Poitnins plačana v gotovini. Leto XV., štev. 237 upravniStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UJL 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosooska ulica fit. 11. _ Telefon fit 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. tiačunl pri pošt. Cek zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Neprecenljiva žrtev Vest o strahotnem atentatu v Mar-stilleu je globoko učinkovala na ves omi kani svet. Valovi vznemirjenja in ogorčenja so objeli ves zapadni svet in njihovi skrajni krogi so segli celo na daljni vzhod. Niti po štirih dneh, ki nas ločijo od črnih minut na Trgu borze v Marseilleu, se niso pomirili razburkani valovi svetovnega mnenja. In redkokdaj so odmevi kakega velikega dogodka tako enodušni, kakor jih vidimo te dni. Obsodba marseilleskega zločina je bila soglasna na vsem prostoru od Moskve do Madrida, od Dublina do Carigrada, enaka po tudi na ostalih kontinentih. Zopet enkrat se je po vsem svetu vzbudila človeška vest, in velika zapoved »Ne ubijaj!« je silovito pretresla vse politične kroge brez izjeme, tudi tiste, ki sicer niso nič kaj občutljivi, kadar gre za vprašanje političnega nasilja. Ob krsti našega viteškega kralja in njegovega somučenika ministra Barthouja se je navadno zeainil ves zapadni svet. Tako nedvomna in jasna je bila ta obsodba, da so se ji morali pridružiti tudi tisti, ki morda niso gledali s prijaznim očesom na veliko mirovno misijo našega vladarja in nje uspešno izvajanje. Poleg silnega ogorčenja, ki je prevzelo javno mnenje širokega sveta, smo mogli v teh črnih dneh videti toliko iskre? nega priznanja našemu velikemu pokojnemu vladarju, da mora biti vsakemu jasno, kako veliko vlogo je igral v mednarodni politiki in kako visoko stavijo povsod njegovo mirovno delo. Njegova smrt ni le grozen udarec za Jugoslavijo, ona je obenem nenadomestljiva izguba za vse človeštvo. Največji svetovni listi so priobčevali v celih stolpcih članke o njegovem življenju in delu. S svetovne perspektive izginjajo v nič razni domači problemi in zadeve. Svet nas ceni samo po tem, kaj predstavljamo kot celota, kako smo se konsolidirali kot država, koliko smo napredovali in kaj pomenimo za Evropo in za svet. In prav v sedanjem trenutku nacionalne nesreče in žalosti se je pokazalo, da nas svet ceni kot državo reda in kot miroljubnega či-nitelja prve vrste. Svetovni tisk pravilno pripisuje levji del zaslug za to našemu genialnemu voditelju, ki je v razmeroma kratki dobi svojega vladanja globoko zarezal v naše nacionalno življenje in mu dal trdne in odporne oblike. Enako pravilno svetovni tisk hvaležno in spoštljivo podčrtava, kako je Viteški kralj kljub ogromnemu in težkemu delu v državi sami posvetil svoje izredne sposobnosti. svojo plemenito voljo tudi vsemu človeštvu, ko se je z vsem svoiim bitjem postavil v službo miru. Zlasti čudež konsolidacije Balkana je zasluga, M našemu mučeniškemu kralju zagotavlja eno najodličnejših mest v evropski zgodovini. Dva velika ideala je imel kralj, ki se nam danes mrtev vrača v ljubljeno domovino: ustvariti resnično Jugoslavijo in zagotoviti težko preizkušeni domovini in z njo vred vsej Evropi dolsro dobo miru in nemotenega razvoja. Prvi ideal sp je uresničil, z dragim je plaval na bojnem brodu v Francijo, da izpelje novo etapo mirovne politike. V uniformi admirala je stopil na tla zavezniške zemlje, kakor da hoče poudariti: Dovršili smo delo na kopnem, za nami je doba velikih osvobodilnih bojev, zdaj hočemo preko svojega morja mirno in sporazumno tekmovati z drusrimi narodi! Admiralsko uniformo Zedinitelja in mirotvorca je oškropila kri njegovega srca in v frontni uniformi generala se veliki kralj mrtev vrača v domovino. Trdno verujemo, da ideia miru in sporazuma, ki je zahtevala dve tako izjemni žrtvi, ne bo propadla, zakaj svet ve. kaj ga čaka po zlomu tesra zadnjega uoanja. Jugoslavija je storila vse, kar je mogla, in je dala največ, kar je mogla "dati: življenje svojega vladarja v času, ko bi še izdatno potrebovala njegove voditel iske roke. Sedaj so dolžni drugi naredi pokazati jasno in nedvoumno, ali so re^ za sporazum in mir, za skupno obrambo današnie civilizacije pred temnimi razdiralnimi silami, ki kine povsod, kjer se kuha politično sovraštvo. ' Pred ubitim jugoslovanskim _ kraljem v Marseilleu je človeštvo občutilo svojo vest. Visoka žrtev za tako preizkušnjo! Potrti, zlomljeni v duši, a mirni in do-stoianstveni v svoji bolesti sprejemamo sedaj prah svojega vladarja, da ga položimo v domačo zemlio, ki ga je dala in za katero je z vsem žarom plamtelo njegovo kraljevsko srce Skloniene so naše zastave, otožne so naše oči. Dali smo nenadomestljivo žrtev. Dolžnost človeštva, za katerega blagor je ta žrtev padla, v prvi vrsti pa dolžnost nas samih, vseh Jugoslovanov je, napeti vse moči, da plemenita kri Viteškega kralja ne bo prelita zaman. Ljubljana, nedelja 14* oktobra 1934 Cena 2.— Din ČsL fond kralja Aleksandra Praga. 13. oktobra. Češkoslovaška vlada ie sklenila v počastitev spomina blasropoko!-nesa kralja Aleksandra, ki ia mucemsko padel v Marseilleu. da ustanovi >Fond Viteškega kraba Aleksandra I. Zedmitelia«. ir. kaferesa se bodo podeljevale štipendije fiaoslo venski in slušateljem^ češkoslovaških univerz in drugih visokih šol. i\aročnma znaša mesečne Din 25.-— Za inozemstvi, d in 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telelon St 2440. Celje, Strossma.verjeva ulica St- L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Mladi kralj Peter II. v prestolnici Beograd je najsvečanejše sprejel mladega kralja — Ogromne množice pozdravljajo novega vladarja — Ginljivi prizori pri sprejemu Beograd, 13. oktobra, e. Kakor da bi tudi nebo samo hotelo s sv-ojinii zlatimi žarki posvetiti danes v našo tako moreče turobno prestolnico, ki neutolažljivo žaluje za svoiim tako nepričakovano izgubljenim gospodarjem. Danes, ka naj bi sprejela svojega novega vladarja. se je prestolnica po silno more-čih dneh boleče tuge in v kosti in mo-zek posegajočega jesenskega mraza prebudila v skoraj pomladansko solnčnein jutru. Ogromne množice Napovedano je bilo, da dospe kraljevski vlak v Beograd ob 8.55. Toda že na vse zgodaj, ko se ie komaj dobro zdanilo, so začele vreti proti železniški postaji velike množice občinstva, ki so morale zavzeti dodeljene prostore najkasneje do S. ure. Vsak prehod čez ulice, po katerih se je pozneje vozil mladi kralj, je bil popolnoma ustavljen. Trg pred postajo je bil rezerviran za oficielne predstavnike, občinstvo pa je zavzelo v nepreglednem številu ves prostor od vogala postajnega poslopja na vzhodu vse daleč tja do Karadjordjeve ulice, na nasprotni strani na napolnilo Strossmayerjevo ulico do po>štne palače v Spalir na sredini trga od postajnega vzhoda do Nemanjine ulice na trgu pred postajo so tvorili od postaje proti mestu na desni strani generaliteta in aktivni častniki, na levi strani pa člani senata in parlamenta, ves občinski svet prestolnice ter zastopniki vseh držav-nili uradov in ustanov v Beogradu. Po levi strani na hodniku vse do vogala predsedništva vlade na križišču Nemanjine ulice in ulice Miloša Velikega so se razvrstili učenci osnovnih šol, za njimi pa na levi strani Miloša Velikega uiice vse tja gori do »Mostara« učenci in dijaki ostalih beograjskih šol. Na desni strani so tvorili špalir gojenci vojne akademije, od tam dalje pa vojaštvo. V Nemanjini ulici pred predsedni-štvom vlade in vojnim ministrstvom ter po ulicah Miloša Velikega med vojnim ministrstvom in vojno akademijo se je postavila gardna konjenica. Občinstvo, ki ni moglo pravočasno prispeti do določenih prostorov, se je zgrnilo v gornji del Nemanjine ulice in napolnilo od preseka Zrinjskega ulice vse tja gori do Delavske zbornice ter ves prostor v Miloša Velikega ulici, od ulice Kraljice Natalije do ulice Kralja Milana, vse gori do Kronske ulice, od koder se je še moglo videti navzdol do križišča pred predsedništvo vlade in dalje po Miloša Velikega ulici. In tako vse ulice do samega Dedinja. Tisoči in tisoči so čakali tu in ni jih mogoče niti približno oceniti. Čakali so mirno in potrpežljivo, dasi so bili prepričani. da ne bodo mogli videti ničesar drugega kakor samo nedogledno vrsto avtomobilov, ne da bi mogli razločiti, kdo se vozi v njih. Ali čakali so, da so na ta način še bolj pokazali svojo ljubezen napram očetu in sinu. Sprejem v solzah in vzklikih Pri današnjem sprejemu je mnogo bolj govorilo srce, kakor pa so izrekla usta. Beograd je s solzami v očeh pozdravljal sina in prenašal nanj vso ljubezen, ki jo je gojil do njegovega velikega očeta. Vzkliki »Živel kralj!« so se lomili v joku in ilitenju. Udušeč za trenutek ogromno bol za tragično izgubljenim Viteškim kraljem Zedini-teljem se je zgrnil danes ves Beograd s svojo bližnjo in daljno okolico, da prvič pozdravi svojega novega kralja Nj. Vel. kralja Petra II. Lahko se reče, da Beograd dozdaj ni se nikdar priredil tako prisrčnega, tako iskrenega pa tudi tako bolestnega sprejema. Točno ob 7. zjutraj so bile že vse čete, ki so sodelovale pri sprejemu, na svojih mestih. Peron železniške postaje so ob 7. izpraznili in skoro nato so se začeli zbirati dostojanstveniki, za katere je bil določen prostor na peronu. Pred vhodom v dvorno čakalnico so se zbrali skoro vsi člani Narodnega predstavništva in člani beograjskega mestnega sveti, v dvorni čakalnici pa člani vlade, člani predsedništev obeh zbornic Narodnega predstavništva, načelnik slavnega generalnega štaba, vojvoda Bojevič in drugi odličniki. Na peronu se ie razvrstila civilna in vojna <=uita kraljevskega doma, in tu so pri-čnkovali prihod vlaka tudi predsednik vlade g. Nikola Fzunovič, patriarh Varnava. predsednik beograjske občine Miljutin Petrovič in komandant kraljeve garde, armijski general Pe- tar Živkovič. Na peronu je bila postavljena tudi častna četa z godbo kraljeve garde. Ob 8.45 so prispeli kraljevi namestniki s knezom Pavlom na čelu. Nj. Vis. knez Pavle je prišel v spremstvu kne-ginje Olge, ki je bila v žalni obleki s pajčolanom, v spremstvu dvornih dam. Imel je uniformo konjeniškega podpolkovnika kraljeve garde z lento Karadjordjeve zvezde. Ni. Vis. knez namestnik se je najprvo poklonil navzočim damam in sc nato pozdravil s Pozdrav predsednika beograjske občine Po pozdravu s kraljevimi namestniki je stopil pred Nj. Vel. kralja predsednik beograjske ol>čine g. Miljutin Petrovič ter mlademu kralju po starem slovanskem običaju ponudil kruha in soli ter ga pozdravil z naslednjimi besedami*. »Vaše Veličanstvo! Ko stopate prvič kot vladar na ozemlje Vaše zveste in Med narodom Nj. Vel. kralj Peter je zapustil čakalnico v spremsrvu Nj. Vel. kraljice-matere Marije. Ko se je pojavil na vhodu v dvorno čakalnico, kamor o bile uprte oči nepregledne množice je zaorilo od vseh strani »Živel kralj! Živela Jugoslavija! Živel kraljevski dom! in kakor grom je odmevalo iz ulice v ulico. Nj. Vel. kralj je s svojo drobno ročico odzdravljal na vse strani in nato stopil v pripravljeni dvorni avto. Za njim so Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica - mati Marija sta na poti iz Pariza v Beograd prispela v petek zvečer na Jesenice. Na levi predsednik Narodne sktrpščine dr. Kumanudi in kmetijski minister dr. Kojič člani vlade in generaliteto. Kneginja Olga je pristopila tudi k patriarhu in mu poljubila roko. Prav tako so se vsi navzoči pozdravili tudi z ostalima kraljevima namestnikoma gg. dr. Raden-kom Stankovičem in dr. Ivanom Pero-vičem. Knez Pavle je sprejel nato ra-port komandanta Beograda in poveljnika častne čete ter nato skupno z ostalima dvema v spremstvu komandanta kraljeve garde generala Zivko-viča pregledal častno četo, pozdravivši jo z običajnim^ Pomozi Bog junaci! Ob 8.53 je prispela izvidnica in par minut pozneje, ob 9-03 je privozil v postajo dvorni vlak. Slišala so se ostra vojaška povelja, godba kraljeve garde pod poveljstvom kapelnika podpolkovnika Pokornega pa je zasvirala državno himno. Dvorni vlak je vodil načelnik beograjske kurilnice inž. Dragiče-vič. Vlak se je ustavil tako, da je kraljevi salonski voz obstal pred kraljevimi namestiki. Oči vseh navzočih so bile uprte na salonski voz. iz katerega je najprej izstopil maršal dvora general Dimitrijevič. za njim pa se je pojavil Nj. Vel. kralj Peter II. v sivi potni obleki, gologlav s črnim florom na levi roki, resnega obraza. Nato je izstopila Nj. Vel. kraljica-mati Marija in za njo ostalo spremstvo. Nj. Vel. kralj Peter je stopil najprej h knezu namestniku Pavlu, ki ga je poljubil na čelo, nato pa se je pozdravil z ostalima obema kraljevima namestnika gg. dr. Stankovičem in dr. Perovičem, prožeč obema svojo malo. otroško ročico. Nj. Vel. kraljica je bila v globoki črnini, zastrta z gostim pajčolanom. Knez Pavle je pristopil k njej, ji poljubil roko ter ji ginjen izrazil svoje sožalje. Prav tako sta pozdravila Nj. Vel. kraljico in ji izrazila sožalje tudi ostala dva kraljeva namestnika. V spremstvu Nj. Vel. kralja so prispeli z dvornim vlakom rumunska kraljica-mati Marija, kneginja Jelena, knez Arzen, princesa Tleana, ter ostala dvoma silita. Z dvornim vlakom so se pripeljali tudi ministri gg. Jevtič, dr. Kojič. dr. Djor-djevič in Demetrovič. podpredsednik senata dr. Ploj. predsednik Narodne skupščine dr Kumanudi in minister dvora dr. Antie. vdane Vam prestolnice, Vam izročam kot simbol in izraz naše neomajne ljubezni sol in kruh ter prosim Vaše Veličanstvo, da verujete, da vsi Beograjčani iz dna duše kličejo: Živel Nj. Vel. kralj Peter II !< Nj. Vel. kralj je vzel kruha in soli ter se z otroško iskrenostjo zahvalil: »Hvala Vam, gospod predsednik!« Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu kraljevih namestnikov pregledal častno četo in sprejel raport. Stopajoč pred strumno ga pozdravljajoče vojake jc mladi kralj z zvonkim glasom pozdravil: Pomozi Bog junaci! Bog ti pomo-gao! so gromko odgovorili vojaki, sami stasiti gardisti. Po pregledu častne čete se je mladi kralj pozdravil z navzočimi generali, nato pa stopil k predsedniku vlade g. Nikoli Uzunovi-ču in mu prožil roko. Pozdravni govor predsednika vlade Predsednik vlade g. Uzunovič je pozdravil mladega kralja v imenu vlade, rekoč: »Vaše Veličanstvo! Kraljevska vlada in ves jugoslovenski narod pozdravljata Vaše Veličanstvo in Vam izražata svojo brezmejno zvestobo, neomajno vdanost in zaobljubo, da hočeta, krepko stoječ ob strani Vašega Veličanstva, svojega ljubljenega kralja in upa vseh Jugoslovenov, izpolniti sveto sporočilo Vašega velikega očeta, nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, da bosta čuvala Jugoslavijo. Nj. Vel. kralj se je pozdravil nato še z vsemi ostalimi dostojanstveniki, ki so bili na peronu in patriarhu Var-navi poljubil roko. Očitno ginjen je patriarh s solzami v očeh poljubil mladega kralja na čelo in ga blagoslovil. Prav tako so pozdravili patriarha Nj. Vel. kraljica in za njo vsi princi in princese. Nj. Vel. kralj je potem s svojim spremstvom stopil v dvorno čakalnico, pozdravil najprej sivolasega vojvodo Bojoviča. nato pa člane vlade, člane predsedništva obeh zbornic in navzoče generale ter ostale dostojanstvenike. vstopili tudi vsi ostali člani kraljevega spremstva. V prvem avtomobilu sta se vozila Nj. Vel. kralj Peter in kraljica-mati, v drugem rumunska kraljica-mati Marija in kneginja Olga, v tretjem kne2 Arzen in kneginja Jelena, v četrtem knez namestnik Pavle in prvi kraljev adjutant general Ječmenič, n^to pa ostali kraljevi namestniki, ministrski predsednik, patriarh in ostali dostojanstveniki. Avtomobili so v počasnem tempu vozili po ulicah proti Dedinju. Mladina vzklika — odrasli plakajo Ob kraljevem avtomobilu sta jahala dva višja oficirja. Po pozdravnih vzklikih prvega špalirja oficirjev in članov Narodnega predstavništva, beograjskega občinskega sveta in visokega urad-ništva, so se v Nemanjini ulici oglasili pozdravi šolske decc. Kralj jim je mahal z obema rokama v pozdrav. Zato pa ie onemelo odraslo občinstvo izza otroškega špalirja. Namesto, da bi vzklikali, si ljudje začeli brisati solze. Možje, ki niso trpeli, ko so tulile okrog njih sovražne granate in so jim regljale v obraz morilne strojnice, so ihteli, ženstvo pa je glasno zaplakalo. šele v Miloša Velikega ulici, kjer je bilo d'ja-štvo srednjih šol, so bili pozdravni klici močnejši in zajetnejši, a tudi tu je ostalo suho le redkokatero oko. Vse one ogromne množice, ki so stale tam na dohodih na postajni trg in po prečnih ulicah daleč od avtomobilske povorke, pa so iz daljave zrle na sprevod, a tudi tu so se vsakomur lesketale solze v očeh. Bili pa so srečni in zadovoljni, kajti piepričali so se, da je mladi kralj srečno prispel v svoj prestohii Beograd. v varno naročje svojega naroda. Po sprejemu Ko je že davno zadnji avtomobil kraljevega spremstva izginil v daljavi ulice Miloša Velikega, so se šele začele množice polagoma razhajati. Ulice v mestnem središču, zlasti Terazije in Kralja Milana ulica so se tako napolnile občinstva, da je bil prehod skoraj nemogoč. Tu se je moglo šele prav videti, kako ogromne mase so prisostvovale sprejemu in da je v ta namen prihitela v mesto ne samo najbližja periferija, nego tudi ljudje iz najoddalje- nejših krajev, danes tako mogočno razširjenega Velikega Beograda. Preplavljene so bile ves dopoldne vse ulice, ki vodijo iz središča na periferijo in V tramvaju na teh progah ni bilo mogoče dobiti prostora. Zato se ne motijo tisti, ki cenijo, da je svojih 200.000 ljudi prisostvovalo prvemu sprejemu mladega kralja, in ni dvoma, da bo ta veličastni sprejem došel do mogočnega odmeva ne samo v vsej jugoslovenski domovini, temveč tudi daleč onstran njenih meja. V današnjem jesensko solnčnem dnevu, ki nam je po neprecenljivo težki iz- gubi, ki nas je zadela z marsejskim zločinom, dala dediča prestola našega Viteškega kralja Zedinitelja, našega mladega kralja Petra IL, gledamo t pogumom in Jasnejše v našo bodočnost. Trdno zaupajoč v čvrsto voljo našega naroda, da bo hotel in znal izpolnjevati oporoko očetovo > Čuvajte ml Jugoslavijo !« smo prepričani, da nas njegov sin, danes še Sokolič, ko pride njegov čas, s pravim sokolskim poletom povede kvišku h končnim ciljem svojega velikega predsednika. Kar oče, to sin in ves narod z njim! kra!{ Od Splita do Beograda Beograd, 13. oktobra AA. Posebni dvorni vlak z zemeljskimi ostanki Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja odpelje iz Splita jutri, v nedeljo ob 10. dopoldne. Na področju savske banovine bo vlak postal na naslednjih postajah: v Zrmanji ob 14.26, v Plaškem ob 18.44 (tu bo stal 3 minute), v Oštarijah ob 19.19 (1 minuto), v Karlovcu ob 22.29 (2 minuti). V Zagreb prispe vlak ob 21.40. Tu se bodo preko noči poklonili blago pokojnemu kralju Zagrebčani in Slovenci. Iz Zagreba odpelje vlak posmrtne ostanke Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na njegovo zadnjo pot do Beograda ob 5. zjutraj. V Sisek prispe ob 5.56, v Novsko ob 7.19 (8 minut), v Slavonski Brod ob 8.57 (8 mL nut), v Vinkovce ob 10.11 (6 minut), v Sremsko Mitrovico ob 11.44 (6 minut), v Rumo ob 12.09 (5 minut), v Zemun ob 13.26 (5 minut), v Beograd bo prispel Ob 13.40 ob Mrtvi Viteški na hrvatskih tleh Tisoči in tisoči ljudstva so že prihiteli v Split, da po-časte danes Kralja-mučenika ob povratku v domovino Split, 13. oktobra, n. Davi nekoliko pred 9. uro je prispel v Split posebni dvorni vlak, ki bo v nedeljo ob 10. dop. odpeljal pokojnega kralja Aleksandra preko Zagreba v Beograd. Z nj m so prispeli zastopniki vlade, Narodne skupščine in senata, med njimi prosvetni minister dr. Sumen-kovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak in min ster za telesno vzgojo naroda dr. Andjelinovič, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Popovič ter narodni poslanci in senatorji iz primorske h»-novine. Zastopnike vlade in Narodnega predstavn:štva so na železniški postali »prejeli ban dr. Jablanovič. podban Zdrav-kovič in francoski konzul v Splitu Soupey. Z istim vlakom se je pripeljala tudi četa kraljevske garde s podpolkovnikom Zivko-videm, ki je komandant gardnega pešpol-ka. Na splitski železniški postaj', ki Je tik ob pomolu Majorja Stojana. ob katerem bo pristal vojni brod »Dubrovnik«, so zgradili posebna velika vrata, skozi katera bodo prenesli krsto z velikim pokojnikom na peron in jo položili na katafalk v vagonu dvornega vlaka. Danes so se zbrale ob pomolu Majorja Stojana ed niče naše vojne mornarice in sicer kraljevska broda »Zmaj« in »Dalmacija«, vsi minonosci, vse torpedovke. podmornice in matični brodovi. Do večera bo na pomolu zgrajena kapelica, v katero bodo položili krsto s truplom pokojnega vladarja. Okrog kapelice so postavili visoke stebre, odete v črno. Zgradba potn škega urada, ki stoji na pomolu, ie vsa odeta v črno. V luki se je danes poleg vojnih ladij zbralo tudi mnogo potniških ladij, ki so pripeljale ljudstvo iz raznih krajev,_ da se udeleži sprejema pokojnega vladarja. Tako so pripluli v Split parniki »Kraljica Ma-r ja«, »Karadjordje« in drugi. Sploh so prihajali parniki drug za drugim ves dan, razen tega pa so bili v Split došli vlaki nabito polni ljudi. Popoldne je iz Metkovica prispel poseben pamik z ljudstvom iz mostarske pokrajine, ob 18. poseben parnk s Sušaka % tisoč ljudmi, iz Šibenika je prispelo deloma z vlakom, deloma s pamikom 3000 ljudi. Poseben vlak je prispel tudi iz Sini* Tik pred 18. je priplula v Split tudi eska-dra angleškega sredozemskega brodovia pod vodstvom adm rala Fisheria. ki se bo osebno udeležil jutrišnjih pogrebnih sv« čanosti. Od Splita bo do Perkoviča vzdolž železniške proge izkazana pokojnemu Nj. Vel kralju posebna čast Vsakih pet metrov bodo vzdolž proge na obeh straneh stali dalmatinski kmetje v narodnih no^ah z gorečimi bakljami v rokah, ko bo vlak brzel m mo proti Zagrebu Truplo pokojnega kralja bodo jutri prenesli z broda »Dubrovnika« častniki naše vojne mornarice v kapelo na pomolu Majorja Stojana, od kapele do vagona pa bodo nesli krsto admiral Polič, divizijski general Radenkovič, brigadni general v p. Todorčevič, dva kmeta iz splitske okolice Tuje Krstulovič in Franjo Polič, ban primorske banovine dr. Jablanovič, predsednik splitske občine inž. Kurgotič in bivši splitski načeLn k dr. Račič V Split je prispelo danes tudi že mnogo tujih novinarjev, med njimi Arsen Liviu za »Lupto« iz Bukarešte, Erich Kuly za »Neueste Nachrichten« iz Monakovega, Ri-hard Grotte, direktor urada »Jugoskwi-scher Verkehrsbureau« iz Monakovega, filmski operaterji podjetja Paramount, dopisnik agencije »Associated Press«, dopisnik pariškega »Journala« Eric Borchert, dopisnica ».loumala« Natalija Sergejeva, dooisnik švicarskega I sta »Ziircher Zeitung« Herbert Taub, dopisnik nemškega lista »Frankfurter Zeitung« dr. Max Claus in dopisnik kodanjskega lista »Politiken« Rasrnusen. Škofijski ordinariiat v Split« je odredil kap tlju. župnijam in samostanom v splitski škofiji, da morajo ob prihodu vojnega broda »Dubrovnika« v vseh cerkvah zvoniti' pol ure. Zvonovi se bodo oglasili v trenutku, ko bodo začeli streljati topovi. »Dubrovnik" na vidiku Cetinje, 13. oktobra. AA. Davi okoli 7. So v daljavi opazilii na morju blizu Budve evetilke rušilca »Dubrovnika« in francoskih spr&mljevalk tragičnega sprevoda našega velikega in vzvišenega kralja. Ladje s0 z zmanjšano brzino plule proti Dubrovniku. Od Ulčinja pa vzdolž vse naše obale je prebivalstvo iz vseh krajev primorja v velikih množicah pričakovalo žalostni sprevod na morski obali. Iz vseh krajev se je slišalo zvon jen je zvonov, narod je pa v grobni tišini na obali ihteč za dobrim kraljem opazoval žalostni sprevod. Mimo Dubrovnika s0 ladje plule okoii 9. Na vseh krajih, od koder Je iz Dubrovnika razgled na morje, so se Obrale množice užaloščenega naroda. Vsi so bili globoko ganjeni in mnogi so plakali. V du-brovniških cerkvah so zvonili zvonovi, srbsko pevsko društvo Je pa na obali pelo posmrtno pesem. Po nekaj minutah so Sadje izginile proti Splitu. Predsednik Francije na pogrebu Pari«, 18. oktobra. AA. AgencHa Havas poroča: Vlada j« »Menila, da poide Predsednik republike Albert Lebrun na čela francoske delegacije aa pogreb pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predsednika Le bruna be »premi i« 1 vojni minister maršal Petain. Tndi letalski minister general Denain se bo udeležil pogrebi pokojnega kralja na «eiB fraaestk« letalske eskadr* Druge delegacije Praga, 13. oktobra, g- Pogreba Viteikega kralja Aleksandra L v Beogradu ee bo poleg ministrskega predsednika Malypetra, pravosodnega ministra dr. Dererja in ministra za narodno obrambo Bradača udeležil tudi zunanji minister dr. Beneš. ki bo odpotoval v Beograd iz Pariza, kjer ee je dane« 'jdeleiil pogreba zunanjega ministr* Barthouia. " Praga, 13. oktobra. AA. Mesto Prago bosta zastopala prvi podžupan g. Stula in član glavnega mestnega upravnega aveta g. Zanki. Varšava. 