Fottuiim plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOllEK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1*50.
LIST
TRGOVSK
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 8. februarja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 17.
Težave pri izterjavanju davkov za leto 1929.
Neposredni davki so se lansko leto prvič odmerili po novem zakonu. Iz tehničnih razlogov so se po novem zakonu odmerjeni davki predpisali skoro brez izjeme še le v zadnjem četrtletju leta 1929. Dokler niso bili davki po flovem zakonu odmerjeni, so jih davčne uprave pobirale po izmeri za leto 1928. Pa še to se ni redno vršilo, ker so bile davčne uprave s pripravljalnimi deli za odmero neposrednih davkov po novem zakonu toliko zaposlene, da prisilnemu izterjevanju davčnih zaostankov niso mogle posvečati povsod zadostne pozornosti. Tako je došlo do tega, da so posamezniki plačali tekom 1. 1929. razmeroma nizko pridobnino po starem zakonu in da so morali po prejemu plačilnega naloga za leto 1929. plačati na davkih zneske, katere bi mogli v obrokih sicer brez posebnih težav pogrešiti, ni iim pa mogoče vsega predpisanega zneska na enkrat poravnati.
V	zadnjem času dobivamo od
raznih strani pritožbe, kako ogromne težave dela plačilo davka za 1. 1929. posameznim strokam. Porazdelitev terjanega davka na obroke bi jim položaj bistveno olajšala. Je pa težava zopet s tem, da odloča o prošnjah za plačilo zaostalih davkov za pretekla davčna leta izključno ministrstvo za finance, ker se take prošnje iz tehničnih razlogov ne rešujejo tako ekspeditivno, kakor bi to zahtevali roki eksekucijskega postopanja, ki se z vložitvijo prošnje za odlog plačila ne prekine.
Da se reševanje prošenj za odlog plačila ali za ugodnostno odplačevanje davčnih zaostankov pospeši, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani po naših informacijah stavila ministrstvu za finance predlog, naj pooblasti finančno mini-minislrstvo direkcijo v Ljubljani, da rešuje take prošnje v lastnem delokrogu, vsaj za prehodni čas, dokler se ne ublaže posledice lanske pozne odmere neposrednih davkov.
Pobiranje državne trošarine v mestu Ljubljana.
V	Ljubljani pobira že skoro 45 let državno trošarino mestna občina ljubljanska proti razmeroma nizki odškodnini. Odškodnina komaj krije en del dejanskih izdatkov, katere ima občina s pobiranjem državne trošarine. Proti koncu 1. 1929. je finančna uprava napovedala, da prevzame z začetkom 1. 1930. pobiranje v lastno režijo. V splošnem gospodarski krogi niso interesirani na tem, kdo pobira trošarino, kajti plačati jo morajo po tarifi enemu kot drugemu. Pač pa so nekateri uvidevnejši gospodarji spoznali, da je v njihovem interesu, da je pobiranje mestne in državne trošarine združeno v eni roki, da je ugodnejše, če samo en organ vodi kontrolo, kakor pa da bi pobiral drž. in bivšo oblastno trošarino en organ, mestno trošarino pa drug organ. Prizadevali so se radi enostavnejšega pobiranja, predvsem pa radi tega, da se ubranijo dvojne kontrole, za to, da bi vse trošarine še nadalje pobirala mestna Občina. Finančna uprava je pristala na to, da pobira v Ljubljani še nadalje mestna občina državno in oblastno trošarino, toda brez odškodnine. Mestna občina, ki je že s maksimiranjem občinskih trošarin utrpela
znatno škodo, je bila voljna tudi brezplačno pobirati za državo trošarino, vendar pa le pod pogojem, da interesenti, kolikor že ne plačujejo stalne kontrole, pristanejo na plačilo malenkostne manipulacijske pristojbine za kontrolo, potrebno za pobi ranje mestne trošarine. Ta pristojbina bi znašala, na primer pri vinu približno tri pare od litra. 0 tem vprašanju so se vršile pred kratkim v prizadetih organizacijah posvetovanja, na katerih so interesenti sklenili, da na plačilo navedene manipulacijske pristojbine brezpogojno ne morejo pristati. Z ozirom na ta vo-tum bo mestna občina prihodnje dni razpravljala, ali prevzame brezplačno pobiranje državne trošarine ali ne. Po naših informacijah se odločujoči faktorji nagibajo nato, da se odrečejo pobiranju državne trošarine. V tem primeru bodo začeli državni organi pobirati državno in bivšo oblastno trošarino izza dne 1. aprila 1930. — Kakor so pokazala posvetovanja, ra-čunijo interesenti s to možnostjo in prepuščajo bodočnosti, da pokaže, ali in v koliko njihov votum vstreza njihovim interesom.
Ali in v koliko so obresti poslovnih terjatev zavezane
rentnim?
Po zakonu o neposrednih davkih so
Z!r,! im m n ’ni doh°dki iz imovin-predmetov ln pravic> ki niso za„
vezani nobenemu drugemu neposrednemu davku. Zakon uveljavlja načelo, da se mora za vsak dohodek plačati neposredni davek po eni izmed davčnih oblik zakona o neposrednih davkih, med katere spada tudi rentnina. Po tem načelu bi tudi obresti poslovnih terjatev ne bile zavezane rentnini, ker so del dohodka, za katerega se plačuje pridobnina. Zakon to načelo tudi uveljavlja, toda napravlja važno izjemo. Po noveli zakona z dne 28. marea 1929. so dohodki od terjatev, davčnih zavezancev, ki- plačujejo pridobnino, oproščeni rentnine samo pod pogojem, če prilože prijavi verodostojne in pravilne račune na podlagi enostavnega dli dvostavnega knjigovodstva, da se
upravičena, če se v naprej ve, da so redki oni, ki bi mogli v polnem obsegu izpolniti pogoj za prostost obresti poslovnih terjatev od rentnine. Vsekakor znači v teh primerih odmera rentnine dvojno davčno obremenitev navedenih obresti, ker so brez dvoma obsežene tudi v možnem dohodku obrata, katerega oceni davčni odbor.
Po zakonu je ne glede na to, da so obresti poslovnih terjatev pravzaprav obremenjene že s pridobnino, dolžan te obresti, kdor jih je prejel v letu 1929, prijaviti za rentnino, če ni priložil svoji prijavi v gornjem smislu specificiranih računov ali če prijave sploh ni priložil.
