brez gospodarske pomočnice. Koliko kretenj in stopinj napravi gospodinja po nejK)trebnem in se potem upravičeno pritožuje, kako da jo noge bolijo in <.a je vsa zgarana. A pametna ureditev se utegne začeli že z zajtrkom. Kako le|X) je zjutraj, če more gos|H)dinja, namesto da šele melje kavo, oz. žitno kavo, in ila č<:ka na to, da se skuha, že kar od prejšnjega večera pripravljeno črno knui za belo kavo militi v skodelice! 1'ri kuln kosila se to nadaljuje- Predvsem ve naj s kosilom vred knlia tudi že krompir za večerjo in celo za drug dan. Krompir se hitreje in lepše opraži, če imamo krompir od prej. in je tudi bolj okusen. 1'uoi riž in testenine kot dodatki zu večerjo, je moči skuhati že opoldne ali pa že prej. Ili/ se da zmeraj lepo pogreti in je tudi bolj zrnat in testenine so s pogreva-njem bolj suhe Kosilo samo je manj zamudno, če imamo, na primer prežganje v večji količini ( pol kg) v zaloffi, in če so drobtine in žemljeve kocke (za cmoke) zmeraj pripravljene in če so rezanci in testo za ribano kašo že od jirej pri rokah Kadar delaš cmoke za h kosilu, pa jih napravi malo več. Zvečer ali drug dan jih opražiš, dodaš jajce ali solato, pa imaš tečno in okusno večerjo Kolikega pomena je ta čas, ki si ga na la način jiriliraiiiš. Po jedi se gospodinja koj spravi na pomivanje. Vendar to ni nujno potrebno Že med kuho je moči skoraj vse sproti in brž pomiti Kar je bolj mastnega, spraviš v posodo in vse izlahka pomiješ drugi dan, ko kuhaš kosilo. Koliko časa prihraniš, ko po kosilu ne pomivaš, ta čas uporabiš zu (»očitek ali pa za sprehod Opravljaj dela kolikor mogoče sede. in usedi se vsakih pet minut, da si moči ohraniš-Mnogo časa si prihraniš, če imaš peči zmeraj osnažene in pripravljen papir in polenčka, da moreš kar koj zanetiti, če bi bilo treba. Če potem nanese da mora« zakuriti v kopalnici ali v kaki drugi sobi. ti je treba le vžigalico pritakniti, pa je peč že zakurjena Seveda imej v stanovanju tudi zmeraj zanosti premoga, da ti ne bo treba za vsak nič hoditi v klet ponj Na ta način zmore gospodinja sama vse dela, pa čeprav ima tudi še kako službo zraven. Bališ mladih Japonk pred 50 teti Kdor dandanes vidi slike mladih Japonk, ki se ukvarjajo s športom, delaio v tvornicab in pisarnah, se učiio jezikov in hodijo na univerzo in ki so že zavrgle slamnate sandale in kimono, ne bo mogel verjeti, kako so japonske ženske živele še nedavno, šele pred petdesetimi leti. Sleherna malenkost je bila predpisana, osebno mnenje se ui niti za pičico upoštevulo. In tudi zu nevestino balo so bili točni predpisi, ki se je morala sleherna ženska ravnali po njih. Nevesta je morala imeti: belo nevestino haljo, ki so ji bili rokuvi in ovratnik vezeni z zlatom: štiri obleke v predpisanih barvah in sicer rdečo, rumeno, črno in belo m še nekaj drugih, natančno odrejenih oblek. Dalje toliko in loliko životkov. rokavic, jopic in zimski plašč s krzneno podlogo. Imeti je morala ogrinjalo za na cesto in posebno ogrinjalo za spremljevalko (gospodinjsko pomočnico). Neobhodno potrebni so bili tudi predmeti za toaleto, tako nckij trakov za v lase, lepo ogledalo, lasnice za navijanje las in razne dišave za v vodo za umivanje. V posebni torbici so bile lepe, velike lasnice, v posebni skrinjici pa domača lekarna, dalje spet zase skrinjica za pisma. Dekle iz boljše družine je morala znali pisati in brati. Imeli je morala potrebno posodje. pa tudi bambusove količke za sušenje perila in še pručieo, da se je mogla mlada žena usesti, kadar je bila litru jenu. To vse je slišati, ko da so bili mlade Ja-ponke preveč v mejah in brez sleherne prostosti. Vendar, če bi dandanašnje Japonke vprašali, ali jim je zdaj bolje, kadar se poročijo in nimajo kaj vzeti v roke, bi nemara odgovorite, da je bilo le bolje, ko so imele prejšnje Japonke vse predpisano in so lahko začele voditi svoje gospod inist,-o. Saj je bridka resnica, da od same ljubezni dva zakonca le še ne moreta živeti. Mnogo manj socialne bede bi bilo, če bi se pri sklepanju zakona pazilo tudi na to. s čim da se bo nova družina mogla preživljali. Hej, drsališče jo spet pripravljeno, da sprej-mo st^ro in mlado »n tudi tebe in ti na svojem hrbtu pripravi lepe, blesteče se urel Nič ne oklevaj! Par drsalk te čuka v omarici, vzemi jih čez roke in — hajdil Komaj smo napravili prvi korak in zalet po svetlem zrcalu, že čutimo, kako nam rastejo peruti. ki te hočejo kar odnesli z zemlje. Le nikar se ne boj in zaupaj svojim telesnim močeni, svojemu naravnemu občutenju za ravnotežje! Nikar se krčevito ne drži skupaj, če začutiš, kako se hoče sprostiti ves tvoj jaz in odvreči vso pozem-sko tezo* Nič ne opozarjaj svojih nog, češ, »počasi. počasi« — kadar brzijo po gladkem ledu. Saj je pri drsanju najlepše to. da se moremo obračati in tekati, vrteti, skakati in to hitreje in višje kot sploh sirer « vsakdaniem živMenju Slehef-ni človek pa kdaj in kdaj začuti potrebo, da bi poskočil in se iznebil svoje lastile teže, notranjo in zunanje .Čim si daš drsalke na noge. si že bliže svetlim oblakom kot pa črni zemlji. In vprav zato, ker vsebuje drsanje toliko osvobojenja in sproščenja, je dr-nnje še pra« posebej šport za ženske. Pa se tudi izplača, da se naučiš drsanja! Ko se vadiš, šele spoznaš, kako je človeško telo gibčno, prošno in koliko ljubkih kretenj zna na- Moderna smučarka praviti la zunanja posoda duše, saj je telo večidel kot nerazorana zemlja. Nič ne vemo, da tiči že po naravi mnogo ritma in sproščenosti v telesu. Zato se pa predobro zavedamo, kako vpliva telo na dušo. a duša na telo. S tem, da se ti pri drsanju ražgiblie telo. se ti razvedri tudi duša ln kaj morer želeti več od proste urice, ko da te jio notranje in zunanje poživi in osveži? Čim smo na sebi občutili vse te odlične lastnosti drsanja, jiotem naj nas nikar ne brigajo drsalske modne novosti! Ženska ho v navadni športni oblt-ki prav tako po žensko gibčna in ljubka, kakor bi bila v predpisanem »dresu«. Seveda nam drsališče ne sme postati zatočišče za beg pred našimi dolžnostmi! A kadar utegneš, pojdi se drsat! Mogoče imaš mrzlo ali slabo zakurjeno sobo in te tado zebe v noge — tedaj se drsaj in se ogreješ. Zlasti pisarniška in učilniška pljuča so potrebna svežega zraka. In tega ne pozabi, da more ta lepi šport iti s teboj prav v starostno dobo in da bo nemara takrat drsanje še edini šport, ki si ga moreš privoščiti. Torej — na drsališče! Obutev Ženske, ki morajo veliko stali ali hoditi, naj posebno pazijo na pametno obutev. Čevlji, ki ti niso prav, te bolj spravljajo v slabo voljo, kot si misliš. Čevlji naj bodo tako dolgi in široki, da prsti niso stisnjeni v njih, ampak da so položno drug zraven drugega Ko si kupuješ čevlje, si ne pomeri le enega čevlja, ampak oba m malo hodi v njih po trgovini Več žensk pravi, da laže hodijo v čevljih z visokimi petami. Vendar niso čevlji s prav visokimi petami priporočljivi, saj so večkrat prav oni vzrok, da je telesna drža napačna in to škoduje zdravju. Pele naj bodo srednje: ne prenizke in ne previsoke. KUHA M. K. T.i Venomer vas boli glava. V obraz ste rudeči. V glavi čutite hud pritisk krvi. Bojite se, da Vas ne zadene kap. Stari ste 45 let. Res moremo v teh letih misliti pri teh znakih na to nevarnost Možno je pa tudi, da so to znaki mene. Ne smemo pa pozabiti tudi bolezni ledvic. Živite kolikor mogoče mirno, brez vseh duševnih in telesnih naporov V jedi in pijači bodite zmerni Važno je tudi da skrbita za redno iztrebljanje. Dajte si izmeriti krvni pritiski Če je potrebno, si dajte puščati kri. M. S. B.: Snov, ki jo opažate v vodi, so različne soli. Če voda dalj časa stoji, se sesedejo na dnu. Za bolečine, ki jih imate v križu in kolku ne morem točno povedati ali so revmatičnega izvora ali ne. Možnosti so še druge Morda rodila niso v redu. Močne krvavitve v kosih govorijo preje zato. Iščite v tej smeri. N. A. G.i 19 let staro hčerko imate, ki je po poklicu uradnica. Že par let ima zaradi napačnega sedenja skrivljeno hrbtenico. Zdravi se po navodilih zdravnika Ne opazite pa nobenega uspeha Včasih jo boli srce ki ji močno utriplje. Nič niste napisali, kako se zdravi. Zato vam ne morem povedati zakaj ni uspeha Tudi ne morem trditi ali je vzrok nevšečnosti res sedenje ali ne. Pri otrocih v šolski dobi, zlasti pri deklicah, opažamo to bolezen Skušnje pa nas učijo, da ni iskati vzroka samo v napačnem sedenju. Opažamo namreč, da se pojavi nakaz zlasti pri takih, ki imajo že prirojene neskladnosti oziroma nesorazmernosti v hrbtenici oziroma mišičju ob hrbtenici. Zdravljenje pripada strokovnjakom-ortopedom Težave, ki jih ji povzroča srce — so v zvezi z nakazo I, G. F.: Z enim očesom škilile na znoter. Stari ste 22 let Vprašujete, če morete nakazo odpraviti z očali. Svetujem, da se obrnete na strokovnjaka za oči. Dognati je potrebno, od kod škilavost. Vzrokov je več. Na splošno vam povem to, da pride pri odraslih v prvi vrsti operacija v poštev Očala zapišejo navadno po operaciji, če je potrebno, in sicer zaradi tega, da boljšemu očesu olajšajo delo. A. T. P. p. K.; 4 mesece starega otroka imate Zdrav in krepak deček je. Igrače ki mu jih dajete, nosi neprestano v usta Bojite se, da se otrok ne bi zastrupil ali pa okužit z igračami, ki so pobarvane. Kakšne igrače bi mu dajali? Ko je otrok 3—4 mesece star, mu dajemo igrače, da se more naučiti uporabljati roke Ni važno, kakšna naj bo oblika igrače Važno je to, da so take, da se otrok ne rani z njimi Najbolj prikladne so krogle in gladki obroči. Snov pa, iz katere so igrače, mora biti taka, da igrače lahko umijemo Saj je znano, da otrok nosi vse v usta, kar mu pride v roke Zaradi tega igrače iz blaga niso prikladne. H. P. J. v.: 2 letna hčerka vam dela skrbi in težave. Teka nima, pišete Je pa dobro rejena, živahna — rdečelična. Po tem, kar ste napisali, sklepam, da 10 vaše tožbe odveč, nepotrebne Otrok je dobro rejen in j i dovolj. Vi le prav ne veste, koliko hrane potrebuje. Najbrže gledate druge otroke, ki več pojejo, kakor vaša punčka, pa mislite, da nima teka. V zmoti ste, če mislite, da potrebujejo vsi otroci enako množino hrane Prav zaradi tega tudi tek ni pri vseh enak To se vam bo sicer čudno zdelo. Dolgoletne skušnje pa to vedno znova potrjujejo. Poudarjam tole: Nikoli ne priganjajte otroka s silo k jedi. Otrok bo že sam toliko pojedel, da bo sit, nikoli več A A. S.: 30 let ste stari, mizar. Že leta vam dela želodec težave V žlički vas boli, vzdiguje se vam. Zgaga ves peče. Vse to opažate zlasti, če ga malo več zvrnete, kakor pa je potrebno. Sicer pa se počutite prav dobro Rejeni ste. Tek imate in to tudi takrat, kadar vas boli v želodcu. Po mesece in mesece pa nimate nobenih težav. Kadar se pojavijo bolečine, niso hude. Kar lahko jih prenašate. Zdravili se niste. Ker je pa vaš sorodnik je umrl za rakom v želodcu, vas skrbi, če imate tudi vi raka v želodcu. Mislim, da ste lahko brez skrbi trenutno. Nobenih znakov ni za raka. Sklepam, da imate vnetje želodčne sluznice, ki vam dela preglavice. Vzroki so številni in različni Pri vas mislim, mi je iskati vzroka v pijači Te se ogibljite — če že ne popolnoma, pa vsaj do tiste mere mere, za katero veste, da vam ne škoduje. O. P. Št J. m. D.: 26 let ste stari. Že od otroških let trpite na zapeki. Redko se iztrebljate s.a-mi. Navadno si morate pomagati