13. oktobra- AA. Parlamentarno skupino za poljsko • jugoelovensko zbližanje bodo na pcgrebu zastopali podpredsednik senata Bogucki in narodni poslanci Ta-deus Duboski in Jan Valevski. Zastopstvo Zagreba ' Zagreb. 13. oktobra, n. Zagrebški mestni svft je sklenil, da ee korporativno udeleži pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra. V torek 16. t. m. odpotuje iz Zagreba celokupna delegacija, ki ooneee s seboj venec mesta Zagreba, da sa položi ob mrtvaški oder Nj. Veličanstva. Zagrebčani odpotujejo v dveh skupinah. S prvim vlakom ee odpeljeta mestni načelnik in šef mestnega zastopstva, z drugim pa ostali delegati zagrebške občine. Železničarji v počastitev pokojnega kralja Beograd, 13. oktobra. AA Zelezničamke zadruge in društiva na področju beograjske direkcije so sklenile, da ustanove mesto vencev poseben fond pod imenom Viteškega kralia Aleksandra I. Zedinitelja. Fond bo namenjen humanim svrham te direkcije. Prisega Francije Barthoujevem grobu Predsednik vlade Doumergue fe izpregovoril včeraj na pogrebu Barthouja sledeče besede: Ob krsti pokojnika zagotavlja Francija svojo zvestobo Jugoslaviji lega zunanjega ministra, ki je padel, ko se ie zavzemal za varnost mini, zagotavfc* Frandla Jugoslaviji svojo zvestobo. Po govoru ministrskega predsednika so mimo krste defilirale čete, nakar so prenesli krsto v Invalidski dom, odkoder so ga prenesli v cerkev sv. LudvJka, kjer Je pariški nadškof koadfutor celdbriral za-dušnico. Nato so krsto prejeljaK k večnemu počitku na pokopališče »Pere Lachaise*. Pogreb na pokopališču so opravili v prisotnosti članov vlade brez vsake ceremonije, kakor Je to želel pokojnik. Navzlic temu se ie na pokopališču zbrala ogromna množica. Odposlanstvo romunskih kmetov je položilo v g.ob žaro s pestic rumunske zemlje. Preosnova francoske vlade Pariz, 13. oktobra. AA. Kakor je bOo napovedano, se je noooj ob 18. sestala francoska vlada, da določi naslednika tragično umrlemu zunanjemu ministra Louisu Barthouja in notranjemu ministra Sarrautu, ki je predvčerajšnjim podal ostavko. Po sklepu vlade bo prevzel vodstvo francoske zunanje politike minister za kolonije Laval, notranje ministrstvo Mar-chandeau, ministrstvo za kolonije pa Louis Roll&n. Čim je bila seja zaključena, je podal ostavko pravosodni minister Cheron. Njegova ostavka je bila sprejeta. Pariz. 13. oiktobra. w. Krsto s truplom zunanjega ministra Barthouia so danes prenesli iz palače zunanjega ministrstva v Invalidski dom. Katafalk je bil ves pokrit Z venci. Poleg velikanskh šopkov in vencev so biLi skromni šofflri, dokaz ljubezni, ki jo je pokojnik užival pri preprostih Jjuieh. Na čelu žalnega sprevoda ^ korakali predsednik republike Lebrun, zastopniki državnih poglavarjev tujih držav, predsednika zbornice in senata, člani vlade, diplomatska zbor, zastopniki zunanjih vlad ter Društva narodov in mnogo raznih de-putacij. Za krsto na lafeti, v katero je bilo vpreženih šest konj, so korakali sorodniki pokojnika. Na Esplamde des InvaKdes je imel predsednik vlade Doumergue žalni govor, v katerem je po kratkem opisu životorisa pokojnika dejal med drugim: Vsa delanja pokojnika ie vodila stittstm domovinska ljubezen, ki mora sedanji generaciji služiti za vzor. Barthoufeva politika je bila čista politika zbliževanja, h kateri vabi Francija vse narode dobre voHe. Tragičen dogodek v MaredHeu bo še boli ojačil veri med jugoslovenskim in francoskim narodom. Barthou je bil umori eo skupno s plemenitim, modrim hi Viteškim kraljem Aleksandrom v trenutka, ko je z njegovo pomočjo delal za konsolidacijo miru na Jadranu in v srednji Evropi. V kratkem bi bil moral oditi v sosedno državo, ki nam ie po krvi najbližja, da bi tamkaj odstranil prehodne nesporazume. Pred truplom sv©- Vozne olajšave za pogrebne svečanosti 1. Ugodnosti na železnicah. Dodatno k včerajšnjemu obvestilu se objavlja, da Je ministrstvo za promet odobrilo danes pod G D broj 82078 75od«totni pOpu*t od normalne vozne cene vsem: a) ki gredo v Beograd na pogreb ali po-klonitev s pravico odhoda od 14. do 18. t. m. in s pravico povratka od 15. do 20. t. m. b) onim, ki bi hoteli v Split, s pravico odhoda in povratka v dneh 13. do 15. t. m. in c) onim, ki se želijo pokloniti povodom prevoza smrtnih ostankov na kateri vmesni postaji s pravico odhoda dan pred prevozom in na dan prevoza ter povratka na dan prevoza in na dan po prevozu skozi dotično postajo. železniški organi bodo izdajali na odhod, nih postajah polovične karte, ki bodo valjale tudi za povratek. Udeleženci naj si pribavijo objave občinske uprave, kf jim bo služila kot legitimacija tako na vlaku kakor tudi v namembnem kraju. Objave naj vsak udeleženec vedno hrani pri sebi Glede brezplačnega potovanja po enega zastopnika vsake občine velja to, kar j« bilo včeraj objavljeno. Z ozirom na te ugodnosti bo omogočena večjemu številu prebivalstva poklonitev v Zagrebu ali tudi v Karlovcu, kjer bo vlak tudi stal nekaj minut. 2. Vožnja v Zagreb. Po obvestilu žel. direkcije bo vozil iz Ljubljane do Zagreba v nedeljo zvečer poseben vlak z odhodom iz Ljubljane ob 22. uri 30 minut, ki bo imel postanek na vseh postajah. Udeleženci iz smeri Maribor imajo na ta posebni vlak zvezo s rednim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 21. url 40 minut. Povratek posebnega vlaka iz Zagreba je ob 3. uri 20 minut s prihodom v Ljubljano ob 7. uri. Udeležencem se priporoča, da se poslužajo samo tega posebnega vlaka, ker je za poklonitev prebivalstva iz dravske banovine določen čas od 2. do 3. ure zjutraj. S. Vožnja v Beograd. V Beograd bosta vozila iz Ljubljane vsaj po en poseben vlak v torek in sredo. Cas odhoda iz Ljubljane se bo pravočasno javil, vendar naj zunanji udeleženci pridejo v Ljubljano, odnosno na Zidani most z vlaki, ki imajo priključek na redni večerni brzi vlak proti Beogradu. Udeleženci, ki bi hoteli potovati v ponedeljek, bodo potovali z rednimi vlaki. Občinski odbori naj najkasneje do ponedeljka 15. t. m. zvečer javijo najbližji žel. postaji, koliko udeležencev (občinskih zastopnikov, predstavnikov društev in po. edin cev) bo vstopilo na ondotni postaji in s katerim vlakom nameravajo potovati. 4. Venci. Občinski zastopniki poneso seboj v Beograd vence. 5. Komemoracije v ioiafc. Osnovne šole morajo po odredbi ministrstva za prosveto imeti v ponedeljek 15. t. m. prvo učno uro predavanje o tužnem pomenu dneva, na katerega prispejo v državo zemski ostanki blagopokojnega kralja Aleksandra I. in se pripeljejo v prestolnico. Pri predavanjih je posebno naglasiti velika dela Kralja Zedinitelja pri osnovanju in ureditvi naše do. movine. Nato je počastiti soomin nesmrtnega kralja s pobožnim molkom. 6. Odgodltev sejmov. Po naroČilu mini. strstva za trgovino se vsi sejmi, ki bi se imeli vršiti v četrtek 17. t. m., prelože na dan, ki ga bo banska uprava naknadno določila. pastilles VICHKTAT Q)a boste (epi in ime(i sveže ustnice . : - uporabljajte vsak dnevni čas naše novo - črtalo za ustnice ROUGE PASTEL A LA BIOCARMINE TO dlvno prirodno barvo je odkrila tvornica Bourjois ln jo izključno samo ona proizvaja. Naj že Jeste ali pijete ali poljubljate, barva ustnic ostane nespremenjena. OURJOIS 0*j>ot t BEI PARFUMEUR PARIŠ ? , ZAGREB, SmičikUsovauLM Zarota in zarotniki široko zasnovana zarota Paveličeve in Perčeceve za-r rotniSke tolpe proti Nj. VeL Viteškemu kralju Aleksandru Zedinltelju POMAGAJO PREBAVI Pariz, 13. oktobra, d. Policiji se je v preiskavi zaradi atentata v Marseilleu posrečilo aretirati več pajdašev atentatorja in ugotoviti važna dejstva. Beg zarotnika „NaIisa" v gozdove Fontainebleauja V sredo okoli 18.30 je javila fOlicHa v Fontainebleauju, da se je ustavil pred ta-mošnjo železniško postajo avtotaksi, ki je prispel iz Pariza. Iz njega je Izstopil člo-vekt ki sc je nekaj časa obotavljal, nato pa šel k postajni blagajni ln si kupil vozni listek II. razreda za pot v Evian, Kmalu nato je odšel s postaje ^ {zginil. Po izpovedi železniškega blagajnika je imel polno denarnico. Taikoj sta bila mob;lizirana orožn-U štvo in prva brigada mobilne garde. Pol ure ro polnoči so na peronu v Fontainebleauja ustavili orožniki zasledovanega neznanca ki je pokazal potmi list s številkami 494-9>» 96 in 185.735, izdan od češkoslovaškega generalnega konzulata v Zagrebu. Potni list je bil izdan na ime Nalis Silvester ter je imel vizum obmejnega urada v Vallorbu od 28. septembra 1934, Iko je prijel njegov la9tn*k v Francijo. V trenutku, ko s*> hoteli orožniki osnmlienca aretirati, se mu Je posrečilo pobegniti. Orožniki so streljali z* njim, vendar pa ga niso zadeli. Na bregu je izgubil magazn svojega revolverja znamke Waltar V. M. 497. ki je bil napolmjen « patroni kalibra 7.85. Begunec je bil 28 d» 30 let star ter je slabo govoril francosko Nad desnim očesom je imel centimeter dolgo brazsotino. Od BeneSa in Novaka . • • V četrtek zjutraj je zvedela policija, da so opazili v noči na 10. t- m. dva neznanca, ki sta si kurila listke za vožnjo v Evian. Ob 2. zjutraj so bili policijski uradi v Anne-massu, Thonoou in Evianu o tem 'brzojavno obveščeni in ob 4. zjutraj je policijski urad v Thononu prejel obvestilo, da sta se sumljiva tujca nastanila v nekem hotelu ln da ima prvi češkoslovaški potni list štev. 140.472, ki ga je izdal 28. junija 1934 Češkoslovaški generalni konzulat v Trstu na ime Vladislava Beneša, rojenega 30. junija L 1930 v Zadru. Potni list je imel italijanski izhodni vizum od 26. septembra 1931. izdan v Comu, in švicarski prihodni vizum od istega dne. Vizum za prihod v Francijo v potnem listu ni zabeležen. Beneš je imel pri sebi 1700 frankov in vozni listek za povratek v Fontamdbleau. Drugi tujec je imel potni list, izdan v Trstu na ime Jaro-slava Novaka, rojenega 1. maja 1900 v Gorici. Potni list je bil izdan 5. aprila 1934 pod številko 140.991 - 00.371. Tudi ta potni list je imel vizum te C orna o odhodu m pečat o prihodu v Chiasso v Švici. Tudi Novak je imel povratni vozni listek Evian -Fomtainebleati, 1600 frankov denarja ter komraa. Policijski komisar v Annemassu je oba zaslišal s pomočjo tolmača. Beneš le priznal, da se Je mudil v Parizu skupaj z vakom v hotelu »Regina«, Rue de Mazagra« in trdi, da sta imeni Novak in Nalis identični Pri zasliševanja se Je izkazalo, da sta oba nameravala priti z ladjo v Ženevo ali v Lausanne. Oba sta prišla v sredo zvečer v Pariz In sta imela pri sebi razne predmete, ki Izviralo iz iste trgovine kakor obleka morilca Keleroena. Oba sta nadalje priznala, da sta prišla po isti poti v Francijo kamor morilec Kelemen. da sta njuna potna lista ponarejena in tud] imeni izmišljeni. Po daljšem zasliševanju se je posrečilo pripravki Jih do priznanja, da sta pred atentatom občevala z morilcem jugoslovenskega kralja Kelemenom, vendar pa sta zanikala vsako neposredno udeležbo pri dejanju. Preiskovalni sodnik fana vtis. da gre za dva tovariša Kefemena In da sta oba člana iste teroristične organizacije. Gre sedaj pred vsem za to, da se ugotovi, s kom sta občevala v zadnjih tednih pred atentatom v Marše Mhi. Neiznanca, ki je v sredo zvečer pobegnil orožnikom, ko so gta preiskovali, še vedno iščejo v gozdu Fontainebleauja. Kakor znano, je imel pri sebi revolver. Orožnikom je ostal v rokah raeen magazma samo potni list na ime Molny, fotografija, Iki je v njem, pa nikakor ni slična robe gl emu neznancu- ... do BeneSa (Rajkiča) ... Annemasse, 13. oktobra d. Včeraj dopoldne so Novaka in Beneša zopet zasliševali. Beneš ie dopoldne izpovedal, da ve piše Ivan Rajklč in da )e bil rojen 5. januarja 1903 v Koledincu pri Ludbregu. Poročen je z Milko Delkovo, ki mu je pred 11 leti rodila sina in ki biva sedaj v Lud-bregu. Starša sta Ivan in Marija roj. Kra-var. Štiri leta je živel v Braziliji, odkoder zna tudi govoriti portugalsko. V Evropo se je vrnil pred sekaj leti. Član je Paveličeve tajne organizacije in je 28. septembra prejel od neznanca, ki se je izkazal kot član te organizacije, denar ter ponarejen potni list. Odšel je v Curih, kjer se je zopet sestal z drugim neznancem, članom svoje organizacije in se odpeljal v Pariz, kjer ga je sprejel neki tretji človek, od katerega je dobil nadalinja navodila. Beneš-Rajkič pa noče povedati vsebine teh navodil, češ da noče kršiti dane prisege. In je samo pristavil, da je iz Švice po- toval v Pariz preko Ouriha in Laus*nna v Thonon in da je prekoračil francosko mejo z ladjo preko Ženevskega jezera. V Parizu je z Novakom vred zvedel po radiu in iz posebnih izdaj listov o marseilleskem atentatu, nakar sta takoj zopet odpotovala, da bi se vrnil v Švico. Med tem so iu že prijeli v Thononu .••in Novaka (Pospišila) Ženeva. 13. oktobra, d Policijski komisar Petit, ki vodi preiskavo proti Novaku in Benešu. je prispel včeraj iz Annemassa v Ženevo in izjavil zastopnikom tiska, da so znani sedaj tudi podatki drugega areti-ranca, ki se je imenoval po svojem češkoslovaškem potnem listu Novak. Ta areti-ranec je l. 1904. v Vukovini pri Veliki Gorici v bližini Zagreba rojeni Zvonimir Pospišil, ki je pred leti pobegnil iz Jugoslavije in je bil obsofen zaradi političnega umora glavnega urednika zagrebških *No-vosti« Tonija Schlegla ter nekega policista na smrt. Nato se ie mudil na Madžarskem v emigrantskem taborišču na Janka-pusti, ki }e oddaljeno 6 km daleč od jugoslovenske meje. Dne 28. sept. je skupno z aretiranim Benešem-Rajkičem in tretjim tovarišem odpotoval v Curih kier sta tih sprejela dva druga zarotnika, med njima kasnejši kraljev morilec Suk-Kelemen. Vseh pet je nato odpotovalo iz Curiha preko Lausanne v Thonon in od tamkaj vrekn Fontainbleauja v Pariz. V Parizu so se razdelili v dve skupini. Suk-Kelemen in Nalis-Silan Novak-Pospišil in drugi zarotnik po imenu Silni, kakor ga označuje sam in v ka-trem domneva policijski komisar iz Annemassa. da je v gozdu pri Fontainbleaua pobegli Nalis (Silan), sta se nastanila v hotelu »Palais d* Orsya«, Suk-Kelemen in Beneš Rajkič pa v hotelu »Regina«. Peti zarotnik, čigar ime še ni znano, se je nastanil nekie drugje. Nato sta Kelemen in Silni odpotovala iz Pariza proti Marseilleu. Beneš in Novak sta ostala v Parizu, da bi dobila nadaljnja navodila od vodstva Paveličeve zarotniške družbe. Navodila pa niso dospela, ker se je med tem atentat v Marseilleu že posrečil. Aretirani Novak-Po-spisil je nadalje izjavil, da je bil v vsakem primeru pripravljen streljati na kralja. f Atentatorjevo morilno orožje Marseille, 13. oktobra, d. Ugotovljeno je, da je imel morilec Kelemen pri sebi dva revolverja in da je streljal samo z enim, z avtomatično Mauserjevo pištolo najnovejše konstrukcije kalibra 7.63, čigar vi-zir se je mogel naravnati od 50 do 1000 m. V trenutku atentata je bil naravnan na 50 m. Posebna priprava omogoča reguliranje streljanja z večjo ali manjšo brzino. Pri tem orožju je samo potrebno, da se trajno tišči sprožala, pa pokajo streli po vrsti brez presledka. S tako pištolo se more oddati na minuto 280 strelov, pri čemer je tudi vštet čas za izmenjavo maga-zinov. Kelemenovo orožje je bilo pripravljeno za naglo streljanje, vendar pa je oddajal strel na strel, pri čemer je natančno meril vsakokrat na svojo žrtev. Pištola je bila nabasana z 10 naboji, ki so brli vsi izstreljeni. Kelemen — Mijo Babic? Praga, 13. oktobra. w. V albumu zločincev praške policijska direkcije se nahaja fotografija v zvezi z atentatom v Marseillu aretiranega Zvonimira Poepišila, ki je prvotno trdiL da ee piše Novak- V albumu je tudi slika Pospišilovega sokrivca Mija Babiča, ki je, kakor izhaja iz podatkov policije. sredi janjarja 1930 pobegnil skupno s Poepišilom preko Reke v Italijo. Oba bi bila morala biti aretirana zaradi umora direktorja »Novosti« Toniia Šleela. Takrat eta ustrelila tudi dva detektiva. Opozarja se na to. da je slika Mija Babiča zelo slična sliki mareejskega morilca dozdevnega Keleme-na, v kolikor ee more to presojati po sliki, ki je prispela v Pra&o. Pokop morilca Kelemena Marseille, 13. oktobra. 5. Morilca Petra Kelemena eo včeraj popoldne pokopali na marseilleskem pokopališču Saint Pierre. Položili so ga v skupni grob za samomorilce. Policija je puetila krsto aapečatiti, da bi :o lahko V dane« primeru ponovno ekEhjmi-rali. General Georges bo okreval MarSeOle, 13. oktobra AA. Generalu Ge-orgesu gre bo'je in bo v kratkem okreval. Angleški glas proti pretiranim vestem London, 13. oktobra. AA. »Daily Mail« nastopa proti pretiravanju splošnega položaja, ki je nastal v Evropi po tragičnem dogodku 9. oktobra. List zlasti napada raz. širjevalce lažnivih poročil, ki se javljajo v nekaterih evropskih listih. Marseilieski dogodki so sioer ustvarili kočljiv položaj, vendar pa J« prva dolžnost inozemstva, **l«vo na kolodvoru Ko je vlak vozil dcozi »ostalo. so stale sokolske m gasilske čete v n<»-mem nozorn. prapori o.n so se poklonili do tal Kakor mimo kamenitih kinov ie voril vlak nihC«' rv dvi-mil roke nfhče ni izustil ren»anka Hilte Ze se bliža Ljubljani CM Siškje (k- kolo- dvora sto* ljudje n* ?osto kiw je le kaj prostora ob p roji Ob prelazu na TvrVvi Cf*>ti jih m ogromna množica Iz vlaka pe vidi na Masarvkovo .-eritn ki Je tudi vsa oolns ljudstva peron ?!*!vt»o«*(» kolodvora pa ie naravnost ratrpan V hrertrlasne-ni pričakovanju množice se vlak ustavi Dokazi spoštovanja do Viteškega kralja Vlada prejema neprestano sožalnice Iz vseh krajev sveta zaradi strašne Izgube, ki je zadela Jugoslavijo Poklonitev Ljubljane Tisočglava nmožica je v nemi bolesti izkazovala snoči novemu vladarju svojo vdanost in zvestobo Ljubi]«**. 13 aktobra-Lfubljana te unoči sprejela Nj. VeL kralja Petra 11 na način, ki ie dostojen njene svetle naconalne tradicije. 0 prihodu N> Vel kralja Petra II. tn Ni Vel kraljice matere je bik LjubL«.na obveščena s poročilom ljubljanskega radia in posebni mi oklici predsednika ljubljanske občine dr Dinka Puca Kljub kratkemu času ie bil odziv nacionalne Ljubljane nadvse inaniie-stanten ter je lasno pričal kako neomajno stoji Ljubljana zrn viteško dinastijo Kara-djordjevidev. Ze kmal.1 po S »rt so se pričete zbirati v bližini glavnega kolodvora množice občinstva in prihajali ao zastopniki vseh narodnih m kulturnih društev v Lnibl>uu. predstavniki javnih korporacij in institucij. Ni bilo menda nocoi društva, ki ne bi bilo zastopano pri sprejemu našega mladega kralja Počasi se Je pričel polniti tjrobno okrašeni peron ljubljanskega glavneg« kolodvora, ki so ga mestni arhitekti nadvse lepo opremili Ob 21.30 te bil peron že nabito poln samih predstavnikov narodnih m kulturnih društev ter *vnib institucij Red so vzdrževali pole« policije ljubljanski gasilci, ki ao • pomočjo posebnega odbora dirigirali prihajajoče množice m odločena mesta. Vse se je izvršilo v največji tišini, z lic vseh je odsevala zavesi veličine bližajočega se trenj tka, ko ie prestolnica Slovenije ob tako tragičnem momentu prvič pozdravila svojega novega kralja. Na zunanjem peronu so se razvrstili Sokoli s sta*"-*-šinsbvom ljubljanske župe m načelnikom Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, g. Mirkom Ambrožičem. V temno rvoč so turobno vihrale zastave, med njimi mnoge, ki jih te poklonil našim Sokolom pokojni viteški kralj Aleksander Zedinitelj. Za Sokoli so se razvrstili oficirji Ijjbljanske gornizije in generaliteta. Sledile so vrste v žalno obleko oblečenega narodnega ženstva na čelu t dvorno damo gospo Franjo Tavčarjevo ia soprogo predsednika ljubljanske mestne občine, gospo Olgo Pucovo. Za narodnim ženstvom ao se razvrstili predstavniki državnih uradov e pomočnikom Hana g. dr. Pirkema perjem na čelu. ljubljanski občinski svetniki s predsednikom mestne občine k- dr. Dinkom Pueom in škof dr. Gregorij Rozman s stolnim k&pitljem. Na levem krila 00 bile poetrow*n* zastave kulturnih društev ter močna četa gasilcev, četa skavtov, vod Jetnikov in vod viteške sekcije Narodne Odbrane z tasta vam i. Nekaj minut za odhodom simplon/skega akspresa je skoro neslišno pri vozila na postajo izvidnica, ki je le za kratek hip postala na postaji Po njenem odhodu ie nastala naravnost grobna ti lina, tako da j® bilo čuti prihajanje bližajočega »e dvornega vlaka ie dolgo pred prihodom oa postajo. Točno ob 10.10 je privozil težki dvorni vlak. ki se je neslišno ustajvil pred peronom V tisoče lavi množici ni bilo očesa, ki ne bi bilo oroseno s solzami. Na ok»j salona, kjer se je tolikokrat prijazno smehljal obraz pakoji; a Kralja - junaka, >e stal Nj. Vel. kralj Peter II. « svojo kraljevsko materjo. Za hip te onemel v vseh grlih sleher- ni tria« tmoi oči n> bite uprtih proti Mku upa in nad* Jugoslavija ki te stal resnega >braoi v potni sivi obleki ter ljubeznjivo rtozdravljal o svojo drobno ročico, e katero bo moral tako kmalu prijeti za krmilo naše I igoslavije Čut- je brlo samo pritajeno jokanje to-stva moškim »o podrhtevale ustnice ▼ težki bolesti ob pogledu na kralja siroto Po nekaj minutah grobnega molka je prelomil tišino enodušni klic: »Zrvti kralj Peter IL! Živela kraljica mati' Stav« VrteSce mu kralju Aleksandru Zedinrtelju! Živela velika Jugoslavija!« N« tisoče rok se te ivignBo pozdravi islo mladega bral j« ti mi prisegajo rvestobo pr «po+n javanjo velike »oorokr njegovega n-teškega očeta Na pozdrave naroda je pri jamo odgovarjala tudi v globoko črnino odeta Nj Vel kmljioa-mati Iri so fi strašne bolečine vtis-ni le n« plemenit' obraz svoj grenki pečat. Mi btfo rrc* ki ne bi najgloblje sočustvoval s težko usodo kral Jice-matere ter »e sočasno dmJ njenemu plemenitemu kraljevskemu nastopu Po 10 minutne« postanku m )e čel med urnobesnim rzkKkanjera »branega naroda pomikati proti noši prestolnici. Zbrane množice ao čakale do trenutka, ko je dvorni vlak izginil v temno noč. Ljudje so glasno pozdravljali posebno, zunanjega ministra g Soško Jevtiča, zastopnike Narodnega predstavništva, predsednika Narodne skupščine dr Kosto Kumanud ja « podpredsednika »enota dr Miroslava Ploj« in zastopnike kraljevske viade Jurija Do» metroviča dir. Dragutma Kojič* in dr Hi-lorada Djord jeviča Po odh odu dvora epi vlaka »o se zbrane množice mimo in dostojanstveno razšle. Množice • perona so takoj po odhoda dvornega vfeJca pnttenš« na trg pred kolodvorom, kjer ao ae pomešale g ogromnejStmi množicami ljubljanskega občinstvo, ki jim ni bflo dano, da i« 061 v oči pordravSjo »vojega mladega kralja. Nj. Vet Petra IL in njegovo Prevrvišeno mater Nj. Vet kraljico Morija Odmev med čuvarji meje «ri, 11. oktobra Prežatootna novica > prispela v naš ao-kotsko zavedni kraj im v torek zvečer ki se je bliskovito razširila Se zvečer po vseh Žireh Zbudila je neutedno žalost in razburjenje. Tean bolj, ker je kraj tik državna meje. DrugI dan aarana so ».plapolale m vseh javnih poslopij in skoraj do zadnje hiše žalne zastave, ah pa državne na pol droga z žalnim trakom. In to brez razlike nekdanje strankarske pripadnosti. Tako so žili pokazale svojo zavekiost ob tej prežalostni priliki. Ravno v 2Lreh je bdi oznanjen leta 1914. prihod belega orla. Za bivanja na Bledu se je kralj Aleksander nekajkrat vozil s avtomobilom skozi 8trL Kakor doslej, bomo ostali i poslej »rovd trdni čuvarji ob meji, vdani mlademu, srčno ljubljenemu kralju Petru IL ia vsemu kraljevskemu doma B^sgrad, 13. oktobra. AA Po naloeu rvoje viade je poslaništvo Sranooske re-pubHke v Beograd« izročilo prodsadni-•tru vlade naslednjo hrzoiavko: »Predaedn k francoske republik«, predsednik vlade in člani vlade izrekajo kot tolmači enodušnosti vseh Francozov vsemu jugoslovenskemu naroda svoj globoki gnus ln svojo neskončno bolest ob strašnem atentatu. Vsi objokujejo z njim plemenitega in slavnega suverena Neizmerna bolest veže Francijo 1 jagoslovensk m narodom z večjo, ki jo je ta umor ie bolj učvrstit« Avstrijski predsednik Miklas Dnnai, 1 S. oktobra. AA. Predsednik države Miklas je posta! Nj. Vet kralju Petru 13 naslednjo sožalno br/x>javko: »Globoko me je pretresla žalostna vest o groznem zločinu, čagar žrtev je postal Nj. Vel. kralj Aleksander Najskreneje sočustvujem pri težki agirfji. ki je zadek Vaše Ve ličanstvo, kraljevsko rodbino in vso Jugoslavijo.« Carigrajski patrijarh Beograd, 13. oktobra. AA Otfutrapki pa tri jam Fotios je brcojarii predsedniku vlade Uzunoviču: Tragična smrt staivnega kralja AJcfanm-dra L je ravil« v globoko žalost mater cerkev ki sočustvuje v velik nacionalni žalosti pobožnega jugoslovenskega naroda. Izrekamo vam toplo prošnjo, da bi duša blagopokojnega kralja počivaJa med pravičnimi — Patriarh Fotk* Ameriške države Beograd. 