Sicer se obresti od poslovnih terjatev pobirajo te redke in v izjemnih primerih, vendar pa smo na željo, izraženo od raznih strani, naj pojasnimo, kako je s takimi obrestmi, smatrali za potrebno, da interesente opozorimo na navedena zakonita določila.___________________________________
S0B0SLIKAR8KE IN CRK08L1KAR-ske MOJSTRE IN POMOČNIKE
ponovno opozarjamo na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov, ki ga priredi Zavod P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani celodnevno od 17. februarja do 15. marca t. 1. v Jakopičevem pavi-ljanu v Ljubljani. Prostih je še nekaj mest, tako da se morejo vpoštevati še nekatere naknadne prijave. JTečaj, v katerem bode poučeval gosp. ” profesor Šantel in dva mojstra-strokovnjaka, nudi slikarskim in črkoslikarskim mojstrom in pomočnikom jako redko priliko, da se izpopolnijo v svoji stroki. Zato bi bilo umestno,, da se ga udeleže čim številnejše, to tern bolj, ker je prireditev zvezana z velikimi stroški in težko-čarni ter se v doglednem času ne bo več ponovila. Prijavnina za mojstre znaša 100 Din, za pomočnike 50 Din.
*	* *
BILANCA NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE.
Ob osnovni glavnici 50 milijonov zlatih dinarjev (vplačanih 30 milijonov) in ob bilančni vsoti ca. 15.200 mil. dinarjev izkazuje naša Narodna banka 28-2 mil. dinarjev čistega dobička. Vrliutega bodo izplačali 4,500.000 Din na tantiemah. Na koncu leta 1929 je bilo za 5810 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Na občnem zboru se bodo posvetovali o razdelitvi čistega dobička in bodo določili višino dividende.
more tako dokazati, da so dotične obresti res del dohodka, ki je zavezan pridobnini. Pogoj je torej, da se že v prijavi za pridobnino prilože tako specificirani računi, da se more davčno oblastvo že iz predloženih računov prepričati, da so prejete obresti del poslovnega dobička, ki je zavezan pridobnini.
Zbog tega pogoja je oprostitev obresti poslovnih terjatev od rentnine pravzaprav pri nas brez pravega po-uiena, ker večina davkoplačevalcev nima tako urejenega knjigovodstva, da bi mogla predlagati račun bilance in račun izgube in dobička, temveč vodi svoje poslovne knjige na več ali manj primitiven način, tako, kakor zahtevajo v vsakem konkretnem primeru potrebe obrata.
Vprašanje pa je, ali je spričo tega položaja tako dalekosežna izjema
LESNA TRGOVINA NA LJUBLJANSKI BORZE
Leta 1924 je bilo na Ljubljanski borzi trgovanih 420 vagonov lesa v vrednosti
3-9 milijona Din, leta 1925 1912 in 9'4, leta 1926 3502 in 16-9, leta 1927 2144 in 12-7, leta 1928 2475 in 20-8, leta 1929 2797 in 15’9. Glede vagonov je na prvem mestu leto 1926, glede vrednosti pa leto 1928.
*	* *
SLABA VINSKA KUPČIJA V DAL ! i MACIJI.
V	preteklem mesecu je bila vinska kupčija v Dalmaciji zelo slaba. V inozemstvo, v prvi vrsti v Češkoslovaško, so prodali vsega skupaj samo 1000 hi vina. Vsled majhne prodaje so cene padle in »otirajo v Šibeniku 3‘5 do 4 dinarje, v Srednji Dalmaciji 18—22 Din po alkoholni stopnji, viška vina 25 do 27 Din po alkoholni stopnji. Veliko so napravili žganja, a se je tudi slabo prodajalo, in so se cene gibale samo med 15 in 18 Din.
Bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje obrtnika.
Kako nameravajo obrtniki urediti bolniško, nezgodno in starostno preskrbo.
— Načrt, ki bi ga mogle sprejeti tudi trgovske organizacije.
Na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je član zveznega odbora g. Iglič glede socialnega zavarovanja obrtnikov, podal naslednji zanimiv referat:
Vprašanje obveznega zavarovanja obrtnikov stoji danes v prvi vrsta vseh obrtniških problemov in postaja zlasti po vojni vedno bolj aktualno. Iz vseh obrtniških organizacij in od posameznikov se čujejo glasne zahteve po oskrbi obrtnikov, ki so v primeru s svojimi pomočniki pogosto na slabšem, ako jih zadene nesreča, bolezen ali pa postanejo dela nezmožni vsled starosti in onemoglosti. D očim sta danes delavec in njegova družina za slučaj bolezni in nesreče preskrbljena, je samostojni obrtnik v takih primerih brez vsake pomoči in ogroža zlasti dolgotrajna bolezen ali nesreča eksistenco obrtnika in cele njegove družine. Primeri številnih obrtniških družin, ki so vsled delanezmožnosti ati-smrti očeta brez vsake pomoči in odvisne od milosti občin ali drugih faktorjev, zahtevajo imperativno, da vzamejo stanovska zastopstva obrtnikov vprašanje socialne preskrbe obrtnikov v najresnejši pretres in da iščejo pota za nujno odpomoč. Ni dvoma, da bo našla la soglasna in utemeljena zahteva celokupnega obrtništva polno razumevanje tudi pri kraljevi vladi, saj se s problemom zaščite in zavarovanja srednjih stanov, obrtnikov in trgovcev pečajo danes vlade skoro vseh kulturnih držav.
Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 je uvedel obveznost bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Dočim se izvaja bolniško in nezgodno zavarovanje z uveljavljenjem zakona obvezno po vsej državi, se je uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt s finančnim zakonom do nadaljnega odložila. Ni dvoma, da se bo z revizijo zakona o delavskem zavarovanju, ki se ravnokar pripravlja, ugodilo zahtevi delavcev in uvedlo poteg splošne obveznosti bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev tudi obvezno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Vendar velja ta splošna obveznost samo za osebe, ki so v kakršnem koli delovnem razmerju, to je za delojemalce, dočim so delodajalci v tem oziru brez vsake zaščite. V § 5 zakona je sicer predvideno tudi prostovoljno zavarovanje drugih oseb, vendar nimajo ta določila skoro nobene praktične veljave. Število prostovoljnih zavarovancev pri okrožnih uradih je zelo neznatno, kar je tudi po sebi umevno, saj je zavarovanje po tem zakonu namenjeno osebam, ki so v mezdnem razmerju napram delodajalcem, pa so vsa določila zakona prikrojena osebnim zahtevam in potrebam teh oseb. Prav iz teh razlogov se določila tega zakona ne dajo uporabiti za zavarovanje obrtnikov. Pogoji, ki jih stavi ta zakon za prostovoljno zavarovanje, niso za obrtnike ugodni. Upoštevati je, da je riziko pri zavarovanju obrtnikov mnogo manjši, pa bi bili zato tudi pogoji za zavarovanje obrtnikov mnogo cenejši kot so pri splošnem delavskem zavarovanju. Zakon o zavarovanju delavcev ne more torej nuditi obrtniku za primer bolezni, nesreče in onemoglosti nobene uspešne
zaščite. Odpomoči za rešitev tega odlično važnega problema je zato iskati drugod. Potreba po uvedbi obveznega zavarovanja obrtnikov je nujna in ne dopušča nobenega odloga.