z različnimi pripomočki Pred 2 leti ste bili operirani. Slepič se Vam je bil vnel. Par mesecev po operaciji ste se počutili prav dobro. Imeli ste tek, iztrebljali ste se redno Potem pa so se začele težave. Na desni strani spodaj v trebuhu vas stalno boli. Večkrat vam je slabo in vzdiguje se vam Zapečeni ste neprestano. Če mirujete, so bolečine manjše. Teka nimate, pa shujšali ste za par kilogramov. Po znakih, ki jih opisujete, sklepam, da imate vnetje slepega črevesa. Navadno dolžimo v takih primerih zarastline, ki nastanejo lahko po operaciji slepiča. Upravičeno pa jih krivimo le takrat, kadar ovirajo in zapirajo prehod v črevesju. Zarastline nastanejo lahko brez operacije slepiča in to zaradi vnetja slepega črevesa. Vnetje slepega črevesa nastane v pretežni večini primerov iz vsebine črevesja. Zaradi zapeke se razkraja vsebina črevesja in draži črevo. V prvi vrsti morate poskrbeti za redno iztrebljanje. To boste dosegli z odgovarjajočo prehrano. Iz jedilnega lista pa morate črtati sočivje in surovo hrano. Lahko jeste olupljeno sadje in kom-pot. Stročnice uživate lahko le v kašasti obliki. Uživajte čim več mleka. Ž. S. M. v: Odgovora niste razumeli. Odgovoril sem točno na vprašanje. Vidim pa, da vam ni jasno. Zakaj, ne vem. Pometalka železniških vozov. P. S.: Ker še niste nad 30 let stari, vas lahko sprejmejo za po-motalko železniških vozov. Za sprejem v tako službo se je treba obrniti na šefa postaje v Ljubljani, ali v Mariboru, ali pa na, železniško direkcijo. Preden vložite prošnjo, vprašajte na navedenih mestih, če je kakšno tako mesto prosto, da ne bi zaman imeli stroškov s prošnjo. Nakaznice za petrolej. P. D. Pritožujete se, ker vam občina ne izda nakaznice za petrolej, češ, da imate v hiši električno razsvetljavo, ko se vendar ve, da elektrika večkrat odpove in je vedno potrebno imeti pripravljeno petro-lejsko svetilko. Radi bi zeveoeli, ali občina pravilno postopa. — Občine so prejele navodila da sestavijo sezname prebivalstva, ki v gospodinjstvu ne uporablja električne razsvetljave. Samo tisti, ki jih vpiše občina v ta seznam, bodo prejeli nakaznice za petrolej. Taka navodila so dala občinam okrajna načelstva in se občine seveda morajo po njih ravnati. Mnenja pa smo, da so ta navodila nekoliko preozka. ker je mnogo krajev, kjer so stanovanja razsvetljena z električno razsvetljavo, ne pa tudi gsopodarska poslopja. Ker se posebno v zimskem času mnogo dela opravljajo v gospodarstvu tudi zvečer, in v zgodnjih jutranjih urah, bi bilo gotovo umestno, na občine tudi take gospodarje pišejo v seznam za petrolejske nakaznice, ki imajo v stanovanju električno razsvetljavo, ne pa tudi v go«f>odarskih poslopjih (hlevih itd.) odtiosno, da okrajna načelstva dajo navodila v tem smislu. Vprašanje podpore po sinu, ki je na orožnih vajah. T. G. Imate malo kmetijo in štiri sinove. Starejši sin je bil na orožnih vajah in vprašate, ali imate pravico do kakšne podpore in kam se je obrniti. — O vprašanju, ali vam pripada podporo, ali ne. more odločiti na vašo prošnjo odbor za podpore, ki posluje pri okrajnem sonišču Taka podpora se podeli rodbinam ali osebam, ki so zaradi vpoklica hranilca v vojaško službo ostale brez nujnih sredstev za življenje. Ker imate kmetijo in poleg vpoklicanega še tri sinove, bo težko verjeti, da vas je starejši sin preživljal in da ste zaradi njegovih štiritedenskih orožnih vaj ostali brez nujnih sredstev za preživljanje. Podčastniška letalska šola. š. M. B. Letalsko podčastniško šolo imamo v Novem Sadu. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 18 let. Za leto 194-1. bodo torej prišli v poštev samo oni. ki so rojeni v letu 1923 ali 24. Poleg 1 judskošolske izobrazbe, je potrebno. da se je prosilec izučil tudi obrti, kakor ključavničarske, mehaničarske, elektro-monterske, mizarske ito. »Tajni policist«. H. D. Radi bi postali privatni tajni policist in vprašate, kako bi to dosegli. _ Privatne detektivske pisarne spadajo men' obrti, za katere je potrebna dovolitev občega upravnega oblastva. Taka dovolitev se izda le zanesljivi osebi in to glede na obče koristi in po dejanski potrebi kraja, kjer naj se izvršuje. Tudi se zahteva položitev varščine. Ce resno mislite na tak poklic, se glede ostalih vprašanj obrnite n aokrajno načelstvo. ga je sprejel, morate sodno zahtevati povračilo za izgubljene ključe in razbite šipe najdalje v enem letu preselitve. Zahtevek na neplačani najemnini pa zastara v 3 lotiIf. Račun za rolete. L. 1031. Pregledavali ste stare račune in ste našli saldiran račun iz leta 1931. za pet rolet za skupni znesek 720 din. dasi imate v stanovanju le tri rolete in ste mnenja, da sta dve roleti preveč plačani in hočete sedaj zahtevati preveč plačani znesek 288 din od trgovca nazaj. — Verjetno ste 1. 19331 plačali to, kar ste res prejeli. Če ste pa res pomotoma plačali več kakor ste bili dolžni, smete ta pomotoma plačani znesek, ki ga ima nasprotnik brez pravnega naslova v rokah, tekom 30 let še vedno zahtevati nazaj. Dvomimo, da bi se vam posrečil dokaz, da ste pred 10 leti plačali več rolet, kakor ste jih res prejeli. Nezakonski otrok. G. M. D. Za nezakonskega otroka mora skrbeti nezakonski oče; če ta ne more, preide ta dolžnost na nezakonsko mater in po njej na njene starše. Starše nezakonskega očeta se tedaj ne more prisiliti, da bi skrbeli za otroka njenega sina. Če je nez. oče umrl, preide oskrbovanje kakor drug dolg na očetove dediče. Če pa nez. oče od svojih staršev Se nič ni prejel dote, niso dolžni starši po smrti sina to sinovo doto plačati nezakonskemu vnuku, ker dota ob smrti sina še ni zapadla. Ugotoviti morate, če in koliko premoženja je imel nez. oče ob smrti. Le do te zapuščine nez. očeta ima nezakonski otrok pravico, da se mu izplačuje potrebna preživnina. — Poskusite zlepa dobiti od staršev nez. otroka primerno podporo, ker s silo ne boste nič mogli doseči. Izpraznitev stanovanja. 8. J. T. Stranki, ki ne plačuje najemnine, morate sodnijsko odpovedati. Ko bo sodna odpoved postala pravomočna. boste smeli predlagati pri sodišču, da se stranka na vaše stroške deložira. Sami pa ne morete stranke vreči iz stanovanja, ker bi vas stranka moela tožiti zaradi motenja posesti stanovanjske pravice in si s tem lahko nakopljete nepotrebne stroške. Razvcljavljenje oporoke. R. F. K. Otroci iz dveh zakonov od istega očeta imajo do zapuščine očeta enake pravice. Pri zapuščinski razpravi ni- Posebno pazite, kaj bolnik pile! Pijača ni le ia zdravega človeka ielo važna, temveč tudi ia bolnika muo-^r gokrat važnejša od brane I Zato pijte Vi In Vaš bolnik čim češče našo n»|bol|*o mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci i Prospekte ln vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RAD1NCJ ma tisti otrok, ki ga je hotel oče postaviti za naslednika gospodarja, nobenih predpravic. če ni oporoke, dedujejo vsi otroci enako. Ce ima oporoka oblikovno napako, je zadosti, da eden izmed otrok ugovarja proti veljavnosti iste. Če pa je oporoka oblikovno pravilna, tudi ugovori vceh otrok, razven dediča, oporoke ne morejo razveljaviti. V takem primeru imajo prezrti otroci pra-oico zahtevati izplačilo dolžnega deleža od dediča. Podražitev stanovanja. F. B. Stanovanjska zaščita je podana v toliko, da se ne morejo zvišati najemnine za stanovanja od 1. 9. 1939 dalje. Podnajemniki, ki imajo opremljeno sobo, pa morajo plačati gospodinji, kakor se pač pogodijo. Kurjava, posteljnina, postrežba itd., vse to je postalo dražje in so zato opravičene gospodinje, da za opremljeno sobo s postrežbo zahtevajo tudi višje cene kot so bile 1. 9. 1939. Odškodnina. G. K. Če smatrate, da je živčna bolezen, ki ste jo dobili ob priliki letalske nesreče kot slučajni očividec, res posledica nenadnega pristanka aeroplana na vašem travniku, in boste mogli to vzročno zvezo tudi dokazati, potem imate pravico zahtevati odškodnino od lastnika aeroplana. Preskrbite si ubožno spričevalo in potem zaprosite pri sodišču za odvetnika kot zastopnika revnih, ker hočete uveljaviti odškodnino za preko 12.000 din in se bo tožba morala vložiti pri okrožnem sodišču. Čl ......................................................IDREZITF mm........................... | odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim ie priložen tale odrezek | »Slovenec«, S. jan. 1041 g iiHimiuMiiiMiimiHiHimiiimiiHiHiiiiii...................iihiihimiimhi.....m...................um Privatni izpit na gimnaziji. K. T. - Nobenega zadržka ni, da poštni služitelj opravi privatni izpit za prvi in drugi razred girana-> zije. Vsi privatni izpiti se opravljajo samri v mesecu juniju. V enem izpitnem roku sme kandidat opraviti privatno izpit največ iž dveh razredov, za vsak razred posebej. Izpit smete delati samo na tisti sreonji šoli, v katere okolišu ste v službi. Za vas torej pride v poštev gimnazija v Kranju. Glede vseh ostalih podrobnosti pa vprašajte ravnateljstvo gimnazije. Ubožna družina. F. J. - Tudi mi vam ne moremo kaj drugega svetovati, kakor da se obrnite na domovno občino. Morda bi vam tudi kakšno dobrodelno društvo kaj pomagalo, Spor zaradi vrta. O. J. - Najeli ste stanovanje, h kateremu je že več let pripadal tuni vrt. Lani je pa gospodar vzel vrt za sebe, ne da bi bil znižal najemnino. Smatrate, da je to podražitev stanovanja. Gospodar pa trdi, da je bil ta vrt prej najemniku le brezplačno dan v uporabo. Kaj bi storili? — Če se ne morete z gospodarjem sporazumeti, ali spada vrt v najemno pogodbo ali ne. 1» v primeru vaše tožbe moglo le sodišče odločiti, ali ste se tudi glede vrta kaj pogooili, ko ste najeli stano-vunje. Če spada vrt k najetemu stanovanju, ga gospodar seveda ne sme samovoljno najemniku odvzeti. Kaj drugega pa je, če je gospodarjevo stališče pravilno in če so najemniki uživali vrt brezplačno in do preklica. Če mislite, da imate vi prav in da boste svoje stališče mogli dokazati, pa gospodar ne odneha, vam preostane le sodna pot. Pametnejše pa bo. da si poiščet.e drugo stanovanje, kakor pa aa bi se prepirali in toževali z najemodajalcem. Podpregledniški izpit pri finančni kontroli, Č. J. L. - Podpregledniški izpit sme opravljati pripravnik finančne kontrole po 12 mesecih, ko je nastopil službo, ne glede na to, ali je v tem čnsu dovršil pripravniško šolo ali ne Samo če ga zateče dvanajsti mesec v pripravniški šoli, sme opravljati podpregledniški izpit pri pristojnem glavnem oddelku že. ko se šola končg. Če zateče pripravnika dveletni rok_ službe v pripravniški šoli, se mu mora omogočiti opravljanje izpita pri pristojnem oddelku v tem roku. Če izpit napravi, obiskuje šolo dalje. Dolžnosti nezakonskega očeta. »Železniča-rka«. Tako dolgo, dokler ne bo nez. otrok sposoben, da samega sebe preživlja, je dolžan nezakonski oče, da ga vzdržuje. Nesreča je pač. da je otrok slep. Z ozirom na slabe gmotne razmere nez. očeta in njegove družine, jx>skusite doseči brezplačno oskrbo otroka v zavodu. Opuščeni jez. L. R. G. Leta 1017 je sosed opustil svoj mlin in je od takrat dalje začel razpadati jez, ki je bil napravljen preko travnika vašega očeta. Ta jez je leta 1877 postavil sosed na očetov svet, ker mu je vaš oče to zaradi ljubega miru dovolil. Sedaj, ko ste od očeta prevzeli posestvo, pa zahteva sosed, da mu pustite obnoviti jez, češ da je svet. kjer