18. oktobra. AA- Predsednik vlade Uzunovič J« prejel naslednje sožai-m brzojavke: Santiago. — V meno predsednika reptv bMke Chrie ia naJega naroda ter v svojem osebnem irneoo prosim, da ^pre^mete izraze iskrenega sožalja v težki nesreči, b je zadela Jugoslavija — Crocaga, ranaoj^ minister. OurteanfeL — Strašna smrt (C VeL kra-ia Jugoslavije Aleksandra te vxbudUa globoko bolest v moji državi. V imenu vlad« ta naroda Ouatemale te v svojem osebnem mena prosim Vašo eksodeoco, naj sprejme najtskrenejše sožalje za bolestno tz^ubo. fe Jo tipi plemeniti ta prijateljski narod — Ciesnin, zunanji minister. S« Jds« (Coscarica). — BoMCStno pre-oojec nad tra^čno smrtio hO- Vel. kralja Aleksandra, izrekam vaši ekscolenci, kraljevski vladi ia narodu »voje iskreno solati« ofc strašnem dogodka. — Raoul Cur-d^ut, ranauH minister. Satvador. — Vlada snhrodorske republike se pridružili« botes« vsega pr »teljskega naroda ob tragični ia boiestu usodi Mj. Vel. krati a Aleksandra. Z visopitn spoštovanjem Migu d Angel, zonanjS minister Saivador- Ja. _ Beograd, «. oktobra. AA Konzul Bra-alie v Beograda te »poroči zastopnika zaonateca rmaistra Dragoljubu Kojičn, da je vlada Brazilije takoj c° sprejemu vests o kagjčni smrti velikega vladarja Nj. Vd. kralja Aleksandra proglasila 10. t m narodno iaioat v vod državi Grški senat Beograd, 13. oktobra. AA Predsednik vUde Uaunovid je dobi od gritega senata feo4e »ožaJno brzojavko: ^ Globoko presunjeo m z itaiMno bolestjo je grški senat zvedd za umor Nj. Vet kralja Aleksandra L Ubijalska roka. ki je umorita junaškega in povsod spoštovanega vladarja prijateljske države n» brvčoga grdkega zaveznika, je skušate istočasno preprečiti voa plemenita in neumorna stremljenja za okrepitev mira m trajne zveze med balkanskimi aa trm smrtnemu kraijn Aleksandru! Doigo ž vije-nje ki napredek novemu kralju Petru IL Karadjordsevi6a. — Manko CBogova« in Vinko Budrovič. Fnemantte. — Zvesti Jogosloveo^ fest-tjencf zapadne Avstralsje, obso>ajo strašni zločin m globoko obžaiuje4o rzgubo aaiega veikega kralja. — Konzul Marič. Tuji parlamenti Afbar.fja Terana. — Albanski narod im accrodaa skupščina se pridružujeta is vsega *ie* globoki žalosti jugoslovenskega naroda raradi smrti Nj. VeL kralja Aldosajvdra. Dostavljam še svoje naj iskren ejše sožalje. — Predsednik narodne skupščino Kopa. Grčifa Atene. — Presunjeni zarodi strašne vesti o atentatu, ki je tako hudo zadol jhjo-slovenski narod v osebi njegovega znamenitega in slavnega kralja, je gršk parlament danes prekinil svojo sejo v znak žalosti in izkaza! čast spominu plemenitega ia junaškega kralja Parlament rzraža svojo globoko mrzkost do nizkotnega zločina in deli iskreno žalost velikega m prijateljskega j-ugoslovenskega naroda. — PoE-tis, predsednik grške poslanske zbornice. Mednarodne ustanove Beograd. 13. oktobra. AA. brao- javke so nadaSje poslali generaini tajmk mednarodne pariameotarne konference za trgovino Evgeu Baye (iz Milana), predsednik nterparlamentarne unije grof Devteit rt eZneve Jugoslovensko bolgarska laga a svojimi raznimi podružnicami. mednarodni urad za ddo v 2enen"u japonski parlament, predsednik letonske vlade L>lmania Kosta Todorov iz Bologne. fCariovo vsevč^tiAče v Pragi, velik., rabvn v Palestim. generalni tajnik Društva narodov Avenol, predsednik grškega odseka balkanske konference Pa-pMunastasiu predsednik mednarodnega zavoda za kmetijstvo v Rimu, mednarodni urad za delo v Ženevi. Nemški OstS Berttai. 13 oktol>ra AA I>?fB poroča* Listi posvečajo tragično prcmfioulerou kna-Iju Aleksandru tople spomniske čeanke. Vsi slave njegove ve'"ke in dalekovidne vojaške vrline in njegovo miroljubno delo, ki ga jc rnorail prekin ti v tragičnih okoliščinah Vrhovni cilj pokojnikove politike je bil ohranitev miru, pravi »Voikischer Beobachter*. Nemčija mora smrt tega via-darja obžalovat tudi zaradi tega. kesr so se v zadnjem času stiki med N'emčijo m Jugoslavijo poživit in so postajali že prav tesni »Bdrsen Zeitung« pravi, da je »nai pokojni kralj Aleksander -odi t1 spretno politiko, ki je omogočala mirno notranje življenje in spoštovanje v medna rodnem svetu Podobn opišejo tudi drugi listi. Senat v Gdansku je izrazil jugoslovenskemu konzulu sožalje nad težko izgubo, ki je zadela Jugoslavijo Švicarski tisk £®neva, 1P. oktobra- AA dvieare&a brzojavna gencija poroča: Tukajšnji listi priobčnjejo toplo pasane članke o blagopokojnem kralju Aleksandri Med druffkn navajajo da se je pokojni in tako tragično preminuli vladar nekaj Časa šolal v Ženevi. Iz Mete dobe priobčajejo v tej zvezi razne spomine, ki osvetljujejo rano mladost tega "vladarja v najlepši luči. Dobrovolfci ob smrti kralja-junaka Kralj Aleksander in kamnogeriški kovači Toliko sotenih oči še m bilo nikdar v ri gorenjski vasi, ▼ Kamni gorici, kakor v sredo zjutraj, fao se j« raznesla jro vas strašna vest o smrti našega dragega kra-Ma. Mak) pred sedmo zjutraj te bilo, ko se je pripeljai v vas orožnik. Mož, aa čigar licu so bile drugače precej trde poteze, k anel solzne oči. Ocfložil je kok) jo odšel po katnenitih stopnicah aa grič, v ž upnice. sporoč-t, naj zvone za mrtvim vladarjem- Župnik j« ostrmel, ko je rvedeJ grozno novico. Ljudje, ki niso navajeni videt: sote v očeh orožnikom, so ga pričeii izpraševati, kaj se )« vendar agodik). Orožnik je vse povedat Šele počasi so se zavecfl . Še oa pokopališču pred cerkvijo, kjer so bfti zbrani pred mašo, po večini stari bodle in otrod, te Mo slišati vzdihe in glasen jok. »Ka>j, našega kralja so ab li?« je ^o od žene do moža. med mladino, med otroke. »O »ooga kraljica, ubogi otročiči. kn so i®gubiJi tako dobrega oče>ta.« ie vzdihovala stara ženica IVled družbo pa ie ^ašepetal glas: »Saj ga niso 'zgubit' jgio4)^e žalosti ta sožaija. — Pr«i-sednfk zveze vojnih dobrovo^cerv rezervo! podpolkovnik Lajo Lovrid. Nj. kra^'evskema Vfeočanseva kneza Pavlu Karadjordjovaču, Beograd. — GSobo-bo pretreseni nad tragično smrtjo naSega iuna§kega vrhovnega povdjn ka kratea-n»-čenika, zraiaao jugoslovensloi vodni dobro-voljci Vašemu kraljevskemu Visočanstvu čtrvstva najgiob®« žalosti ta sožalja. Obenem Jugoslovenski vojni dobrovoijet svečano Izjavljajo, da ostanejo zvesti svoji prisegi narodni cfinastiii doma Karadjordie-vičev ta da so zmerom pripravljeni dati svoje živiienle za obrambo kralja ta domovine. — Predsednik zveze vojnah dobro-voljcev rezervni podpoftovntt Lt^o Lo»r-rlč. Predsedirfka kraljevske viade g. NlboH Uzunoviču, Beograd. — Globoko pretreseni nad nenadno tragično smrtjo našega vrhovnega poveljnika Ni. Vel kraBa Aieiv sandra izrekaiio jtigosfovensfci vojni dobro-voijci kraljevski viadi svojo gtk>4>oko ža-kwt ta ve4iko bolest v nesreči, ki je zadela ves jagoslovensk narod. — Predsednik zveze vorinft doKje bo zdaj še kaka pravica na svetu, ko so nam ubili kralja! Vsega j* konec, kakor da je sonce ugasnilo, na tem svetu ne bo več ne sreče, ne dneva, ne pravice.* Do solz ginjen fe odvetnik skušal dobri ženi dopovedati, da pravosodja ni konec, da naj ne obupava, žalostna žena pa mu je živo ugovarjala: »Kdo nam bo zdaj delil pravico, ko smo ostali sirote brez kralja.* »Pomirite se, čez dan, dva bomo Imeti spet kralja, saj bo prestolonaslednik Peter prevzel kraljevsko oblast po biagopo-kojnem očetu.* Ožarjen smehlja) se Je vktjub solzam razlil dobri ženici po licu: »Ah. zlato dete, on bo kredi? Ta sladki naš otrok! Kako ste me potolažili, gospod doktor, hvala vam.* »Da, gospa, spet bomo imeli kralja, tudi po tej strašni nesreči ne smemo obupati.« »Že, že, gospod doktor. Tožila se pa vendar ne bom. Ob tej strašni nesreči bt bilo res grdo. če bi faz s svoio malenkostno zadevo kričala po pravdi in pravici. Odpustila bom nasprotnici. Napravite račun za vaše stroške, — se res ne SDodobi da bi se tožila.* tfugoslavifi Domovina, domovina, v žalost grenko si odeta, vence boli tebi spleta ah, neznosna bolečina. V žalost grenko si odeta, trnje vate se zajeda, tožno diha tvoja greda, a ljubezen sije sveta. Vence boli tebi spleta glas nesreče nepojmljive; kje so roke ljubeznive dobrotijivega očeta? Ah, neznosna bolečina, bridko v tebi zdaj udarja, izgubila si vladarja Ui Junaka domovina... tt, Emanuel Kobnan, Radovljica. Zgodovina 6. januarja 1929. nam je še vsem v živem spominu. V uvodu svojega manifesta je kralj Aleksander naglasU, da se kot vladar tn sin domovine obrača neposredno do naroda. To so vsi razumeli in pokojni Stjepan Radič je dejal, da je napočila nova doba, v kateri prihajata do veljave samo narod ln kralj. Ves narod pa je razumel tudi vladarjeve nagibe. Iz vsake vrste in iz vsake besede kraljevega manifesta je bila razvidna skrb, ki jo je kralj posvečal narodnemu in državnemu edinstvu. Jugoslavija v manifestu od 6. januarja formalno sicer ni bila proglašena, občutil pa je vsak Jugosloven, da je jugoslovenstvo v duhu in v misli in da je formalna proglasitev Jugoslavije samo še vprašanje časa. Jugo-sloveni so občutili in razumeli, da kralj, ki je kot regent v najhujših časih bodril svojo vojsko z jugoslovensko mislijo in se na njo skliceval tudi vedno pri zaveznikih, ne bo nikdar samega sebe preklical. Držam, ki je v njegovih rokah, ne more biti kaj drugega kakor Jugoslavija. Proglasitev Jugoslavije je bila izvršena 3. oktobra 1929 in kralj je dejal teda j veliki deputaciji iz dunavske in drinske banovine: — Recite vsem in vsakemu, da nas nobene meje in razdvojenosti lz preteklosti ne ločijo več, temveč da vežejo ln spajajo interese naroda tn narodno dušo v neraz-družljivo celoto — v Jugoslavijo, ki je ne more nihče več razdvojiti. Sokolom pa Je položil na srce: — Od zibelke do groba ste dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugoslovenski ideji. Njene so vaše mišice in vaša srca, njene naj bodo tudi vse vaše radosti, vsi vaši ideali, vaše težnje in vsi vaši napori. Da se je obrnil neposredno do naroda, pa je kralj tudi dejansko kazal ves čas od 6. januarja 1929 do svoje mučeniške smrti. Vso skrb je posvečal stiku z narodom, da bi med njim samim spoznal vse njegove težnje in njegove želje. Med narodom je bil v pravem pomenu besede vse svoje življenje, zlasti pa od 6. januarja 1929 naprej. Obiskoval je neumorno pokrajine, ki so jih zadele razne prirodne nesreče, osebno je nudil pomoč in uteho neštetim revežem, vneto se je udeleževal posvetovanj Ljubljana, 13. oktobra. Štirje dnevi so minili odkar so padti usodni streli v MarseiHesu, trije dolgi, žalostni dnevi, in Ljubljana je komaj mogla dojeti neizprosno resnico. Razburjenje prvih negotovih ur ©e je poleglo, s hladnim jesenskim solncem se je po vsem mestu razlilo mirno, tiho, iskreno žalovanje. Za dokaz, kako živa je v narodu ljubezen do pokojnega viteškega kralja, naj zapišemo, da ne nosi to veeobče žalovanje Skoraj nikakega oficielnega znaka, temveč da v resnici žaluje narod in vsak človek posebej. Nenavadna, tako grozotna smrt vladarja je slednjega državljana izredno hudo prizdela v najbolj intimne kotičke njegovega srca Kako je vest o k^etrofi v Marseilleu zdramila in razgibala vse ljudi tjdi po naibolj oddaljenih naseljih, nam najbolj jasno dokazuje primer preprostega kmečkega člo veka iz daljnje ljubljanske okolice, ki ie na prve glasove o kraljevi smrti popustil delo in poromal v mesto, da ee na svoje oči prepriča. kaj pišejo časopis. Po siromašnih hišah nimajo radia, časnik jim pride v roke po navadi samo enkrat na teden. Tako se ie mož brez krajcarja in brez ponotnice odpravil z doma na nekaj ur dolgo pot samo zato, da bo v mestu poiskal desko, ki ni nii visi »Jutro«, in prebral, kako je v resnici e to stra«no etvario Takšnih romarjev ;e mesto videlo zadnje dneve veliko število. Prihajal1' so kot odposlanci celih svojih in ko so ee vračali, eo morali doma od hiše do hiše zmerom iznova pripovedovati o vsam, kar eo brali, videli in fiali. In najrazličnejših odborov tn strokovnjakov, ki so reševali gospodarske in druge probleme. Njegova potovanja po Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji, po Dalmaciji, črni gori in Južni Srbiji so bile veličastne manifestacije domovinske ljubezni, istočasno pa tudi manifestacije najprisrčnejših vezi med narodom in njegovim vladarjem. Osebna iniciativa in akcija kralja Aleksandra na dobrodelnem, prosvetnem ter zdravstveno socialnem področju, ki je bila že od nekdaj velika, se je večala od leta do leta. Ko je obiskal Zagreb, je bogato podprl dobrodelne in prosvetne ustanove, zlasti pa mestne siromake. To je storil tudi v Južni Srbiji in drugih pokrajinah. Posebno skrb je posvečal mladini. Vpisal se je kot prvi dobrotnik Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu ter podprl celo vrsto mladinskih združenj. Gradba veličastnega dijaškega doma v Beogradu, v katerem ima zavetje veliko število mladine iz vseh pokrajin, je njegovo delo. Nedavno je bil otvoril kot novo svojo ustanovo dom za srednješolce vse države. Mnogoštevilni njegovi gojenci študirajo na domačih ln tujih šolah. Njegov demokratični narodni duh dokumentirajo tudi nešteta botrovanja revnim otrokom širom domovine. Vse te dobrote in podpore pa je vedno delil z gesto prostodušnosti, ki je lastna le najblažjim ljudem, in vsi njegovi obiski v mestih ali v zapuščenih vaseh in vsaka njegova ob takih prilikah izgovorjena beseda je gradila temelje kake ustanove, kakega okrepa ali kakršnekoli zasnove od katere ne bodo imeli koristi samo sodobniki, temveč tndi potomcL Iz srca v srca Je bflo vse izrečeno pri mnogoštevilnih vladarjevih obiskih v raznih krajih. V zgodovini se bodo težko našli primeri tako nepripravljenih, prostodušnih in iskrenih pozdravov, kakor jih je bil deležen kralj Aleksander, ki ni bil samo vladar, temveč tudi voditelj Jugoslovenov. Veliko večino Jugoslovenske zemlje in naroda so sto in stoletja teptali in zatirali v imenu tujih kron ln žezel, med najhujšim trpljenjem pa so is ruševin in grobišč z nezlomljivo močjo rasle ideje, ki so se poosebile v narodnem vladarju. Pod tujim Jarmom so o njem pele javorjeve gnale, o njem so sanjale matere sinov, ki so šli v smrt, in v zadnjih svojih trenutkih so mislili nanj tisočeri mučen iki. Narod je svojega vladarja in voditelja po- potem je šel glas o vseh teh težkih dogodkih od U6t do ust. Včeraj je neka preprosta ženica z dežele, ki je imela opravka na sodišču, plakaje vzkliknila, ko 6o ji povedali, da je padel kralj: — Jezus, ravno tako mi je hudo, kakor 5e bi mi bili oče umrli! Pa tako intenzivno niso doživeli usodnega udarca samo preprosti kmečki ljudje. Da je tudi naša inteligenca, cvet naroda in družbe, za-krvavela ob nasilni kraljevi smrti, nam zgovorno pričajo besede, ki jih je izrekel odličen slovenski znanstvenik, profesor na vseučilišču: — Verjemite mi, da mi je glas o kraljevi smrti vzel ves duševni mir in že ves čas se ne morem otresti dušečega občutka, kakor da imam jaz sam mrtveca v rodbini. To izjavo bo lahko razumel, kdor je te težke dni odprtega srca hodil po Ljubljani. Vse mesto je pogreznjeno v tako globoko neposredno žalost, kakor da truplo umorjenega kralja ne potuje nekje daleč po morju proti svoji domovini, temveč da je že doma, da je tj med nami in nas vse doseza dih njegove tragične smrti. Vse mesto ee v tej mrzli jesenski tišini, ki jo vsako uro zmotijo samo turobne pesmi mrtvaških zvonov, zdi kakor ena sama velika žalna dvorana, sredi katere je na visokem katafalku izpostavljen vsemu narodu v žalovanje mrtvi kralj- Tako silovit vtis napravi ja na človeka v teh dneh ves prostor in čas. Ljubljančani sami pa eo tudi iz svoije intimne pobude storili vee, da bi bil dojem pretresljive tragedije čim lepši in čim bolj vsod najprisrfneje pocOravtJSI, tar Ja iMt vanj brezmejno zaupanje. Lani v juliju Je vodila kralja pot preko romantičnih planin in sotesk Herceg-Bosne, divnih Plitvic, kršne Like in ob Jadranu, potem pa skozi Belo Krajino in Ljubljano na Bled. Brez priprav, brez hrumečih glasnikov je bila tudi ta vladarjeva pot triumfalna in povsod se Je najlepše manifestirala najčistejša ljubezen, združena z nezlomljivo zvestobo. Kakor tam na planini nad Travnikom, kjer Je bedni težak Azn nekaj časa ogledoval prijaznega častnika, ki mu je ob srečanju voščil dober dan, ter potem dejal: Am* efendum zdi se mi, da si naš kralj — tako je tndi po drugih krajih prišlo do podobnih srečanj tn bodo poznim potomcem ohranjeni najlepši spomini na narodnega kralja, ki Je govoril s slehernim iz svojega naroda in rodu iz duše v dušo. Iz Like v Slovenijo Med tem svojim potovanjem ss Je kralj posebno zanimal za razmere v Irez dvoma dobršen del zasluge, da je v vsej Ljubljani v resnici živo občutje: tako je nam veem, kakor da imamo mrtveca v hiši. Zaradi žalne seje, ki se ie vršila ta čas, eo bile od 11—12. zaprte v četrtek trgov, in obrtne delavnice. Tako je tudi ta podaljšani opoldanski premor dal dnevu poseben značaj žalostnega praznika. Med množico seljaštva v Vir ja Slavolok Čuvarju Jadrana, ko je lansko poletje obiskal Sen j an Vam fc gnana NFVEA Seča %a teic&no v$gofo7 'Biti lepa, biti vitka in ravna, korakati veselo tn razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nlvea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki Jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo, ustvarjajo veselje do življenja in radosten te- f| lesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah aH pri trrdki: JngosL P. Belersdorf St Co. d. a. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 24. Lepa in vitka NIVEA. 2X1 telesno vzgojo Mimo naših Izložb Borba proti hripi Togal tablete so uspešno sredstvo zoper hrlpo ln obolenja pri prehladu. Togal pomaga izločevati sečno kislino, Togal tablete, vzete v začetnem Stadiju obolenja, preprečijo, da bi se hripa razvila. Poskus bo tudi vas uveril o tem. V vseh lekarnah. Zdaj samo: mala škatlica It-Din, velika škatlica 46.- Din* Odobreno M SPTNZ br. 1878 domače vesti • EvrePoka železniška konferenca ko. memorlra tragične »mrt NJ. VeL kralja. Y veliki dvorani častniškega doma v Dubrovniku se Je vršila v petek plenarna seja evropske železniške konfereace in Je takoj po njeni otvoritvi predsednik po. slovne uprave švicarski delegat Ettar v nemškem in francoskem jeziku imel ko-memorativni govor, v katerem je poveliče-Ta. pokojnega kralja Aleksandra ter kel v imenu konference sožalje kraljevske- NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. Ljubljana, Aleksandrova eesta Štev. U. ki Jugoslovenskemu narodu. Za sožalje se mu je zahvalil vodja naše delegacije pomočnik generalnega direktorja državnih železnic Kneževič, ki se Je ■ toplimi besedami spominjal tudi pokojnega francoskega zunanjega ministra. Francoski delegat Bute je tudi poveličeval spomin pokojnega kralja ter podčrtal v svo Jem govoru, da je baš evropska železniška konferenca, ki utrjuje dobre mednarodne vezi, poklicana proslaviti s»mtn pokojnega kralja, ki si je pridobil neven-ljive Easluge za mir v Evropi. Ko Je bil «hi*vni red izčrpan, je plenarna sda sklenila, da se bo prihodnja evropska železniška konferenca vršila na Finskem, da bi se r večji meri posvetila predlogom, ki so Jih letos stavili zastopniki severnih držav in Rusije. Kot je res, da je 2x2 tako je tudi res, da ni boljše od žitne kave „ADRIA" • Poseben vlak v Beograd. »Putnikc v Mariboru priredi 17. t- m- ob približno 17. za občinstvo iz severnega dela dravske banovine poseben brzovlak za Beograd k pogrebu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vstop v vlak bo omogočen na y»eh železniških postajah na progi Maribor - Zidani most - Brežice. Od stranskih postaj do priključne postaje velja, znižana Vedno lepa in vitka s steznikom In nedrčkom od L Sala j, Aleksandrova 2-L 8713 vožnja. Prijave k udeležbi sprejemajo vse železniške postaje m ie potrebno v svrho določitve prostorov, da najkasneje do torka 16. t m. udeleženci iz vseh krajev javijo najbližjim železniškim postajam število udeležencev. Cena vožnje tja in nazaj 140 Din. Prijave in informacije pri Putniku v Mariboru, Celju. Gornji Radgoni in Št. II-lju. Potniki, ki vstopijo v ta posebni vlak na postajah izven Maribora in Celja, plačajo vozni listek v vlaku- Natančni vozni red bo pravočasno objavljen._ Pri megli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože je najpopolnejše sredstvo KAMILČNA KREMA „K A MIL A" Dobi se povsod po Din 10.— za Skatljico. Glavna zaloga v Ljubljani »Venus« pred pošto. • Dobršen del današnjih slik o muč©nitk! smrti Viteškega kralja nam Je ljubeznivo dala na razpolago beograjska »Poli. tika«, ki jih Je prejela večinoma po prenosu radiografskim potom. • Poziv diplomiranim tehnikom. Ob smrti vladarja Jugoslovenov se je sestal odbor Združenja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana, k žalni seji. V zavesti, da bo sp0min najbolj skladen z željo umrlega ljudskega vladar, ja, so prisotni odborniki darovali po 50 Din za dobrodelne namene trboveljskim revirjem. Pozivamo stanovske tovariše, ZASTONJ!! Ako kupite pri nas 1 film dobite 1 pov. sliko 13X18 zastonj Ako kupite pri nas 2 filma dobite 1 pov. sliko 18X24 zastonj Ako kupite prt nas 3 filme dobite 1 pov. sliko 24 X 30 zastonj Ako kupite pri nas 4 filme dobite 1 pov. sliko 30 X40 zastonj Ako kupite pri nas 5 filmov dobite 1 pov. sliko 40X50 zastonj FIlmi vel. 6X9 od Din 10.— naprej s povečavo samo od kvalitetnih filmov Din 15 naprej. Povečano sliko izdelamo iz Vašega negativa ali naših planin. Pri Foto Touristu L. Smucu Aleksandrova c. 8 8698 KRASNO VINOGRADNO posestvo Mestni vrh pri Ptuju, v najboljšem stanju, s prvovrstno stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji, približno 30 oralov je UGODNO NAPRODAJ. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 8709 tehnike Sirom dravske banovin«, da s podobnimi čini počastijo spomin našega pokojnega vladarja. • Uprava ljubljanskega strelskega okrož- Ja poziva vse strelske družine: 1. da v najkrajšem času skličeJo žalne seje in zborovanja. 2. da članstvo v času žalovanja nosi črne ovratnice in znake v črnem. Glede vožnje za udeležbo pri pogrebu v Beogradu naj se družine oglasijo in prosijo «a informacije o voznih olajšavah pri »Putniku«. • Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« fit. 83 as dne 13. t. m. objavlja proglas e. bana prebivalstvu dravske banovine, uredbo o monopolnih taksah, uredbo o dopolnitvi uredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje, pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambnlan-cah, izpremembo statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Izpremembo v pravilniku o postranskih prejemkih osobja državnih prometnih naprav, odločbo, 8 katero se ukinja pripomba za št. 664, t. 3 a. uvodne tarife ln razne objave lz »Službenih Novin«. Ines - Ines - Ines edino sredstvo proti izpadanju las se dobi spet v Ljubljani, Novi trg l/I. Cena 30 Din. • K vestem o slovenskem pokolenjn pesnika Vladimirja Vidriea nam sporoča nie-gov tovariš z zagrebške gimnazije, naš ugledni slikar Matija Jama, da bi jih kazalo izpopolniti še z nekaterimi podatki. Tako je zanimivo, da je bil pesnikov oče dr. Lovro Vidrih eden najbolj priljubljenih zagrebških odvetnikov tistega časa. K nte-mu so ee posebno radi zatekali kmetje, ker je bil z njimi prijazen in domač. Stari dr. Vidrih je najrajši zahajal v Češko besedo, kamor eo prihajali tudi drugi odlični zagrebški Slovenci. Sin Vladimir je bil že za dijaških let nekoliko ekstravaganten, nekak tip zagrebškega dandyja, zaradi tega ga ni«) doma nič kaj posebno čislali. Njegova sestra je poročena z našim odličnim kirurgom dr. Edom Šlajmerjem in živi seda« med nami. Brat dT. Lovro je prevzel po očetovi smrti dobro vpeljano odvetniško pisarno- • Važna knjiga. Ministrstvo sa kmetij, stvo Je s pomočjo centralnega higienska, ga zavoda izdalo knjigo, ki VBefouje načrte in navodila za gradbe kmečkih hiš in gospodarskih objektov, ki ustrezajo vsem predpisom higiene. Obširna knjiga Je opremljena tndi ■ slikami rasnih tipov kmečkih domačij. Knjiga Ja namenjena najširšim plastem kmečkega ljudstva in se bo zaradi tega prodajala tudi po najnižji ceni. • Učiteljska tiskarna v Ljubljani J« založila nadipise za kraljeve slike »čuvajte Jugoslavijo!