Znano je, da so se začeli v Nemčiji, čim je bilo vsaj v glavnem rešeno vprašanje splošnega zavarovanja delavcev, baviiti z vprašanjem uvedbe zavarovanja samostojnih. Enako gibanje se je pojavilo tudi v drugih kulturnih državah. Nekatere države so še pri pričetkih osnovanja takih uredb, nekatere se bližajo in nekatere so že dosegle cilj, ene po tej, druge po oni poti, kakor pač zahtevajo posebne prilike in razmere v dotični državi. Povsod pa najdemo močna stremljenja, da bodi poleg delavskih slojev vsaj v isti meri deležen socialno preskrbe tudi mali samostojni človek. Kot lep primer moramo v tem oziru navesti Češkoslovaško, ki je prva uvedla splošno obligatorno zavarovanje vseh samostojnih oseb. V Nemčiji, kjer je obrtništvo že leta 1902 na svojem ITI. vsedržavnem obrtniškem shodu v ftrelu zahtevalo uvedlo splošnega zavarovanja obrtnikov, je danes pri raznih zasebnih bolniško-za varovalnih družbah, zavarovano nad 4 'milijone samostojnih obrtnikov. S tem smo navedli obenem dva primera z neenakim sistemom zavarovanja in sicer obligatorno zavarovanje potom državnih institucij v Češkoslovaški in prostovoljno zavarovanje potom zasebnih družb v Nemčiji. Vsak sistem ima za se svoje svetle, pa tudi senčne strani. Po izkušnjah, ki jih imamo pri nas z osnovanji zavarovalnih družb, obstoječih iz prostovoljnih članov, ni danes za našega malega obrtnika prav nobenega dvoma več, da je iskati pomoči samo v uvedbi splošnega obligatornega, zavarovanja vseli obrtnikov. Le z uvedbo splošne zavarovalne obveznosti za vse obrtnike hi bilo dano jamstvo, da se zavaruje obstoj malemu človeku vsaj v najhujših primerih bolezni, nesreč in onemoglosti. Uvedba obligatornega zavarovanja nam edino ■more nuditi vse one blagodejne uplive zavarovanja, ki jih uživa že dolga leta 'naše delavstvo. Smatramo tudi, da ne bi bila taka uvedba združena s prevelikimi stroški in tudi ne zvezana s posebnimi riziki.
Izvajanje obligatornega zavarovanja obrtnikov, in sicer zavarovanje za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt, naj se osloni na obstoječe obrtniške organizacije, ki imajo svoja tajništva in ki vodijo že sedaj točno evidenco o vsih svojih članih. Pričakovati je, da se uvede z novim obrtnim zakonom obveznost članstva zadrug pri Zvezi obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug naj bi postala nosilec zavarovanja, katerega naj izvršuje potom zadrug. Smatramo, da bi nudilo okrožje Zveze zadostno bazo, na kateri bi se moglo uspešno razvijati obrtniško zavarovanje. Pri Zvezi naj hi se osnovala osrednja zavarovalnica. Taka. osrednja zavarovalnica je nujno potrebno za izjednačenje rizikov in v svrho poza varovan ja. Računati je pri tein, da združuje okrožje Zveze kraje z raznimi rizikii in da je treba slabe lizike, povzročene vsled nalezljivih bolezni enega kraja, izjednačiti z dobrim rizikom drugega kraja. Brez centrale, ki bi izjednačevala rizike, bi mogla tudi najlažja epidemija popolno propasti majhne krajevne blagajne.
Tudi za izvedbo nezgodnega in starostnega zavarovanja nudi okrožje Zveze popolnoma zadostno bazo. Dokaz za to so nam številni primeri zasebnih nezgodnih zavarovalnic z razmeroma mnogo manjšim številom zavarovancev, kot jih bodo imele obligatorne obrtniške zavarovalnice, ki poslujejo uspešno in z velikimi poslovnimi dobički. Smatramo, da iz zavarovalno-tehničnih ozirov ne bi moglo biti proti osnovanju takega obrtniškega zavarovanja nikakih pomislekov, niti težav. Tudi bi bili upravni stroški, če bi se izvajanje zavarovanja oslo-nilo na že obstoječe obrtniške zadruge, minimalni, ker je ves upravni aparat že skoro na mestu in bi bila potrebna le nastavitev strokovno izvežbanega voditelja s prav neznatnim uradniškim aparatom. Zavarovanje bi upravljal odbor. Obrtniške zadruge z gotovim, v pravilniku točno določenim, številom zavarovancev, bi poslale svojega zastopnika, odnosno bi poslale za gotovo število zavarovancev po enega zastopnika, v Širši
odbor osrednje obrtniške zavarovalnice. Širši odbor bi izvolil izmed sebe predsednika in dva podpredsednika, kakor tudi eksekutivo, ki bi opravljala vse tekoče posle. V odbor naj bi imenovala gotovo število članov tudi banska uprava in Zbornica za TOI.
Prepričani smo, da bi se dalo po gornjih momentih izvajati obligatorno zavarovanje obrtnikov zelo ceno in uspešno. Zato mislimo, da ne bo proti Jakemu načrtu resnih pomislekov tudi pri kraljevi vladi, ki naj bi predvidela v bodočem novem obrtnem redu za uvedbo tega zavarovanja potrebno zakonito podlago.
Na podlagi gornjih izvajanj poročevalca je občni zbor sprejel soglasno naslednjo resolucijo:
Obrtništvo, zbrano na rednem občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani z dne 25. januarja 1930, upoštevajoč nujno potrebo uvedbe obligatornega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti prosi g. ministra trgovine in industrije, da blagovoli zastaviti ves svoj mogočni upliv v to, da se omogoči tudi obrtništvu uživati vse dobrote socialnega zavarovanja najmanj v taki meri, kakor jih uživa že leta delavstvo. V te svrhe naj se predvidi v novem obrtnem zakonu določilo, da je vsak obrtnik, ki jo postal član katerekoli obrtniške zadruge, obenem postal tudi član Osrednje obrtniške zavarovalnice pri Zvezi obrtnih zadrug, ki je nosilec zavarovanja za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt. Obvezno zavarovanje obrtnikov se izvaja Po pravilniku, ki ga izda minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo in pristojnih obrtniških organizacij.