je bil do leta 1917 jez postavljen, njegova last. — Če je svet ob bivšem jezu v zemljiški knjigi vknjižen na vaše ime, potem more zahtevati sosed odstop tega sveta ie, če je imel z vašim očetom glede tega sveta bodisi kako kupno ali menjalno pogodbo, ali pa, če je svet s 30 letnim mirnim uživanjem priposestvoval. Če bi pa sosed hotel postaviti samo jez na starem mestu, bo moral dokazali, da je za to pridobil služnostno pravico, bodisi s pogodbo ali s priposestvovanjem. — Naj vam sosed pove, kako utemeljuje svojo >praviro«. Odpovedano stanovanje. P. N. P. Ko ste ust-meno odpovedali najemniku stanovanje in jo je vzel brez ugovora na znanje ter se je ob določenem terminu tudi izselil, je s tem prenehalo medsebojno najemno razmerje. Ce vam najemnik ni izročil stanovanja v takem sianju, v kakoršuem Pravilna naprava salam. B. J. D — Pri vas so klavci salamo dobro preluknjali in poleg tega še stiskali meso tako. da se je sok pocedil iz luknjic. Nato so jo s suho krpo obrisali ter obesili na prepih. Držala se je celo poletje dobro. Je-li to primerno? — Če so postopali tako, kakor vi natanko opisujete, in se je salama držala vse poletje prav dobro, tedaj so gotovo pravilno posto-lali. Pri napravi salam mora namreč meso biti v revu prav dobro stlačeno, če nočemo, da se skva-ri, Zlasti moramo spravit iiz čreva ves zrak, ki bi znal kvarno vplivati na meso. Zato tudi preba-damo saiamo z iglami, pa naj bodo te posamezne ali pritrjene na deščici. Potem se jo še povalja po deski, da gre še zadnji zrak iz nje ln obriše. Dobro je, če so dva do tri dni v dimu. Potem jih je obesiti na zračen prostor. Ko so dobro suhe, jih je podrgniti z oljem, ki smo mu primešali nekoliko soli in česna, povaljati jih v ajdovi moki ter jih obesiti na hladen, zračen prostor. Tako se v glavnem pripravljajo salame. Razni klavci imajo pa še druge hačine, ki So se Jih priučili v svoji praksi, ki so tudi dobri, če ohranijo btago zdravo. Določitev teže na podlagi prsne mere. J. B. G. — Pri vas se ugotavlja teža prašiča tako, da se ga zmeri čez prsi. Pri meri čez 100 cm se šteje dvojno. Ako ima prašič na pr. 128 cm, tedaj bi tehtal 156 kg. Vprašujete, če je tako merjenje točno. — Na podlagi vašega vprašanja smo izmerili in stehtali 7 prašičev večinoma pitancev v različni starosti in teži ter ugotovili sledeče: Prašič Prsna Bi moral Dejanska Razlika: štev. širina: tehtati: teža: + več cm kg kg — manj 1. 163 226 328 +102 2. 162 224 300 + 76 3. 146 192 250 + 58 4. 142 184 179 — 5 5. 131 162 159 — 3 6 120 140 115 — 25 7. 113 126 114 — 12 Te številke vam jasno kažejo, da je določitev teže po prsni širini samo sleparija prekupčevalcev, ki na ta način opeharijo nevedne kmete. Zato prodajajte in nakupujte samo po teži na zanesljivih občinskih tehtnicah ali na decimalkah. Odgovor: Pojav, ki ga Vi opisujete, se najde v sadjarstvu večkrat ter ima svoj izvor najčešče v nepravilni in enostranski prehrani sadnega drevja. V najnovejšem času so dognali v Švici, da povzroča grenkobo (gobavost) jabolk pomanjkanje bora v zemlji in so dosegli z gnojenjem s to snovjo , da je grenkoba sadja popolnoma zginila. Priporočam Vam torej, da raztrosite na vsak m® površine, ki jo pokriva drevo s svojo krono, 5 do 10 g boraksa ali 3—5 g borove kisline, ki jo dobite v drogeriji. Za 8 let staro drevo bo treba 80 do 120 g boraksa, ali 40—60 g borove kisline. Ta prašek raztrosite enakomerno po vsej površini zemlje pod drevesom, nato pa zemljo prelopatite. Najprimernejši čas za to delo je spomlad ali jesen ter ga lahko združite tudi z gnojenjem s hlevskim gnojem ali kompostom. V tem primeru raztrosite pod drevesom najprej boraks ali borovo koslino, nato gnoj ali kompost ter vse skupaj podlopatite. Ker se pojavlja na drevesu tudi rak, ga po-gnojite jeseni s 5—10 kg apnenega prahu, ki ga prav tako plitvo podlopatite. Ne smete pa gnojiti s hlevskim gnoje min apnom istočasno, ker bi šlo pri tem mnogo dušika v izgubo. Iz Vašega vprašanja je razvidno končno, da Vam dela jabolčni zavijač precej preglavic. Proti temu škodljivcu bo pomagalo škropljenje s '///o nosprasitom takoj po cvetju, 2—3 tedne po cvetju pa z 2"/o žvepleno-apneno brozgo, kateri primešajte 400 g aresina na 1001 škropiva. Razen tega opašite sredi junija debla z valovito lepenko, od srede julija do srede uvgusta preglejte nato pasti vsakih 10 dni ter po-končujle gosenice in bube. Več o škropljenju najdete v knjigi: Priol, Škropljenje sadnega drevja, ki se dobi pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani. Star jabolčnik je postal kisel. S. L. M. — Že iz leta 1936. imate kaki I16OOI jabolčnika v dveh sodih, ki je pa sedaj postal kisel, čeravno je popolnoma zdrav in je bil poprej zelo piten. Na kak način bi se dal še popraviti? — Čudimo se. da držite jabolčnik tako dolgo v kleti, ko morate vedeti, da s tako starostjo ne more ničesar pridobiti, ampak samo izgubiti na okusu. Če je ta kislina oeetni c.ik. tedaj jo bo težko ozdraviti. Ce je močno kisel, tedaj ne bo za drugega kot za kis. Ce je malo ciknjeno, se da cikanje ustaviti s tem, da ga močno zažveplamo. nato filtriramo in pomešamo z mladim jabolčnikom. ki bo zakril cik. Toda tako pijačo moramo čimprej spraviti v promet. sicer se ne drži. Najbolje jo je obvarovati pred cikanjcm s tem, da držimo &od vedno poln in ga letno najmanj enkrat pretočimo ter damo v svež, čist, le malo žveplan sod. Posodo, v kateri 'je bil cikast jabolčnik, pa morate temeljito izmiti s sodovo lužnino, sicer se vam v njem pokvari vsaka pijača. Vino ima »prazen okus«. I. P. St. A. — Sod z vinom je pomotoma ostal dalje časa odprt. Vino je dobilo »visoko« barvo in »prazen« okus, kakor ga dobi vsako vino, če se dolgo zrači. Kako vino popraviti? — Tako vino boste popravili na sledeči način: Da mu vzamete »visoko« barvo, ga pretočite v manjši sod, ki ga dobro zažveplate. Sod mora biti stalno poln do vehe. Čez kake tri tedne ga pretočite tako, da pride z zrakom v do-tiko, najbolje skozi bakreno sito, ki mu odvzame žveplo. Nato ga pretočite v drug, popolnoma čist sod, ki ga pa ni žveplati. Primešajte mu nekaj prav dobrega svežega vina. zamašite sod, da je veha stalno v vinu, ter pustite na miru ležati kake dva do tri mesece. V tej dobi bo vino izgubilo svojo visoko barvo in tudi prazen okus ter postane zopet pitno. Ponujajo vam v nakup krmo za pitanje prašičev sledeče vrste: krompir po 1.60 kg, koruza 3.50 in korenje din 0.35 za 1 kg. Želite vedeti, katero teh krmil se izplača kupiti v ta namen. — Na to vprašanje moram ov splošnem odgovoriti, da je cena vseh teh krmil za pitanje prašičev tudi pri današnjih visokih cenah za mast previsoka in da se pitanje z njimi, če jih je" treba kupiti, komaj izplača. Če pa računamo s tem, da bo zmanjkalo masti in drugih živil ter da bodo cene tem še višje, tedaj moramo reči, da se botako pitanje vendarle še izplačalo. — Oglejmo si sedaj vrednost posameznih krmil za pitanje z ozirom na njih ceno. Škrobno vrednost krmil smatramo kot nekako krmilno vrednost. Krompir ima 18.8, koruza 76.3 in korenje 8.8 škrobnih enot. Na podlagi gornjih cen stane škrobna enota v krompirju 8.5, v koruzi 4.6, v korenju 4 pare. Za pitanje je torej najdražji krompir, najcenejše korenje, prav blizu pa mu je koruza. Vpoštevati pa moramo tudi drugačna svojstva posameznih krmil. Korenje je na primer izvrstna krma za mlado živino in za začetek pitalne dobe. Ne morete pa z njim do konca opitati prašičev. Tedai vam bo prav prišla koruza, s katero dosežete najboljše uspehe pri zaključnem pitanju, ko ta koncentrirana krma napravi obilo špeha. Krompir je sicer prav dober za pitanje, pri gornji ceni pa je komaj polovico toliko vreden kot koruza. Ce hočete dobro izhajati, kupite si koruzo, ki bodi glavna pitalna krma; pa še nekoliko korenja, ki naj služi za njeno boljše izkoriščanje. — Da bo vaš štirimesečni bikec po odstavitvi dobro uspeval, pokladajte mu zdrobljen oves pomešan z debelimi olrobi. Izmed klaje je najboljša otava: potem pride sladko seno, suha detelja je pa najmanj primerna za mlado živino. Najbogatejši ljudje na svetu Singapur, Gibraltar Daljnega Vzhoda. Slika je nemškega izvora. Singapur, Gibraltar Daljnega Vzhoda Komite ne\vyorške borze jo prod kratkim izdal seznam, obsegajoč imena 12 najbogatejših ameriških družin, ki imajo v svojih rokah največje sope delnic najvažnejših industrijskih |>odjetij Združenih držav. Skupna vsota v ta podjetja vloženega denarja znaša 2 milijardi 545 milijonov dolarjev. Teh 12 milijarderjev nima vloženega vsega svojega premoženja samo v teh podjetjih, temveč imajo polog tega še v svoji lasti velike količine zemlje, nuiogo hiš in državnih vrednostnih papirjev. Henry Ford — avtomobilski kralj Na čelu dvanajstorice največjih ameriških bogatašev je Henry Ford z 025 milijoni dolarjev, vloženimi v delnice podjetij Ford Motor Co. Henry Ford, ki se je rodil 1. 1863 na neki farmi, bi moral pravzaprav postati vrtnar. Ko je bil star 17 let, je pustil očetovo hišo in se je šel učit za mehanika. Čez nekaj časa se je odločil, da se bo izuril še za urarja. Že kot otrok je kazal odlično nadarjenost za rokodelstvo Ne da bi kdaj videl, kako popravljajo urarji ure, je popravil svojemu Grozno znamenje starega in novega leta. očetu žepno uro. Vse kolesje je razdrl, več ur je sedel pri njem in se ga veseiil; neznansko mu je ugajalo enakomerno tiktakanje ure. Za prvi denar, ki si ga je sam prislužil, si je kupil srebrno žepno uro, ki jo še danes s ponosom kaže svojim občudovalcem. Ko mu je bilo 27 let, je bil nastavljen kot elektromehanik pri električni družbi v Detroitu in je zaslužil 45 dolarjev mesečno. Tridesetleten je delal v neki tovarni za avtomobile na Angleškem. Tej firmi je tudi prodal svoj prvi avtomobil za 200 dolarjev. Potem je sklenil, da se bo osamosvojil. Njegova podjetja so začela v Ameriki kmalu uspevati, postajala so vedno večja in uglednejša, po vsem svetu so bila vedno bolj znana in lela 1937. so slavile Fordove tovarne prodajo 25 milijonov avtomobilov. • Pierre Dupont, lastnik največjih orožarn na svetu Drugi bogataš na tem »zlatem seznamu« je Pierre Dupont de Nemours. Ko se je Amerika odprla Evropi, so prišli njegovi predniki brez premoženja iz Francije v Ameriko. Konec 18. stoletja je namreč prišel njegov praded Pierre Samuel Dupont v Ameriko. Takrat je bila vsa trgovina s smodnkom skoro izključno v angleških rokah. Angleži so ga jx> vsem svetu drago prodajali in so vsakemu, ki jim ni bil po volji, vsak čas lahko odrezali nadaljnje pošiljanje smodnika. Dupont je študiral kemijo in je dobil dovoljenje za majhen laboratorij, v katerem je začel izdelovati smodnik. Iz tega majhnega laboratorija so tekom časa nastale največje smodnišnice in kmalu nato tudi največje orožarne na svetu. Potomec tega podjetnega Francoza, sedanji Pierre Dupont ima naloženih v teh orožarnah ter v tovarnah za kau-čuk 537 milijonov dolarjev. V nasprotju s Fordom izhaja Dupont iz bogate družine (ki pa je šele v Ameriki obogatela). Pred tremi leti se je poročil tretji sn ameriškega predsednika Franklina Roosevelta, ki ma tudi očetovo ime, z Ethelo, lepo. mlado hčerko kralja ameriške oboroževalne industrije, kar je zbudilo v javnosti veliko zanimanje, kajti Pierre Dupont je bil do takrat veLik predsednikov nasprotnik. Rockefellerji — petrolejski mogočniki Družina Rockofellerjcva je tretje iine v zlatem seznamu. RockefclIerji imajo vloženih 308 milijonov dolarjev v delnicah Standard 011 Coin-pany. John D. Rockofeller, ki je pred dvemi leti umrl. je bil dolgo časa najbogatejši človek na svetu. Svojo kariero je začel kot majhen nameščenec. Ko so začeli v Ameriki vrtati petrolejske vrelce, je prišel prvi na misel, organizirati prevoz dragocene tekočine in je na ta način dolga leta nadziral velike amerikanske petrolejske vrelce in rafinerije. Rockefeller je pravzaprav tudi prvi prišel na misel, ustanoviti trust. Slovel je kot velik človekoljub. Sam je živel preprosto in skromno. Ko so ga nekoč vprašali, ali se ne počidi srečnega sredi svojega bogastva, je odločno odkimal in rekel: »Več kol do silega se najesti tudi jaz ne morem.