« po ceni 1.50 D!n sa komad. • Sliva, k| je drugič obrodila. Na vrta pri stari džamiji v Brčkem Je neka sliva drugič obrodila ln bo sad tudi doaorel, če bo ostalo še nekaj dmi tako toplo la *olnč_ no. Zanimivo je, da je z drevesa odpadlo vse listje, dočim Je sad ostal Sad Je zdrav in sočen. V Brčkem in okolici so drugič letos obrodile tudi nekatere jablane ln Je sad tudi dozorel ter ni dosti zaostajal za prvim. • Odkup tobaka v Hercegovini. Letošnji odkup tobaka v Hercegovini se bo priče! Prihodnji mesec. Glavna odkupna postaja bo v Mostarju. Količina tobaka bo letos precej manjša, ker so raznim sadilcem zaradi kršitve predpisov ln tudi zaradi 8veze s tihotapci sajenje tobaka zaforanili. • Mlada žena Je ubila starega moža. V okolici Slavonske Požege se Je odigrala v hiši premožnega kmeta Ačima Radosavlje-viča krvava družinska drama. Ačim. ki Ju bil vdovec, se je pred nekaj leti poročil z mlado vdovo Mary> Starčev i če vo. Star Je Lepe moderne spomenike ima razstavljene in Jih o nizki ceni odprodaja Kunovar Franjo Kamnoseško kiparsko podjetje, LJubljana, po kopališče Sv. Križ. Telefon št. 27-87. CE STE DOVRŠILI 45 LET, se nagibate k ddtrori, glhtn ln sestajanju sečne kisline. Za čiščenje krvi in ledvic morate piti Mnogo Ja rasnih mineralnih vod, ali Radenski Zdravilni vrelec Je samo eden ▼ vsej Jugoslaviji. Vsebuje 23!! raznih zdravilnih sestavin. Zato se tako zdravo ln dobro počutijo oni, ki redno pijejo Radensko. okus in aromo šele pri praženju, a razvijate se iz njenih finih olj. Najbolj« doka« za to Je kofeina prosta kava Hag, kateri se odtegne kofein i® surovega zrnja, torej pred praženjem. Po okusu im aromi Je kava Hag neprekosljiva, ker se zanjo uporabljajo najfinejše vrste, a praži se v najmodernejših pražarnah. Kdor pije redno kavo Hag, se kmalu dobro počuti. Ner- Prvovrstna kuhinja V BUFFETU 8695 NA —NA vomost izgine, radi Izključitve kofeina postane krvni pritisk normalen in noči nemirnega spanja »padajo v preteklost. Preko 36.000 zdravnikov priporoča kavo Ha« v vseh kulturnih državah bil že tedaj 68 let, žena pa sa polovico let mlajša. Mlada vdova je vzela starega vdovca samo zaradi njegovega posestva ter je moža po poroki ves čas nadlegovala, naj prepiše vse svoje premoženje na n leno ime. Ker mož tega ni hotel storiti, so bili v hiši neprestani prepiri. Zadnji tak prepir Je imel krvav zaključek. Zakonca sta se spopadla ln je žena Ačimu razbila s sekiro glavo. Naslednji dan je stari Ra-dosavljevlč podlegel hudim poškodbam v bolnišnici. • S pokvarjeno moko zastrupljeni delavci. Pri Dolnjem Mlholjcu Je na pristavi nekega bogatega veleposestnika nenadoma zbolelo več delavcev pod zelo sumljivimi okolščinaml. Zdravniki so ugotovili make zastrupljena in orožništvo, ki Je uvedlo preiskavo, je spravilo na dan grome primere Izkoriščanja revnih ljudi, ki so bili zaposleni na pristavi. Namesto zaslužka v denarju so dobivali delavci od svojega delodajalca prehrano, ki Je bil« najslabše vrste. Orožniki, ki so preiskali skladišče živil, so ugotovili, da je bila tudi moka vsa plesnlva in že polna črvov. Moko in rasna druga živila so poslali v Higienski zavod zaradi analize, proti veleposestniku pa Bo vložiM ovadbo pri sodišču. * Kako nastaneta okus In arema v kavi? Mnogi mislijo, da vpliv* kofein v zrnati kavi na njen okus. To Je velika zmota, ker Je kofein brez duha in ckusa. Kava dobi a&flfe- I CE MLEKO ODPOVE...; CE PREBAVA NI V REDU: I Ce želodec ne dela; Ce rabite prijetno zdravo sredstvo sa okrepitev. Kaaba Je za otroke In odraslo, bolne in zdrave, n športnike tn tnrlste. Kaaba je dobra, poceni in zdravsu, To Vam hočemo dokazali Brezplačno poknšnjo in oofeusnilo dobite: 15. okt. prt: T. Marinko, Prisojna ulica 7 16. > » Oskar Cerne, Sv. Petra c. 85 17. » » Anton Legat, Miklošičeva 28 19. » » L- Anko, Rimska eesta it M KAVA HAG D. D. odd. KAABA Generalno zastopstvo ca Slovenijo Llr^itnj — Dvofakova uL 3. • ftlager, ki osvaja svet. Ne misliti, da je to kaka nova opereta ali popevka. To je nekaj več in tudi nekaj takega, kar si te mnogi davno želijo, in kar Je tako »Ma-ger« največje vrednosti. Nov aparat Ko-dak-»Retlna« Je napravljen po vseh predpisih umetnosti ln tehnike, ima najlepšo obliko, opremljen pa Je * najtočnejšim ob. jektivom Schnedder-Xenar S.S ta s zaporo Compur, ki dovoljuje hitrost posnetkov do 1/300 sekunde. Poleg teh Ima aparat 8e razne druge vrednosti. 36 posnetkov na enem filmskem zvitka, zlasti aa Kodak »Panatomle« filmu, omogoča dlvns športne, domače In nočne posnetke. NI *--eJ več odvisnosti od razsvetljave, vremena in letnega časa. Ravnanje Je tako enostavno in naglo, da se lahko vsak čas slik« vsak zaželjeni predmet. Najbolj pa se bodo vsi čudili nenavadno nizki ceni tega aparata — 1590 Din, ki tisočerim nudi priliko za nabavo tega mojstrskega dela fo-totehnike in za največje užitke v lepem fotosportu. SVOJI K SVOJIM! Domač kapital H Domače uradništvo Domače delavstvo 100-odstotno domače podjetje ! • • „SOKO" obleke Ljubljana: Sv. Petra c. 23, Celovška e. 63. Kranj: Glavni trg 102. 14 dni SALVIRA TERMOFOROV (gumastih grelcev za vodo) SALVIRA TERMOMETROV DROGERI JA KANC NEBOTIČNIK in ŽIDOVSKA UL. 1. V PASAŽI »NEBOTIČNIKA« ■f oglejte skladišče vseh vrst preprog, ki Jih po nttU eenl nudi tvrdka »CILMc, podružnica S. TURKOVie lz Zagreba «*. 4 Gajev« štev. 5 • BlaznMcova »Velika pratlka« za leto 1938 Is IzSla Istes žm devetdeseti*. Z« te jubilej Je prav lepo ta primerno opremljena. Znano Je, da hočejo Imeti Slovenci samo to pratlko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v »nazemstm. v AmerlkL Av-strij«. Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava ia res domača p; atika se ~aicča pTi tiskarni I. Plasmka nasled. v LJubljan'. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in ollsira tovarna JOS. REICH. « Redno uživanje Radensko Je za VaSa zdravje nujno potrebno. Damske plašče, obleke, kostume od Din 250.— d a 1 i e kupite najceneje pri FR. LUKI 6, Ljubljana, Stritarjeva ulica ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-111. Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčlce. • čitajte današnjo priloge tvr*e Lana. Iz Ljubljane n— 0 nekdanji znameniti božii poti v cerkev Vnebovzetja Matere Božje pri D-M. v Poljn priobčujemo kratko zgodovino cerkve, kar bo zanimalo zlasti starejše Ljubljančane in okoličane pa tudi mlajšo generacijo. ki ee zanima za življenje in zgodovino stare Ljubljane. Za podatke se lepo zahvaljujemo žjpniku pri D. M. v Polju č. g. Josipu Mnllerju, gostilničarju Ivanu Ben-čini pa, ker nam je dal na razpolago sliko etare cerkve, ki jo tudi priobčujemo. Ce bo lep dan, se bo tjdi še danes mnogo ljudi napotilo v Polje, da opravijo pri tej nekdaj tako znameniti božii poti svojo pobožnost in pa, da se bodo zvesti stari tradiciji, po-krepčali e prvimi pristnimi poljskimi krvavicami m meeenkami pri Benčini v Polju in p® pri Kuhaiju v Vevčah. u— Diplomiran je bil na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za inženjerja gradbene stroke s. Kari Kobler iz LJubljane. __ Pravkar so prlSle v promet razglednice z nafti mi pravimi narodnimi nošamL Serija obsega 12 razglednic in stane 10 Din. Po-sameznl komadi po 1.50 Din. Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blaanika nasL v Ljubljani. 8288 a— Društva prijatelje r pravne takaltets v LJubljani je kneio 13. t. m žalno sejo v spomin mučeaidke smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Društvo Je sklenilo udeležiti se pogreb« po treh odposlancih. Odposlali tragični smrti NJ. Vel. kralja Aleksandra bo od Jutri dalje vsak dopoldan na sreskem načelstvu v Celju, kjer bo na razpolago kaji. ga za vpisovanje e— Društvo ju gosi. akademikov v Celja je imelo včeraj ob 10.30 žalno sejo, na ka* teri je predsednik orisal nesmrtni lik blagopokojnega kralja in njegovo naklonjenost naši mladi slovenski univerzi, ki Ji Je podelil svoje visoko ime. Društvo je poslalo sožalno brzojavko maršalu dvora. Po svojih zastopnikih se Je tndi udeležilo v petek zvečer sokolske komemorateije v Narodnem domu ln sinoči komemoracije na mestnem poglavarstvu. e— Društvo »Soča« v Celju Je Imelo ▼ četrtek žalno sejo v počastitev spomina blagopokojnega vladarja. Brez posebnih vabil se je ztoralo v žalno okrašenih društvenih prostorih Izredno mnogo članstva. Po nagovoru podpredsednika in drugih nagovorih Je članstvo vstalo, zaklicalo večno slavo pokojnemu kralju ter se z vzkliki A »živel kralj Peter 'II!« ln »živela Jugoslavija!« globoko ginjeno razšlo. e— Iz okoliškega občinskega urada. K nakupu gnojničnih sesalk prispeva polovico banska uprava. Interesenti se caj javijo do 25. t m. v občinski pisarni na Bregu. K nakupu travniških semen tudi pri- speva kuiU sprav«. 1—ere—tfct m amj javijo do 20 . t m. v občinski pisari aa Bregu. Is semenskega fonda bo banska uprava dodelila po znižani eenl selekcionirano semensko žito, krompir, koruzo, fižol itd. Interesenti se naj javijo >0. t m. t občinski pisarni na Brega. K napravi slkieov prispeva banska uprava ▼ gotovini 5-0 Dta za kvadratni meter zidan« prostornine. Interesent" se naj javijo do 30. t. m. v občinski pisarni na Brega. e_ Zavese In drugo moderno pohištveno blago, kakor tndi togotovljene madrace ia odeje l* vate si preskrbi te poceni t Trgovskem domu Stermecki, Celje. Pišite po ilustrirani cenik. e— Licer.clranje bikov bo ▼ Četrtek 26-t. m. ob 8. na sejmišču ▼ Celja. K licenci ran ju Je treba brezpogojno prignati vse nad 15 mesecev stare bike. Proti preobilni debelosti uporabljajte »mm o neškodljive S latinske tablete xm h a j i a n j e ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v I^fnbljam iz naravnih mineralnih mM m zeliščnih ekstraktov. Zdtteralte r Vaši h-kara« samo prave ne-štoodttive S 1 a t i n a k tablete Bahovec. Maki doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) Ji Din. ^ a L *— Z« obrtniški torion. ki bo r Časa od 1, Nort svet* v evrho konstituiranja krajevnega delovnega odbora za mesto Maribor. Pri tem so bili Isvoljenl aa predsednika g. Krajcer Amton, predsednik Združenja čev. IJarjev, sa podpredsednika g. Jemec Ivan in g. Reicher Franc, aa blagajnika g. Greif Franc, za zapisnikarja g. Pravdič Martin, za načelnike posanK*nth odsekov pa: g. Lesnik Mihael za propagandnega, g. Novak Franjo sa prireditvenega, g. Kac Jožef ga. predavalnega. g. Hioh Eman pa za gospodarskega. Sestanek Je vodil g. Vahtar Miho, ki Je po konstituiranju krajevnega delovnega odbora oddal predsedstvo novoizvoljenemu predsedniku g. Krajcerju. ki ee Je zahvalil za izkazano zaupanje ia prosil za dobro izvedbo obrtniškega tedna v Marfborn ter za krepko sodelovanje vsega marft>orskega obrtništva Tajnik O. o- S Novak Julij Je obrazložil nnloge tn podrobno delo posameznih odsekov. Sklenili So Se, da bo prvi sestanek predsedstva in vseh načelnikov posameznih odsekov ▼ ponedeljek, 16. t. m. ob 20 uri pri »Norem svetu«. K temn sestanku nal načelniki od Sekov povabijo agilne tovariše, ki bi bi.'l Pripravljeni % vnemo In požrtvovalnostjo •odelovati v korist obrtniškega stann Ko •e J«' rešita Se nekaj notranjih zadev g'e-Se prireditve obrtniškega tedna. Je predsednik g. Anton Krajcer sakljočll skoraj tri ure trajajoče eborovanje. a— MariboTpfeo obrtaStve je fcneJo Ti. t- m. <*> poJ 17. žalno zborovanje v prostorih Cflrrežneon odbora. Zbrali so se vb? predsedniki združenj in prostovoljnih obrtniških organizacij. Zirbii povor je imel g. Vahtar Miho, podpredsednik Okrožnega odbora, ki je v kratkih besedah orisal nevenljive za-ekrge blatroookoinega kralja Aleksandra I. ra "ustvaritev močite Jugoslavije^ pa tudi njeo»rro o?e4ovpko skrb ra uf*>do m dobrobit Širokih plasti frrgoe1ovenske?a naroda. S trikratnimi Slava - klici se le zaključilo žalno zborovanje našega obrtništvi. a— Okrožni odbor obrtniških sdrnžeitf v Harihom odpoveduje ra 15. t m- sklicani sestanek obrtniških delegatov »rad! pn-redT>e Obrtniškega tedna in ee bo ta sestanek vršfl v ponedeljek. dne 22Lt m. ob 20. v dvorani restavracije »Novi svet« v Jurči- ^T-^ZdruSenje pekovskih moHro-v v Mariboru va>bi svoje člane na fetao zborovale. ki bo danes ob 10. dopoldne v društveni pisarni pri e. Emeršiča na Aleksandrovi cesti. Iz Ljutomera g~ Vest o umoru našega kralja Je pri nas najprej sHSal po dunajski radio postaj! sreski sam. ref. g. dr. Harta* Ob^-gtn Je o tem takoj sreskega načelnika Medtem se Je strašna novica že Mara vedela in ljndje so se razburjen zbirali pred pošto, v gostilnah ta na ulicah ter L ogorčeno komentirali. Pozneje je prijelo uradno potrdilo vesti, neki lastniki majskih aparatov pa so še dolgo v noč lovili podrobnejša poročila 2e zgodaj zjutraj so se drugi dan pojavile na h,šah žalne zastave ta zdaj skoro ni poslopja, ki bi ne imelo znaka žalosti. Trgovci so na Poziv občine okrasili svoje ^ložbe s kraljevo sliko sredi črnine ta rož. šolski otroci, ki so prišli v šolo, so Po odredb} obter st! mirno odšl! domov. Mnogi med nJim! so Jokali na glas. ko so zvedeli novico o strašni nesreči, ki je zadela državo ta narod Tndi v okolici Je poročilo učinkovalo porazno — znak. kako globoko se Je pokojni vladar zasidral v srcu ljudstva. lj— Cestni odbor polaga v iarek ob ba-novinski cesti proti pokopališču betonske cevi. Na tako pridobljenem prostoru bc are jena pešpot, ki je bila tod posebno ob »labem vremenu zelo potrebna. Želeti je Sladko ninh čokolada le, da se započeto delo nadaljuje ia da dobimo kanal ta pešpot skoro do pokopališča. lj— Mlati Hi ica Je »gorela tukajšnjemu trgovcu g. Sumaku. Na Krap ju je nameraval pri posestnici Mariji Makoter mlatiti ajdo in zato so njegovi delavci postavili zvečer mlatlkiico na njen skedenj. Krog 10. zvečer pa Je skedenj začel goreti. Dasi so gasFtei bili hitro pri ognju, vendar niso mogli rešiti ne mlatilnice, ne skednja Otell so samo dinamo, ki Je bil montiran na posebnem vozu, ker ie bila mlatilnlca urejena za električni pogon. Lastnik mlatilnice ima do 35.000 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. Težje je prizadeta po-sestnica Makoter, ker ji je zgorel skedenj z ajdo, slamo in drugim ta je zavarovalnina nizka. Požar je brez dvoma zanetila zlobna roka. Vsem šolskim vodstvom v dravski banovini Prosvetni oddelek banske uprave razglaša naslednje v zvezi z odredbami žalnih svečanosti za blagopokoj nim viteškim kraljem Aleksandrom L: Na dan pogreba v četrtek 18. t. m. imajo vsi šolski zavodi žalne službe božje, katerih se udeleže vsi učenci z vsem očiteljstvom. Pri službah božjih bodo primerni nagovori. Javnim komemora-eijam, kS se bodo vršile istega dne popoldne po cerkvenem zvonjenjn ob pol 15. — po možnosti na prostem — prisostvuje vsa šolska mladina pod vodstvom uSteljstva. V četrtek 18. t. m. ni pouka. por Žalna seja JZSS Zhndki športniki so se sestati ▼ petek k žalni seji, da počaste spomin velikega viteškega kralja Zedinitelja, ki je na tako tragičen način moral žrtvovati svoje življenje, da bi še s to žrtvijo pomagal svoji ljubljeni domovini. Upravni odbor zimsko-sportnega saveza je imel svojo žalno sejo, ki so se je udeležili vsi člani polnoštevilno. Podpredsednik saveza dr. Ciril Pavlin je v svojem žalnem nagovoru poudarjal tesne vezi, ki so blagopokojnetfa kralja vezale na naše planine, poudarjal j« pozornost blagopokojnega kralja, s katerim }e sledil razvoju smučaistva pri nas in ga vsestransko pospeševal. Zimski športniki so a ponosom sprejemali vse mnogoštevilne izraze priznanja m simpatij, ki jih j« blagopokojni kralj izkazal smuškemu poki re tu, največje zadoščenje pa jim j« bito, ko je blagopokojni kralj odredil, da prevzame takratni prestolonaslednik Peter in naš tedanji kralj častno predsedstvo našega saveza. Id je vodil njegovo in ostalih princev sm\iško režibanje. Zaključil ie: Ko se njegovim zemskkn ostankom klanjajo r zadnji pozdrav izza zasneženega Triglava tja proti sinjemu morju zadnje ©drevenele glavice triglavskega cvetja, se klanjamo Njegovemu Velikemu duhu tudi mi zimski športniki s sveto prisego, da hočemo x najboljšimi močmi tudi s svoje strani pripomoči k izvršitvi velik« Njegove oporoke: Čuvajte Jugoslavijo! S seje so bile poslane sledeče brsojavk« mMaršalatu dvora: V globoki tugi ki neizmerni boli nad smrtjo našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra se poklanjamo Njegovemu velikemu duhu in prosimo, da sporočite izraze našega najglobljega soža-Ija Nj. VeL kraljici Mariji z zagotovili neomajne zvestobe Nj Vel. kralju Petru in visokemu kraljevskemu domu«. V sfič-nean smislu je bila poslana sožaina brzojavka tudi ministru za telesno vzgojo dr. Angjelinoviču. ASK Primorje (predsedstvo). Sklicu jena žalno sejo centralnega odbora in vseh sek-cijskih odborov v ponedeljek 15. t m. ob 19. v klubskem tajništvu — Predsednik. Službeno iz LNP. Žalna seja vseh pod-saveznth odborov bo v ponedeljek 15. t m. ob 18. r tajništvu. — Predsedniki Službeno GZSP. Redna seja ožje uprave GZSP se vrši 16. t. m. ob 20. v restavraciji g. Legata na Jesenicah. Ker je to zadnja seja pred glavno skupščino podisaveza, katera se vrši, kakor že javljeno, 21. t m. ob 15. v hotelu »Paar« na Jesenicah, se naprošajo naslednji, da se seje sigurno in točno udeležijo: mr. ph. Jože 2abkar, Jože Zupan, Boris šega, Franc Zgaga, Janko Smolej Drago Korenini, Srečko Jagodic, Albin Smolej Franc Kosmač, Matevž Fre-lih in Tone Ručigaj. SK Ilirija je imela v četrtek zvečer ob navzočnosti vseh odbornikov žalno sejo, na kateri je predsednik dr. Lapajne v kratkem nagovoru orisal zasluge blagopokoj. uega kralja za šport. Na ministra za telesno vzgoje naroda je bila odposlana posebna sožalna brzojavka. Sp°rt na Jesenicah. Na svoji Skupni seji 11. oktobra so zastopniki klubov Bratstva, Enakosti in Gorenjca, sklenili, da se bo pričelo juniorsko tekmovanje za žogo, Id jo je podaril za zmagovalca trgovec g. Krašovec, 21. oktobra. Za izvedbo tega tekmovanja se je določil odbor, ki bo skrbel. d& se bo vse tekmovanje izvršilo točno po predpisanem načrtu ter po pravilniku JNS. Igralo se bo po sistemu na točke, ta sicer 2X30 minut Pravico do starta imajo juniorji do 17. leta. žreb je določil naslednje pare: 21 oktobra Gorenje : Enakost, sodi g. čthkovic, 28. oktobra Enakost : Bratstvo sodi f. Smolej, 4. novembra Bratstvo : Gorenje, sodi g. Gregorčič. V istem redu sledijo še revanžne tekme. Vse podrobnosti bo izvrševal odbor: Cinkovic, predsednik, Ažman, tajnik in Bergant, bla. . - - >----- na talni seji pakkmflo moram blagopakoj-ttega viteškega kralja Zedinitelja. Odbor je poslal ministru za telesno vzgojo sožal-no brzojavko. SK Mara. Danca ob 14. strogo obvezen trening za prvo tn rezervno moštvo. Sfažbene objare LNP (Predsedstvo) Protest SK Celja proti verificiranju prvenstvene tekme SK Celje : Svoboda, odigrane 7. oktobra v Celju, se pošlje SZNS v izjavo. Enako se pošlje SZNS v izjavo protest Jadrana proti verificiranju prvenstvene tekme Jadran : Reka, odigrane 7. oktobra v Ljubljani Na prijavo Primorja z dopisom od 8. oktobra se predajo k. o. Igralci Rihdč Emil (Svoboda, Ljubljana), Lazar Milan (Primorje) in Rihter Oskar (Ilirija) zaradi igranja v divjih klubih. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za ASK Gorenjec, Jesenice: Ravni-har Polde, Ahec Franc, Rozman Adolf, Langus Anton, Langus Dani, šket Franc, Miloševič Ivan, Dakskofler Janez, 2van Alojz, Langus Vinko, Trilar Polde, Vav-potič Franc, Palčič Franc, Rajnhart Sta_ ne, — za Olimp: Dečman Silvo, — za Svobodo, Tržič: Dolinar Janko, Veber Anton, Prešern Rudolf, štefe Anton. Jakopin Štefan, Režek Franc, Košir Franc, Ribič Ivan, Dordjevič Branko, Klofutar Kosmi, Dolenc Peter, Primožič Dolfe, Sekardi Pavel, Roblek Boris, Hladnik Janez. S pravom nastopa dne 20. oktobra za Svobodo, Maribor: Pirnat Alojz, za Amater: Rus AJbta, — za SK Maribor: Peršufc Anton, Cigoj Franc, Gomol Marjan, — za čakovečki SK: Habjanec Dragutin. — S pravom nastopa 20. oktobra za mednarodne, dne 10. januarja 1935 za prijateljske in dne 10. aprila 1935 za prvenstvene tekme za Svobodo, Maribor: Jurgec Karlo. Pozivata se kluba Rapid in SK Maribor, da takoj pošljeta izkaznici z odjavo za igralca Jurgca Karla in Gomol a Marjana. Dvigne se suspenz igralcu Kolariču Er-rtau (Slovan), ker je Slovan preklical prijavo o izključitvi iz kluba. Suspendira se, dokler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega kluba, igralec Srebotnjak Leon (Sloga, Ljubljana). Kazenskemu odboru se predajo Igralci: Petrovič Tihomir (Sora) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Sora : Gorenjec 7. oktobra na Jesenicah. Thuma Maks (Slovan) zaradi prestopka na pokalni tekmi Slovan : Hermes 7. oktobra v Ljubljani. — Franzot Lado (Ilirija) in Kovačič Alfonz (Hermes), obra zaradi prestopka na pokalni tekmi Hermes : Ilirija 6. oktobra v Ljubljani Upravnemu odboru se preda poročilo o prvenstveni tekmi Reka : Jadran, odigrani 7. oktobra v Ljubljani. Kazenskemu odboru se preda igralec Pavžek Maks (Koro-tan, Ljubljana) zaradi prestopka na prven. Moški so dobri opazovalci« 2 enim šotnim po^fedom ogo lov«, ima iena dober vide«. Žene pa najprej vprašajo i Kaj samo stori, da je njena polt vedno tako lepa in cista? To je povsem prepro~ stot ona uporablja zo nego kože vedno ELI DA CREME stveni tekmi Korotan : Macs 7. oktobra v Ljubljani. Vzamejo sa na znanje poročila aCuSbojo- člh odbornikov gg.: Bostiča, Zupana, Pun-tarja. Kovača, Gune, Krhlikarja, šalamona, Padarja, čdnkovica, Arharja, Glaviča, Zu-panca, Tomšiča, Hrastnika, Kralja, prof. Jelačiča. Pozivajo se službujoči odborniki gg. Kačar, Malovrh, Juvan ta Petrič, da takoj pošljejo svoja službena poročila. Verificirajo se prvenstvene tekme: SK Maribor : Svoboda 3:3. — SK Celje : Hermes 33. — Železničar : Rapid 4:1. — SK Celje : Rapid 1:0. — Korotan : Mladika 5:0. — Jadran : Mara in. — Grafika : Sloga 4:0. — Mara : Slovan 3:0. — Jadran : Korotan 4iL — Reka : Slovan 2:0. — Korotan : Slavija 4:1. — Krški SK : SK Laško 3:1. — Disk : SK Zalog 4:2. — Gradjanski : SK Ptuj 3:2. — Korotan, Kranj : Svoboda 9:1. — Korotan : Sora 1:1.— Bratstvo : Enakost 611. — SK Zagorje : Sloga 5:2. — SK Litija : Svoboda 3:2. — SK Hrastnik : Rudar 14:1. — SK Zagorje : Svoboda 7:1. — SK Litija : Sloga 3:1. — Dobrna : SK Trbovlje 1:1. — Čakovečki SK ; Svoboda 9 K). itomanja k DM v Polje Ljubljana, 13. oktobra. Za Ljubljančane in okoličane od daleč na okrog sta bili nekdaj bela nedelja in druga nedelja v oktobra velik dogodek. Obe ne-dlji sta bili romarski k Devicr Mariji v Polju, druga nedelja ▼ oktobru pa ie bila Se posebej poljska žegnaneka nedelja, na katero je prav vsaka družina poslala svoje romarje po >odpustkec Ljubljanski meščani ttni. Sledili pa so mu kot župniki Zora Karol Golob Jože, Pajk Martin. Levičnik France in Pavlič Andrej. Župniku Mateju Kolar-ju pa je bila naložena velika skrb novega popravila oerkrve, ki je ob potresu 1. 