Obrtništvo je prepričano, da bo tudi kraljeva vlada, ki jo dala že nešteto primerov najboljšega razumevanja za težnje šibkejših slojev, v polni meri upoštevala položaj malega obrtnika in mu zavarovala eksistenco vsaj v najhujših primerih bolezni, nesreče in onemoglosti.
Resolucija je bila sprejeta z glasnim odobravanjem.
Ji upih ORMtiiBdi
Gromij trgovcev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor G remija trgovcev v Ljubljani, ki se bo vršil v torek, dne
11.	februarja 1930, ob pol 8. uri zvečer v sejni dvorani Zbornice za trgoivno, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, I. nadstropje.
Dnevni red:
1. Pozdrav načelnika.
2. Odobritev zapisnika zadnjega občne-
ga zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Računski zaključek za leto 1920.
5. Poročilo preglednikov računov.
6. Odobritev proračuna za leto 1930.
7. Samostojni predlogi.
V	slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši ono uro kasneje, t. j. točno ob pol 9. uri v zmislu § 17 gremijalnih pravil ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih.
* * *
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za petek, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer v zborovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,Beethovnova ul. 10, pritličje, s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika.
2. Odobritev zapisnika zadnjega obč-
nega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Računski zaključek za leto 1929.
5. Poročilo preglednikov računov.
6. Odobritev proračuna za leto 1930.
7. Čitanje društvenih pravil.
8. Slučajnosti.
*	* *
Gremij trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 12. t. m. točno ob 9. uri predpoldne v zborovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje, desno.
Gospodarske težkoče tudi na Poljskem.
Nadaljno padanje gospodarske konjunkture na Poljskem, kljub trajni aktivnosti poljske trgovske bilance v zadnjih mesecih, naznanja pravkar izdano poročilo Poljske Gospodarske banke. Sicer je ostala obrestna mera za kratkoročna posojila v zasebnem prometu nespremenjena med 12 in 24 odstotki, a so se mogle vsled nadaljue kreditne omejitve napraviti likvidne le prav majhne vsote. Dolgoročna posojila so se sklenila samo v posameznih slučajih. Obveznosti na koncu leta so se mogle likvidirati le z največjo težkočo; s tem se dotok meničnih protestov po številu sicer ni pomnožil, pač pa po vrednosti, in je znašal v decembru 477.238 slučajev v vrednosti ca. 118 milijonov zlatov. V tej zvezi je močno padla tudi prodaja delnic na vseli poljskih borzah, ob istočasnem padcu tečajev.
Poljedelska kriza, povzročena po nizkih tržnih cenah in po trajnih prodajnih težkočah in vrhu tega poostrena še po zvišanih obveznostih na koncu lela, je imela za posledico nadaljno padanje nakupne moči dežele.
Gornješleske tovarne železa in tekstilne industrije v Lodzu niso mogle za novo produkcijsko leto dobiti nobenih znatnih naročil. Lesna industrija trpi v prvi vrsti vsled ruske konkurence in vsled lastnih visokih tržnih cen. Bistveno na boljšem sta petrolejska in premogovna produkcija; zadnja kaže vsled dum-ping-cen in vsled velikih tarifnih olajšav na poljskih železnicah celo dvigajočo se krivuljo. Padec konjunkture se javlja tudi v mlinski, sladkorni in usnjarski industriji. V razmeroma dobrem položaju se nahajajo elektrotehniška, papirna in kemična industrija. A pri zadnji se vsled majhnih preklicov poljedelstva kaže že padec v produkciji gnojil.
Rastoča stagnacija v industriji povzroča stalno naraščanje brezposelnosti. Število brezposelnih je naraslo nad 220.000, kar je pač še prav malo proti toliko manjši Avstriji, kjer jih je 320.000, proti Nemčiji itd. Nekatere industrijske panoge, zlasti manjša podjetja v Lodzu in v ' okolici, so morale svoje obrate popolnoma ustaviti, dočim so tudi naj večja podjetja skrčila svoj obrat na tri do štiri tedenske delovne dni. Gornješleske tovarne železa in kovinarne v Kongresni Poljski morejo zaposlovati svoje delavce kvečjemu še 14 dni na mesec.
Vsled trajne gospodarske krize trpijo naravno tudi banke. Hranilne vloge so v vseh bankah močno padle. Po zadnjem izkazu od 31. dec. 1929 so znašale viogo v 28 največjih poljskih bankah 847 milijonov zlatov ali 21 milijonov manj kot ob istem roku prejšnjega leta.
Skupna trgovska bilanca preteklega leta izkazuje uvoz 5,087.930 ton v vrednosti 3112 milijonov zlatov napram izvozu v teži 21,037.919 ton v vrednosti 2813 milijonov zlatov. Pasivni saldo v znesku 299 milijonov zlatov je za 555 milijonov zlatov manjši kot v letu 1928; uvoz je bil za 249 milijonov manjši, izvoz za 306 milijonov večji. A ta manjši pasivni saldo ni čisto naraven; uvoz so na vse mogoče načine omejevali, izvoz pa pospeševali, in sicer z dumping-ce-nanii, z žitnimi premijami, s povračili carine, transportnimi olajšavami — in z rastočim pomanjkanjem denarja.
VAŽNA SPREMEMBA V JUGOSLOVANSKEM DELNIŠKEM PRAVU.
Kralj je podpisal zakon, ki razveljavlja paragraf 65 zakona o delniških družbah. Zakon je veljal prej za Srbijo in velja sedaj za vso Jugoslavijo. Omenjeni člen pravi, da sme imeti delničar brez ozira na število delnic samo 10 glasov. Država sama je pri tem trpela; imela je na primer v prejšnjem rečnoplovnem sindikatu absolutno večino, a samo 10 glasov, in so jo manjši delničarji mogli zmeraj preglasovati. Inozemskemu kapitalu ta člen seveda tudi ni bil všeč. Z razveljavljenjem paragrafa 65 bo delniškim družbam omogočen boljši razvoj ter bo pospešen dotok inozemskega kapitala. Takšnega člena kot je bil dosedanji 65., nima nobena država. Delniškim družbam je omogočeno sedaj bolj prosto delovanje.
Nemška državna banka je znižala obrestno mero od 6V? na 6%.