« Mellon — politik in finančnik četrti mož na zl?tem seznamu je mister Mellon, ki je obogatel kot politik in finančnik. Ustanovitelj te rodbine je bil tajnik v zunanjepolitičnem uradu Zedinjenih držav. Iiil je lastnik velike galerije slik in jiosrečilo se mu je prinesti v Ameriko dela mnogih velikih in starih umetnikov. Nobene večje prodaje umetnin ni bilo pri prodajal-liiei Christie v Londonu, v hotelu Druotu v Parizu ali pri Lepkeju v Berlinu, kjer se ne bi po-javil kol kupec on sam ali njegovi zastopniki. Njegovi dediči imajo 391 milijonov dolarjev (skoro dve milijardi dinarjev), ki so jih vložili povečini v amerikansko petrolejsko industrijo ter v industrijo z aluminijem. ... in ostali Mac Cormik, kralj poljedelskih strojev je naslednji na »zlatem seznamu«. Svojih 111 milijonov dolarjev je varno naložil v Harvesten Company. Hartford, čajni kialj, ima 106 milijonov dolarjev naloženih v dveh velikih družbah Atlantic in Pacific Tca Company. Harncksse, solastnik Rocke-fellerjeve Oil Coinpany je vložil v Standard Oil Coinpany svojih 105 milijonov dolarjev. Pod 100 milijonov dolarjev, toda še vedno toliko, da znese v našem denarju nad 1 milijardo dinarjev, imajo: mister Duke v tovarnah za aluminij, mister Pew v petrolejski industriji, Pit" eairu v stekleni industriji, Clark v idustriji šivalnih strojev, družina Reynoldov pa v tobačnih tovarnah. To so največji amerikanski petičniki, od katerih ima vsak pod palcem nad milijardo dinarjev v našem denarju. Seveda imajo tekmece v starem svetu, kakor v Robertu Ho-Tungu, velikem kitajskem nahobu, ki se lahko ponaša z več milijardami, kakor tudi v skoro že legendernem možu po imenu Nizam de Heyderabad, ki je bil več časa najbogatejši mož na svetu in je živel od obresti, ki so se mu vsako leto kopičile v več sto milijonov. To bi bili najbogatejši možje na svetu. Povsem drugo je vprašanje, če so ti ljudje tudi najsrečnejši! Znani šahovski mojster Aljehin, ki je, kakor izvemo, pofrancozen Belorus, opisuje v nekem nemškem listu, ki izhaja v zasedeni Franciji, sledeče: Bil sem v carski armadi kapitan. Ko so prišli na oblast boljševiki, so me v Odesi aretirali kol bivšega častnika in člana stare plemiške rodovine. Ko so me odpeljali v ječo, so mi sporočili, da je Trocki odredil, naj me ustrele. Bil sem skrajno obupan, ter sem hodil jk> svoji celici gori in doli, razmišljajoč, ali in kako bi se mogel rešiti. Par dni potem sem slišal pred svojo celico korake in šum glasov. Prepričan, da je prišla moja zadnja ura, sem že videl v duhu, kako stojim pred ekse-kucijskim oddelkom. Vrata se odpro in prikažejo se štirje policisti. Za njimi je bil peti, ki sem ga pa precej spoznal po folografiji. Bil je ljudski komisar Trocki. »Kapitan Aljehin,« mi je dejal eden od policajev, »tovariš Trocki bi hotel s teboj igrati partijo šaha« Nato je položil na malo mizico pred oknom moje celice šahovsko desko. Vedel sem že dalje časa, da ima Trocki zelo rad šah in da je med vojsko na Dunaju, v Berlinu, Zurichu in Londonu igral cele noči šah. Medtem ko so poslavljali figure, je Trocki nepremično stal in me ogledoval. Nato se je vsedel k meni in ko sem ga vprašal, ali želi bele ali črne figure, mi je molče pokazal, da prepušča izbiro meni. Odločil sem se za bele in tako se je začela najbolj zanimiva partija šaha v mojem življenju. Sicer se nisem niti en hib med igro zmedel, r čutil pa sem, da od nje od visi, ali ostanem živ ali ■ ne. Vedel pa nisem, ali mi bo Trocki oprostil, če ; zmagam jat, ali če zmaga on. Zato sem večkrat j dal njemu možnost, da me prekosi. On me je po-j gledal, ni pa rekel ničesar. Nato sem si dejal, da Singapur je danes veliko svetovno mesto, kakor vsa druga podobna mesta. Ima tramvaje brez tračnic, polno je avtobusov, tovornih avtomobilov in taksijev. V leni pogledu se lahko meri skoro z vsakim ameriškim mestom. Vendar je Singapur silno važen zaradi neke druge okolnosli. Singapur je Gibraltar Daljnega Vzhoda. Pomorska sila, zasidrana v Singapuru lahko v vojaškem pogledu nadzira in obvladuje ves promet med Azijo in Avstralijo. Vse ladje, ki vozijo med Evropo, Afriko, zahodno Azijo in Indijo z ene ter vzhodno Azijo z druge strani, morajo mimo Singapura. V gospodarskem pogledu je Singapur eno največjih središč za proizvodnjo ter izmenjavo blaga in surovin na svetu. Blago iz malajskega arhipela, indijskega polotoka in otoka Bornea, tri četrtine svetovne proizvodnje kositra, 80% svetovne proizvodnje gumija, bogate železne rude, skladišča \volframa in boksita, petrolejski vrelci na otokih Borneo in Sumatra, vse to mora skozi Singapur, pripada takorekoč njemu in se spreminja v bankah lega velikega trgovskega središča v milijarde zlata. je neumno, če premišljam, kako in kaj, ampak sem igral tako, kakor je zahteval položaj, oziroma, kakor da bi imel pred seboj nasprotnika, od katerih sem doslej še vsakega premagal. In sem zmagal. Trocki me je pozdravil in odšel. Drugega jutra so mi prinesli v celico dokument s podpisom Trockega. Bil sem prost iu sem lahko takoj zapustil Rusijo. Zakaj otroci lažejo Dunajska zdravnica dr. Buliberjeva se bavi z dušeslovjem otroka. Napisala je zelo zanimivo knjigo o svojih opazovanjih in je v njej med dru-gimgim piiobčila tudi odstavek z napisom: »Zakon laži v otroški dobi«. Buliberjeva trdi, da se otroci pod 5 leti svojih laži sploh ne zavedajo, marveč da je vse, kar neresničnega povedo, plod njihove domišljije. V starosti med petimi in desetimi leti govori otrok neresnico deloma zato, da bi izrazil tako svojo željo, da je že velik in dorasel, deloma pa iz bojazni pred pričakovano kaznijo. Šele po desetih letih se otrok popolnoma zaveda laži, hoče nekaj zatajiti, prikriti oziroma z neresnico doseči neki določeni cilj. * Mednarodni slenografski kongres, ki bi moral biti začetkom januarja 1941 v Beureulhu in Niirnbergu, ie preložen z ozirom na igre v Bcu- reuthu na čas med 16. in 23. julijem 1941. * V Nemčiji je vsega 18.000 teniških klubov. V njih je včlanjenih 37.000 žensk in 34.000 moških kot aktivnih članov, ki nastopajo v teniških tekmah. Danes je Singapur najvpčja trdnjava v Vzhodni Aziji. Veliko pristanišče za vojne ladje leži na severu ob cesti v Johore. Vojna luk.i loči Singapur od kopne zemlje. Zgrajeno je bilo 1. 1938. Zavarovano je z velikimi in močnimi topniškimi trdnjavami, ki so deloma v trgovski Inki Blankangmali. deloma pa na zahodnem vhodu johorske ceste v mesto Chungi. Odk ir jo izbruhnila vojna na zahodu, so te stalne trdnjave okrepljene z obalskimi možnnrji, ki so postavljeni vzdolž cele južne in zahodne obale na otoku. Najvažnejše orožje, za katerega je Singapur sploh utrjen in pripravljen, je angleška mornarica. Vendar v sedanjem položaju Anglija ni mogla poslali vseli vojnih ladij na Daljni Vzhod, da bi z njimi zasedla Singapur, ker jim vojaški položaj v domovini tega ni dopustil. Kakor vidimo, iz dneva v dan raste moč ameriške mornarice in je zelo verjetno, da bodo ameriške vojne ladje prevzele nalogo, ki je bila na leni delu namenjena angleškemu brodovju. Japonska verjetno lega ne bo mogla preprečiti, čeprav bi rada. Naslednje najmočnejše orožje je letalstvo. Od 1. 1932. je tam poveljstvo angleških zračnih vojnih sil po imenu »Daljni vzhod«. Angleško letalstvo v Singapuru je razmeroma zelo močno in njegove sile stalno naraščajo. Pehote je v Singapuru danes 4 do 5 divizij. Na prvi pogled ni razumljivo, znknj potrebuje Singapur lako močno peholo. ko pa ie vendar v prvi vrsti pomorsko oporišče. Odgovor je v tem, ker je Singapur lahko zavzeti. Singapur je otok. Ozek umetni most, po katerem je speljana cesla in železnica, ga veže /. Azijsko celino, z južnim Mala jem in z južnim koncem Zadnje Indije. Iz riževih polj na Malajskem polotoku ter iz Siama prihaja hrana za 600.000 prebivalcev v Singapuru. ("'.e bi sovražniku uspelo, prerezali vez med Singajnironi in tem zaledjem, bi lahko trdnjavo izstradal in jo prisilil k predaji. Pehota ima nalogo, varovali dovoz življenjskih potrebščin v Singapur. Razumljivo je. da je la ključ največjega pomena za vse velesile, ki imajo gospodarske in politične težnje v prostoru Tihega oceana. Singapur je važna trdnjava, ki bo konec koncev odločila, ali bodo angleško ameriške sile še obdržale svojo oblast v tem indijsko avstralskem prostoru ali ne. Z« dobro voljo Razlirna vprašanja xc7alo.li Če mlada gospodična zve, da se kakšen gospod prizadeva, pridobiti si njeno naklonjenost in roko, vpraša: »Kakšen pa je?' Če se zanima kakšen gospod za starejšo gosjjodična, pa bo vprašala: »Kje pa je'/« Pobožna želja. Nekega morilca so pred usmrtitvijo vprašali njegovo |)oslednjo željo. Odgovor so je glasil: »Prosim, če bi smel obriti gosjioda državnega tožilca.« * »Mama, kaj se pravi sugerirati?« »Nekomu tako dolgo lagati, da verjame. tlako ss je JUjehin priboril življenje šah mat s Trockijem v mrtvaški celici Nekaj slik k važnejšim dogodkom v vojnem letu 1940 Slika ie nemSketfa izvora in nredstavlia začenši zgoraj od leve: grško-albanski boji; sovjetski zunanji komisar Molotov na obisku t Berlinu med sprejemom pri Hitlerju; podpis premirja med Nem-čiio in Francilo v CoZiegneju sesUnek med Hitlerjem in maršalom Petainom; Plače d'Etoile v Parizu: prve nemške čete prihajajo v Pariz. - Spodnja vrsta: moderno preseljevanje narodov -b e s a r a b »ki Nem c ^ s e se h i o • s r ečanj e med Hitlerjem in generalom Francom na neki obmejni postajimed Francijo in Španijo; fiihrer in duce se pojavljat. po sestanku na Brennerju; po madžarskem bcsarabski Nem« se selijo, srečanje mea m j £ tfoini lylužbo gospodinje ali pomoč gospodinji. Vajena gostilne ln šivanja. Hčerka gre lahko tudi posebej *amo za hrano. Naslov v upr. »Slovenca« 71. Absolvent trg. akademije * prakso, z znanjem knjigovodstva ln korespondence (slov., nem., hrv. in francosko), perfekten v slovenski, hrvaški In lemškl stenografiji ter strojepisju — iščo službe not pisarniška moč. Ponudbe na upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Stalna služba 1«. Cenjenemu občinstvu v Mostah, na Kodeljevem, v Zeleni jami in Udmatu naznanjam, da otvar-jam z današnjim dnem v novo preurejenih prostorih moderno opromljcn otojpv&faki otočje, v Društveni ul. it. 34 (blvla trgov. Jano Ijubljana-Moste Ker želim ustreči strankam intotako kot dobro vpeljana tvrdka, prosim občinstvo, da se posluži izključno mojega ateljeja ob delavnikih dop. od 8—12. pop. od 2—7 ob nedeljah in praznikih dop. od 8—12, pop. od 2—*/a5. Za fotografiranje izven delovnega časa naj javi stranka tvrdki ob rednih delovnih urah. Se priporoča za naklonjenost fotograf KOCMUR MARJAN Ljubljana-Moste, Druitvana ul. 34. Dekle zdravo, revnih staršev, sprejmem k dvema osebama. Bttonc, Cernetova ul. 10, ftlška. priden, pošten, vojaščine prost, Iščo "službe h konjem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 210. Sedlarski pomočnik iščo Elužbo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov.« Maribor pod »Vesten 11«. Manufakturist igllen, pošten, s prakso trerzlran tudi v galante r IJ t konfekcije, s prtma referencami, prosi namestitve proti skromni pla čl. Ponudbe upravi »Slo venca« pod »Dobra moč« it. 131. (a Trgovska pomočnica mešane stroke želi menjati svoja dosedanje mesto. Pavla Rotnik pri tvrdki Gruber, Šoštanj Absolventka abiturtentskega tečaja — Sosedaj brez prakse z znanjem slovenščine, sr bohrvaščine in nemščino, išče namestitve v pisarni Tonudbe. upravi »Slovenca« pod »Marljiva« 180 Trgovska pomočnica irnjena vseh pisarniških 3el Išče mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaželjna« št. 177. (a Služkinjo za vsa hišna opravila In pomoč pri gospodinjstvu pridna In poštena. z de žele, želi k manjši dru žinl v Ljubljani. Nastop! takoj. Marija Jnger, Zakl št. 8, p. Gomlltko. (a Prirezovalec In večletni čevljarski mo-doler želi službo. Naredi modele tudi na domu. — Janežlč, Lavriea pri Ljubljani. (e Mlad fant pošten in priden, vajen vsakega dela, išče kakršnokoli službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Delaven« 251. 16 letni fant se želi izučiti mehanične ali sllčne obrti. Naslov v upravi »Slovenca« 213. iluibodobe Hlapec Gospodinjska pomočnica starejša, poštena, so Išče za na deželo, plača 150 din mesečno. Ponudbe poslati na naslov: Panika Jaš, Mislinje. Kmečka dekla se sprejme za takojšnji nastop. Strašek, usnjarna — Rogaška Slatina. dobi moslo s 15. januarjem. Kavcija potrebna. — ostilna Dimnik, Trbovlje Državni uslužbenec želi prevzeti skrbstvo nad hišo z vrtom ali hlšnlštvo Naslov v upr. »Slovenca« Maribor št. 235. Postrežnica zanesljiva — se sprejme poleg obrtno šole. Naslov v upr. Slov.« pod št. 97. 17-letno dekle iz poštene družine, želi služho kot začetnica pri dobri gospodinji, kjer hi se naučila kuhati. Mirko Strmšek, Rušo 66. msm čevljarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Jazbec Viktor, Sebenje, p. Križe, Gorenjsko. (v Kuharica rednjih let, katera opravlja tudi vsa gospodinjska dela In Ima veselje služIti na deželi, se sprejme akoj. Plača 400 din. — M. Tomlč, Rimske Toplice 16-letni fant brez Btaršev, se želi izučiti krojaške obrti. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 81. Vajenca pridnega ln poštenega takoj sprejmem. Prednost imajo sinovi železničar jev. Jos. Počlvalfiek, trgovina z mešanim blagom, Krško. (v Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Kregar Josip, mizarstvo, Vižmar Je 70, St. Vid nad Ljubljano. (v Krojaškega vajenca poštenih staršev, sprejmem takoj. Petrovčlč Avgust, Tabor št. 4. (v Vajenca v trgovino z mešanim blagom sprejme trg. Tur-šlč, Domžale. Vajenko sprejmem. Vera Pllber-šek, krojačica, Poljanska cesta 17. (v Vajenca za mehanikarsko obrt sprejmem. Prednost ima Jo z dežele. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 191). (v Mizarskega vajenca Iz okolice St. Vida. Ljub ljnne ali Medvod, s teden sko plačo, sprejme Viktor Pnngos, mizarstvo, Trata št. 4, št. Vid nad Ljublj Učenko pridno In pošteno »prej inem v trgovino z meša nlm hlaeom na DolenJ skem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Učenko« 62 Natakarica Postrežnicp veščo vseh gospodinjskih del od 7. do 15. ure sprejme Trstenjakova 4-1. Prodajalka za v trgovino čevljev s kavcijo, vpeljana tn z večletno prakso, dobi zaposlitev. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Zmožna« 245 Lončarskega pomočnika enega za prvo šajbo — enega pa za razna, dela ln formati — sprejmem. Andrej llernja, Ptuj. (b Hlapca poštenega in zanesljivega sprejmem. Zg. Kašelj 19. p. Dov. M. v Polju pri Ljubljani. (b Krojaškega pomočnika izučenega sejmarsklh del. sprojmem. Prednost z dežele. Kr. Rcisner, Poljanska cesta 13. (b Trgovskega pomočnika manufakturista, z znanjem aranžiranja izložb ter vodstvom glavne zaloge tobaka, sprejmem. -Pismene ponudbo n« naslov Franjo Cerne, Radeče pri Zidanem mostu. Hlapca za kmečka dela sprejmem takoj. Ivun Burkeljca — Zadobrova 3, p. D. M. P. 2 krojaška pomočnika sprejmem. Stalno dolo. -Zalar, Višnja gora. (b Podeželske zastopnike za donosen predmet, Iščemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Času primerno« št. 178. (z Sodarskega pomočnika vajenega vseh dol. sprejmem takoj. Jožo Cižman, Tacen 74, p. št. Vid nad LJubljano. (b Mizarskega pomočnika vajenega stavbnega in pohištvenega dela, sprejmem takoj. Setlna, mizarstvo, Zbilje 32, Smlednik. Sedlarskega -torbarskega pomočnika, dobro izvež-banega, sprejmem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 154. Kuharica za družinsko hrano, bpo-sobna samostojnega gospodinjstva, dobi stalno državno službo. Predstaviti se osebno pri upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. (b Zastopnika prvovrstnega, za prodajo suhih sliv, vloženih v zaboje, orehov, pekmeza — sprejmemo proti primerni proviziji. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Etivaža Brčko« 208 Raznašalca sprejmem. Cerlanc Jože. trgovec, Ljubljana - Vič. Krojaškega pomočnika aH vajenca, ki so je že nekaj časa učil. sprejmem takoj, delo stalno. Hrana In stanovanjo v hiši. Mo-horlč Lovrenc - modno krojaštvo, Davča 14, p. Sorlca. Dobro kuharico za privatno hišo, pridno, pošteno, katera bi samostojno vodila gospodinjstvo pri družini 5 ljudi, z znanjem nekoliko nemščino, v okolici LJubljane — so sprejme. Ponudbo na upr. »Slov.« pod št. 73 — 219 (h Kam pa kam? 1 Kuharico samostojno, pridno in pošteno, lepega vedenja, za vsa hišna dela — sprejme takoj majhna družina. -Dopise na upravo »Slov.« pod »Gospodinjska pomočnica« 253. Kam pa kam? Cenjenemu občinstvu naznanjava, da otvarjuva gostilno PRI »TINČKU, H RASTJE 7, p. Ljubljani. Za obilen obisk na domačo koline se priporočata P. in M. Marlncelj. 122231 Prihodnji prlkrojevalni tečaj za vsa damska oblačila bo od 15. Jan. do 5. februarja. Prijave sprejema dnevno T. KUNC lastnik od kr. ban. upr. dovoljene krojno šole Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 5-11. Poizvedbe Paket z zdravili se je izgubil dne 21. decembra 1940 na avtobusni progi Celje—Maribor. Naslovljen jo bil na : Sa-lus, d. d. filijala, Maribor, Kari Verstovškova ul. 4a Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi tn povrnitvi stroškov na gornji naslov. NAROČNIKOM i„ PRIJATELJEM » OBISKA« Izšla je prva številka novega letnika. Poleg zanimivega čtivn je »OBISK.« bogato ilustriran in iuia krasne slike v bakrotisku. Naslovna stran ima sliko blagopokojnega voditelja Slovencev dr. Antona Korošca. Nadalje prinaša slike e pogreba in mnogo dragih zanimivosti, llevija ima tudi prekrasno umetniško prilogo v barvah. Ob začetku novega letnika se »OBISK« priporoča vsem svojim dosedanjim naročnikom, da mu ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu in mu pridobijo novih naročnikov. »OBISK« je pripravil svojim naročnikom prekrasno darilo: Ilustrirani slovenski koledar za leto 1941 Koledar je po svoji obliki in izdelavi nekaj povsem novega. Kartonski listi s slikami v bakrotisku so uporabni kot razglednice, tako da bodo imeli naročniki od njega dvojno korist. Brez povišanja naročnine bo »OBISK« izhajal v nezmanjšanem obsegu. Naročnina je: Din 72-— celoletno Din 38'— polletno Din 20-— četrtletno Vsak dosedanji ali nov naročnik dobi koledar brezplačno ako do konca januarja poravna naročnino za 1.1941. Zahtevajte »OBISK« na ogled. Uprava ilustriranega družinskega mesečnika »OBISK« je v Ljubljani, Kopitarjeva ulica (trgovina Nieiuan). S TRD□I Stružnice S X. januarjem stop! v veljavo povišana carinska tarifa. Naprodaj Se 2 stružnici od tukajšnjega skladišča po sedanji tarifi. — Ludvik IL.ERŠIO, Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Telefon 37-54. STROJNO PODJETJE ING. B0RŠTNAR UUBLIANA, SV. JERNEJA ST. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE 2AGE, MLINU, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD Stabilni motor na pogon z ogljem, še kot nov, rolo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana, Tyršova c. 13. Mizarji! Elektro-mlzarskl univerzalni stroj »Penika« 610 mm skobelne širine, freza v lastni mizi z 2 močnima elektromotorjema, oba na dve turaži 2250/4500 obratov, 1750 kg netto teže, se proda od tukajšnjega skladišča takoj. — Ludvik ILERŠIC, Ljubljana, Cesta 29. okt. 13, telefon 37-54. Dieselmotor »Llster«, 2 cilindra, 12 k. s., stabilen, naprodaj. — Seliškar, Brezje 31, pošta Dobrova. (f Kompresor za kamnolom, manjši — kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« 111. Parni kotel alt sil Ono od S—12.000 litrov, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2424« št. 52. Ugodnu prodam: 2 malo rabljena Moravic Deutz motorja na nafto, 6 ks., z mlatilnico in mlin na kamne. 100 ccm Sahs motorno kolo novo — za polovično ceno. - Štefan Skvbinšek, Sp. Hajdina, Ptuj. 7 jermenic starih, iz litega železa ln sledečih dimenzij : 2520X 300 mm, 350X270 mm, fiOO x 410 mm, 780 x 290 mm, 900 x 350 mm. «00x410 mm, 700 x 350 mm, Bohrung 110 mm — kupim. Ponudbe za vse jermenlce ali pa tudi za. posamezne komade na upr. »Slov.« pod »Jermenlce« 27. I! Pohištvo Samska soba I (kavč, omara, pisalna miza, okrogla miza, miza za pisalni stroj in dva stola^ popolnoma novo za 2200 din naprodaj. Generator, delavnica, Tyrševa c. 13, levo, dvorišče. t) Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi Holidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana, Mestni trg 13 Mreže z* postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najco-neje Alojz Andlovlo. Gre-gorčlčeva ulica St. 6 (pri OradUCu). Več spalnic iz rezanega lesa. prodam. Venturlnl, zaloga pohištva, Florjanska ulica 31, Ljubljana. (š Spalnico dobro ohranjeno, z mo-drocl, proda A. B. C. — LJubljana, Medvedova S, poleg kolodvora Šiška. SREBRO -'PLATINO , BRILI ONTE »MftfiRCDE SRFIR1C RUSIH! BISERE I.T.O. STRRIMKf " HRKITC TER UMETNINE; PO N03VI&JI H CENAH STARA TVRDKA"' EBERLE IJUBLJRNn. TVRŽEVA'2 ' 300 praznih buteljk po 7 del, kupimo. J. Pra-protnlk, Domžale. (k Vsakovrstno odpadke papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih cenah B. ŽELEZNI K trgov, vseh vrst surovin Maribor - Pnbrežj« Cankarjeva IG. Nakupovalniea: Kopališča ulica. Telefon 27-43 6 voz govejega gnoja takoj kupimo: Alozijovi-šče, Poljanska cesta št. 4 Vsakovrstno zlato brlljaote tn * r e b r o kupuje po najvlSJlb cenah A. Božič, Ljubljana BYančlškansk» ulica t. Kupim planino, radio, gosli ln pisalni stroj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 20217. Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib cenan CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfovg ulica št. 8 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 5. staro zlato, zlato zobovfe In srebrne Krone Kupujem po najvišjih oenab A. KAJFEZ irgovlna t arami In zlatnini precizna delavnioa za popravila vsakovrstnih dr Ljubljana. Miklošičeva 14 Dojenčka oddam v oskrbo dobri družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra oskrba« št. 135. GumbnUe. gumbe, plise, monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. Franiiikanska ulita nasproti hotela Union Veienje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela OKAMA MAZILO Iz irirnvllnlh zelišč. - Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ofculjenjih - volku — turih in vnet,jih itd. za nego dojenčkov pri knžnoin vnetja, Izpuščajih tn hrastnb n« temenu. 7.n rnzpoknne prsne bradavice. Dobi se » lekar-nnh in drotf*'rijah. Novi naslov: Frančiškanska nI. 3. Telefon 45 18 ZNIŽALI SMO CENE DA VKUUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR I PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO OBRTNIKI, fROOVC! IZREDEN POPUST! POHITITE DOKLER T R A 3 A ZALOGA NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO D A R 1 L O I .ŽIMA", TYRSEVA 37 LJUBLJANA Otroški Mot/iek Mihčeve čudovite dogodivščine (221) Nato se za£ne ptič spuščati, da Mihcu kar sapo jemlje in je napol omoten. Končno sta zopet na trdnih tleh, ko se Mihec šele zave, kako krasne vožnje po je bil deležen. W - Damske gamaše - došle! Kari Prelog, Ljubljana. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker. Bv. Petra c. 14. LJubljana Za klobase majaronove plevce, Eoll-tcr, korijandor dobite v trgovini pri »Miklavžu« pod lemenatom. Seno - sladko ln slamo dobavim: Fran Zabjek — Rudnik Luksuzne sanke dvovprežne, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 20192. <1 2 triciklja tovarniško nova, eden posebno močno izdelan, nosilnost do 350 kg, z najboljšimi Cord-ballon gumami, in en lažji, za vsako ceno naprodaj. Generator, delavnica, Tyrševa cesta 13, levo, dvorišče. Sani, kočije, vozovi vseh vrst zapravljivčki mesarski, športni tudi na gumijastih kolesih dobite v največji izbiri in naj-trpežnejšl izdelavi pri g. Ivanu Močniku, izdelova-telju vozov, Mengeš 15 Registrirna blagajna »Nacional«, naprodaj. Trdinova 7, pritličje, levo. Fige za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26-07. (1 Vosek la. rumen Jn bel. Ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj: Medorna, LJubljana, židovska ulica ». Šivalni stroj dobro ohranjen, naprodaj pri A. B. C. - Ljubljana, Javna dražba najdenih predmetov bo 8. januarja ob 9 na želez, postaji Ljubljana. Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Ovčja kožuhovina jagenčkove in ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-niku, Dobrunje pri Ljubljani. O (222) Nerodno se skobaca s ptičjega hrbta, ptič pa takoj spet odleti in Mihec dolgo strmi za njim. Nato šele opazi, da stoji na razpotju, kjer ena roka kaže »Domov«, druga pa v »Mehano-polis«. Trgovci pozor! Drva, izdelana v kolo barje, ima vedno na zalogi Franc Doki, Ruše titi Jabolka vam nudi šo zmerom veliki Izbiri In nizkih ce nah trgovina štular Tyrševl cesti 37 b. Prodam več rabljenih skobelnlkov po nizki ceni. — Slušič, Mengeš. Menzo s kuhinjskim Inventarjem — vpeljano, prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Menza« 257. Šivalni stroji »Joh. Jax« so že skozi 60 lot znani kot najboljši. -Rabljeni stroji od 500 din naprej. Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36, Trgovina mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na prometni točki Lubljano, v I neposredni bližini centra ' — sc zelo ugodno proda. Ponudbo na npr. Slov.« pod »Dobro naložen denar« 227. Šivalni stroji velika zaloga Anker, Central, Bobbin z 20 lot-nlm jamstvom, za gospodinje. šiviljo, krojače ln čevljarje, tudi z 2 iglama naprodaj Se po nizki ceni - rabljeni od 300 din naprej pri tv »Triglav«, llesljeva 16, LJubljana. ..VELEB1T" otroški vozički ZAGREB, llica št. 55 Nalnove.ISi modeli. najnižje cene v Hpecinlni In največji trgoviui otrofikili vozičkov, Prodaja 7.a gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik h stiknmi brezplačno. — Izrodite oglas zaradi naslova. Ugodno naprodaj 5 šivalnih strojev, prvovrstnih znamk, novih in rabljenih že od 300 din naprej pri »PROMET« LJubljana nasproti krlžansko cerkve telefon 43-90 Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled ! Sortirana zimska tfjj ima na zalogi Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe Novi trg 3 Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja! ZAGREB, BOSfiCOViČEVA 32/1. Telefon 63-06 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. v stalni zalogi. M +J&L* M MAiCHINENFABRIK »UC.SBUBC - NUBNBEHO'»'C' DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika MAG ZAGREB Varsavska ul. 11 Razno Teleton 22-75 Tehnična pisarna In posvetovalnica v Ljubljani, Frunčiškanska ulica št. 10 Ing. Otdhal Josip poobl. gradbeni Inzonlr se priporoča za "»f v to stroko spadajoče posle. I /enitbe I ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HER0LD ZAt-TVORNICE CiAZBIt MARIBOR ____ŠT. 10 i BREZPLAČEN POUK V IGRANJU ! Sani za težko vožnjo, na dvojno smuke, proda Kefle -Mengeš 24. Briljantni prstan poceni prodam. -— Milan Košalc, Cankarjevo nabrežje št. 31. Krasne zvonce nahrbtne in SHnl 6-sedež-ne, prodam. Rožna ul. 29, Ljubljana. i I Izjava! Vso o g. izlakar Antonu iz Bukovce iznešeno ob-dolžitvo prekiicujem kot neresnično ln so zahvaljujem za odstop od sodnega postopanja. — čoš Alojz, M. Kostrcvnlea. Gospodična z nekaj premoženja, poroči gospoda v stalni službi ali v pokoju, starost 35—50 let. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Go-renjka« 218. Inteligenten gospod Iz poštene hiše, s posestvom in trgovino na deželi, poroči trgovsko na-obraženo gospodično. — Denar postranska Htvar. Samo resno ponudbe, čo mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« pod »Idealna sakonska sreča« St. 183. Trgovec na deželi, z dobro, večjo trgovino, mlad, želi resnega znanja zaradi ženi tve s primerno, preprosto do 28 lot staro trgovsko naobraženo gospodično, najraje iz trgovske hiše, to Je vajeno posla, z nekaj doto, lahko tudi v nepremičnini. Resne ponudbo, katero obdržim zase, prosim na upravo »Slovenca« pod »1911« št. 133. Krojaška pupa kopalna banja in pisalna miza so prodajo. Reslje-va 3, pritličje. Prodam otomnno ln zofo! Kupim gramofon. Andlovlc, Ga-lusovo nabrežje 27. (1 »Portable« pisalni stroj najnovejši model, še popolnoma nov, poceni prodam. Kovačtč, Cigaletova št. 11. d Priložnostna prodaja moško ln žensko kolo, še popolnoma novi, poeeni prodam. Kovačič, Cigaletova 11. d Servis jedilni za 6 oseb, nov, Izredno lep, prodam. Priložnost za neveste. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 165. (1 Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Njeno življenje Povest o veliki 1/ubezni po istoimenskem filmu Paule Vesse/y \ Tako sta ostala sama v lovski koči, v kateri je bilo prav za dva prostora. Oje ni bilo popravljeno niti prvega, niti naslednje dni... Živela sta sama, daleč od sveta in se nista menila za to, kaj bo svet dejal za njuno ljubezen ... V dolino sta jahala na konjih, voz sta pustila pri koči... Ko sta nekega dne prišla sta bila zelo iznenadena no Seethaler. Na obali reke je sedel Gallasov prijatelj Karli in lovil ribe Bil je že nekaj časa v tem kraju in dvoril postavni Poldi, domači služkinji. Seveda ni tudi pozabil poi/vedeti, kaj je s Gallasom, kje živi in kakšna je gostilničarkina hči Agnes. Baron Gallas ga je zagledal že na mostu in se zelo razveselil. Le Agnes je žalostna pripomnila: »Bogve. kakšne novice prinaša?« Lep in nasmejan je bil tisti dan. Vse se je veselilo življenja. Samo Agnes je bila žalostna. Da se je Hansov prijatelj Karli vrnil iz samega Dunaja k njemu, je nekaj pomenilo. Zle slutnje so jo obšle... Deklica je izjahala. prijela konje za uzde in krenila proti domu, Gollas pa je stekel k svojemu prijatelju Svidenje je bilo prisrčno in burno. Baron Karli je takoj prešel k svari: »Dobro veš, da nisem prišel brez vzroka .. .« je dejal takoj po pozdravu. Gallas je takoj uganil, kaj je na stvari. >Si prišel pome?« je vprašal. »Zadeva z dvobojem je urejena,« je odvrnil Karli, da bi ga pomiril, ker je opazil bolesten izraz na njegovem obrazu. »Namesto, tla bi se pokoril za svoje grehe, boš lepo višji uradnik v zu-najem ministrstvu.« »MoJa kariera torej ni uničena?« Gallas po prvih neprijetnih rloimih ni motrel "'•■iili veselja nad tem, da se je vse tako lepo zteklo... »Torej si ve.^el?« se je začudil Karli. »Mislil sem. da te bo težko odpeljati od tu, ker si mi v pismih omenjal neko Agnes« Gnila« je hotel neka' reči. toda Karli ga ni pustil do besede. Še istega dne se je pripravil na odhod. Težko ie zapustil Agnes. Prvikrat v življenju je občutil neko globlje čustvo do ženske. Ni mu bila igračka, kot vse druge ženske pred njo. P<> magal mu je zlagati prtljago, in namesto, da bi on tolažil njo, je ona tolažila njega. »Ne opravičuj se«, mu je govorila, ko se ji je neprestan oopravičeval zaradi svojega odhoda. »Ce. bi ostal še en sam dan. bi zahtevala, da ostaneš" še enega in nato. da bi ostal vedno.« Vendar pa ie Gallas mislil na vse, kar je med njima bilo v lovski hišici, mislil jo na ljubezenske dneve, ki sta jih preživela... Njega prvega je pričela mučiti vest... »Moral bi oditi pet dni prej ali pa, da bi Karli prišel pet dni prej«, si je očital Agnes pa ie bila na videz mirna in ravnodušna, tolažila ga je in brzdala svoja žalostna čustva. »Je pač moralo tako priti, Hans.« Čutil jo, koliko požrtvovanja in samopremago-vanja je » tej deklici. „ »Bolj te skrbi ko mene, samo pokazati noces.« »Ljubiva se in nikdo nam zato ničesar ne more.« »Jaz bi bil moral vedeti, da se bova nekega dne moral ločili.« Ona ga je resno pogledala s svojimi pametnimi očmi in rekla z globokim zaupanjem: »Ne verjamem, da bi se za vedno ločila. Jutri aH pojutrišnjem se najbrž ne bova srečala, toda prišel bo čas .. .< Ker |e on toliko okleval, da bi zapustil hišo, kjer se mu ie neko dekle tako vtisnilo v srce, ga je Agnes. sama priganjala. »Cas je že.« Odšel ie žalosten in nesrečen, prav tak. kakršen je bil. ko ie prišel " ta kraj. Odšel ie proti svoii volji, prav tako kot je tudi prišel proti svoji volji. Agnes ni niti potem, ko je ostala sama, dopustila, da bi jo žalost prevzela. Niti zastokala ni. Globoko zaupanje jo je prevzemalo vera. da se bosta nekega dne spet srečala. Namesto, da bi mr-zila in sovražila človeka, ki io ie zapeljal in zapustil. je občutila rio nieea globoko hvaležnost, ker ji je vzbudil čustvo Ilubezni Napredovanje rezervnih častnikov Za rezervnega podpolkovnika je napredoval pehotni major Krejčik Miroslav. Za rez. kapetane II. razreda so napredovali pehotni poročniki: Turko Alojzij, Jankovič Ivan, Cvetko Ivan, Ostanek Franc, Aliliec Ante, Pečnik Dragotin, Furman Josip, Lupša Jože, Vrhove Lojze, Machtig Karel, Pečar Srečko, Božič Vekoslav, Stukelj Franc, Suhadolec Peter, Siler Ivan, Tavželj Josip, Ulaga Josip, Traven Ivan, Jošt Janez, Frani Vilko, Kobilica Rudolf, Uebenjak Andrej, Juvan Ivan, Hribar Vladislav, Laznička Anton, Brezaii Jože, Piculin Rudolf, Lokar Ivan, Hlebec Dragotin, Mraz Juro, Pihler Eniesl, Lovrak Ivan, dr. Murko Vladimir, Boštjančič Josip, Pihler Josip, Rudolf Milan, Vrhovnik Vladimir, Belec Janez, Jančar Rudolf, Velepič Ciril, Francot Emanuel, Vilfan .Matija, Kraigher Oroslav, Oavez Engelbert, Fajdiga Milan; topniški: Korman Leopold, Lindtner Mirko, Gabrič Andrej, Oregorič Milan, Milkovič Ivan, Horvatič Zlatko, Maister Hrvoj; konjeniški: Stili-goj Zvonko, dr. Imenšek Bogomil. Rant Jelko; inženirski: Zidar Josip, Genussi Janez, Urek Ivan, Jager Drago, Mastinšek Ivan, Supančič Anton, Karba Vladimir, Jerovec Leon, Zivic Ivan, Žužek Pij; letalski: Rudolf Rudolf, Jurinec Franc, Senko-vič Anion, Pivka Franjo, Rozman J uri i. Cimerman Josip, Zinauer Josip; sanitetni: dr. Arko Vence-slav, dr. Spitzer Milan. Za rezervne poročnike so napredovali pehotni podporočniki: Rudolf Friderik, Vidmar Franc, Klf?