1896. hudo trpela. Njen zvonik je bil kakor prelomljen. S požrtvovalnimi prispevki župlja-nov Je biki težka naloga tudi izvršena. Zvonik so podrli in zgradili dva nova- Sedanji, Cerkev pri Devici Marij! v Polju, kakršna Je bOa od L 1821 pa do potircea 1898 in posestniki so ie dan popre« določali, kako ee bodo razvrstili Stani njihovih družin in jshižbenei pri tem romanju. Na vse te©- daj zfutraj eo £e hiteli po Zaloški cesti romarji v Polje. Ob zori je bila cesta polna romarjev, kolesljev, izvoščkov m lepih kočij bogatih meščanov. Takrat so romarje v Polju sprejemali najsloveeneje s pritrkavanjem zvonov, zastavami, mlaji, slavoloki in s pokanjem možnarjev. Okrog cerkve je bilo vse polno »štantorv« z najrazličnejšimi odpustki, ki so jih potem romarji delili oa samo svojcem, temveč tudi po takratni navadi vsem. ki so jih srečavali na potu. Tjdi druga pota, ki so vodila v Polje, so bila pol na romarjev in ves dan eo se okrog male cerkvice zgrinjale množice, okoliški travniki pa so bili polni najrazličnejših vozov. Skoraj polnih 100 let je slovela ta božja pot. njenega viška pa se spominjajo le še najstarejši poljski občani Tam, kjer stoji danee lepa velika cerkev, je stala nekdaj majhna cerkvica z gotskim presbiteriiem in lesenim stropom To cerkvico omenja nekajkrat že Valvazor. Bila je podružna cerkev ljubljanske župnije Sv. Petra. Okoli leta 1750. so prizidali cerkvici na obeh straneh po eno kapelo ter so eno — na desni strani posvetili sv. Barbari, na levi pa sv. Duhu. Leta 1821. so po načrtj stavbenika Terechana iz Celja cerkev temeljito preuredili Stavbenik je zgradil v cerkvi v dobrem arhitektonskem okusu močne nosilce, cerkev obokal ter tako združil matično cerkvico in pri zidani kapeli v harmonično celoto. Prebivalci kraja in okolice eo bili zelo ponosni na 6voje svetišče in so v tem ponori podvojili svoje zahteve po samostojni žjpniji. kar so leta 1883. tudi dosegli Prvi župnik je bil Janez Ctemen- osmd bipnfk goop. Mp Mfiltar Ja >*H doživel marsikaj hudega v svoji iopmji Svetovna vo jrm mu je izpraznila zvonika ter mu snela poleg ostalih treh tudi največjega, ki je bil najtežji bronasti zvon, kar jih je premogla nekdanja monarhija. Vojna je vzela tudi mogočne orgle. Novi zvonovi so jekleni župljani pa si želijo de orgelj. toda časi so hudi Vsi upoštevajo težavne razmere ter upajo na boljše čase, med župljani in župmščem pa vlada najboljša harmonija, saj uživa župnik spoštovanje in ljubezen vseh, brez razlike stanu in nazorov, kar on spet vsem vrač« t polni meri Občina, nekdaj ie občina Slape, je fanete Se drugo cerkvico v Slapah. ki je stala Ni-»j sedanjega obzidja bolnišnice na Studencu na Matevževčevem vrtu. Cerkvica ie razpadla že pred 100 leti. Iz preostalega materiala so zgradili Aurovo domačijo ▼ Polju-V zvezi s cerkvijo pri D. M. v Polju so bila tudi zgrajena znamenja ob cesti iz Ljubljane do Polja. Tudi te znamenja, posvečena Mariji, so častili romarii- Znamenj je bilo 12, ostalo pa jih ie samo še pet. Prvo znamenje je bilo v obzidju cerkve 6v. Petra nasproti Sara bona Zadnja romarska postaja je bil glavni oltar cerkve v D. M. v Polju. ki poveličuje vnebovzetje Matere Božje Nekdanja znamenita romarska pot Je šla v pozabljenie. na drago nedeljo v oktobru pa se Se vedno zbira mnogo Ljubljančanov m okoličanov v Polju. Stari romarski tradiciji so ostali še najbolj zvesti ljjrbljaneki peki, ki imajo vsako leto svojo tradicionalno pekovsko mašo v Polju na četrtek po Velikem Šmarnu. Polje pa ee veeeli tudi obiska mnogih izletnikov iz mesta, ki jim bo mogoče ta spomin na nekdanjo romarsko slavo Se bolj priljubil te posefe. Mož, ki nosi zastavo na stolp Sv. Jakoba LJubljana, 12. Cerkev sv. Jakoba je ena izmed najvišjih v Ljubljani sai sega njen zvonik 70 metrov visoko nad cestiščem. Streha zvonika je silno strma in se zdi de je nemogoče, da M se našel človek, ki bi se mogel povzpetS po strehi do najvišje točke. Pa *esidar ihuudo v Ljubljani moža, ki ie to vrtoglavo tam opravil že devetnajstkrat. Ni to mladenič, 71 let je mož že star, pa je is vedno tako čil in zdrav, da se lahko meri c terim od mlade generacije. Ko je v Ljubljani slj rva vest o gnusnem 'jmoru t se je v sredo popoldne pred cerkvi k> ee. Jakoba zbralo veliko število ljudi, ki so zz£ kvišku proti zvoniku, kjer se je v ni višini vzpenjal stari Matiček, drže* v roki 4 m dolg drog s 3 m dolgo črno vico. Ravno, kio je z Grada naznanil prvi topovski strel, da v dalinjenn MamedUeu nošo vladarja na ladjo, je Matiček priplezal do križa in pritrdil zastavo. Prav hitro je opravil svoje delo in se je nato po strelovodu spustil navzdol mirno, kafaor da j* opravil nekaj povsem običajnega- Matiček Sjšnik je v našem mesta splošno znani tesarski m LivvakJ mctfdfcsr. Laoi je praznoval TOletnico rojstva ia ma je ali tej priliki mestni župan dr. Poe poslal lastnoročno napisano čestitko. Mnogokrat ja že bil naš Matiček gori na BTOiiku. Pi t vseh svečanostih in drugih prilikah m ga poklicali kadar je bOo treba izobesiti zastavo. Prvič je napravil življenjsko nsm-no plezalno turo pred 25 leti ob smrti kanonika Rozmana. Matiček je bil tadi tiaHi ki ie ob poroki pokojnega Viteškega kratfa Zedinitelja pritrdil na zvonfej električno napeljavo 96 žarnic in izobesil zastavo. Včeraj ob 14. {e plezal dva-JsetSL Topol {s pri-čvrstil državno trobojmeo 9 demn kralja Petra IL DIABETIČARJEM v novomeškem 13. fuvite^t bo se pričete, javna dela. Pri vseh Javnih deMh pa nosi dobršen dei aastog naš marljivi areaki cestni odbor, ki vodi vsa sam s svojim osobjem.V Zagorlci prt Čatežu je bil preložen strmi klanec in spe. 1jana dokaj ravna ln lepa cesta na Čatež. Slična preložitev se je izvrSOa prt vasi Crmošnjioe, ne daleč od mesta. Sedaj sa dokonča vajo dela ptrl preložitvi vel£k«ga klanca na Migolid pri Mirni. V Bučni vasi, kjer se gradi nova cesta Novo mesto -Hmeijmk - Karteljevo, je sedaj dograjena cesta v dolžini 1.13 km. Na tej cesti, ki bo sposobna tudi za avtomobilski promet, so se dela zaradi proračunske nemogočnou sti zaenkrat ustavila, nadaljevala pa se bodo v prihodnjem letu. Gradi se nova cesta, Radohova vas - Sela šumperk. Cesta je do-gotovljena v dolžini 1.85 km. Nadalje se ravna in širi cesta Kronovo . šmarjeta, ki bo imela zgrajen tudi nov betonski mosti. ček. Razširila se je cesta Hrastje - Oreha, vica. Velika dela se duvrflujejo v otefarf On. mošnjioe. Strma in ozka cesta prt Start Žagi, se je znatno razširila. Sezidali so 89 m dolgo in 7 m visoko kamenito Skarpo, ki je glavna in sigurna opora prej nevarnega prehoda Te dni je bil dograjen tndi nujno potrebni betonski most čez Krko na Dvoru Je solidno zgrajen in je dojg 17 m. V delu so še nadaljnji trije mostovi <5ez potok Radošco v Meniški vasi pri Toplicah se gradi nov lesen, 14 m dolg most. 6ez Krko v Dragi pri Beli cerkvi pa istotako lesen most, ki bo meril v dolžini celih 100 metrov in 90 cm in nato še betonski most v Veliki Loki. Med drugim se dovrflujejo cestna dela v občini Toplice, (Dolnje Su-šice) in Trebnjem. Za vsa ta dela se je do sedaj izplačalo zaposlenim in podjetnikom 454.370 Din. od tega 196.000 Din iz bed-nostnega fonda, 113.998 Din iz državnega fonda ja zavna dela in 144.372 Din iz proračuna sreskega cestnega odbora za leto 1934-35. Pri vseh teh delih se je g1eb 18. v prostorih ZKD ob udeležbi vseh odbornikov žalno sejo za blagopokojn m kraljem Aleksandrom L Predsednik dr Fran Tona in-šek je v lepem, jedrnatem govoru, ki so ga odborniki stoje poslušali, nanizal vse vrline in zasluge viteškega kralja za enotno Jugoslavijo, njegovo delo in napore za dobrobit in srečo vsega jugoslovenskega naroda in tolmačil silno bol. ki je prevzela naša s-rca ob težki zgubi. Odborniki so sprejeli govor z vzkliki v slavo pokojnemu kralju. Nato sta biE sklenjeni naslednji brzojavki: »Maršalatu kraljevskega doma Beograd. Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani se r globoki žalosti klanja manom blagopokojnega viteškega vladarja kralja Aleksandra L Večna slava njegovemu imenu!« Nikol Uzunoviču, predsedniku ministrskega sveta pa: »Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani vas prosi, da sprejmete izraze najglobljega sožalja vsega njenega članstva Mučeniška smrt našega narodnega kralja nas bo še tesneje združevala v delu ter neomaiani ljubezni in zvestobi do Nj Vel kralja Petra II.. svetlega kral|evskega doma in skupne juigoslovenske domovine.« Vse tovariše, ki niso državn uradniki, prosi odbor, da tudi oni v času globoke žalosti nosijo žalne znake. Žalna komemoracija vOUZD Ob pol 12 se Je vršila žalna komorno raci ja v veliki dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Zbrali 90 se polnoštevilno člani ravnateljstva in nadzorstva, vse uredništvo zavoda in zdravniki Dvoran« je bila okrašena z zelenjem, ki je bilo ovito v črn no. v ospredju dvorane pa je sredi temnih zaves stala podoba Nj. Vel pokojnega kralja Tiho svečanost je otvoril predsednik ravnateljstva g Tvan Tavčar V prekrasnem govom je poveličeval vrline viteškega kralja kot človeka, vojskovodje in državnika Vsi navzoči 90 ginjeni zaklicali pokojnemu vladarlu trikrat ».'Slava!«. Predsednik zveze blagajn zdravni- kov dr E. Ernest Derean' je v imenu ura-dovih zdravnikov dal izraza globokemu so-čustvovanju in težki boli ki je prešinila vse ob mučeniški smrti našega vitetSkega kralja Pod ravna tel j dr M K uhelj se je v Wnenti uradmštva v lepih besedah sponi njal zaslug pokojnega vladarja na polju moderne socialne zakonodaje, nlego-ve ljubezni do ljudstva m neumorne požrtvovalnosti v skrbi za domovino. Na dvor je bila odposlana brzojavka: »Globoko potrti zarad nenadne in ma čeniške smrti Velikega kralja Aleksati dra I., ustanovitelja in pokrovitelja naj modernejše zaščite delavstva prosimo Vaše kraljevsko Vel čanstvo in ves kraljevski dom. da izvoli sprejeti izraze našega naj-gl oboke j šega sožalja. — Ravnateljstvo, nameščenci in zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.« — S trikratnim »Slava« pokojnemu vladarju »e je žalna svečanost zaključila- Slovensko zadružništvo ZKD za izvrševanje oporoke viteškega kral ja ZKD v Ljubljani je opravila sinoči ob 18. ari žalno sejo za blagopokojnfen viteškim kraljem Aleksandrom, katere ao se udeležili vy odborniki. Predsednik v žalnem govoru spomnil velikih zaslug blagopokojnega kralj« i« J« zaključil wo-jo žalno besedo: gledamo aa drago- ceno oporoko našega viteškega krnila Zedinitelja, moramo vsi kulturni delavci v ZKiD, od najvišjega do najmanjšega, spoznavati blagopokojnega kralja kot kulturnega Mesijo in moramo sprejet Njegovo najvišjo oporoko za svojo največjo dolžnost in nalogo ki naj mogočno žari ▼ naših srcih m nam daje moč da združimo v ZKD vse sile. da uresničimo kralfevo poslednjo voljo, da bomo tudi mi do zadnjega zdihljaj* m zadnjega ntrpa aroa žrtvovali vse. da Njegovo započeto delo ne bo prekinjeno.« Po žalnem tnoBcu je bfta poštena predsedniku vlade brzojavka: »ZKD izraža svoj« najgloblje sožalje ob smrti ljubljenega narodnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in obljublja, da hoče vse svoje sil« združiti za procvit jugoslovensko države v duhu zadnje dragocen« oporok* umirajočega kralja: Čuvajte mi Jugosla-vijof Direktor Jug predsednic« _ Nadalje j« bfto sklenjeno, da bo ZKD bodoče prosvetno delo še bolj poglobila is-polnujoč viteško oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Zaradi tega poz va ZKD vsa včlanjena društva aa prirejajo v toka treh mesecev le predavanja o zgodovinskem pomenu viteškega kralja Aleksandra l. Zedinitelja. o kralju Petru II., njegovem namestništvu in kraljevskem doma in o jugoslovenski misli ZKD v dobi teli treh mesecev ne bo prirei&ia nobenih dragih predavanj in odpoveduje vsa ie javil ena predavanja. Vsa društva naj se obrnejo za ZKD. ki j« vot rala večjo vsoto za jugoslovansko-oacionaJno propagando. ob mučeiušid smrti kralja Zedinitelja Globoko le zadela porazna vest o tragični smrti našega ljubljenega kralja tudi slovensko zadružn štvo Bolestno se je skrčilo srce slehernega slovenskega zadrugar-ja ob misij da vrhovnega zaščitnika našega zadružništva ni več med živimi Tej boli je dala izraza žalna seja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani ki se j« vršila dne 12 oktobra 1934 in s katere se Je Nj kralj Visočanstvu knezu Pavlu odposlala naslednja sožalna brzojavka: »Zadrugarji Zveze slovensk h zadrug v Ljubljani se klanjajo svetlemu spominu vrhovnega zaščitnika zadružne misli in 1 globoko žalostjo objokujejo njegovo tragično simrt. obenem pa se globoko klanjajo v neomajni zvestobi Nj Vet kralju Petru II. in njegovemu kraljevsikemu domu.« Njega, ki je bil najv&Ji zaščitnik, ni ve* med nam . Zato pa bomo toliko bolj vestno izvrševali njegovo sporočilo: »Dane* bolj kakor kdaj mora biti vsakomur jasno, da je zadružništvo najbolj zdrava oblika gospodarske ohranitve in družabnega napredka naše vasi.« — Čuvajmo Jugoslavijo! Slava mučeniku viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteljul Živel kralj Peter II.l Koroški Slovenci se klaniajo manom Nesmrtnega kral ja Osrednj odbor Klub« koroSkifc Sloven-oev v Ljubljani je imel včeraj ob 17. uri v svojem lokalu v Selenburgovi ulici 7-II žalno svečanost, ki so se je odeležih vsi ljubljanski odborniki in velfko število ljubljanskih članov Predsednik dr. Julij Fetla-her je v daljšem govoru med kater m ni ostalo suho nobeno oko. skavti spomin kralja junaka in kralja mučenika, Id je nam vsem s svojim neumornim delom in nezlomljivim optimizmom dal vzgled, ki bo kakor živa bakla svetil v daljna stoletja k poznim rodovom Predsednik je zaključil svoj do src segajoči govor z zaobljubo zvestobe n vdanosti mlademu kralju Petru IL in vzvišenemu domu Karagjorgje-vičev. Nato je prečital brzojavko. ki je Ma poslana dn« 10 oktobra maršala ta dvora: »V dno duše potrti nad smrtjo blagopofcoj-nega kralja Aleksandra I. izražamo pre-vizvišenemu domu Karagjorgj evidev iskrena čustva najglobljega sožalja. V to žalost prepletamo čustva največjih upov in ponosa, ko v globoki vdanosti m zvestobi, ki ji jc meja samo smrt, pozdravljamo Nj-Vel. kralja Petra IL« Nato 90 va prisotni podpisali vdanostno pismo, ki je bilo poslano gospodu banu • prošnjo, da tudi on tolmači čustva koroških Slovencev na Najvišjem mesto. JNS sledi zadnjemu povelja viteškega kralja V petek ob 18. so ee zbrali člani ljubljanskega sreskega odbora JNS v sem i dvorani stranke v Kazini Pod mogočnim vtisom ne-čuvenega dogodka so stoje poslušali spominske be6ede predsedujočega g. inž Lada Bevca, ki je v krasnem govoru poudaril: Telo je Viteškemu kralju zlomila gnusna zločinska roka, a njegovega duha. njegovega naroda in njegove domorine nikdar. Ob uri njegove smrti je bilo 15 milijonov jn-goslovenskih src kaljenih v nepopisni in nezlomljivi volji, dati za ideale in za delo svojega mučeniekega kralja to. knr je on sam žrtvoval najvišjega in najsvetejšega na oltar svoje domovine in mira med narodi. Od Triglava do Djevdjelije, od železnih vrat do Jadrana valovi danes ena sama nepremagljiva moč, moč volje edinstvenega jugoslovenskega naroda, da nadaljuje delo svojega velikega pokom ika. Era zedinjenja celokupnega jugoslovenskega naroda je končana in zapečatena s krvjo največjega izmed nas. Od danes dalje stoji pred vsem svetom in pred vsemi njegovimi silami en sam. velik in silen, edinstven in konsolidi ran narod — narod jugoslovenski! Visoko in ponosno, četudi ovit v neprodorno črnino žalosti, plapola pred njim prapor, ki nas vodi v silnem zaletu po oni noti v bodočnost. ki nam 110 ie pokazal On. naš Voliki kralj 6 svojo srčno krvjo in klicem, ki ga' je ob evoii smrtni ari zacepetal na uho vsega jugoslovenskega naroda, kakor da v gigantski borbi živlienja s smrti© za vso bodočnost niše zgodovino svojega velikega naroda: >Čuvaite Jugoslavijo 1« Da. čuvali jo bomo našo Jugoslavijo, to prisegamo pri krvi. ka »o je razlil naš veliki in mučeniSki Jugoslovenski ženski savez svojem« kralja Centrala Jugoslovanskega ženskega saveza je priredila v Beogradu po pokojnem kralju vpričo zastopnic v«eih beograjskih ženskih društev komemoracijo. S te žalne seje ie bila poslana NJ Vel kraljici bn»-javka s izrazi sožalja in ie bilo soglasno sklenjeno: Jugoslovenski ženski aavez, Id oklepa organizacije Srbkinj. Hrvatic ia Slovenk, položi na oder blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja »rebra lovorjev venee> Ta venec naj ima toliko listov, kolikor ima Savez včlanjenih društev- Na vsakem listu bo vrezano ime vsakega posameznega Saveznega drjštva. JZS meni. da tako natboli vidno dokaže edinstva jugoslovenski h žen, včlanjenih v J2S in da bo te venec simbol glavne Savezove misli: Jugoslovensko edinstvo, kj je bil« tadf najvsvišenejša težnja našega prenunaleca prvega jugoslovenskega kralja. Sekcija dravske banovine JŽS ponva svoje edinice. da nemudoma iavi>to svojo udeležbo pri tej prelepa manifestaciji jjgoeio-venskega edinstva na naslov predsednic« Minke Govekarjev«. Ljubljana, gtaničeva ulica 1. — Višino prispevka sa srebrn Ust sporoči centrala naknadno. Društvene delegatke, ki bi se hotele udeležiti pogreba v Beogradu, naj javijo to pisarni J2S Beograd. Balkanska 9 brzojavno ah telefon i čno št. 22—708, da dobe potrebno mesto in drugo. Žalne seje v Pokojninskem zavoda V Četrtek »e je zbralo v sejni dvorani celotno uradništvo Pokojninskega zavoda za nameščence, da počasti spomin umrlega vladarja in da položi prisego novemu kralju. Sejna dvorana ie bila slavnosti primerno okrašena Predsednik zavoda g. 1r Vilko Baltič je v zbranih besedah spregovoril o smrti Viteškega kršita Aleksandra Zedinitelja Direktor g. dr Janko Vrančič je nato zaprisegel uredništvo Prisego novemu vladarfj bo položila tudi samouprava zavoda PredsHnik dr Baltič in direktor dr. Janko Vrančič sta pnseg'a že v sredo v roke g- bana IzvrSilni odbor je imel včeraj sejo katere eo ee udeležili tudi namestniki Člane ie zaprisegel gosp. predsednik dr Baltič. Upravni odbor bo Imel žalno sejo dne 23. t nu na kateri bo _ __. __ _ 0MUI1 Oanf - delegati zavoda bodo zapriseženi pri bun&l opravi, odnonno pri pristojnih sreskih nafelstvih. Nacionalnemu delavstvu Narodna strokovna zveza priredi danes ob 10. dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti, svečano komemoracijo za Magopokojnim kraljem Aleksandrom L Izvr&evaM odbor NSZ poriva vse članstvo ln ostalo delavstvo, da se udeleži te žalne manifestacije r kar največjem številu. Posebni vlak k mrtvemu kralju v Zagreb Direkcija dri. Meznic pripravlja posebni vlak, ki bo odpeljal drevi okrog 19 ure iz Ljvblfane v Zagrebu, kamor bi prispel okrog 22. ure. Vozni na je četrtinska. Vlak bi ae vrnil okrog 6. are v ponedeljek v Ljubljano, da bi torej vel aradniki in nameščenci prišli pravočasno v službo. Vlak bo odpeljal, če *e zbere 300 potnikov. Vozni listki se bodo dobiti na glavnem kolodvora. Sožalje Mednarodnega lovskega sveta našemu SLD Predsednik Slovenskega lovskega druitva g. dr. Lovrenčič j« preiel od generalnega tajnika Mednarodnega lovskega sveta (Conseil internationail de la chasse) go-epoda grafa d* Adiza nastopno sožalno Za čiščen|e brvi MS.ZaMOVfcC in proti slabi prebavi zahtevajte t lekarnah izrecno: .Planinka' čaj Bahovec ▼ plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: APOTEKA Mi BAHOVJBC s* k ». ^ 1 a a LJUBLJANA pismo (odposlano tz Parixa 10. t m.): »Moj dragi tovariš! Dovolite mi, da Vam v trenutku, ko Velika Jugoslavija plaka za svojim za vratno umorjenim kraljem, izražam v imenu našega predsednika in mednarodnega lovskega sveta «voje najiskre-nejše sožalje Jaz za svojo osebo občutim smrt viteškega kralja še tol ko občutneje, ker mi je vedno izkazoval izvartredno dobroto, in to od dneva, ko me je prišel po-rdravit v Bito^j, v bolnico kjer »cm 5a-kal, da mi izrečejo bolgarsko rvmčetkko, ki me Je zadela, ko smo zavzeli mesto. Sprejmite moj dragi tovariš izraze moji najprisrčnej^ih in najvaanejših čustev. — Generalni tajnik: Grof -bolgar»fca tlga J« poslala NJ Vte kneza Pavla ao*alno br*>Jar«H>: Spomina velikega kralja, tvorca Jugoslavije In aositelja blagotvome ideje Jugoalo-vensko-bolgarskega bratstva, se klanja v globokem spofitovanju Jngoslovensko-bol-garaka Liga v Ljubljani, predsednik Rast«, Pnetoelemdek. Btnervni ollctrjt se pozivajo, dR za ftasa globok« žalosti nosijo na levi nadlehtnicd frij^i trak tudi no dvOnl obleki. — Odbor. Udrskenje *Hnik«v v Ljubljani iavlja vsem članom, ki še niso položili prisege, da bodo zapriseženi na članskem sestanku ▼ ponedeljek 15. L m. ob 20 v salonu restavracije >Mrak< Rimska cesta Vodnikova družba J« brzojavtla NJ. Via kneza Pavta: Klanjajoč se manom natega velikega kralja Oedlnitelja, ki ma Je bil tako pri srca kulturni napredek našega naroda, prosimo, da sprejmete srčno naše aotalj« s zagotovilom neamojn« vdanosti kraljevskem« doma Predsednik Resto Pn-atoBlemdek Osrednj odbor »BranlbOra« ▼ Ljubljani jt v petek imel sejo. Podpredsednik Andrej GaberACek J« sicer v kratkem, a jedrnatem govoru opisal Njega, jugoslovenskega ideologa. Zatem je bila odposlana g. banu žalnica, ki g. bana naproša, da izvoU sporočiti užaJodčenemu kraljevske mu domu najglobljo bolest in sožalje, iz-raženo tudi v imenu naših zamejnih krvnih rbatov, ki v neizmerni tugi objokujejo amrt nacionalnega kralja vseh Jugbslove-mov. — Ranjeni v svojem ponosu, pravi žalnica. se zaklinjamo, da hočemo izpol. niti poslednje povelje umirajočega kralja: čuvati ln očuvati Jugoslavijo! — Sledi 16 podpisov. talna *eja UAnženja petnih, telegraf flklh ki telefonskih zvaničnikov in stažite-Ijev, dravska sekcija v Ljubljani, je bila včeraj. Predsednik Sojer je opdsaJ življenje in tragično smrt viteškega kralja Aleksandra L ter njegove nepozabne zasluge za p. t t. zvaničnike in služiteJje. Mirno to z veliko žalostjo ▼ srcu so vsi navzoči po-tfuSall govor ter ob zaključku trikrat vzkliknili: »Slava mu!« z zavestjo, da bodo NJ- Vel. Petru IL vdano in zvesto služili Zabtt Mi Udruženja zemfliškoknflžnfli nradoikov je bita v petek ob 12- Vršila se j« na sodišču v zernlj Scoknjižnem uradu. Predsednik, t- Jo§ko Ziheri se jc v lepem tovoru spominjal velikih, junaških del Viteškega kralja Zedinitelja. Navzoči so tovor poslušali stoje in vzkliknili trikrat: »Slava!« Nato je Udntženje priredilo kratko manifestacijo kralju Petra IL Tovariši lovci I Predsednik SLD dr. Lovrenčič objavlja: Da se dostojno poslovimo od svojega Najvišjega Pokrovitelja tn lovskega tovariša Nj Veličanstva kralja Aleksandra I., odpoSlJe Slovensko lovsko društvo k pogreba častno četo v društvenem kroju, ki bo položila venec na krsto Kdor se teli pridružiti, naj se javi pri svo. Ji podružnici, kjer dobi potrebna navodila C i m večja b® čet*, tem častne jše slovo! četa ae odpelje ▼ sredo 17- t. m dopoldne s braovlakom, ki odipelje iz Ljubljane toč no ob 9 tn prispe v Beograd ob 20.16 Na dan pogreba naj lov počila in lovci naj se udeleže žalne maše in žalne seje. 00 mož nest! v krojih t žalnim znakom Drufitven' znak Je nositi 4o 8 aprila 1935. zavit v črno prozorno kopreno Skupni lovi »e vrše lahko tndl ▼ dobi žalovanja, vendar naj zadnji zagoni ln vse hrnnne zatov? odpadejo Industrijska gaWW>a čete tobačne tovarne je imela v petek žalno komemoracijo ob polnostevilni udeležbi članstva Predsednik čete Rog Boris je imel krasen žalni govor Po počastitvi junaškega mučenika je bilo krasno uspelo zborovanje zaklju- čeno z viharnimi kfiel miademu kralja. Orkestralno društva Glasben« Mati- ca Je imelo talno sejo v petek. »brani roštvu narodov, ki je svoje postopanje že zakl jučilo. Pred dnevi smo poročali, da je pr šlo med družbo in našo državo do novih pogajanj, kar je napotilo obe stranki, da sta naprosili razsodišče, naj Se nekaj časa počaka z razsodbo, ker bosta obe stranki skušali doseči sporazum. Kakor pa ssdaj poročajo z Dunaja, je bila razsodba razsodišča ori Društvu narodov medtem že dostavljena. Omeni ene družba je L 1885. ugiadfta železnico od Barča na levem bregu Drave, ki p>ripada sedaj MadSarski, preko Drave. Virovitice in Deruvaria do Pakraca. Nadalje je zgradila stranski progi od Suhega pol ja do Slatine in od Bastaiiev do Zden-cev Skurpna dolžina teh prog znaša 129 kilometrov, od tega je poldrugi kilometer v sedanji Madžarski. 127 km pa je v Ju-gosiavil To železnico je imela prej v zakupu Južna železnica. Na podlagi rimskega sporazuma je naš« držav« s prevzemom prog Južne železnice prevzela v obrat tudi železnico Bare — Pakrac. Južna železnica je i.rnela z družbo Barč — Pakrac zakupno in obratno pogodbo. Po prevzemu obratovanja n« progi od strani državnh železnic si je družba prizadevala, da bi naša država železnico odkupila. Vršila so se že ponovne pogajanja, ki so sicer privedla clo zbližanja stališč obeh strank, vendar pa do sporam ima ni prišlo. Družbe »e je v novembru 1932. obrarla na Društvo narodov s prošnjo, da se postavi razsodišče v snnislu čl. 304 trianonske pogodbe, ki naj uredi razmerje med družbo na eni ter Jugoslavijo in Madžarsko na drug strani. Po razsodbi razsodišča Društva nerodov naj bi naša država plačala družbi Barč — Pakrac kot odškodn no za dosedanje obratov am i e na družb in ih progah v času od začetka leta 1923. do konca i. 1934. skozi 41 let anuiteto v višini 175.000 zlatih frankov letino, počenši x 31. decembrom 1934. Za nadaljnje uporabljanje železnice pa naj bi naša država do konca koncesijske dobe. to je do L 1975- plačevala družbi letno 22.5 odst kosmatih dohodkov te železnice, o čemer naj se vod'jo posebni računi najmanj pa znieek 218.000 zlatih frankov letno. Na podlagi te razsodbe se bodo najbrž v Kratkem pričela nova pogajanja. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. podružnica Ljubljana telefon štev. 30-20 podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo drž. vrednostnih papirjev do najvišjega zneska Din 250.000.—. Sprejema vloge na hranilne knjižice ln tekoči račun, katere izplačuje brez vsakih omejitev. Interesenti dobe informacije listno ali pismeno pri Zanatsld banki Kraljevine Jugoslavije A- D. podružnici v Ljubljani. 