Belgijska industrija srednje in fine pločevine je pričela pogajanja o karte-lizaciji. Nemška industrija se je že kar-telizirala.
Argentinski pšenični pridelek za leto 1929 cenijo na 3,800.000 ton; leto prej 3,360.000 ton.
Uvoz srebra v Porzijo bo perzijska vlada prepovedala; vzrok je razvrednotenje srebra in pa težkoče, ki jih povzroča trgovini vsled majhne v rednosti srebra povzročeni visoki tečaj inozemskega zlata.
Angleška in Francoska banka imata po zadnjem izkazu sledeče zlate zaloge; prva 150 milijonov funtov, druga 42.800 milijonov frankov.
Cena rži na Ogrskem močno pada; v budimpeških skladiščih se nahaja še okoli 300.000 meterskih stotov neprodane rži; hočejo si pomagati s tem, da bodo krušne tovarne pekle več rženega -kruha, oziroma da bodo moko bolj mešale.
Glede emisij ameriškega denarja v inozemstvu prihaja sedaj preklic od strani Younga, guvernerja Zveznih rezervnih banic; pravi, da je to že po pravilih prepovedano.
Prisilno poravnalno postopanje na Ogrskem hočejo reformirati; na tozadevni anketi so med drugim ugotovili, da so lani pri prisilnih poravnavah zgubili upniki 120 milijonov pengo. — Splošno so povdarjali potrebo, da se mora kreditna morala dvigniti.
Turška vlada se je odločila za uvedbo meterskega sistema; in sicer vsled mnogih diferenc z inozemskimi dobavitelji, ki so nastale spričo različnih mer in uteži.
Velika italijanska družba Monteca-tini zaznamuje v preteklem poslovnem letu zadovoljiv promet, deloma boljši kot leto prej. Dividenda bo najbrž zopet 18 odstotna.
Tubize, belgijska družba umotne svile, bo svoja podjetja temeljito pre-osnovala.
Novo zadružno tovarno sladkorja bodo zgradili pri Magdeburgu v Nemčiji. Stavba bo stala 5,500.000 mark.
Nemška detajlna trgovina čevljev se obrača tudi proti trgovinam tovarnarjev. Torej Bata ni osamljen.
Bcrza v Bratislavi je raztegnila odslej naprej svojo trgovino tudi na tekstilije.
Betlehem Steel Corporation je imela lani 67,500.000 dolarjev čistega dobička ter je prekosila s tem vse dosedanje rekorde, tudi one med vojsko. Zaslužek je znašal 15-5 dol. za delnico.
Izvoz jajec iz Danske v preteklem letu je znašal 14,500.000 danskih kron. Delniška eksportna družba jajec je dosegla previšek 1,400.000 kron.
Izvozne premije za tekstilne stroje so določili na Poljskem. Posamezne vrste strojev so natančno določene.
Rumunska Narodna banka je imela v preteklem letu 167,800.000 lejev čistega dobička. Na eno delnico pride dividenda 480 lejev.
Na občnem zboru Nemške Narodne banke 15. t. m. bodo poleg bilance in računa dobičkov sklepali tudi o spremembi bančnega zakona.
Skupno nakupno centralo železne rude nameravajo ustanoviti angleški železni industrijci. To je v zvezi z ra-cionalizacijskim stremljenjem.
Delnice švicarsko družbe Nestle so se dvignile v zadnjem času na 390 odstotkov, in računijo s 16 odstotno dividendo (lani 12 odstotna).
Najdišča berila (beryllium) pri K8I-lachu. Smo pisali že o tem. Nato'so prišle ostre kritike in smo brali, da iz vsega ne bo nič. Sedaj beremo zopet, da so ustanovili posebno družbo Beryllium Co. s sedežem v Gradcu, ki ji menda pripada tudi neka ameriška finančna skupina. Zgradili bodo rudarsko napravo in bodo izkoriščali rudo v vrhnem kopanju. Naprava se bo dvigala v terasah.
Avstrija bo izvažala kromnir v Bolgarijo; Avstrijo si predstavljamo kot industrijsko deželo, Bolgarijo kot agrarno, in se zato gornje poročilo malo čudno sliši, je pa resnično.
Priporočajte, prosim, svojim odjemalcem priljubljene
ffAGGI ieve izdelke za juhe,
Raipečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
iahka prodaja! Dober zasluiek!
Naša industrija riža.
Zagrebški »Lloyd« priobčuje dne 6.
m. o naši industriji riža nastopno poročilo:
Industrija riža v naši državi je nova, ker obstoja komaj eno leto in pol. Lu-šcilnic riža imamo skupno tri: ena v Zagrebu, druga v Somboru in tretja v Kočanih v Južni Srbiji, katera je bila ograjena z izdatno podporo vlade. Kapaciteta teh treh luščilnic je tako velika, da bi mogle oskrbeti celo državo z rižem. Zal pa ni niti carinsko, niti železniško tarifno vprašanje tako rešeno, da bi te luščilnice mogle izkoristiti svojo kapaciteto, temveč prevladuje na trgu še vedno italijanska industrija riža.
Domače luščilnice pokrivajo komaj eno četrtino domačega konzuma. Ves drug riž prihaja iz Italije. Daši so se naše luščilnice riža veliko trudile, da se vprašanje carine in železniške tarife reši v interesu domače podjetnosti, so bila vendar vsa prizadevanja zaman. Da bi mogle domače luščilnice uspevati, bi se morala carina na sirov riž do cela ukiniti ali vsaj znatno znižati, a kar je najvažnejše, priznati bi se morala za prevoz domačega riža cenejša voznina.
Do sedaj so položaj glede vozarine izrabljali Italijani, ker vživajo na naših železnicah 20% popust na vozarini, katerega naše domače luščilnice niso imele. Šele v zadnjem času je uspelo tudi dojnačim sušilnicam, da so dobile 20% popust.
V	novejši dobi se grade v naši državi še dvoje luščilnic, ena na Sušaku, a druga v Ljubljani. Posestniki so pristni Italijani. Na Sušaku je posestnica »Ri-scria italiana — Milano«, a v Ljubljani »Miichele« iz Trsta. Z osnovanjem teh novih luščilnic bo nastala med domačimi luščilnicami ostra konkurenca. Ni-kakega dvoma ni, da imamo sedaj preveč luščilnic v naši državi in da bo morala ena ali druga prenehati z obratovanjem.