-menčič Anton, Lukas Franc, Bogataj Božidar, Rožmarin Franc, Matela Leopold; topniški: Nastran Viljem, Škrbe Rafael, Ronko Jožei; inženirski: Štrukelj Ivan; letalski: Cerne Ferdo; za rezervnega nižjega vojnega uradnika II. razreda sta napredovala Levar Josip in Vojnovič Dušan, > Z veljavnostjo od 10. marca 1924 ]e napredoval za rezervnega kapetana II. razreda dr. Zdol-šek Jože, za rezervnega poročnika pa Kratiš Josip. Z veljavnostjo od 21. maja 1926 za rezervnega poročnika Meršol Ferdinand; z veljavnostjo od (). septembra 1926 Globočnik Marjan; z veljavnostjo od 17. decembra 1926 za nižjega vojnega uradnika II. razreda Ahčin Karel. Z veljavnostjo od 17. decembra 1927: za kapetana I. razreda dr. Sa-jovic Josip, Gržina Ladislav, Belec Karel. Sko'i Alfonz, Jesih Adolf, Zahrastnik Vinko, Tejkal Ivan, Horvatič Vladimir, dr. Janež Joško, Zorko Josip; za kapetana II. razreda: dr. Woll Zivko; za poročnika: Viktor Pravdič; za inž. kapetana I. razreda tehnične stroke mornarice Koler Robert. Z veljavnostjo od 28. junija 192S za kapetana II. razreda: Crnjač Jožel, Lorant Rihard, Legat Franc, Bano Karel, Tratnik Leopold, dr. Arko Joškot za poročnika: Mak Anton, za nižjega vojaškega uradnika II. razreda Presker Emilijan. Z veljavnostjo od 15. avgusta 1929 za kapetana II. razreda Krivec Franc. Z veljavnostjo od 11. aprila 1940 za poročnika Vanič Ladislav, Zeleznik Franc, za nižjega voj. uradnika III. razreda Leveč Franc. Z veljavnostjo od 28. junija 1930. za poročnika Kučera Rudolf. Z veljavnostjo od 17. decembra 1930 za poročnika Nečimer Alojz. Buzina Milan, Klein Ferdinand, Fiala Luka; za niž. voj. uradnika III. razr. Pirnat Venceslav. Podtnenik Marjan. Z veljavnostjo od 2S. junija 1931 za kapetana I. razreda: Vernik Franjo. Greiser Janko. Triller Janez, Hajnšek Franc. Miklič Matko. Bizjak Franc, Stopar Franc, Svetel Heribert, Rabič Viktor, Keler Ferdo, dr. Bresler Drago. dr. Rešetar Dušan. Slele Albin; za niž. voj. uradnika I. razreda Mažgo Miroslav. Z veljavnostjo od 31. decembra 1931 za jxv ročnike: Potočnik Adalbcrt, Švaiger Viktor. Cira-brijan Dušan; za niž. voj. uradnika III. razreda Košenina Josip. Z veljavnostjo od 17. decembra 1932 za poročnike Čebašek Stanislav, Flegar Avgust, Lenarčič Alojz, Počkar Zdenko. f Stran f $ »SLOVENEC«, nodelja, 5. januarja 194i. Stev. 4. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuie kratkoročne kredit« v tekočem računu — Eskontira trgovske menic« Vrti vse bančne posle najkulantnejc Vloge obresu e po 4%, vezane na odpoved po 5 % Nove vloge obrestuje najugodneje DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000'— »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je sa tno v Ljubljani, Prešernova ulica 64. 1. nadstr. Telefon 44 20. Visokopritližno hišo z vrtom v bližini Kranja, prodam. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »150.000 din« št. 163. (p 3000 m' sveta do Meneča ali Kranja -kupim. Ponudbe na upr »Slov.« pod Ne pod Ljubljano« 84. Majhno posestvo za 40.000 din, kupim. Plačam takoj. Naslov v upr. Slov.« 79 Stavbne parcele in hiše naprodaj. - V12-marje 46. Dvostanovanjsko hišo z vrtom. Podrožntk, Cesta XII, št. B, Ljubljana. Tristanovanjsko hišo z lokalom, v sredini Ljubljane za 300.000 din takoj prodam. Le resni kupci naj dajo ponudbo upravi »Slov.« pod »Rentabilna« 215 (P Kupimo hišo novejše zgradbo v ljubljanski okolici blizu tramvajske proge. Imeti mora najmanj dvoje stanovanj. Ponudbe z opisom in navedbo cone poslati upravi »Slovenca« pod »TA« št. 77. (P Kmetsko posestvo približno 22 oralov: njivo, travniki, vinograd In gozd, stanovanjska In gospodarska poslopja, aron-dirano, 'h ure peš od postajo Videm—Krško na Kranjski strani. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zelo lepa tega« št. 181. Dražbeni oklic V zap. stvari po pokojni Križaj Jožefi, dolavki lz Ljubljano, Kožna dolina, ccsta 11/11, se na podlagi sklepa okrajn. sodišča v Ljubljani z dne 2. 1. 1941 I O 1 103-40-6 vrši v soboto, dne 11. Jan. 1941 s prlčetkom ob 15. url v pisarni javnega notarja dr. Krcvla Josipa v Ljubljani. Dalmatinova ulica 3. prostovoljna javna dražba zap. hišnega posestva v Rožni dolini, cesta 11/11, vi. št. 468 k. o. Vič. — Izklicna cena znaša 126 tisoč dinarjev. Vsak ponudnik mora pred prlčet-kom dražbenega naroka položiti jamčevlno 12.500 din v gotovini ali v pupl-larno varnih vrednostnih papirjih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled v pisarili podpisanega sodnega poverjenika mod uradnimi urami. V £,Jub-ljanl, dne 3. Jan. 1941. — Dr. Josip Krevi 1. r. — Javni notar kot sodni poverjenik. Povišanje cene pivu Državna trošarina in prometni davek na pivo sta 6e s 1. januarjem 1941 povišala za 33%% oziroma za 100%. Že pred tem so se povišale cene sladu za 40%, mezde so poskočile za nad 50%, transportni stroški so se podvojili. Ti razlogi so v celi državi izven Slovenije že v jeseni povzročili zvišanje cen piva. Mi smo se starih ren držali, dokler nam je bilo to mogoče na temelju solidne kalkulacije. Sedaj so nas spremenjene razmere prisilile, da oil 7 januarja t. 1. dalje povišamo cene pivu za približno 20%, tako da se bo v nadrobni prodaji točilo v vrčkih in steklenicah za 1 din dražje. Prepričani smo, da bo javnost vzela to povišanje cene z razumevanjem na znanje, ujx>šte-vajoč, da so rene vsem ostalim potrebščinam že davno porastle v mnogo višji meri in da se tega poviška Brez dvoma nočete še naprej ostati odvetnik?« vpraša on za šalo »Jaz sem vedno govoril, da to ni poklic za mlado damo« Nista se vračala po isti poli, po kateri sta bila prišla, ampak sta iz velike dvorano šla na dvorišče. Organizacija zavoda je bila odlična; v kratkem času, ki ga je bila Loisa prebila v celici, se je celo dvorišče napolnilo s sivo oblečenimi ietnicami. ki so se sprehajale sem in tja v manjših skupinah. »V tem času se jetnice vedno sprehajajo, po- jasni ravnatelj. »Mislil sem, da bi jih mogoče radi kdaj videli.« Loisa je bila tako sočutno dekle, da se ji je srce upiralo zakonu, ki je bil vse te ženske ponižal do breziinenih številk. Enostavni, sivi katu-nasti plašči in bele čepice jetnic so ji bile zdaj odvratne. Tuga in nek neizrečen strah sta jo prevzela. Vse dobe so bile tu zastopane Videla je mlada dekleta in stare, okorele ženske, globoko pogreznjene v zločin. Na vsakem obrazu je Loisa čitala znak neke posebnosti. Videla je divje in potuhnjene, a tudi od svoje nesreče izmučene obraze. Motne oči so strmele predse brez misli, v temnih se je bliskata zloba, pogledi pa. ki so padali na njo, so bili površni in brezizrani. In ženske so se ji zazdele strašne in nerealne. Že sla prehodila z ravnateljem skoraj vse dvorišče, ko je zagledala visoko in stasito postavo; zazdelo se ii je, da ta ne pripada tej mračni okolici. Ženska se je sprehajala z glavo po-konic; njene oči so gledale naravnost predse. Imela je štirideset do petdeset let. Fine črte njenega obraza niso bile astre, toda lasje so bili sivi. Mir je'seval z njenega obraza. »Kaj dela ta ženska tukaj?« vpraša Loisa, a se takoj zave. da je postavila vprašanje, ki ga ne sme noben obiskovalec kaznilnice staviti uslužbencu jetnišnice. Ravnatelj ni odvrnil ničesar Tudi on sam je opazil žensko, ki se jima je približevala. Za trenutek je obstal resni jetničin pogled na mladem dekletu, pa še to samo za hip; potem je šla počasi mimo. Loisa globoko vzdihne. »Žal mi je, da sem vas vprašala.« je rekla, ko se je vračala z direktorjem skozi hodnik v njegovo pisarno. »Že mnogi so me isto vpraševali,« odvrne on, »pa niso dobili nikakega odgovora. Po pravilih se ne smejo izdajnM nikakršn« pojasnila in imenn jetnic, kot sam; prav dobro vasle R -s je čudno« — pri tem se obrne in vzame neko odprto knjigo s police. Bil je to debel zvezek, vezan v telečjo kožo. Brez besede ji da knjigo in Loisa prečita naslov: »Fa\vleyevi kriminalni slučaji.« »Mary Pinder,« reče on kratko in Loisa opazi, da je bila knjiga odprta ravno na onem mestu, kjer se je poglavje pod tem naslovom začenjalo. »Čudno je, sem dejai, da sem baš preden ste vi prišli, prečital ta primer. Proučil sem vse podrobnosti, da bi vedel, ali me ni še zapustil spomin. Proučil sem vs-> podrobnosti, da hi vedel, ali me ni še zapustil spomin. Priznavam, da mene ta ženska prav tako zanima kakor vas.« Pri zadnjih besedah je znižal glas, kot da se boji, da kdo prisluškuje. Loisa spet pogleda na naslov: »Mary Pinder; krivda: umor« Ni se mogla znajti od začudenja. »Morilka torej?« je vprašala nejeverno. Direktor pritrdi »To je vendar nemogoče.« »Dajte, prečitajte primer.« Loisa vzame knjigo. — Mary Pinder, obsojena zaradi umora pred porotnim sodiščem v Herefordu. Obsojena na smrt, pozneje jiomiloščcna na dvajset let ječe. To je bil tipičen primer umora iz golega koristoljubja. Pin-derjeva je živela skupaj z nekim mladeničem, ki je bil, kot vse kaže, tudi nien mož. la je izginil malo pred zločinom. Misli se. tla jo je pustii brez vsakih sredstev. Njena gospodarica, gospa Curtain, je bila bogata vdova, a v njeni glavi ni bilo vse popolnoma v redu. Čuvala je v svoji hiši velike vsote denarja in polno starinskih dragocenosti. Ko jo Mary Pirderjevo nož zapustil, je iskala polom časnikov službo. Nekn ženska, ki jo je hotela obiskati na domu, je našla hišna vrata odvrta; dolgo je trkala, a ker ni dobila nikakega odgovora, je vstopila Tukai opazi, da m tudi neka sobna vrata odprta. Pogileda noter in vidi na svoje veliko za-prepaščenje ležati gospo Curtain na tleh nezavestno. Ženska odhiti do prvega stražnika, ki pa jc mogel ugotoviti le to, da je mrtva. Predali stare mize so bili odprti, vsebina pa, med katero se je nahajal tudi nakit, je bila razsuta po tleh. Sum je padei na Pinderjevo, ker je bila zapustila hišo malo prej, kot se je vsa stvar odkrila. Preiskali so njeno sobo in našli v neki zaklenjeni omari steklenico cijankalija in mnogo dragocenosti. Zagovornik Pinderjeve je sicer odkril, da je umor-jenka kupila strup, ki je bil najden v steklenici brez etikete. Pinderjeva pa ni hotela dati nikake izjave o sebi in o svojem možu. Poročnega lista ni bilo mogoče najti. Sodnik Darson je vodil kot predsednik razpravo tega slučaja. Bila je obsojena, ker se je mislilo, da je Pinderjeva zaradi pomanjkanja- denarja podlegla skušnjavi in nasula svoji gospodarici cijankalija v čaj ter potem oropala njeno pisalno mizo. Sicer pa slučaj ne kaže nobene posebnosti, razen te, da se obtoženka ni hotela zagovarjati — Loisa je prečitala to beležko dvakrat zaporedoma. »Vkljub temu nikakor ne morem verjeti, da je ona ženska morilka Obsojena je torej na dvajset let; ali se ji ne bi mogla zmanjšati kazen radi dobrega vedenja?