8697 Dviganje cen srebra Ma lottuuuu&ju borzi je t« dni cena srebra dosegla novo rekordno višino 24*/« pe-alja za unčo, medtem ko »e je letos v junija cena gibala Se na višini lSVi penija. Tudi aa drugih tržiščih se je srebro »lasti zadnje tedne precej podražilo. To dviganje cene je posledica izvajanja nove politike glede srebra v Zedinjenih državah. V smislu sporazuma, ki je bil sklenjen lani ob priliki londonske svetovne gospodarske konference med sedmimi najvažnejšimi državami, ki producirajo srebro, •e je ameriška vlada obvezala v času 1S34 —1337 pokupiti letno M.4 milijon« unč srebra lastne produkcije ln to »rebro porabiti r monetarne »vrhe. Gornja količina ustreza približno produkciji srebra v Zedi a Jenih državah leta 1&33. Ze v decembra lanskega leta p« se je ameriška vlada preko obveznosti londonskega sporazuma Obvezala pokupiti vse v Zedinjenih državah novo pridobljeno srebro po ceni 64-5 dolarskega centa za unčo, medtem, ko Je takrat notiralo srebro v Ameriki 43 centov. S tem se Je r Zedinjenih državah znatno zboljšala rentabilnost produkcije »rebra, ki p« se pridobiva le kot postranski proizvod v toplkiiški industriji. Na podlagi tega sklepa Je ameriška vlada leto« v prvih sedmih mesecih pokupila 1C.6 milijona obč novo pridobljenega srebra Letos pa Je šla ameriška vlad« Se dalj* ta je 9. avgusta odredila oddalo vseh zalog »rebra v Zedinjenih državah, tn sicer po ceni 50 centov sa unčo (dočim se nov« pridobljeno srebro nadalje kupuje po ceni 64.5 centa sa unčo). Ameriški zakladni urad Je aa tej podlagi do 7. septembra prevzel že 76 milijonov anč srebra, ki tvori odslej poleg zlata kritveno podlago sa dolar Namen te akcije Zedinjenih držav je, pokupiti toliko srebra, da bo r&zmei r znano srebrno valuto ln kjer povzroča dviganje cene srebra občutno de. flacijo ter potreb j znižanja splošnega nivoja cen. Kitajska vlada je sedaj napravila akcijo za zaščito kineškega srebrnega dolarja. Trenotno skuša eliminirati vpliv ameriških nakupov na ta način, da tzvaia srebro in ga prodaja na londonskem trga. Skupaj » Kitajsko so zaradi dviganja cen srebra prizadete poleg Indije tadi nekatere države v Orientn, kjer imajo de srebrno valuto. s- •«■„_»-■ » I . T - t 7 \ Popolen učinek" | j--dosežeš samo tedaj,' če raztopiš < Persil L I v mrzli vodi I i Persil-Jvaru Za namakanje perila vzemi Henko! Gospodarske vesti = Pred uvedbo neokrnjene zlat« valut« r Franciji. Ko »e leta 1926. Francija uvedla znova zlati standard, je naložite tudi Francoski banki dolžnost, zamenjati na zahtevo bankovee v zlato, vendar z omejitvijo, da mora Francoska banka oddajati zlato le v komadih najmanjše teže 1 in pol kg (kar predstavlja v naši valuti vrednost okrog 75 tisog Din). Ta omejitev je imela namen, da se ne bi manjše količina zlata teaavri-rale v obliki kovanih zlatnikov. Ni pa U omejitev mogla vplivati na fjnkcioniranje čiste zli: te valute, ker je omogočila gibanje zlata v neomejenem obsegu. Kakor poročajo sedaj iz Pariza, bo Francija ta tako zvani >Gold - Bullion - Standard« v kratkem opustila in uvedla neomejeno »menjavo bankovcev za zlato, s čimer se bo Francija povrnila h klasični obliki zlatega <^andar-da. Kakor nadalje poročajo, pripravlja francoska vlada izdajo novih zlatnikov po 100 frankov, ki bodo približno ustrezali predvojnemu zlatnik .i od 2o frankov. Kovnica v Parizu je baje že dobila nalog za kovanje teh zlatnikov. = Vloga gospodarskih »borni« T Nemčiji. V zvezi z organizacijo stanov eo se v Nemčiji pojavile tendence, ki so šle za tem, da bi ee industrijsko - trgovske zbornice cepile po načelu stanov, češ da take zbornice ne spndaju v okvir stanovske državne ire- dtitve. Proti tem tendencam je sedaj nastopil predsednik Reichabanke in vršilec dolžr nosti nemškega gospodarskega ministra ctr-Schacht, ki je t zadnji številki naeionalno-aocialističnega mesečnika >Die neue Wirt-echaft«, posvečeni vprašanju gospodarskih zbornic, napisal uvodni Članek, v katerem izrecno poudarja, da ie namen kidustrijeko-trgovskih zbornic skrbeti za izravnavo interesov med raznimi gospodarskimi skupinami in da morajo te zbornice pri obravnava vprašanj, ki spadajo v njihov delokrog, svoja stališča uravnati po potrebah vsega nemškega gospodarstva. V tem pogledu so gospodarske zbornice važen sestavni del v organčni zgradbi nemškega gospodarstva in osnova te organizacije v regionalnem m strokovnem pogledu. = Davek na diridende. Z davčno novelo od 18. februarja t L je bil. kakor mano, jveden davek na dividende, ki jih isplačn-jjajo delniške družbe in na viške, ki jih izplačujejo zadruge na zadružne deleže, in sicer v višini 10*/» izplačanega zneska. Družbe so dolžne ta davek pridrževati in ga izročati državni blagajni- Na ta davek se samoupravne doklade ne smejo nalagati. Davčni oddelek finančnega ministrstva je sedaj izdal pojasnite o pobiranju tega davka, ki opozarja, da ie ta predpis stopil v veljavo 20- febrjarja t. L, ker Je bila davčna novela tega dne objavljana v »Službenih Novinah«. Davek se ima pobrati, ker predpis nima retroaktivne veljave, na vse vsote, efektivno izplačane po 20. februarja t L, in sicer na dividende in viške po zadružnih deležih na podlagi bilance u poslovno leto 1934. kakor tudi na podlagi prejšnjih bilanc, kolikor izplačilo ni bilo izvršeno do 19. februarja 1934. Izplačila ki •o bila izvršena pred 20. februarjem t. L. niso Dod vržena temu davka =■= Hranilniška razstava v BreHeah. ki bi se morala vršiti v prostorih meščanske šola t Brežicah od 14. do 21. t. m-, se zaradi narodne žalosti preloži na teden od 21. do 28. t m. =* Dobave. Direkcija dr&svoo železarn« Vareš sprejema do 17 t m ponudbe glede dobave 2000 pol steklenega papirja, 2000 kg strojnega olja, 4000 kom. v jakov, 6000 bom splint, 45 plošč pločevine. 10000 kg karbid«, 16 kom. *pojk, 31 kom. podložnih plošč, 12 kom. tračnikov, 2000 kg cilinderskega olja, 500 kg petroleja, 15.000 m lubja ter glede dobave okovja za okna 'm vrata; do 24. t m. pa glede dobave 4400 kg vijakov, 1000 kg matic, 1000 kg jekla. 1 »kretnice, raznega instalacijskega materiala, 1 Fohn-aparata za sušenje, 8000 kg železa ter glede dobave 4000 kg feroman-gana Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do IS, t m. ponudbe glede dobave raznega elektrotehničnega materiala. D rakci j a državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 2000 kom. šamotne opeke, 1600 kg žametne moke, do 25. t m. pa glede dobave kotnega železa, 4 kom. fosforovih bronastih cilindrov, naprave za čiščenje koitevnih cevi, 80 kg usnjatih šivalnih jermen. 100 kg minijeve barve ter glede dobave strokovnih knjig. — Dne 22. L m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu javna ofertalna licitacija glede dobave 18 garnitur naprav parne kurjave za kurzne vo-»ove. Dne 18. L m. se bo vršila pri arten-danturi komande vrbsaske divizijske oblasti v Banjailuki licitacija glede dobave 8950 kg masti, 3300 kg olja, 2900 1 kisa, 80 kg paprike, 121 kg čaja, 3200 kg zelja, 2600 kg česna in 5800 kg krompirja Dne 51. t. m. se bo vršila pri 1. oddelku vojno-tebničnega zavoda v Sarajevu ofertua licitacija glede dobave 3900 kom. vijakov, 100 kg žebljev in drugega kovinskega ma-terijaia. sremski 65/66 k« 104 — 106; jari. 07/68 kg 120 — 122.50. — Ksrasa: baška in baška okolica Sombor 83—86; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indjija 88 — 85; baška nova, sušena 68 — 701 za december - januar 60 _ 62; banatska. nova, sušena 65 do 67; sremska, nova, sušen« 68 — 70. — Moka: baška banatska (v oklepajih sremska, slavonska) >0g< in >0gg« 190 — 210 (187.50 - 197.60); »2« 170 - 190 (167.50 od 177-60); >6« 150—170 (14750 - 157.50); >6« 125 - 146 (122-50 - 132.50); >7« 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 106 - 110 (1q6 — 110). — Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79; baška ladja 83 — 86- — Fiisi: baški beli 132-50 — 136. BOMBAŽ. + Iiverpsol. 12. oktobra. Tendenca mirna in stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6j69 (6.69), za december 664 (6.03). VINO. + Vinske trtifte v dravski banovini (13. t m.) Zaradi kvantitativno in delno tudi kvalitativno nejgodnega vinskega pridelka v dravski banovini se vinska trgovina nikakor ne more razmahniti; zato tudi še ni pravih cen. Kupujejo ae le majhne množine od manjših produ ©en tov po nižjih cenah (3 do 4 Din) z nizko vsebino alkohola. Za boljša sortna vina, odnosno mošte se zahtevajo višje cene (5, 6 do 7 Din), ki jih današnja trgovina le težko zmore. Tudi gostilničarji v vefini ne zmorejo večjih odjemov. Vse čaka, da se vino razvije in se določi času in blagu primerna cena. Vsekakor 'Stegne is v drogi polovici meseca celotna kupčija s domačim vntom oživeti. Ka ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4-8 milijona Din nar sproti 5.3, 6.0, 5.4 in 2.8 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih izprememb. Arotrijski šiling te sedaj, ko vrči Narodna banka stalne intervencije, docela stabilen na višini 8.10 do 8.20. Deviz«. Corth. Pariz 20 2150. London 16, Newyt*rk 303.3750. BrjseP, 71.60. Milan 26.27. Madrid 41.85, Amsterdam 207.®, Berlin 123.50, Dunaj 57.20, Stoekholm 77.30, Kobenhavn 66.96, Praga 12.8150, Varšava 57.96, Atene 2-93, Bukarešta 305. Dunaj. (Tečafi v priv- Miring-J) Beograd 12.29, London 26.32, Milan 46.09, New7ork 533-36, Pariz 35.56, Praga 2134, Curih 175.55. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.90, Državne železnice 14.05, Trboveljska 11-75, Alpine-Montan. 9.12, Sečerana 13.90. Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago, 18. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 101, za maj 101.1250; koruza: za december 76. + Winnipeg, 13- oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 79.6250, m december 80.50, za maj 85.3750. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-baška in gornjebaška 112.50 — 115: okolica Sombor. sremska. južnobanatska 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 _ 124; lad* Begej 121 — 123; slavonska 112 — 114; gorniebanatska 115 50 — 117.50; južnoba-natska 110 — 112.50: baška, banatska, ladia 120 — 122. _ Oves: baški. sremski. slavonski 66 — 67.50; banatski 62.50 — 65. — Ež: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baški, Redek jubilej 901etnke v Kranja Kranj, 13. oktObm Tam, kjer se dnw» nahaja nasproti Ba-bičevc hiše ob Savskem kanalu lqp Msajdi-čev vrt, je pred leti stala preprosta hišica z velikim lesenim balkonom, katero je pokojni Vinko Majdič kup i » potem podrl. V tej hiši se je 3. oktobra 1844 rodila 5u-mtjeva mama Id je zdaj v krogu svojega številnega sorodstva slavila devetdesetletnico. S 26. letom se je Marija, rojena Jav-hova poročila s čevljarskim mojstrom Sumi jem Simonom in se jima je v »rečnem zakonu rodilo pet otrok od katerih žive ie tx»je: dumi Franc, železniški skladiščnik v p^ gospa Plutova, soproga sreskega tajnika v p. m gospa Schiffrerjeva, soproga posestnika in gostilničarja. Marljivi soprog je jubilantki, ki mu je pri njegovem čevljarskem poslu zvesto pomagala, umrl leta 1916. v starosti 84 let Vee življenje Sumijese mame je b3o posvečeno delu. Se na stana teta, po smrti soprogovti, je rad« pomagala zdaj tu, zdaj tam Prav posdbno jo je š® vedno veselilo delo na polju. Bolezni vse življenje ni poznala. Im« v Kranju številno, ponekod že bolj oddaljeno sorodstvo po mnogih boij-ših hišah in družinah. 15 vnukom, 11 pra-vnukom jo časti. Za devetdesetletnico moramo čili jubilantki tudi mi najprisrčneje čestitati z željo, d* zdrava in vesela u čaka še stoletnico. Slovo zglednega učiteljskega para Bohinj, 13. oktobra-Po devetletnem bivanju v Bohinju nas je zapustil šolski upravitelj brat Metod Požar e svojo cenjeno družino ter odšel v istem svojstvu v St Peter v Savinjski dolini. Njegovo in njegove soproge delovanje bomo znali ceniti šele sedaj, ko jih ne bo več med nami. Daei ni vest o premestitvi prišla nenadoma — premeščen je na lastno prošnjo — vendar je bila za nas prerana, ter nas fe izguba teh dveh odkritosrčnih javnih delavcev silno potrte. Marljiv kakor čebelica je brat Metod sodeloval pri vseh naprednih, kulturnih m narodnih društvih, osobito pri Sokolu, Jadranski straži, JNS itd. Pri tukajšnjem Sokotekem društvu je od svojega prihoda pa do zadnjega dne uspešno vršil težko dete prosvetarja. Organiziral in vodil je pevski odsek, ki ie velikokrat nastopil v Sokotekem domu z izbranimi točkami. Rame akademije, predstave in prireditve eo bile ekoro neizvedljive brez njegovega sodelovanja. Pri pevskem in godbe-nem odseku }e bil nenadomestljiv. Prireditve šolske deoe, ki so se vršile s pomočjo sester učiteljic ob materinskem dnevu, proslavi na Vidov dan m 1. decembra, ki jih je občinstvo rado posečalo, nam dokažejo, koliko ljjbezni do šolskih otrok, do dela za narod, koliko požrtvovalnosti in železne volie Je bite v tem kremenrtem značaju. In vendar se ni nikdar silil v ospredje, ni iskal ne zahteval ne časti in priznanja za sv«je delo. Skromen in ponižen je deloval le za napredek društva in naroda, ni omahoval nikdar, dasiravno ve&rat ni našel pravega razumevanja niti med lastnimi brati. Vsa leta je bil edini, ki je držal predavanja, govore, vzpodbujal članstvo ter vabil vee zaledne v sokoteko družino. Nič manj agil-na in odločna ni bila njegova soproga sestra Pavla, kot članica in odbornica, ki je v najvzornejšem redu vodila blagajniške in droge odborniške posle. Tiha in skromna, kakor Ma prišla pred leti v Boh mi. sta tudi odšla. Poleg lepih, veselih uric sta doživela marsikatero bridko preizkušnjo v Bohinju. Vendar pozabita vse to, odnesita s seboj le lepe spomine iz kraljestva Zlatorogovega! BodMa uverjena, da sta ostavila lep krog odkritosrčnih prijateljev, ki ee bo večkrat spomnil na vaju. Ker sta želela, da se poslovita le na tihom zaradi bridke izgibe ljubljenega sinčka, se v >Jutru< poslavljamo od raju, zahvaljujoč se z« ves vafm tmd pri šotek^n. naekmeJ- nem in sokolskem delovanju. Želimo Tebi/j brat Metod, in sestri Pavli z drižinico obilo' sreče in uspehov na novem službenem mestu- Senbpetrčanom pa čestitamo k pridobitvi tako odličnih učiteljskih moči, vzornih nacionalnih delavcev. Obranili vaju bo* mo v prijaznem spominu I Medno - Vikrce zvezana Ljubljana, 13. oktobra. Levi in desni breg Save sta dobila danes pri Mednem najlepšo zvezo x novim visečim mostom, ki so ga nameravali jutri slovesno otvorHL Zaradi narodnega žalovanja pa ne bo slovesne otvoritve ter bo most izročen prometu brez ceremonij. Da »ta Medno in Vikrče dobila prepo-trebilo zveao, Je zasluga Prometnega društva MednOL-Tacen, ki }e bilo ustanovljeno letos na pobudo dr. D. Treota. Ing. S. Dim. nik je napravil načrte in avgusta Je Ljubljanska graiftena družba že sačela delati. Delo so končali v enem mesecu. Zadnji teden, baft, ko so se že pripravljal! m. slovesno otvoritev mostu, Jhn Je slabo vreme prekrižalo načrte, ker J« Sava katastrofalno narasla tal se s težavo preprečili nezgodo da b1 voda odnesla provlsorne konstrukcije tal mosta samega. Danes so pa delo srečno končali tn popolne je Mla kolavdaelja. Komisija s« Je izrazila pohvalne e tept konstrukciji mosta ln solidnem delu. Ja. tri bo most ie odprt za osebni promet. menjea Je tadi s« kolesarje, a ne s« mo-toelkllste, kakor so mislili nekateri. Dokler društvo ne bo krilo gradbenih stroškov, bo pobiralo malenkostno Ejostntoe, ki jo bodo izletniki nedvomno radi plačaR, saj bodo Imeli od novega mosta velike koristi. Zlasti se bodo posluževali nore zveze obiskovalci šmarne gore, ki bodo 'meH odslej le ur® hoda od postaje r Mednem na šmarno goro te Grmado. Nov most pa posebno pesdravfjajo tudi kopalci. Zveza, med M odnosa in Vtkrčami je torej velikega pomena tudi za Ljubljančane, na le domačine Zato so prispevali za gradnjo razen domačinov te občin št. Vid tn Tacen tod1 mestna občina ljubljanska, cestni odbor ljubljanske okolice hi erža^ne ustanove. Požig pod Sv. Prh zem Kamnik, 13. oktobra. Med vdfkim vaanemirjesi.teni in splošno žalostjo ob izgubi vladarja je v pozni nočni url glas korporadjske sirene naznanil požar. Gorela sta hiša in gospodarsko poslopje pri posestniku Janezu Žagarju poleg tovarniške zgradbe zaian&ga rudnika >Kao-lina« v dolini Črni pod Sv. Primožem. Domačinom, ki so prihiteli reševat in gasit, so se kmaiu pridružili stranjski gasilci, ki so z veMko naglico tel občudovanja vredno spretnostjo spravili v akcijo brizgaJno. Ogenj Je divjal z vso sHo, objel je gospo, darsko poslopje, hJev in stanovanjsko hišo ter se razširfi na hišo soseda Janeza Oeolnika. Ljudje so se že bali požarne katastrofe, vendar pa so gasilci tn sosedje srečno omejOi požar in po dolgem trudu tudi pogasili ogenj. Posestniku Žagarju je od vsega ostala samo spodnja polovica hiše, ostalo pa je pogorelo do tal. Pri »šolniku je pogorel le del ostrešia. Pri posestniku Žagarju je že pred 6 tedni pričelo goreti v drvarnici. Takrat so ogenj pravočasno opažali delavci, ki so se vračali z dete. in ga pogasili. Našli pa so ostanke papirja, ki so pričati, da je ogenj podtaknila zlobna roka neznanega požigalca. Kar požigalcu takrat ni uspelo, to je izvršil sa. daj. Drugi javni nastop Sokola v Pfiecah. V nedeljo 30. p. m je imelo pišečko sokol-sko društvo svoj drugi javni nastop. Ob najlepšem vremenu so prihiteli sosedni Sokoli od vseh strani. Najbolj častna je bila udeležba Brežičanov s starosto bratom dr. Josipom ZdoLškom, z načelnikom br. Josipom Kolyjem in drugimi. Po lepo uspeli telovadbi se je razvila animirana zabava. Ves čas je neumorno svirala Kapelska godba. V bifeju so stregle gostom naše požrtvovalne dame s toplim in mrzlim prigrizkom, pecivom in črno kavo. Vsem, ki no kolSkortoliko pripomogli h gmotnemu m moralnemu uspehu naše prireditve, iskrena zahvala! Zdravo! Sokol L, Ljubljana _ Tabor obvešča, da se vrši od 15. t. m. dalje redna telovadba članic ic ženskega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek; ženski naraščaj od 19. do 20., članice od 20. do pol 22. ženska deca pa v istih dnevih ko dosedaj, t. j. v torek in četrtek; mlajši oddelek od 17. do 18, starejši oddelek od 18. do 19. Skopaj t življenju In Gasilcem dravske banovine Gasilska zajednica dravske bemovine odreja: 1. do nadaljnje odredbe se t -vseh gasilskih četah ukinejo vse prireditve; 2. v počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja mora vsaka gasilska župa in četa prirediti sa svoje članstvo žalno spominsko svečanost, na kateri naj bo predavanje o njegovem žirije-nju in njegovih borbah za naše nacionalno osvobojenje in njedinjenje; 3. pri vseh prireditvah udeležba v gasilskem kroja Sit civilna obleka z gasilskim znakom; 4. po naredbi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije morajo vse gasilske čete v najkrajšem času položiti prisego (zakletev) po pravilniku o gasilski službi in besedilo kakor pri reorganizaciji ter to izvršitev sporočiti župam, a te pa zajednlci do konca oktobra t L 5. po možnosti se naj ndetefte deputacije gasilskih edlnie dravske banovine poklonitve zem.skim ostankom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v Zagrebu v času od 21. are v nedeljo pomoči do 5. ure v ponedeljek zjutraj. VASE POPOLNO ZAUPANJE zaslužita »Hubertnsc milo in »Perionc pralni prašek. Preizkusite ju in prepričali se boste, da govorimo resnico. Domača sta, torej: svo£ k svojim! Žalna seja v Ptuju Ptnj, 13. ofctofcro* V veliki dvorani magistrata so se v četrtek ob 17. zbrali črno oblečeni občinski svetniki. Dvorana je bila polna tudi ostalega c>bčinsbva, na obrazih vseh se je poznala globoka žalost. V grobni tišini je pod črno ovito podobo kralja Aleksandra povzel besedo mestni župan g. Jerše. Globoko zajeto je poročal o strašnem udarcu. Velika tragedija se je zgodila, ko smo Jugoslovani in Francozi hoteli pred vsem svetom manifestirati zvestobo ideji miru in vztrajnega napora za konsolidacijo Evrope. Padel je naš vladar v najvišji službi svoje domovine in toliko preizkušenega naroda. Ni ga zlomil vihar albanskih gora. ne napor svetovne voine. Niso ga vklonile težave, a katerimi je gradil naš državni dom in smrt ga ni mogla dohiteti drugje kakor v triumfu dela. Ko v neizmerni tjgi žalujemo ob mrtvaškem odru kralja Aleksandra L, ee upirajo naše oči in ljubeče želje v njegovega prvo-roj2iyioU — Pri žalni seji so bili tudi zastopniki raznih društev, zastopnik bana. ereski načelnik g. dr. Bratina in banski svetnik g- dr. SenSar Matej. Vse trgovine in ostali obrati, kakor tudi javni lokali so bili zaprti od 16. do 18. Gospod župan je odposlal maršalata dvora brzojavno eožalno izjavo. oro voda 2«k- uSL proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske- ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZOBA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 82 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 IVERI Noben obed ni bil zadosti dober, če si ga takoj znova ne poželiš, nobena knjiga n; dobra, če b' je takoj spet rad ne bral nobena ženska prava, če bi se ne hotel z njo takoj znova poročit5. Zadnji nasmeh blagopokojnega kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja pri izkrcanju v MarseiUeu — in zadnje grenko tovarištvo obeh velikih državnikov fekture. Na levi leži kralj Aleksander, na v dvorani marsejske pre~ desni Barthou 18$0 km daleč s sanmi V Aberdeen na škotsko so se u i »H>i poročnika Martin Lindsay in Daniel Godfrey ter neki Andre Croft, ki so med arktičnimi dejanji letošnjega leta izvršili tehnično morebiti najsijajnejše dejanje. Prošlo zimo so predložili svoj načrt, da bi s sanmi prečkali srednji Gronland od za-pada proti vzhodu z namenom, da bi karto, grafirali doslej neraziskane gorske verige v tem predelu. Strokovnjaki so menili, da se bo ekspedicija končala s smrtjo vseh treh. Toda možje se niso dali prestrašiti 10. junija letos so se podali iz Jakobshavna na zapadni gronlandski obali na pot in 8. septembra so dospeli v Angmagsalik na vz-nodni obali, potem ko so prepotovan 1850 kilometrov. 720 km so opravili samo preko Jedovja. Za svoje tri sani so imeli 14 psov, ki so jih morali zaradi pomanjkanja živeža drugega za drugim ubiti. Medpotoma jim ni bL lo na razpolago namreč nič živilskih depo-tov. Ko so prispeli na cilj, so imeli hrane samo še za dva dni in za las je manjkalo, da bi morali prezimiti v Angmagsalilni. Angleški parnik, ki jih je vzel na krov, je dospel baš štiri ure, preden je fjord zalede-nel, na odprto morja. Deset vinskih zapovedi 1. Vina ne smeš rrfkoJI tresti. 1 v vino ne smeš nikoli deva/tl tedo. Si bo vtno belo ali črno. 5. Vina ne smeš tudi segrevati aH #estiee«, pritrdi- VaS novi zimski jriašč M e fiksativom, d^ ee v teku večera ne bi razpustih. Če so lasje zadosti dolgi, jih na tilniku zvijemo v cevke, ki dajejo vratu posebno vitek videz (3. skica zgoraj). Posebno zanimive so letošnje večerne pričeske, vidoti je, da eo ee ^strokovnjaki« tukaj najbolj potrudili. V poučenih krogih ee mnogo govori o večerni pričeski, ki je 6icer gladka, a ima na tilnika in ob straneh lase zvite v »venec«, ki izredno slikovito obkroža glavo (spodnja skica). Bidermajereke pričeske so počesane gladko nazaj in puščajo le ob ušesih nekaj koketnih kodrčkov. Zato pa je na temenu pričeska počesana v visoke kodre, ki so nenavadno učinkoviti (zadnja skica). Pri tako težavnih pričeskah so seveda potrebni glavniki, zaponke in razni trakovi, tako da so se v modi zopet pojavili vsi oni mali pripomočki, ki eo jih potrebovale naše matere in babice pri svoiih pričeskah- Kaj se bo nosilo v Parizu? Kaj se bo nosilo na Dunaju? odgovor na to dobite v naši zimski damski kolekciji« Gene naših plaščev so od 240—1290 Din. V nafii kolekdii najdete vse, kar iščete. Vljudno Vas vabimo na brezobvezen ogled naših riamskih plaščev v naših prodajalnah. Na tel Jo Vam pošljemo nekaj plaščev na poizkušnjo v stanovanje. TIVAR OBLEKE »Kazakct ▼ obliki kostuma i ■ . krznenim osi shift......ki ga dobite ▼ obetat zalogi za vsako pri tvrdki IL ROT, Jamarstvo Ljubljana Mestni trg 5 Mestni trg S ibnji zaradi svoje originalnosti mnogo zanimanja. Tak model učinkuje še posebno učinkovito, če ga obrobimo s krznom. Visok ovratnik, široki rokavi in spodnji rob jopice so iz krzna. Pri tem se lahko poslu- Logarska dolina m bikoborba Po pravkar končanem dopusta sem zasledil v nekaterih številkah »Jutra« in »Slovenca«, da ta nesrečna črkarska pravda je ni zaključena. Naj mi bo dovoljeno v tej zadevi samo še par ugotovitev — brez oeira n* R-ov in T-jev pogum v »Slovencu«. (Naj bo tema povedano, da se je od Logarske na Logarjevo tujcu prav lahko zmotiti, nikoli pa ne moremo pričakovati obratnega primera.) Saj ta pač preživo spominja na onega prevejanega ženina, ki je razkazoval ne bal; brihtni nevesti tujo lastnino, zamahnil s široko gesto, pa tlesknil t roko, po kolenu rekoč: Kar tu vidiš, je vse moj«! In se mož vendarle ni prav nič zlagal! — I>r. Glonar meče stare »že pomrle« pričo brez nadaljnjega med staro žetezje. Po-vzpenja se do trditve, da so »-Logarsko« ustvaril' slovenski prevajalci nemškega izraza »Logarthai«. Vendar, kakor rečeno: noben pismen prevajalec ne bi streljal takšnega kozla * Nemara, da bo rmel dr Glonar vsaj v pogledu »doline« prav — ki si je pa danes tudi ne damo več ugrabiti —; nikdar p« ne glede imena »Logarske*! Samo majhno reminiscenco mojega večletnega delovanja kot domačina-orača, prvega uč^elja v Solčavi ter večletnega tajništva in vodstva domače občine! Za podlago zgodovinskemu, verodostojnemu osnovanju šolske kronke solčavske sem se L 1912. obrnil med drugimi naslovi tudi na c. kr. namestmštvo s Gradca • prošnjo za akte, nanašajoče se na počitke novo šole v Solčavi. Iz njih Je razviden 423sten boj as solčavsko šok). Tozadeven akt od oktobra 1869. L — dan mi je trenotno v resnici izpadel iz spomina; vendar ga bo dr. Go-nar lahko sam ugotovil pri navedenem uradu — začrtava obseg bodočega šolskega okoJiSa, izključujoč oddaljene kraje, pri-čenši uprav z Logarsko dolino rekoč: »Somit bleiben ausserhalb des so ver-zeichneten Schulsprengels die Ortschaften in Logarsky u. Matkov kot, beide der Ka-tastralgemeinde HI. Geyst einverleibt, so-vie irberhaupt die ganze Katastralgemeinde HL Geyst; weiter die Ortschaften Podou-»chowa, Tosti Verch, Raducha, Robankot u. Cytry& welch letztere arwar der Katastralgemeinde Sulzbach angehoren.