Konzum riža je v naši državi odvisen v glavnem od žetve in se vsakoletna potrebščina menjuje. Bila so leta, v katerih je konzum znašal 1800 vagonov, v I. 1928. pa je znašal celo 32C0 vagonov. To je bilo ono leto z veliko sušo, ko žito ni uspelo in je bilo malo zelenjave ter se je vsled lega riž kot glavno na-<1 <; i >:■ sliIo zelenjave veliko konzumiral. LeHna 1.920. jo bila ugodna in plodna v miših krajih, pa se je vsled teya tudi k. aztHii riža naglo znižal.
Za poglobitev direktnih trgovinskih stikov z Barcelono. Znana tvrdka Ivan Kruzic Turina je ustanovila- pod naslovom »Compania Hispano-Yugoslava S. A.« v Barceloni, Passo Calon 24, posebno pomorsko agencijo, ki ima svoje filijale v Zagrebu, Madridu, Tarragoni, Valenciji, Alicante, Almeriji, Malagi, Cadizu, Sevilli, nadalje zastopništva v Beogradu, Sušaku, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku. Podjetje ima namen omejiti in odpraviti inozemski upliv in posredništvo ter eliminirati previšnji in škodljivi tranzit preko inozemskih držav.
UMym\u imrui
Tečaj 7. februarja 1W30.	ko »pr n- šeTunje	Pociidbt r»„
DRVIZH:	•	
Amsterdam 1 h. goid. . .		•		22-79
Berlin 1 M			•		13 56
Bruselj 1 belga			79102
Budimpešta 1 pengO . .		•		9 9261
Curih 100 tr			•		1096 90
Dunaj 1 ftiling		7*9768	8 0068
London 1 funt		—•—	276 19
Newyork 1 dolar			6665
Pariz 100 fr		—•—	222 63
Praga 100 kron		167‘60	168 40
Trat 100 Ur		296-15	298 15
Poizkus rešitve nemške avtomobilne industrije.
pospeševanje tujskega prometa.
Na uvodnem mestu zadnje številke smo priobčili zanimivo strokovno razpravo o pospeševanju tujskega p r 6 -m e t a. Avtor razprave je banski svetnik g. dr. H. Batej, čegar ime je po pomoli pri priobčit vi izostalo.
Kvalitetna
mptnka
Baz voj gospodarskih razmer v Nemčiji iiii prizanesel tudi nemški avtomobilni industriji. Tudi inozemska konkurenca je postala precej močna tako, da vidimo danes na podlagi zanesljivih podatkov, da se polovica nemškega trga odskrblju-je z inozemskimi osebnimi avtomobili. Potem ko racionalizacija ne more iti do neskončnosti in je popolno izkoriščanje delavnosti nemogoče, se hoče pomagati avtomobilni 'industriji s sredstvi trgov-‘ ske politike. Ker pa je sedanja nemška vlada nenaklonjena povišanju industrijskih carin, se skuša najti izhod s tem, da se uvedejo kontingenti.
Državna zveza nemške avtomobilne industrije je izrazila že svoje namere v tem oziru in je že vodila predpogajanja z evropskimi sosednimi državami. Ta zveza je tudi mišljenja, da je bilo napačno, ker se je carina znižala pri avtomobilih od 250 do 75 mark za 100 kg. Radi tega so bila inozemski konkurenci odprla vrata na stežaj in to tembolj, ker je Nemčija edina avtomobile proizvajajoča država, ki ima izjemno nizke carine. Avtomobilne carine drugih držav so v najugodnejšem slučaju dvakrat, sicer pa štirikrat, večje kot pa nemške carine. — Izvoz nemške avtomobilne industrije je padel od 45% celokupne produkcije pred svetovno vojno na 5%. H tem 5% pa so še vračunana naročila na račun reparacij.
Ker ne morejo Nemci obstoječih trgovskih pogodb odpovedati samo radi avtomobilne industrije, so morali poizkusiti novo pot, ki naj bi zasigurala nemški industriji prednost na domačem nemškem trgu. Radi tega hočejo, kot rečeno, poizkusiti z uvedbo kontingentov za sosedne države. Povečanje carine pa ne pride v poštev. Kajti to ne bi radi klavzule o največji pogodnosti nič koristi o, na drugi strani pa tudi to odklanja sama državna zveza avtomobilne industrije, ker bi to povzročilo podražitev cen. Pi imer nemške industrije tovornih avtomobilov kaze, da so cene vkljub carini povprečno 25 do 40% nižje, kakor v Ameriki. Nemčija namerava sedaj uvesti za vsako državo gotov kontingent za avtomobile in avtomobilne dele po carini 75 mark, preko kontingenta uvožene množine avtomobilov pa se bodo carinile po zvišani avtonomni carinski postavki 300 mark, ki bi odgovarjala približno sedanji francoski, italijanski in avstrijski čarni. Največji kontingent pride radi klavzule o največji pogodnosti za vse države torej tudi za Združene države v po-štev. Zdi se, da bo Amerika svoj kontingent popolnoma izkoristila, za druge države pa to ni sigurno.
Kako daleč so uspela pogajanja z dru-
gimi državami, še ni znano. Gotovo pa je to, da se nemška avtomobilna industrija resno pogaja že dolgo časa z industrijami drugih evropskihh držav. Razmere avtomobilne industrije v drugih evropskih državah tudi nikakor niso rožnate. Pobuda za kakršnekoli mere v svr-ho sporazuma evropskih avtomobilnih industrij je že pred dvema letoma izšla iz krogov italijanske industrije, isto idejo ie potem osvojila Belgija. Tako vidimo, da ni uvedba kontingentov nikaka izključno nemška ideja, odnosno misel •zveze nemške avtomobilne industrije. V glavnem gre vendar *a to, da se borba izmeri proti preplavljen ju evropskega trga z amerikanskimi avtomobili.
Zveza avtomobilne industrije ceni kontingent za enkrat na 25 do 30 tisoč ton. Tuje države se trudijo, da s.i zasigurajo kontingente, ki presegajo zadnji letni uvoz, ker pač računajo, da bi se dalo v bodoče prodati več avtomobilov v Nemčiji, kakor do sedaj. Proti montažnim delavnicam in njihovemu delu ne more omenjena zveza za enkrat nič izdatnega ukreniti. Trenutno uporablja na primer Fordova tvornica v Nemčiji sicer razmeroma malo nemških strojnih delov, ker jih more še vedno ceneje uvažati preko morja. Vendar pa je, kakor meni zveza, računati s tem, da bodo po uvedbi kontingentov tvornice upotrebljavale več nemških delo vpri montaži. Če je torej stvar taka, potem nima zveza nobenega povoda, da bi proti temu nastopila. Čudno pri vseli teh načrtih je, da jih niso dosedaj še povedali javnosti. Državni gospodarski svet in velik krog državnih po. slancev je bil o teh stvareh že poučen. Državni gospodarski svet je dal predlog s priporočilom že decembra Državnemu svetu, kjer so se vsi, razen zastopnika Pruske, zavzeli za predlog zveze avtomobilne industrije. Tudi pri državni zvezi nemške industrije je našel sistem kontingentov podporo.