« »Žal ne. ker je že dvakrat skušala pobegniti, in je zato njeno prejšnje dobro vedenje izbrisano. To je velika Skoda, ker je Pinderjeva sicer premožna ženska. Njen ujec, ki je šele čez pet let po obsodbi zapustil veliko imetje. Nikoli nam ni povedala, kdo je. Tn njen ujec jo je obiskal neicaj tednov pred svoio smrtjo, a tudi od njega nismo ničesar zvedeli.« Loisa ponovno pog'eda knjigo. »Da je ta ženska morilka?« Ravnatelj pritrdi: »Da, to je vsekakor Čudno, toda so ljudje, ki so videti čisto nedolžni, v resnici pa izvršujejo najstrašnejša zločinstva. Jaz sem že dvajset let tukaj in poznam mnogo lakih primerov.« »Ampak, ?e so ie bili sodniki uverj-mi o nift-ni krivdi, zakaj je potem niso — Lludsha posojilnica u Celju registrovana zadruga z neome.eno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4% na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge - stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHIBa Zahtevajte povsod nas list! Po vaša Želli Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Liubliani Kopitarjeva 6/11 ▼ svoji črtalnid razne poslovne knjige, ako niso So ▼ zalogi, Istotako izvrši tudi vsa drui>a knjgoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje damskii torble, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel v . ' -V**V... .• '• V , i«:. • • > •> X Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in rijateljem, da mi je umrl po kratki bolezni v ljubljanski jolnišnici moj ljubljeni mož in preskrbni oče, gospod Anton Lindner mesar, gostilničar in posestnik Pogreb predragega bo v nedeljo, dne 5. januarja 1941 ob 3 popoldne -izpred domače hiše na župno pokopališče v Litiji. V Litiji, dne 3. januarja 1941. Užaloščena žena Jožefa s sinom T o n e t om in hčerko P e p c o Zahvala Vsem, ki so predragega mi soproga in predobrega ateka, gospoda Rudolfa Pečjaka ravnatelja II. deške meščanske šole v Ljubljani spremili k preranemu grobu; vsem, ki so nas ustno ali pismeno tolažili ter darovali toliko krasnega cvetja, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem cenjenim stanovskim tovarišicam in tovarišem bodi izrečena najtoplejša zahvala. Prav vsem Bog povrni. V Ljubljani, dne 5. januarja 1041. Žalujoča soproga Ana roj. Kamenšck z otroci. črne barve — Inkoj kupim. V poštev pride vsaka količina. Železnina Sekavenik Filip, Ljubljana Os In 29. oktobra št. 19. _ 1. Krepi rast fas 2. Prhljaj izgine, lasje ne iz-padajo 3. Ugonablja za lase škodljive parazite Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las s Irilvsinomc. Mr. OTO M. JAKSIC. ZAGREB Mažuraniča tri; 5. Zalivala Ob težki, rraadoniostljivl Izgubi moje ženo In moje zlate mamlo«, Kospe IVANKE JEItmOL roj. ZUPANČIČ soprogo kane. zvanlfiiika hvu prejela n-l 5lovllnili prijateljev in znancev obilo Izrazov iskrcncirii HOialja: vsem iskrena hvalil. iOnako »e ziibvallujevn če. dubovsčliu, K. priinariju pror. ilr Zuloknrju, k. piimurijn dr. l.unatku in «. '>r. l.nvriču \' i I n t ur vsem ki ji nu kakršen .;uli uu6'n lajšuli te/,ko ure bolezni. jo spremili na zadnji noti in prokrili n.in preranl irriib z venci in evetiem Zalivala postni Kiidlii in im-liiuniu m. .. ki »o JO udeležilo pourelm. — Sv maša zadii&iiioii se bo dnrnvnln dne. JU. Ja-nuiir.ia 1941 (ib 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 5. januarju 1941. Globoko žalujoča: Peler, soprog, Adolf, sin, in ostalo sorodstvo KMETOVALCU Ako pomislite na danaSnje vili ke cene. žitu in moki ter računat", bosi e prlSH dospoznania koliko dooieka vam nudi di.mač ,'IUIIKAN" mlin. Ta mlin vam čisti /sito, melo-vge vrste žila v lepo moko z.n kruh in kuho, iz.de njo /drob, jeSprenj in kašo. — Zato"'/ odbiranjem nakupa „TUliKAN" m i na škodujete sebi na žitu, času in denarju. S a m o p r o d n i a TURNŠKK ŠTEFAN LJubljana. Medvedova 14 V svojem imenu in v imenu sorodstva in svaštva naznanjava prežalostno vest, da nama je nad vse ljubljena, predobra soproga, odnosno mama, gospa ssrsfjci Dolenc roj. Schnerch dne 3. januarja 1041 zvečer, spravljena 7. Bogont, umrla. Pogreb bo v nedeljo, dne 5. januarja 1011, ob pol 4 popoldne ■r. Žal, iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin I L j u b 1 j a n a , 4. januarja 1941 Mag. pharm. Marija Polonc, hčerka prof. dr. Metod Polcnc, soprog Brez posebnega obvestila Umrla nam jc naša zlata, nepozabna mama in sestra, gospa avcic vdava po vodju mestnega trosarirsskega linijskega urada v pek. 3. januarja po dolgi, mučni bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče. Predrago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 5. januarja 1941, ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Einspielerjeva ulica 24 (Bežigrad), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. januarja 1941. Globoko žalujoči: Pavla, Antonija, Ana, hčerke; Kastelic Antonija, sestra .•^vv.v*!' noti jo^.' ■•■ . ■■ Za nebrojne ustmene in pismene izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih sprejeli ol) bridki izgubi našega nenadomesiljivegk soproga, papanu, strica in svaka, gospoda slaščičarja in hišnega posestnika se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo mestni občini mariborski, Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Slovenskemu trgovskemu društvu, Slvenskemu obrtnemu društvu, Združenju slaščičarjev, Češkemu klubu, pevskemu društvu »Kolo« za ganljive žaloslinke ter ostalim društvom in korporacijam. Zahvaljujemo se nadalje gospodom govornikom BurcSu F., Smertniku, Gra-horju in dr. Fornazariču za globoko občutene govore, vsem darovalcem vencev, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti. Še enkrat vsem prisrčna hvala!. Maribor, dne 4. januarja 1941. Vdova Matilda, sinova Milovan in Bojan ter ostali žalujoči sorodniki. Stran 20 >SLOVENECc, nedelja, 5. januarja 194*. Štev; 4. Zahvala Za številne dokaze srčnega sočutja ob težki izgubi našega oragega starega očeta in tasta ter za mnogoštevilne vence in cvetje se s tem najiskreneje zahva-lju jemo. Posebno se zahvaljujemo Prostovoljni gasilski četi in drugim društvom. Famslte Steudte KORTING znamka najboljše nemške kvalitete z 2 Grand Prix najvišjim odlikovanjem Ako že kupite, potem najboljše Ime KORTING radio jamči kvaliteto! Glavno zastopstvo ANTON BIRKE, SSHKft Brezobvezno predvajanje' V račun vzamemo vse tipe aparatov 1 — Popravljamo vse aparate hitro, dobro in poceni! SCHHEIDER ZAGBEB. NIKOLIČEVA IO mmtEsmmm ZAHVALA. Vsem, ki so ob prebridki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, svaka, strica, brata, gospoda Josipa Šmirmaula posestnika sočustvovali z nami, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. dr. Mešku za ganljivi govor in zlasti še preč. g, Šparlu. Nadalje FO, svečarjem, Ženski zvezi, gasilski četi in pevskemu društvu »Zarja« za ganljive žalo-stinke. Vsem, ki so dragemu pokojniku bogato okrasili krsto s prekrasnim cvetjem ter so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti — izrekamo tem potoni iskren Bog plačaj ! Žalujoči ostali. SAMO PRAVO ORIGINALNO TIHTENKULI i~IS „TIKUU patentno nalivno pero za pisanie, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom „Ti n te n k u li" 1 Din 115"— / Din 150"— NAJLEPŠE DARILO za vsakega! „Logosu — Beograd Pošt Fah 38« Telefon 25-4-59 2. jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Me Kramar« Izdajatelj: Inž. Jože Sodia tednik: Viktor Cenčiž ZAHTEVAJTE, ŽIMO/SAMO Z ZAŠČITNO PLOMBO % llg^I fsTERILIZmANO^^ 115°C £ ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D NflŠfl ŽIMfl HIGIJENSKO STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DlSl, JE BREZ MflSCOBElN FERMENTOV, PO CENI. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše edine hčerkice ELICE BROLSH se tem potom iskreno zahvaljujemo, vsem, ki so našo ljubljeno hčerkico ob-suli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Herfortu za njegovo požrtvovalnost in trud v času bolezni, častiti duhovščini za tolažbo in spremstvo, šolskemu vodstvu in mladini ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Kranj, 2. januarja 1941. Žalujoči očka in mamica ter ostalo sorodstvo. Vestnega in sposobnega strojnega ali elektrostrojnega diplom, tehnika (z maturo na tehniški srednji šoli) išče rudarsko podjetje v Sloveniji. Prednost imajo oni z dobro prakso in zlasti oni, ki dohro obvladajo rudniške stroje in električne naprave. Izvzeti niso tudi sposobni prakt. tehniki (z delovodsko šolo). Prošnje s kratkim življenjepisom, z navedbo zahtevane plačo in podatki o dosedanji službi, je poslati upravi >Slovenca« pod značko »Sposoben tehnik« št. 58. KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik v Celju MARIBORSKA 30 Prev.ema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Zanesljivo prodafalho s prakso za otroško konfekcijo in galanterijo ISCe beograjska tvrdka. Pogoj: znanje državnega in nemškega jezika. Pismene ponudbe pod „Dobre preporuke' 1392 na Propagando A. D. Beograd Stane le 28 dinarjev Koledar s poslovnim delom stane 6 dinarjev več. Dobite ga v vseh knjigarnah! 2G05 —64207 Elegantni odprti ženski čevlji iz telečjega boksa, kombinirani s krokodiljo kožo. Izdelujemo jih v modri, rjavi in črni barvi. 3967-64943 Trdni moški visoki čevlji iz govejega boksa, široke oblike, z usnjenimi podplati in petami. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobit« v ekarnah, drogerijah ali oaravnost ix tvornice in glavnega skladišča 'M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbi ZaSiltnl snak Kupujte »Slovencev koledar« ki je najzanimivejša knjiga današnjih dni. Najlepše darilo za novo letol Trpežne in tople moške nogavice. Certa Din 14— 6662-44722 " , Trpežni Čeveljčki iz telečjega boksa za dečke, z usnjenimi podplati in petami. Od št. 27 do 30 Din 149— Od št. 30.5 do 34 Din 169— Od št. 34.5 do 39 Din 199— 8262-68002 Močni otroški čeveljčki iz govejega b®» ksa z debelimi gumijastimi podplati. Od št. 27 do 30 Din 89— Od št. 30.5 do 34 Din 99— Od št. 345 do 39 Din 119.— 7225—44 Topli ženski sobni kariranega dubla z in klobučevinastimi copati iz mehkega usnjenimi podplati vmesnimi podplati. 7155-49 Topli ženski visoki sobni copati iz kariranega dubla z usnjenimi podplati. 2425-66158 Okusni in močni ženski nizki čevlji s srednje visoko peto. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi. o Tople otroške volnene nogavice, ki bodo sedaj vsakemu otroku prišle prav. Cene Din 8.—, 10.—, 12— in 14— 2927—64850 Praktični moški nizki čevlji iz govejega boksa, z usnjenimi podplati in petami. 2106—66149 Novi model iz ameriške zbirke. Odprti čevlji iz semiša, kombinirani z lakom. Izdelujemo jih v črni in modri barvi. 2560-56 Kot pero lahki čeveljčki iz klobučevine, za male otročičke. Od št. 19 do 22 Din 25— Od št. 23 do 26 Din 29 — 5461-44702 Otroški čeveljčki iz mehkega rjavega usnja, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. Od št. 19 do 26 Din 99.— Praktične in tople moške gamaše. Cena Din 29— do 49— 9629—64730 Elegantni moški nizki čevlji iz finega telečjega boksa, z usnjenimi na okvir šivanimi podplati in petami. ___ S^i A vsako množino domačih surovih Kupimo svinjskih kož, katere plačamo: I vrste po ceni din 26'— in II vrste po ceni din 23*— za kg. Prevzem na licu mesta. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Tovarno usnia" 91