« Tako torej: »Logarski kot«! Ne vem, kje je c. kr. uradnik nabral navedena imena Upravičena pa je domneva, da jih j« dobi! na podlagi ustnih izpovedi; kajti v zemljiški knjigi jih nisem zasledil. pa tudi na občinski mapi — menda iz l. 1851. ni označbe niti »Logaraky kot«, niti »Logarthai«; enostavno iz razloga, ker ni to me niti ime zaselja, še manj kat. občine, ^nj spada ta politično pod kat. občino Sv. Duh. Nedvomno pa bo tudi dr. Glonarju znano — če je namreč celo sam že zašel v našo Solčavo in Logarsko dolino —, da Je bik Solčava do L 1894., t. j. do otvoritve nove ceste — (glej spominsko tablo v Igli!) — vsemu svetu tako rekoč zaprt svet. kamor so zašli samo redki go.rnjesavinjski lesotržci, a še redkeje tujci. Dotlej torej al mogla imeti niti tiskana, ahi osebna Id ga sicer no moremo več rabiti Seveda pride v ta namen v poštev lo kratkodlako krzno, kakor seel, obrito jagnje, perzija-nec ali natrija. Biserna matica rabi za zanimive okraske, ki se posebno učinkovito odražajo od temnega tvoriva. Zla6ti za pasove je taka sestava priljubljena. V to evrho posijemo baržunast trak z raztresenimi motivi iz biserne matice in nailepši pas ie gotov! Tako okrasje ima obliko cvetja, listov ali zvezdic in ga moremo uporabiti v različne namene. Zdravniška posvetovalnica Nesiguren oče. Kot čas oplojenja se smatra 240. do 300. dan pred porodom, če je otrok normalno razvit povprečno torej 270. dan. Redke izjeme so pa mogoče. Možnost oplojenja je največja takoj prve dni po perilu in ostane na višini do 12. ali 13. dne, nato pa pade, tako da obstoja v zadnjih 6. dneh pred perilom večmoma sterilnost ki pa ima seveda tudi lahko izjeme. Analiza krvi se lahko vedno izvrši in sicer pri hgijenskih zavodih, vendar pa ta preiskava nima absolutne dokazilne moči. — Hvaležnost Pri zlatenici je važno, da se uživa hrana v večkratnih, zato pa manjših obrokih, malo masti (samo 40 do 80 g surovega masla), zelenjave lahko vse razen takih, ki napenjajo, nemasten sir, tudi malo nemastnega mesa je dovoljeno. Močnate jedi morajo biti kolikor mogoče brez masti, na salati pa samo malo olja. Zdrav. Da odpravite mehurčke na omenjenem mestu, je važno, da se ogibate ostrih jedi in alkoholnih p:jač. Skrbeti morate za redno odvajanje. Pogoj je seveda skrajna čistost po umivanju z redko hipermanga-novo raztopino pa namažite prizadeto mesto s kako toaletno kremo Verjetno bi dobro vplivalo tudi notranje zdravljenje s kakim preparatom kalcija — Loirisa. Ohlapno mišičevje bi se dalo potom plastične operacije popraviti. Druga sredstva (hladne sedeče kopelji z izcedkom hrastovo lupine, masaža itd.) so dolgotrajna in nezanesljiva — K. A. Pri slabo razviti bradavici včas:h dojenje še gre, če je mati spretna in da dojenčku v usta razven bradavice same še nekoliko njenega okrožja. Pri dojki z nerazvito ali z vdrto bradavico pa kajpak da nima dojenček za kaj prijeti in je zaradi tega dojenje nemogeče. Pomagati se pa da včasih še tu z nekako umetno bradavico, s posebnim klobukom iz gumija, ki se povezne na dojko, da dete skozenj sesa V najslabšem primeru pa pride pač dojilja ali pa umetna hrana. Razumemo vašo skrb, vendar pa za njo, kakor vidite, ni pravega vzroka. — F. S. Po splavu se pojavi perilo običajho v četrtem tednu, po porodu je oploditev v prvih 6 tednih jako redka. Verjetno ni, da ste po tem, kar se ie zgodilo, še noseča, kar bi se dalo pa dognati potom zdravniške preiskave. — E. S. Pri zdravljenju izpuščajev je važna dieta: ogibati se morate ostrih jedi in alkoholnih pijač in skrbeti morate za redno odvajanje. Vsak večer si morate umivati obraz z milnim špiritom, vodi za umivanje pa pridenite sledeče sredstvo: Hydrarg, bichlor. 0,2 — Flor. zine., Glvcerin aa. 10,o — Aqu. amy-gdal a-mar. 30.0 — Aqu. dest. 150.0. — o. S. Krvavitev, ki je nastopila med nosečnostjo vsled padca, je lahko brezpomembna in mogoče ne bo imela nobenega vpliva na nosečnost Pri najmanjši nepravilnosti pa, posebno pa če bi nastopila močna krvavitev ali celo mrzlica, morate takoj k zdravniku. — M. J. Ker so ozebline, posebno pri mladih dekletih, pogosto v zvezi s slabokrvnostjo, Vam priporočamo, da začnete takoj sedaj pred nastopom zime s kuro z malimi dozami arzena, katerega Vam mora zapisati zdravnik. Nositi morate široke, tople rokavice in ogibajte se hitre spremembe temperaturo. Izvrstno se je obnesla diatermija, in pa 2 odstotni Jod-glicern. Mastno lasišče si morate umivati vsaj enkrat na teden z milnim špiritom, potem bo pa tudi srbenje m s tem praskanje prenehalo. ŠAH Bogoljubov os Jo udeležil turnirja za prvenstvo Badenske ▼ Karlsruhe. Moral pa, Je deliti prvo mesto z Eisingerjem, ker je izgubil proti mlademu Hussongu, ki Jo dobil četrto nagrado. Bogoljubov ao Je pričel tudi organizatomo udejstvovaiti v svoji drugi domovini ln Je hO izvoljen ▼ predsedstvo badenske šahovske sveža. ▼ Pragi se J« ravnokar priM H. s3cyjev memorijaird turnir, ki so ga udo- ležuje 13 najboljših praških mojstrov (brea Flohra in Rejfifa,). Favoriti so ©počenaky, dr. Treybal in dr. SkaJička. o Na Dunaju se vrši po cup sistemu med. klubski turnir moštev. Udeležuje ss ga 42 moštev. V kratkem se bo pričel tudi cup turnir posameznikov, na katerem bo igralo baje 1000 igralcev. o Lfflenthal Jo tgral mateh s bolanditfrtm mojstrom Landauom ln Je komaj zmagal s tri in pol proti 2 in pol. • Telegrafski šahovski dvoboj oe bo vršil v kratkem med Anglijo in Avstralijo. Na turnirju v ldebwerdi, o katerem smo nedavno poročali, je bila igrana sledeča lepa partija. SiciHjanSfel gaanbft. Bed: Boros črni: DIDiuMi 1. e2—e4 c7—c3 2. b2—b4?! --- Ta gambit je sicer zelo oetro, toda Ob najboljši igri gotovo ne korektno orožje proti sicUijanski obrambi 2.------«6 : M 3. a2—a3 --- BeM hoče na vsak nnAhi odstraniti črnega kmeta, da al potem z d4 in c3 more utrditi centri im. 3.------d7—oštIjivo, vsi so v duhu objeli svojo ljubljeno kraljico mater, v dušah vseh »o se porodila najplemenitej-ša čustva m vse je prepojilo »očutie ob velikem trpljenju. Mnog: so bili tudi osre-č«ii, ker so pri oknu železniškega voza opazili ^ubki obraz kralja Petra, naslednika velikega pokojnika. Vlak je odforzeL, množica pa se j« mirno razhajala, ko »o ji na pot padali žarki plameni svetlobe iz veličastnega šolskega poslopja, ki nosi ime »Prestolonaslednika Petra«. Porazen vtis na Rakeku Rakek, IS. oktobra. Prvo vest o groznem zločinu so sprejeli re^lioematerjl v torek okrog 18.45. Zapre-p?iš6eni so Jo takoj sporočili dalje in v pol ure Je vse prebivalstvo govorilo le še o tem. Nihče nI mogel verjeti, vsi smo se otresali misli, da je kaj takega, sploh ma goče. Radioaparatl so bffli vsi zasedeni amaterji so iskali vse mogoče postaje, Skrbno se izogibajoč godbi tn petju. Lovili sr le poročila. Prisluškovali so vsem mogočim evropskim postajam in dobro razume. H besede: Mfirseflle - atentat - Kralj Aleksander — Barthou — mrtvi! Grozna vest je vse potrta, ljudje so Jo. kari, kakor da je kosila smrt v lastni družini. Se dolgo je vse čakalo potrdila in ob-vestila domačih postaj. Malokdo je mimo zaspal, večina je premišljevala globoko v noč, nekateri so čuli do Jutra. In ko Je ljubljanska radio postaja vendarle potrdila tn razglasila žalostno vest, ni ostalo nobeno oko suho Vse je zaplakalo in se takoj odelo v črno Ves Rakek Je v žalnih zastavah, zvonovi žalostno zvonijo in oznanjajo smrt ljubljenega kralja. Nobenega hrupa ni več nobenega ropota. Vozniki so tihi Vsi premišljujemo žalostno usodo našega vzvišenega kralja Aleksandra, globoko soču. stvujemo z njegovo rodbino !n poglabljamo ljubezen do Jugoslavije. Zadnje besede umirajočega kralja: »čuvajte Jugoslavijo« bdijo vsem pred očmi in šumijo po ušesih. Najvišjega lovca ne bo več v revirje Mojstrana, iS. oktobra. Vefflra žalost aagrinja malo vas Mojstrano Vse prebivalstvo tužno kloni glave ln kar ne more verjeti zvonovom, ki oznanjajo prerano smrt našega preljubljesiega kralja. Mojstrana ne bo več videla svojega pere vzvišenega gosta. Nepopisna bed pretresa srca našfh lovcev, saj njihov najvišji bbščitnik, naš viteški lovec, se je preselil v večna lovišča. I>voraki nadlovec Rabič Janez, ki je vsa leta vodfi kralja v gamsove revirje, Je v Imenu vseh lovcev takoj, ko Je zvedel aa kraljevo smrt, poslal Nj. Vel. kraljici Mariji sožalno brzojavko. Včeraj ob 7. zjutraj pa je blagovolil upravnik dvornega vlaka sprejeti vence iz triglavskega cvetja z napisom »Viteškemu kralju — Lovci iz Mojstrane.« To cvetje, natrgano v njegovem lovišču, v katerem je prebil nekaj veselih ur, naj mu krasi prerani grob. — Kakor je »Ju. trot že beležilo, vihra žalna zastava na vrhu Triglava in gleda z najvišjega vrha naše lepe Jugoslavije na tužno in žalostno domovino. Ponesel jo je na Aljažev stolp v imenu vseh jugoslovenskih turistov Joža čop. Bled in okolica v neutešni žalosti Bled, 13. oktobra. Skoro med za Pozdravljam Te s sokolskim zdravo, kraljevski naš brat!« Regent Aleksander mu je segel v roke in rekel: »Hvala, Vi ste Sokoli?« »Da!< »Zdravo Sokoli!« Nato se mu ie predstavil te zastopnik občine- 2e so odbrneli številni avtomobili proti Črnučam Avto regenta Aleksandra pa je bil že na Ježici od naših Sokolic dobesedno zasut s planinskim cvetjem. ki ga je br. Kregar malo prej prinesel z Velike Planine. Potem je kraljevska družina Se neštetokrat vozila skozi naš kraj, vedno najradost-neje pozdravljena. Zdaj pa je mrtvo to blago, sokolsko kraljevsko srce. Ljubili smo ga iskreno v življenju, častili ga bomo mrtvega z brezkompromisnim nadaljevanjem dosedanjega dela za edinstvo Aleksandrove Jugoslavije. Nepozabna noč v Bosni Majhna skupina Slovencev z gen. tajnikom JNS dr. Kramerjem Je bivala nedavne dni v Bosni. Učinek porazne vesti o atentatu na kralja opisuje naslednja slika: Po sedmi večernj ari sem stai na slapa reke Pfcve pri Jajjou ia gledal malo truden po dolgi avtomobilski vožnji n Sarajeva prelivanje naznobojnih žarkov na d i. vnem zastorn vodofada, razsvetljenega z mogočnim žarometom. Prizor se je zaktjučil z dlvno sliko rdeče barve reflektorja, ki je spremenila široke. Sumeče pramene slapa v krvavo Škrlatni rastor, ki je odbijal rdeče sence na okoli stoječa drevesa, da so bila čudovito grozna. Počasi sem se dvigal po strmi stezi proti glavni cesti, kjer se Je irvia močna postava prijatelja poslanca Marjanca. Pogledal >em mu v obraz, ki mu i e ves d rhtet Preko lica so mu tekle solae in nemo je stiskal svoje močne seliaške pesti. Nekje globoko v prsih se mu je iztrgal obupen vzkjšk: »Jao nama nesreče!« Začudeno smo gledali moža, ki ta poznamo kot trdega, grčatega moža, ki ne nos: svojih čuvstev na prodaj. Vse smo si tisti hip mislili- Samo enega ne. »Ubiše nam Kralja!«... Zdelo se mi je, da se je tasti hip zrušila stena pod menoj in da padam nekam strašno globoko. Nad glavo se mi je »vr- telo nebo... Osvesti sem se. Prijateij-i okoli mene, ki so bili še pred hipom vsi zatopljeni v lepoto padajočih pramenov PKve, so gledalii nemo pred se. Iz vseh oči pa je seval odsev spoznanja strahote, ki jo je doživljal te ure naš narod. Molčali smo. ker srno se plašili, da z eno samo besedo potrdimo to. česar nismo io nismo mogli verovati V očeh pa nam j« postalo čudno toplo. OblMe so nas solze, ki so se potočile kot drobne svetle kaplje v morje solza, k so jih to noč prelito milijoni jugoslovenskega naroda za svojim Očetom in najboljšim in najplemenitejšim sinom te naše svete izmučene zemlje. Prijatelj Lovro, ki' sita mu dobra volja in smeh popotna torba na teških in prijetnih potih, je kriknil v črno noč: »Gospod, ali našemu narodu re»s ne sme biti prav ničesar prizane-šenega! Kaj smo Ti storži, mi bedrn narod seljakov in rastirjev, da nas tepeš in biješ. kakor da smo kleli Tvoje sveto me? Bogica. ki inva za seboj albansko Katva-rijo. ~~ v»a teška preizkušenja tistih dni, ko je mvil naš Gospodar zavezn kom: Srbije ni več, aii ostala je srbska vojska,« iftendctt enkrat ptaCfti ptalekf Hi res sam pete* zadovoljno vzklikajo gospodinje in perice, ko z občudovanjem opazujejo naglo razkrajanje nesnage na perilu. Odslej bodo vedno zahtevale »Samorad« pralni prašek. Žalovanje v Tržiču Tržič, IS. okteta*. Tržič je v netanernl tugl Bilo je v torek, kmalu po sedmi uri, ko smo izvedeli grozno vest. V prvem hipu je vse onemelo in nihče nI mogel doumeti te grozne nesreče. ki nam jo je prizadejala najostud-nejša zločin če va roka. Sklonjenih glav in v pridušenih besedah so se zbirale skupine ljudi in ugibale, ali je to mogoče. Pozno v noč so ljudje pričakovali točnih vesti. Naslednjega dne so turobno zavihraJe z vseh poslopij žalne zastave in trgovci so svoje Izložbe odeli v črnino, kamor so postavili sliko velikega junaka . mučenika. apostola miru Nj. VeL kralja Aleksandra. Zvečer Ob šestih Je bfla žalna seja občin, skega odbora, ob osmih pa sokolskega društva. v četrtek zvečer sta priredila žalno zborovanje gasilska četa in Bralno društvo. Pri vseh teh žalnih zborovanjih so govorniki imeli v srce segajoče govore, ki so vse navzoče globoko presunfli. Z vseh zborovanj so se množice vračale potrte. Za prihodnje dni je najavljenih še več žalnih zborovanj, tako JNS, Strelske družine in drugih Borovničani so se sli prepričat v Ljubljano Borovnica, IS- oktobra. Prva vest o groznem dejanju v MaiseH-leu je dospela v našo vas v torek kmalu po 20. Upravnica pošte ga. Ramovševa je takoj o tem obvestila komandirja žandarme-rijske stanice. župana in druge. Preveč strašna je bila vest in nismo mogli verjeti Nekateri so se odpeljali v Ljubljano, da tam natančnejše pdzvedo. ali fe vest resnična. Ves večer ter pozno v noč so ljudje stali pred svojimi aparati ter lovili vse mogoče postaje, da kaj več izvedo o atentatu. V znak žalosti so v sredo že v zgodnjih jutranjih urah visele žalne zastave po vasi. V izložbi tvrdke Majaron je izstavljena slika kralja Aleksandra I ter ovita s črno ko-preno. Žalost se vidi n« starih in mladih. V sredo je bila žalna seja sokolskega društva. Br. starosta Franko Švigelj se je spominjal velikih zaslug kralja Aleksandra I. Vse prebivalstvo brez razlike je globoko potrto in ogorčeno obsoja gnusni zločin. Objokuje smrt nad vse ljubljenega, nepozabnega velikega vladarja. — le togo molčal Podrtotevale so mn samo tenke ustnice in so venomer nekai nerazumljivega pošepetavaie. Kakor vkopan v zemljo je obstal sredi ceste mož. ki ni enkrat gJedal pokojnemu vladarju v oči. Videl sem njegov obraz v dneii. ko je izdihnil n»egov najlboijSi prijatelj in ko se mn je srce trgalo nad izgubo človeka, ki mu i« bil pobratim v dobretn in zlem časn. Tisti trenutek tam nad Plivo njegovega obraza nisem poznal. BiJ je ves drugi. Okoli ust in čela se mu le zarezala globoka guba skrbi ja strašne tegobe. Ta guba je govorila več. kakor knjiga- Nemo so zrle v nas njegove s solzami orošeoe oči. Odš* smo v hote«, «er Je zavladal preplah od najmanjšega natakarčka do zadnjega gosta Kamorkoli sem po«ledai, — olze in tiho ječanje. Pred hotelom se je zbirala gruča Ihidi, ki so pred nekaj trenutki še veselo pohajali po ulicah ter se razgovarjal! o stvareh vsakdanjega življenja. Zdaj jim je legla toga na obraz ta molče so brisali oči ter upirali v nas vpra-Sujoče roglede. kakor da pričakujejo od nas. da rečemo odrešilno besedo, da le vse to samo strašen sen hi da pojde ta ror-nrpti kelih miroo na$e JngodaviJe. Molčali srno. Molčal' vso de žalna sej« m ca* nega občinskega odbora, na kateri so &aai , odbora svečano prisegli Za zvečer ob 18." ari je sklican meddruštveni sestanek, TtA katerem bo določen program žalnih svečanosti, ki naj se tzvrde v dneh te težke ore-izkušnje, ki je zadela naš narod. Osuplost v Radečah Radeče, 13. oktobra. Tudi naše mesto so pretresli zadnji tragični dogodki naše kraljeve rodbine. V torek zvečer so ee grozne vesti razširile med našim prebivalstvom. Nihče jih ni mogel doumeti, vsak si je želel novega poročila, ki bd zanikalo prvotno žalostno vest, a žsi. čakali so pozno v noč zaman. Drugo jutro so zvonovi le potrdiii strašno novico. Pred vsakim radiozvočnikom so stale skupine meščanov, ki so v globoki žalosti nemo pričakovale podrobnejših poročil Pokazala ee je velika ljubezen do našega milega vladarja, ki je s svojim neumornim delom dvignil našo domovino do moči in slave. V Četrtek popoldne so bsK obSnekl odborniki po nagovoru g- predsednika Potenca Antona položili prisego Nj. VeL kralja Petru II. Zvečer je bil žalni sestanek vseh društev in občinstva in so zastopniki izrazili globoko žalost nad nenadomestljivo izgubo Voditelja. Ob koncu smo poslali žalno brzojavko v Beograd in obenem brzojavko z izrazi vdanosti in zvestobe mlademu kralju Petru II Zeankia ln vasi oh poti so že soaie. Ta in tam smo za hip zavrti brzino naše vožide, ko smo sreča vali teško obložene vozove s seljakl in trgovci, ki so mimo sedeii na svojih vozeh Skoro sem jim zav-daL da še ne vedo strašno resnic«. Pred Banjakiko nas je ustavil orožnik. Njegova pojava ie Ma za nas defnitivna potrditev, da je strašna resnica. Ugasnila je zadnja iskrica upanja, k: smo jo gojili, ko so nam pred odhodom dejah, da so poslednje vesti v radiu javljale, da so Gospodarja prenesli v sanatorii. Orožniško patnrte so Me vse pogostejše. Skocci mesto smo srečavali posamezne skupine ljudi, ki so nek aii t:be govorile med seboj. To in tam se je zablestel v noč robec in črni pridušen ječaj. Središče Bosanske Krajine, kjer je M oče pokojnega VoditeHa marsikateri teški boj. se je pogrezalo v žalost Tuga nas je spremljata odslej vse do Ljubljane. V vagonih so možie in žene tiho plakaii. Vlak je drvel skozi noč. Na postajah so staH sredi noči napo! opravljeni seJiaki in seljanke ter nas vpraševali, al! fe resnica. Kakor hrasti trdi možje, k! so morda že davno pozaMi plakati, so zaihte-H kakor nebogljena deca. Prevozi? sem na železnici že »a stoti-soče kilometrov in prebil v vlaku marsikatero dolgo noč. Te noči ne bom pozabil in nihče od nas vse do smrti. D. V. > JUTRO« Bt 237 18 4M4K A Z> 2934 a Izlet v našo najlepšo in največjo vodno jamo Križna Jama pri Ložu nov biser slovenske zemlje — Našim jamarjem so se odkrila čudesa tajne lepote ^>6bro se de spominjam trenutka, ko i deževnega poletja 1926 gledal z zeleno vistjo na »srečne izvoljence« dijaške ekspe-dicije prof. Prezlja, ki jim je bilo dano prepeljati se preko bajnega L jezera s splavom, zbitim iz tramičkov. Dospeli so s primitivno napravo komaj na drugo jezero, peš po skalnih policah do tretjega, više gori pa zaradi obširnosti in teže splava niso utegnili prodreti. Vsi drugi smo ostali na pragu raja, v katerega smo leto dni prej pokukali, ko smo preplezali skalne police, ki vodijo ob jezerskem bregu. Prišli smo le na breg H. jezera. Z grozo smo prisluškovali tekoči vodi nekje v nedojem-ljivi daljavi in strahoma zrli v pošastno, črnoz3leno globino n. jezera. Menda ni bilo v nobeni drugi jami toliko poizkusov prodiranja — uspešnih in neuspešnih — o nobeni drugi naših Jam ni prožilo toliko bajk in govoric o krasotah in obenem zavratnih nevarnostih razlska-vanja, kakor baš v tej. In ne brez podlage! Pozneje, leta 1930. v februarju je priredilo Društvo za raziskavanje jam prvo večjo ekspedicijo vanjo. Njena naloga Je bila, da ugotovi, v koliko bi bilo mogoče izrabljati vodo iz Križne jame za prepotrebni vodovod na Loškem polju, ki trpi, kakor znano, v poletnih mesecih veliko pomanjkanje zdrave pitne vode. Obenem so se radi neugodnih higijenskih razmer v nekaterih vaseh pojavile večkrat epidemije pa-ratifusa B. Vendar so splavale vse naSe nade dobesedno po vodL Izkazalo se Je, da lcH gladina vode v jami veliko prenizko, dalje, da bi bil potreben v najugodnejšem slučaju najmanj 1 km dolg rov in kar Je glavno: množina vode, ki Je sicer v vsakem pogleda idealna, ne bi zadoščala velikim potrebam Loškega polja. ^ V J-' Obenem pa je takrat del ekspedicije pod vodstvom g. Mlchlerja začel prodirati z gumijevim čolnom po vodnem rovu navzgor. že 8. in 9. februarja 1930 Je prodrla, dober kilometer daleč in se ustavila pri ogromnem skalnem prodoru z nepopisno lepimi kapniki, nazvanem »Kalvarija«. A že par dni zatem so prodrli nadaljni kilometer navzgor. Pot jim je zaprl težaven prehod preko skrajno krušljive stene pod ^Kristalno goro«. Nadaljni del jame pa je čakal točno 3 in pol leta na ponovni obisk jamarjev, šele letos so jo zmotili iz večnega miru in prodrli po težkem delu prav do njenih skrajnih kotičkov. Razočarani nad koncem, ki so ga pričakovali še bogve kje dalje. Pa da se povrnemo k legi in zgodovini Jame: Jama leži na severnem pobočju Križne gore (855 m), znane po slovitem notranjskim božjepotu, še bolj pa po izredno obširnem in močnem razgledu, ki se odpira z nje vrha. Na severu vse naše Alpe, pred njimi Krim. Slivnica, vsa pokrita z zelenimi zaplatami košenic, dalje proti zapadu temna, gozdnata Hrušica, Nanos, kipeč v sinje nebo kot otrpel gnev izgubljene zemlje. Nato proti jugu Javornik z škodovnikom, Dčdno goro, Plečo goro in naš Snežnik, ves še bel spomladi, ko se že davno bohotijo krog Tebe nežnozelene bukve; proti vzhodu njega pobratim, kočevski Snežnik, vrhovi Borovca, ribniška Velika gora. Pod teboj pa zasanjana planota Cerkniškega jezera, razlito srebro. Ob velikih sušah, ko voda ponikne, se vsa plan pobarva sveže-zeleno; vse dotlej, da jo ob jesenskih nevihtah spet zagrne voda, bruhajoča iz številnih jam jezerskega roba. Nekje tam v polsenci Cerknica, Grahovo. Na južno stran pa stisnjeno v kotel med gorami Loško polje s starodavnim mestom in belimi vasicami Pudob, Dane, Viševk, Vrhnika, Pod gora, borečimi se poleti s sušo in pozneje z zavratnimi poplavami, trajajočimi tedne in tedne. Dohod do jame je kaj lahek. Avtobus Rakek-Lož te odloži pri starem znamenju za Bloško polico. Od tu do jame je dobrih deset minut. Gozdna pot te pripelje na malo jaso, steza se obrne na levo. Po kratkem vzponu med velikimi bolvanmi te naenkrat zazebe; še par korakov in pred teboj zazija pod visoko steno, vso obraslo z mahovjem in praprotjo, črno, trikotno žrelo jamskega izhoda. Mrzel zrak veje iz jame, ob deževju se vlačijo na prosto lene megle. Jama je vzbudila že v zgodnjem preteklem stoletju zanimanje znanstvenikov. 1838 je izdal prvi popis in načrt L Zorrer. Pozneje popisujeta jamo škofic in SchmidL Prvi točnejši načrt in popis podaja 1881 oče še danes živečega istoimenega dunajskega anatoma, Ferdinand Hochstetter, profesor dunajske univerze, ki je kopal v jami 1.1879. in 1881. kosti jamskega medveda (Ursus spaeleus) in dal obenem jamo izmeriti in popisati do I. jezera. Izkopane kosti, med njimi več popolnih lobanj, dvoje kompletnih skeletov, so romale, kot že mnogo našega dragocenega materijala v — v tujino, še danes k rase zbirke dunajskega muzeja. Seveda je ta načrt pomanjkljiv. Pribiti pa je treba, da je ta načrt sicer lep in pregleden, skoro edini iz vseh naših jam do predvojnih časov, čeprav mo- ramo Hochstetteiju očitati, da Je pomagal v nem aH meri na lzropanju naših kulturnih zakladov. Od tedaj pa do povojnih časov s« ni n raziskavanje Jame brigal nihče. Leta 1925 In 1926 smo poizkušali v družbi proC Prezlja prodreti ob vodi navzgor, vendar ne * velikim uspehom. že takrat pa sem v starem delu doživljal isto, kot pozneje v novi jami: pravo orientacijo zadobifl v tem labirintu suhih in vodnih rovov, etaž in kapniških tvorb šele po par temeljitih celodnevnih obiskih. Takratne ekspedicije pa, kot Je omenjeno, niso prinesle uspehov radi pomanjkanja tehnične opreme, enotnega vodstva ln sistematiki kljub močnemu zanimanja ln dobri voljL Pravo življenje Je prtneeto v Jmo ftete intenzivno delo Društva n raziskavanje Jam, ki je začelo z energičnim sistematičnim raziskav anjem tega, v mistično temo zavitega problema. Delo Je pripeljalo do popolnega uspeha. Toda, preden se popeljemo pida> pivega Jezera na raziskovanj« v novi del Jama, al oglejmo stari, že od nekdaj mnogo obiskovani del. Po precejšnji, TO—80 m dolgi strmini, pokriti s Bkajntm! kladami, dračjen ta Ilovico nas pripelje nahojena steza, v prvo veliko dvorano: »ZOrrerjev dom«. (Ta* označbe v starem delu so povzeta po Hochstet-terju: Die Kreuzberghčhle, bel Lasa bi Krain, Wien 1881). Strop m viša in doseže sredi dvorana višino 80 m! Edinstven Je pogled nazaj stene in bujno zelenje Ob vhoda; še bolj pa ob hudih zimah, ko Je skoro vsa strmina ena sama ledena plošča, pokrita s blesteči-mi ledenimi kapniki. 