Za katero dobo naj se uvede ta sistem, še ni bilo povedano. Osebne želje in cenitve se glase na 5 let. Trgovsko politični odsek državnega zbora je bil po večini za sprejetje predlogov. Vlada sama pa je želela, da se ta stvar v plenumu razpravlja šele nekoliko pozneje.
Nemška javnost, ki je zelo interesira-na v tem vprašanju, je nekoliko nezadovoljna, da se je ni poprej nič informiralo o teh načrtih, tudi se ne ve, kakšen bo gospodarski razvoj v nadaljnih petih ietih. Medtem so se pa v ameriškem časopisju pojavili ostri glasovi proti nameravani uvedbd kontingentov. Radi tega je docela mogoče, da se bo poizkus kontingentov radi odpora Amerikancev iz-
Zahte-vajt* povsodJ
Drage ruske ladjedelnice.
V	uradnem, konzularnem, poročilu holandski vladi o položaju ruske ladje-delne industrije se poroča, da je kontrolna komisija Sovjetov pred nekaj tedni preiskovala produkcijsko sposobnost »južne ladjedelnice«. Pri tej preiskavi ie komisija ugotovila, da ni samo program gradnje preveč počasen, kar je že samo na sebi dolgo znano, ampak da stroški daleko presegajo postavke, ki jih je vlada v to svrho določila. Imenovana ladjedelnica je dobavila tekom 4 let samo 2 ladje in to parnik »Franze«, ki je določen za eksport lesa in ki je stal 150% več kakor je bilo preračunano, ter ladjo z imenom »Embaneft«, ki je določena za prevoz petroleja, in ki je stala 8 milijonov rubljev namesto predvidenih 3 milijonov. Parnik Frunse je bil zgrajen v 46 mesecih, drugi imenovani parnik pa v 44 mesecih. Ker je napačna uprava posameznih ladjedelnic povzročila državi ogromne finančne žrtve, se vladni krogi resno bavijo z mislijo, da bi združili vse ladjedelnice Sovjetske Rusije v centralni trust.
Med tem časom so pa Rusi, v želji, da dovršijo že pred leti sklenjeni program
o	gradbi ladij, naročili večje število ladij v inozemstvu. Sedem večjih potniških in tovornih parnikov je bilo naročenih v ladjedelnicah Klawitter in Schichau na Gdanskem. Nadalje so se začeli Sovjeti pogajati s finskimi ladjedelnicami glede gradbe 120 manjših vlačilcev in tovornih ladij. Cena za to je bila že določena, ter znaša približno 200 milijonov finskih mark. Zdi se, da se štiri največje finske ladjedelnice za to naročilo resno zanimajo. Iz uradnega poročila pa razvidimo, da se še ni mogel doseči med obema strankama v tem oziru sporazum in to pred vsem radi kreditov, ki jih ruske oblasti zahtevajo.
DOBRO BANČNO LETO V BELGIJI.
Iz poslovnega poročila Societe Generale de Belgique za leto 1929 se more razvideti izredni razvoj te vodilne belgijske banke. Lastna glavnica je dosegla krasno vsoto 9038 milijonov frankov. Sestavljena je iz 1000 milijonov frankov delniške glavnice, 750 mil. frankov rezerv in 280 mil. frankov nerazpoložljivih posebnih rezerv. Depoziti so navedeni s 13.731 milijoni, tekoči računi s ca. 4 milijardami frankov. Pri Narodni banki in pri poštnem čekovnem uradu je naloženih 338 milijonov, efekti so izkazani s 1180 milijoni, kratkoročni krediti s 1446 milijoni, debitorji z 2015 milijoni, druge finančne udeležbe z 282 milijoni. Bilančna vsota je dosegla 23 milijard frankov. Na dividendah bodo izplačali 144 milijonov frankov ali 480 frankov bruto na delnico. Efekti so navedeni vsi v njih nominalni vrednosti.
*	* *
>■)A TRGOVINA ŠVICE.
Uvoz Švice v preteklem letu je znašal 2783-8 mil. frankov, za 39’1 mil. fr. več kot v letu 1028; izvoz 2104-4 mil. frankov, za 30 milijonov frankov manj kot v letu 1928. Torej se bilanca ni dosti spremenila. Majhni dvig je posledica nekoliko večjega uvoza. Pasivnost vse trgovske bilance je narasla od 610-3 mil. frankov v letu 1928 na 679-4 milijonov v letu 1929.
M*". - ■ - --T.*-—». • *
VAAAAA	AAAA.^/4
/yvvyv v
6ita|te In ra/šlrjalte »TRGOVSKI LIST«.
Licitacija tobačnih zalog se vrši dne 14. februarja 1930 in se morajo ponudbe za zaloge v Dravski banovini vložiti do tega dne do 11. ure pri Monopol skem inšpektoratu v Zagrebu. Pogoji se dobe tudi pri Glavnem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani za ceno 10 Din in se pošiljajo na pismeno naročbo tudi po pošti.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 6175 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 8 komadov jeklenih drogov. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. februarja t. 1. pmudbe glede dobave 25 drž. zastav. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za AOI v Ljubljani).
Zgradba skladišča v Karlovcu. Pri
Inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 26. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje zgradbe skladišča za reflektorske naprave v Karlovcu. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in pogoji pa pri omenjenem oddelku) v
Oddaja zakupa restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potoni ofertalne. licitacije dne 27. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, natančnejša pojasnila in pogoji pa pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani).
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 450 kg matic; do 15. februarja t. 1. pa glede dobave zložljivih nosilnic za bolnike. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. februarja t. 1. ponudbe glede do-bave 6878 komadov lesenih klinov. — Prometno - komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani spre jema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 zvitkov žične vrvi; do 22. februarja t. 1. pa glede dobave 1000 komadov šob za helioforske svetiljke in 600 komadov mrežic za helioforske svetiljke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave auto-platna in dežnih plaščev; do 20. februarja t. 1. pa glede dobave 300 kg petroleja, 60 kg terpentina, 30 kg laka in 50 kg špirita. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave blok-signalnega materijala. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg masti za jeklene vrvi. (Predmetni oglasi
z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 21. februarja t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu ustmena lictacija glede dobave 350 komadov malih vagonskih plaht. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku).
intu poročili
ŽITNI TRGI.
Iz Novega Sada poročajo, da je še veliko jugoslovanske koruze neprodane. Pasivni okraji kažejo za koruzo malo zanimanja. Zato mislijo v nekaterih strokovnih krogih, da tudi prehod številnih gospodarstev h krmljenju prašičev in s tem večja poraba koruze ne bosta bistveno vplivala na oblikovanje cen koruze. Koruzna trgovina je sedaj v znamenju zelo nizkih cen. Južna Amerika ponuja koruzo po tako nizkih cenah, da celo do skrajnosti znižane jugoslovanske cene ne odgovarjajo. Tudi pšenica se ne drži več tako dobro kot prej. Poslabšanje cen se je pričelo v Ameriki in v Zahodni Evropi. Potreba uvoznih držav je prav majhna. V Ameriki so zaloge prav velike. Vse to poročajo iz Novega Sada.
Sprememba na trgu cina? Pred 14 dnevi je padla londonska notacija cina na 170 angleških funtov, kar je najnižje stanje od oktobra 1922 dalje. V zadnjem času se je pa nekaj preokrenilo in so začele cene zopet rasti. Ta sprememba je posledica izjav predsednika Anglo-Oriental Corporation, da je om.ejitev ci-nove produkcije v Malajskih državah tik pred splošno vpeljavo. A merodajni krogi opozarjajo na dejstvo, da se je predsednik imenovane skupine že večkrat iz-
razil o tržnem položaju preveč optimistično in da se njegove napovedi niso obistinile. Svoj čas smo pisali o nekem mednarodnem kartelu cina, ki pa ni vseboval največjih producentov in ki se torej na svetovnem trgu ni mogel uveljaviti.
Tržne cene v Ljubljani dne 1. februarja 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22 Din, II. 20. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18—20 Din, II. 16—18, III. 12—16, jezika 17—20, vain-pbv 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, le-dic 18—24, možganov 20—25, loja 5 do
12.	Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25 Din, II. 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25 Din, II. 22—24, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 22 do 23, mešane 22—23, na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, parkljev 8 do 10, glave 10—12, jezika 30. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15 Din, jagnjetine 18—20, kozličevine 23. Konjsko meso: 1 kg mesa I. 8 Din, II. 6. Klobase: 1 leg krakovskih 40 Din, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28. Perutnina: Piščanec majhen 20 Din, kokoš 30—45, petelin 25—35, raca 25—30, pitana gos 90, domači zajec manjši 8—10, večji 12—20. Divjačina: divji zajec 45—60 Din. — Ribe: 1 kg karpa 25—30 Din, ščuke 35—40, postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3 Din, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44 do 56, masla 40—44, sirčka 8—10, eno jajce 1. Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22 Din, novega 14—18, 1 čaša piva
3—3'50, vrček 4'50—5, steklenica 5-50
do 6. Kruh: 1 kg belega 5 Din, črnega
4-50, rženega 450. Sadje: 1 kg luksus-nih jabolk 7—8 Din, jabolk I. 6, II. 5,
III.	3—4, ena oranža 1—3, limona 0 75 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24—40, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34—36, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6—8. špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76 Din, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene I. 90—100, II. 70-80, III. 56—60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 13, v kockah 44, kavne primesi 18, riža I. 10, TI. 8, 1 liter namiznega Olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2‘50, 1 kg šoli, debele 2-50, mlete
2-75, celega popra 70, mletega popra '72, paprike TIL vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7'50,
1	kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga
3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moka št. 0 na debelo 415—425 Din, na drobno,
4-25—4-50, št. 2 na debelo 360—390, na drobno 3 75, št. 4 na debelo 325—340, na drobno 3 50, št. 6 1 kg 2-75, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 4, zdroba 4*50—5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4-50. — žito: q pšenice 260—265 Din, rži 230—235, ječmena 220—235, ovsa 200—240, koruze 185—195, ajde 210—230, fižola ribni-čana 420, prepeličarja 480, 1 kg graha 8—10, teče 10. Kurivo: 50 kg premoga 30 Din, 1 tona 450, m3 trdih drv 175, mehkih 90. Krma: q sladkega sena 125, polsladkega 90—100, kislega 75, slame 50—75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 10—12, motovilca 10—12, ra-diča 9—10, poznega zelja 1, rdečega zelja 2—4, kislega zelja 3-50, ohrovta 1—2, kartijol 8—10, kolerab podzemljic 1, špinače 10—12, čebule 2—3, česna 10 do 12, krompirja 1—1-25, repe —*25 do —-50, kisle repe 2-50—3-—, korenja 2 do 4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4 Din.
Brzojavi: Krispsrcoloniale Ljubljana
Telefon šSev. 2263
COLONIAIč
f	l f	1	\	J	. f. f
Lastnik; Josip Verlič
! A .»<	/	./	7	r»
Veletrgovina kolonijalne	Zaloga	špirita,	raznega
robe - Velepražcraa	. ■ ■■ g a | R II fl	žganja in konjaka -
kave • Mlini za dišave	L J U D L JIIN n	Mineralne vode - -
Točna postrezaa	DUNAJSKA CESTA 33	Ceniki na raspolago
Ustanovljeno leta 1840
KUVERTA
druSbx x o. z.
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Volarski pot 1 Karlovška c. 2
^\HOC£f
v>	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. s., Liubflana
'V'	"	'	•	r	r	«	.	.	.
nudi najflnejšl in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično In higijenlčno najmoderneje urejena kisam* v Jugoslaviji.
Pisarna i
Ljubljana, Dunajska cesta la, IL nadtfr
f, ■	t	m	|	f' • <.	; -	.	•	v	f	.	y,,..	,
Zahtevajte ponudbo I
. v*-‘’
tvn.jn
= IZDELUOE SOLIDNO =
I"
V5EH-VR5T- PO-FOTOGRflFDAH-•flURISBRH-V-EHiflU-VEi-BBRVAH-
= KONKURENČNE CENE =
KLiSAR^ A S7DIU UUBIJANA
DALMATINOVA ULICA ST. 13
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE						ODJEMALNB
ŠTRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
SOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
šf
VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBL1ANA
Zaloga svoZ* pra> »ono kavo, mletih Mm In rudninska
Točna ki solidna postrelita I
Zahtevajta conHt!
Rač
učune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih * poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 2552 — Za večja naročila zahtevajte proračune!
je ugodno na prodaj. Naslov v upravi Trgovskega lista v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko- industrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja iu tiskarja: 0 MICHALEK, Ljubljana.