2e takoj v tej dvorani aa cepita lavo ki desno rova. Prvi manjši aa slepo končuje v podoru, drugi pa nas vo aa je vršila pod predsedstvom župana Ifr Hočevarja redna občinska seja. župan ja najprej pozdravil no. »Veliko dvorano«. 80 m od »Chimborasac dalja te Sa aaao pri strugi potoka, ki tik pred nami na levici izginja v tunel In se pojavi pozneje v pravkar obiskanem rovu. Do skrajnosti izpran in lzjedkan vodni tunel nas sprejme in vodi po gladkih policah naprej do velike sigaste gore na naši desni. Pred nami leži del L Jezera, ln na desnici se odpira vhod v najznamenitejši del stare jame: »Medvedji rov«. Prvotno moker ln Ilovnat nas pripelje preko visoke stopnje na plasti suhe ilovice, pod katerimi leži po mnenju strokovnjakov na vagone kosti jamskega medveda. A za obiskovalca so važnejše nepopisno lepe kapniške tvorbe ln cela kaskada ponev ln ponvic, polnih vode. Rov zavije ostro na desno, slgasta gora ga izpolni do stropa. Onstran pa se rov nadaljuje in končuje v »Veliki dvorani«. Vrnivši se nazaj do Jezera napravimo še par korakov ln že stojimo na veliki naplavini ilovice »Pristan«, pred nami leži breg temnega L Jezera, dolgega 120 m tn širokega do 15 m. Skoro pol kilometra od vhoda smo. Onstran L Jezera pa je vhod v novi del jame, ki se nadaljuje nekako v severovzhodni smeri še dva in pol km daleč. Do L Jezera Je dostop v običajni torlstor-ski opremi z zanesljivo acetUenko in malo merico previdnosti kaj lahek, pravtako v vse stranske rove. Obisk nove jame pa zahteva solidno opremo, predvsem čolne. Predno se zapeljemo preko jezera, si jo nekoliko oglejmo. Poleg običajne jamske opreme, karbida. aa vodne jame lahek, stabilen ki čoln. Dosedaj al naše društvo radi pomanjkanja denarja — celo za najpotrebnejše — večino izdatkov krijejo člani iz lastnih pre-sušenih žepov — ni moglo nabaviti čolnov boljše vrste. Pomagali smo si z enostavnimi: leseno in železno ogrodje šesterokotne oblike, 2X1 m, prevlečeno z nepremočlfi-vim platnom (»Patent« dr. šerko). DrugI sistem (»Patent« F. Bar) ima elipsast gumijev zračnik, oblečen v platno, 2X1X 0.25 m). Za vesla nam služijo loparčkl za namizni tenis. Tako opremljeni smo sa topot odpeljan zadnji trije »jamski vitezi« lz LJubljane do znamenja za Bloško polico. 8. avgusta ob 11. uri smo pri jamskem vhodu ^12. url pri jezeru. Po potrebnih pripravah odrinemo opoldne preko L Jezera. Pristanemo, čolne prenesemo skozi Izprani tn skalnati rov do H. jezera, ki je kolenčaste oblike tn doseže globino do 6 m Onstran pristanemo ob 1 m visoki, gladnl tn ostri potki. Čolne dvignemo tn prenesemo po Jamskem potoku do UL Jezera. Rov zavija proti Jugovzhodu ln se pri UL jezeru razširi v malo dvorano z otokom in naravnim mostom. Komaj par metrov se peljemo, ftc spet je treba čoln spraviti v prihodnje jezera 25 jih je do konca Jame. Prav za prav to niso jezera, z izjemo L H to onega, pod Plaiva-rijo, marv i vodni rov je povprek razdeljen z vijugastimi pragovi sige v posamezne krajše ali daljše tolmine. Ob hudi suši voda, ki se sicer pretaka preko teh pragov, popolnoma usahne. (Konec ob tednn.) vega občinskega odbornika g. Brenčlča I*, mizarskega, mojstra z Vrhnike, ki Je prevzel mesto občinskega odbornika po od-išlem šol. upravitelju g. ZavTšnlku. Zaradi odplačila dolga za žažarsko ftolo je med vrhniško In horjulsko občino nastal spor. Dolg znaša 70.000 Din in horjulska občina predlaga, da naj plača Vrhnika 55 tisoč Din, Horjul pa je pripravljen prevzeti samo ostanek v zneslcu 15.000 Din. V razsodišče, ki bo zadevo končno rešilo, Je obč. odbor izvolil župana Hočevarja ln podžupana Josipa Verbiča. Dalje je obč. odbor sMenfl, da aa posabt 2500 Din lx obč, kmetijskega sklada aa U_ cenoovanje živine in sadjarsko društvo, ostanek pa kot prispevek k nakupu bikov. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu Je odobrila predloženi projekt za podaljšanje železniške proge v centrum trga ln zgraditev novega postajališča Vrhnika tzg in je izdala za ta dela gradbeno do. voljen Je. Ugasek, ki se bo rabil za spodnji nasip proge in ki ga bo treba približno 300 vagonov, bo dobavila brezplačno na lice mesta progovna sekcija, župan pa je lzpo-sloval pri g. direktorju državnih železnic tudi brezplačen prevoz iz Duklčevega kamnoloma na Verdu, če bi ug-aska pravočasno ne bilo dovolj na razpolago. Obč. odbor Je oddal najnižjim ponudnikom gradbo posta jallšča. Delali bodo naslednji vrhniški mojstri: zidarska dela Celarc tesarska ln krov-ska JUrJevčič, mizarska in steklarska Rož. mane, slikarska ln pleskarska Ambrožič in ključavničarska ter kleparska Simon Temelje postajališča so pričeli v ponedeljek že kopati, v nekaj dneh se bo pričelo tudi delo na progi Kdaj bo vse gotovo, zavist od ugodnosti vremena. Na predlog obč. odbamffca. JetorMu Janeza iz Zaplane Je odobril odbor primeren znesek za napravo nove ograje pri mosta v Log-Zaplani. župan je predlagal, da se Izdajo lz obč. inventarja predvojne, oziroma medvojne obveznice 4.2odstotne srebrne rente ln vojnega posojila v skupnem znesku 36.400 kron, ker so brez vsake vrednosti, kar je obč. odbor odobril. Javni seji je sledila tajna, v kateri je obč. odbor razpravljal o ubožnih zadevah ter v smislu § 77, točka 5. obrtnega zakona o krajevni potrebi krčme, ki jo namerava odpreti Hren Franc na Klodičevi cesti Obč. odbor se je izjavil proti potrebi te nove krčme. Po tajni seji je župan Hočevar zaključil nedeljsko občinsko sejo. Za to nedeljo Je skHcena žalna seja v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra, Ob tej priliki bodo župan in Obč. odborniki prisegli zvestobo mlademu kralju Petru H. Pisatelj »Solncullt peg* pripoveduje o sebi in svojem delo Letne Izda »Vodnikova dražba« med svojimi knjigami taA povest »Solnčne pege«, ki jo je napisal pisatelj Vinko Bfteno. Obrnili smo se do pisatelja z vprašanji o njegovem dosedanjem delu in njegovih načrtih. Povest »Solnčne pege« se vrši oa Poljskem koncem svetovne vojne in se nadaljuje pri nas v prvih povojnih letih. Zato nam podaja živo sliko takratnega življenja po poljskih mestih in pri nas doma. Pisana je živahno in bo našla v vseh krogih mnogo čitateljev in priznanja. Kdaj ki kako ste začefi pisateljeva«? Kdaj? Ce povem čisto po pravica: Ko mi je b&o osem loti Serodo. »em komaj znati pisati, toda moje »pisateljsko na-vdahnenje« sta srečno prenesli na papr moja starejša sesrfcra m neka njena pci yet-tefjšca. Spominjam se še, da je bal ta prvi moj »pisateljski« poizkus igrica in »e je imenovala »Velikonočno veselje«. Igrali smo jo otroci v domači sobi in sem b3 jaz seveda — režiser. Kot trmajstletni dijak sem že kovel pestnfioe, oh, na ducate tli je bilo, pa §e četo nekaj zaljubi j ortih med njimi. A dvomim, da bi bila katera izmed njih vredna tiskarskega črnile. Pač: eno je priobčila pokojna Zofka Kvadrov« v »Domačem prijatelju«. To je bfla moja prva iliPtl^ •tmmšmM V.v sv ... , < v- P : ■ ; J : ; v - mm * m < pm a stvar. Urefce&S kn« njena ostnt krštfk* sta nad prip—Hfa sika>to peo-povedri tist. češ da psa tem trpi Stadij v ioiL Pisateljske žilice mran ta prepoved M mogla unžoiti. Vaše dosedanje ka^evae ddef Vojna lete se aM nsdt^ >» T večji meri pa »o vpSarrota na moj nunroj in mi da&a xrapair za la-tcara-mo adepttvoww-nje. Spočetika so bila breap4odna, ponese sem mčei pošiljati žz tujine roanttoa zi&rat- skim listom svoje literarne proeerode. No-vomeske »Dod-enjfsdce atmcc* »em raiagai s črticama m pesmami, v »EjOTtffJcaeH CSas-nik« je med Bevkove vojne črtice tmSji sem pa tja kaiSna moja pes>em. »vSkrreosfci Narod« je pršnašel fea>ton »Zgodbe o rro-THJC, a »Ljubljanski Zvon« pod credn«9two«n Zupančiča pesem »V SS^estsori oott«. Kakor vidite, moje književno deio mod vo^-no ni bilo baš veliko. Tem tetcrarmiejše ee je pričelo dete po vojna. No^ro življenje, nove ideje! Široko poije fn4&dtf»^e l-itera-tirro me je prke^nilo Dal^o mojo povest za nri«jdk»o je kcna&š in predlanski letnik »Z»voi*Ska«. PSžern 6wc£ feljtone za »Jutro«. Ka-j hočeste — fcrrza! In pisete^j mora biti apora- ben. m-eseirbik »Groda« je «wm creJ5šh črtic ob j«vfl tescH drre crfokrtni s kmetskega živijereja. Pričajoča povest j® prvo moje delo, Jd izide v obiiki somoetoi-ne knjige. V »Sofočnff« peffah« p gete o S^fjenja n»ad vojno na Pofjskem. AU rte bf!f tam? Da. Avstrijski Lcfcring me >e rcgcl aa daljna sever, med brate Poijafce. Brtdki so bHi tSstf časi, a deses ml si fesi Kako sodite o i«9 tjeda£d poresll? storenska povest Ijodska. S tem bočeaa reči, da more skoraj vsaka oeše. atvima povest zadonrolfti me§6aaia kakor h»tU tmd-skega Sloveka. Saj je vse naše meščanstvo tesno porvc2tacK> s farne* kim Ij-ods^tvoca. Svoje aristokracije, to se pravi, slovenske, as impoatiraoe, maramo. Grofov ki basoooar Slovensko l^ocbtvo ne premor**; 6e naato-pajo v siovensfcni povcatAu *> suno erpo-sojeni. Kakšna naj bi bBa torej donrenslm ljudska povest? Predvsem asmorjeoa ao socialno plat Saj tsdco žalitev« današnji čes in rmSi pisatel ji se po veSni zaiveda^ tega Miiue predvojne pcrresto« faajaSer-nosti se je docda izprememl Povojna pisateljska generacija Sče novih potov, novih idej. Razrvenoat zaidnjega desetletja je vplfrvsla neogotkio na trK»-nrZkwtcTO književno dck). Dot«« Ijodska povest oaj bo pisana v jezSco, razumljiveau Svofcšm plastem naroda, a smernice njesriti idej naj kažejo čitateO ju pot iz teme k krči Karj mrnte? Vse, kar nš pride pod rofao, 6e ftmaaa čas seveda S tem &e ni rečeno, da mi vee tudi ugaja. Največji klasik zame je in osea- ne — Cankar. Med sto je ljubfjence is to-jšh Bteratur prištevam v prvi vrsti Dostojevskega, Tolstoja, Balzaca, Sancleim, Zolaja, SfcrindJberga, Zeroan^kegla in droge. Vaa bodoči načrti? Ah, boAo j9> jel A£ M tpšak misijtš m^Adega Sfoveka brez načrtov? Slovenski literat je še posebno poin načrtov in na>d, kd se na žalost prav n-cnaidi tures-ničijo. Književnili založb iammo na pretek, le Skoda, da skoraj vse dajejo prednost prevodom. (Tajamo tvorijo naše ljudske založbe, med njnri »Vodnikova«.) Po mojem mnenju bi imel slovenski pisatetj mnogo več veselja do deia. če bi vedel, da bo svoj duševni proizvod brez težkoč spiarril v t&k in si i tem tudi podpri »roj gmotni položaj. Pa kam sem zašel! Torej moji načrti? Predvsem se ena povest iz vojne — a naslova vam še ne morem raz-odeti. Potem se nvsTrm poiskusiftj v dramatiki. To me je že od nekdaj zasmnt&o. Ia potem — potem? Kdo ve? Ne tipam si delati prevelikSh načrtov. Nejasne je bodočnost in tako temne, temna... Vendar sem m ostanem nepobodjSljiv — optimisti * JUTRO« it 237 17 KeUK M. I »M STARE ZANEMARJENE RANE ZANESLJIVO IN NAGLO ZACELI »FITONIN« SSE2S5«. Steklenica Din 20.— ▼ lekarnah. Po pcttnem povzetju dva steklenici Din CO^-s Poučno knjltteo »ter. 14 pošlje trapMM »FttotK, dr.iaz, Eagreb I-7S. (Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VIL 19SSJ & aškem delavskem oru pod Fruško goro Vtisi Ia dožžvljafl slovenskega udeleženca Č3tatelje*n »Jutra« kdo ž« poročati o delu in življenju prve naše dijaške delavske čete, organizirane pod okriljem zagrebške- fa prosvetnega m dobro tvornega društva v. Sava in pod vodstvom nj-egovega predsednika oni v. prof. dr. Laze Popoviča, z* čas« njenega delovanja ob madžarski meji v Terczinem polju ob IX-ari. Četa je s koncem juiija svojo nalogo, da zgradi v dobrovoljski naselbini Dije9ri v viro vi tisk em srezu sokolski dom, častno končala. Sokolski dom, zgrajen po načrtih znanega beograjskega arhitekta g, Korunoviča. ni le čim najlepše riom Ko smo odhajaB, smo ae šele docela uverfli, kako ao bile res vse njihove simpatije na naši strani. Pri tem seveda tudi brhka dekleta fe D-jeice in sosednjih sel niso hotela zaostajaj S. Poklonila so vsakemu udeležencu čete po eno brisačo is domačega platna, krasno vezeno x narodnimi motivi ter s podpisom m datumom daiovafflcc, ko je svoje sicer skromno, a kepo duri k*) izgotovila. Da, nepozabni ao bili prizori ob cesti od Terezinega polja proti Vkovitici, ko smo, vozeč se • kamionom na železniško postajo v Vrrovi- P^ - - ■ T' ~ = - ' ^ Sremski Karlova: bogoslovski seminar, patrijaršijskl dvor in zborna novo oporišče požrtvovalnih dobrovotjcev proti nepe-estano ee ponavljajočim prevratnim j>oizkusom hrvatskih emigrantov iz ne daleč od njega se nahajajoče, zloglasne Janka poste onstran meje marveč tudi dostojen in ponosen spomenik volje do realnega dela za narod in neizčrpnega idealizma aaše akademske mladine. Združenje dobro voljoev iz svetovne vojne s sedežem v Zagrebu nam je ob priliki sokol-ekaga nastopa v Maj ko vol, dob rov oljski naseebini nedaleč od D j slike, v znak pri-zr*anja poklonilo po svojem podpredsedniku in predsedniku Združenja rezervnih oficirjev dr. Jo9u Podujetu krasno trobojni-co, ki je, zaupana v varstvo četrnemu najmlajšemu udeležencu kot zastavonoši, odslej četo stalno spremljala na njenem idealnem pohodu. Vrli. dobrovoljci, ceneč našo nesebično voljo, delati za narod in mu pomagati, prav tako kakor mi nj hovo veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali pred dvajsetimi leti v borbi za osvobojen je izpod tujega jarma, so kar tekmovali v svojem prizadevanju, kako bi nas še dalje zadržali v svoji sredi in kako bi nam nazadnje pripravili seijake, odndnvijafi mnogoštevilno nas pozdravi j a jočemu prebivalstvu in peli: »Oj zdaj gremo. -« Iz Viroviticc se j« četa skupno s So-kofi odpeljala na zlet v Zagreb, kjer Je ■nek priliko divitj se nepozabnim prizorom desettisočglavih množic Sokolov in Sokolje, prizorom, ki j9i je težko s peresom predočiti bralcu, če jih ni sam vidcL Po zleta v Zagrebu smo se številčno okrepljeni z novimi tovariši — naša četa je odtlej Štela preko 45 članov — odpeljali * brzov.Lakom v Sremske Karlovce, da se lotimo druge etape našega prostovoljnega počitniškega dela, izgradnje^ turistične poti od vznožja do vrha Straži lova na F ruski gori; kraj se po grobu pesnika Branka Radičeviča, ki se nahaja na njem, označuje na zemljepisnih kartah tndi z imenom Brankov Vis (316 m). Sremski Kariovci: — če bi hotel podati njihovo neizčrpljivo lepoto, bi lahko o njih napisal celo knjigo. Mesto, ležeče na desnem bregu Dunav a in kakor z vencem obdano od vinskih goric, znamenito po važni vlogi, ki jo je imelo v srbski politični in kulturni sgodoviai, rezklenčoomeoto patriarha srbske pravoslavna cerkve, moto arhitektonskih zgradb, mesto svetovno znanih vin, starih dijaških tradicij in še vsakterih dragih znamenitosti, j« ie Branko Radičevič, klasik med safcskkni pesniki dovolj in nedoeežno lepo opeval. Svoje peaukre »Ojački zastauk« aa začenja zaman s venam: sOj Kariovci, mesto moje drago!« Marto, kakor sem dejal, Ja solno stamskii mommentahiih zgradb, od katerih moram zaradi njihove velike arhitektonske ia umetniško -vrednosti omeniti zlasti poslopje kariovSke gfumtaB|»a ia leta 1«P0, pa*riar*rjbk» palačo, palačo arfcskih narodno-cetkvenih fondov, ssborno cerkev ia poslopje, da ne rečem palačo, bogoslovnega pravoslavnega seminarja, v katerem Je naša četa, čakajo« te Vtaftooe šator-skih kifl, orodja in ostalega stva, stanovala dva dnu tre, toda zaradi terenskih prti k ae Je izkazalo potrebno, da smo to traso popravili, da maša dolžina aore poti po novi trasi le 1184 metrov. Obstajala je pot, oelo opremljena z markacijama planinskega društva »Fruska gora« (ki ima v Karlovcih podružnico, sedež pa v Norem Sada) že prej. a naša gre sedaj časih kar preko ni«, ker Je bila pnejSnja zaradi pogostih vremenskih neprifik, ki so v območja FruSke gore sploh slabe, in je menda ie Ko le nafta roba naposled Is m s kamfjonom odpeljal po vozni poti, ki Jo pa delavni banske donavske banovine sedaj faboJJfciJ« moderno avtomobilsko cesto. Sredi vinogradov m vfl je 35 minut hoda oddaljen pod severnovzhodnim vznožjem Fruflce gore ležeč kraj Straf3ov& In ta, na Stra-Bovea, Je trite aa puldHid mesec posori-šče našega dete, našega taborskega življenja. Le trideset korakov od čar-daka, ene izmed peterih hiš na Straiilo-vem, te katere smo si uapravBi svojo Je-dUnieo, v bfežini hotela, Id aoet aa svojem pročelja napis »Vaadutaa banja i oporarvi-BSte Branka Kadičevddac, — na lepi Jasi, omejeni od leve m desne % gozdom, smo d postavili 21 majhnih vojaških fatorov ia na koncu vedskega, v katerem Je bival naš »generalni štab«, naši predstavniki. Ostali šatori so biti sicer malini, pač le sa dva človeka prirejeni, toda ie vedno dovolj prostorni, če sta seveda le znala njegova prebivale« dovolj ekonomsko izrabiti njegovo prostornina V tam pogleda pa »o se nafi fantje večinoma dobro znašli, saj Je marsikateremu naših »parov« ostalo poleg prtljage in dveh alacmnjač še dovolj prostora za kakšno lastnoročno izdelano potico aH mizico. V tem našem tabora, ks Je a iTvjluri pie bivaka nepričakovano a občutno povečal Število prebivalstva na Stražilovem, smo se dobro počutili, vsekakor boljše kakor v Teiezmem polju, dasi smo imeli tam najeto za svoje stanovanje celo hišo. Kakor tam, smo tudi tukaj delali ob isti, »vzorni« organizaciji le dopoldne od šeste zjutraj do dvanajste. Razdeljeni v štiri sekcije in s šefom na čelu, ki so si ga posamezne sekcije same izvolile, smo se vsako jutro z lopatami in krampi na ramah pojavljali nad čardakom in polagoma, a gvišno pod tehničnim vodstvom od barake uprave delegiranega inženjerja utirali novo pot, ki bi jo bili morali izgotoviti v štiridesetih delovnih dopoldnevi hI Zgradili smo jo do konca avgusta približno polovico, ostalo pa v prvi polovici septembra. Po prvotni trasi bi morala sicer meriti okrog 3 kilome- Po trgatvi v pišeckih vinogradih PiSece. JI. oktobra izredno zgodnje leto je tudi našo trgatev pomaknilo skoraj za en mesec naprej. Zalibog. da Je deževje v avgust« oviralo zorenje, pospešilo pa plitev grozdja v tdd meri, da je bilo treba že v začetku septembra podbiraiti. Gnilobo je povsem povzročil kisel j a k (grozdni sukač), ki Je nastopal v veliki množini in že v cvetju deci-miral slab in deloma srednji nastavek, — posledica lanskega nvokrotnega m mrzlega leta. Ko bi nam božja previdnost hoteli nadenj poslati takšnega sovražnika, kako/ ga je nad krvavo uš, bi se mi težko prizadeti vinogradniki oddahnili 1 Prihodnjo po-mdad bo treba resne akcije, da se ta škodljivec kolikor toliko uniči že v prvem zarodu. Prava trgatev se Je letos pričela šele 34 septembra, ker Je večina čakala pri tees krasnem m toplem vremenu. Zadnji Je končal še le pred par dnevi. Vsa r.aša trgatev Je bila tedaj opravljena pri najlepšem, celo vročem vremenu, ki ga nam nebo tako redkokdaj nakloni. Zasto Je pa trdi trgatev v kvalitativnem pogledu prav dobra. VešSdki trdijo, da Je afi&va oni te leta 1917.; kajti po vostnem merjenju po klošternedbarški tehtnici je trne! rulandec 22, silvanec 23, rizling 22, navadni bdi 20 in kavčkia metna črnina) 18 stopinj sladkorja, povprečno torej 20 stopinj. Lam 13 do 14 stopinj. V kvantitativnem pogledu pa Grob ln spomenik pesnika Branka RadO-čevlča davno niso popravljali, itak T ■krsjno slabem stanju in tudi sicer ni ustrezala niti modernim tehničn m niti turističnim zahtevam. Delo samo je bilo zaradi kamenitega, Skriljastega in z drevjem poraslega terena dosti naporno — pot je bilo treba mestoma naravnost vsekati v kamen — toda naše štiri sckcijc so bile vseeno vedno pripravljene kosati »e, katera bo izdelala več sektorjev. Pri tem so vsekakor hoteli prva-čiti naši v Zagrebu študirajoči primorski Slovenci in Istrani, večinoma slušatelji agronomije, ki so bili v četi v več ni in so vedno pevaje res krepko vihteli lopate in krampe Prvenstva pa jim mi ostali seveda nismo nikdar hoteli priznati. Bolj počasni so bili Karlovčani — Sremski, seveda —, ki jih je bilo v četi tudi toliko, da so tvorili svojo sekcijo, a niso zdržali z nami do konca. (Konec prihodnjič) M. Novak. po nekod celo za lansko itak zelo pičlo trgatvijo. Le redki so, ki so malce več nabrali nego lani Nikogar pa menda ni, ki bi bH toliko pridefo.1, kolikor je pričakovaL Lahko trdimo, da smo letos pridelali eno tretjino do polovico normalnega pridelka. Pj<-čabujemo pa, da bo naša izvrstna kap^ea. kmalu našk odjemalce. Čitajte ~~ ŽIVLJENJE IN SVET Zahvala. iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, kateri nam v težki bolezni in smrti naše preblage mame ŠIŠKE LIČAR stan ob strani, lajšali našo bol fat togo ter izrazili sožalje. Zlasti se zahvaljujemo veieč. duhovščini, ČWL pevskemu zboru za ganljive žalostinke, cenj. učiteljstvu in šolski mladini, veleč. g. zdravniku, e. g. orožnikom posebno pa predobri toli požrtvovalni Lojzki ter vSem, vsem onim, ki so spremljali našo preljubo mamo k večnemu počitku. Na Rald pri Krškem, dne 10. oktobra 1934. Žalsjoča Pavla, Milan, Karel ln sorodniki. 8712 ZAHVALA. Ob prfflkl nenadomestljive izgube dobrega soproga, očeta, starega očeta ln tasta, gospoda IVANA ČUFARJA 2ANDAR. NAREDNIKA IL KL. V POKOJU nam hvaležnost in dolžnost narekujeta, da se iskreno zahvalimo, vsem ki so nam dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala čč. duhovščini iz Naklega tn Kranja, ter g. dr. Fajtligi, ki mu je lajšal trpljenje za časa bolezni. Tisočera zahvala tudi vsem sosedom prijateljem tn darovalcem prekrasnega cvetja. Struževo pri Kranju, dne 13. oktobra 1934. 8711 žalujoči ostali. Vsemogočni Je odločil, ml vzeti mojega zadnjega otroka, mojo srčnodobro 6 O Id je po dolgi, trpljenjapolni, z angeljsko potrpežljivostjo prenašani bolezni dne 12. oktobra 1934 v Hergasu pri Gratweinu, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminila Nepozabna pokojnica je bila prepeljana v Maribor ter l>o v ponedeljek, dne 15. oktobra 1934 ob 15. uri prenesena iz kapele mestnega kopališča na Pobrežju k rodbinski grobnici ter tam položena k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 16. oktobra ob pol 9. uri v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Josipina Friedl, 8720 LASTNICA HOTELA MEBAN V MARIBORU. RESTAVRACIJA „R0DE" PRI PRVI POSTAJI T KAMNIKU se priporoča vsem domačim, kakor tajeem. Vsak čas tepla jedila. Pristna vina. Prenočišča, avtogaraža, in mrzla 8717 Pristna vina. shramba za kolesa in konjski hlev. L CVETEK. - i«'Čžr. • Vj-a —— - ji; Jr ;/ &>!' P 5' '" 'A 'i stroji od Din lflOO.— naprej OtroBd vozički od Dtn 200^— naprej Dvokotasa od Din 950.— naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška e. 4. Ceniki franko. ZAHVALA s smrtjo nepo- Ob težki izgubi, ki nas Je sad zabnega soproga in očeta Prelc Antona nradnika dri. ieL ▼ poboja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ae nam lajšali našo bol in so nam velikodušno stali na strani ob njegovi dolgi in težki bolezni. Posebna zahvala čč. duhovščini, g. dr. Cibru, vsem društvom, zboru Sloge, stanovskim tovarišem, gojenkam IL e razr. n. drž. gimn., vsem Siškarjem tn ostalim, ki so ga t tako častnem številu spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 14. oktobra 1934. 8721 Žalujoči ostali. V globoki ln neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, goepod J. Dudo Montilija po daljšem trpljenja preminil v soboto ob uri zjutraj. Pogreb blagega pokojnika bo r ponedeljek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Rimska cesta štev. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Sarajevo-Zngreb-Osijek, IS. X. 1934. Globoko žalujoča soproga JOSIPINA s hčerko REGINO; MONTILIJA REGINA, mag; KOHN SIDA, sestra; KOHN IZIDOR, svak ter vse ostalo sorodstvo. 8719 Patent StopS Twist dolgo pričakovana novost omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata, skrajša delo enega dne na dobro uro, presenetljiv uspeh, mesto krpe — krasna tkanina odlične strokovne ocene (ženska obrtna šola, gospodinjske šole itd.) V inozemstva milijoni komadov v uporabi. Vzorec s poštnino Din 10. Pojasnila pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal štev. 8L VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM PRVOTNO BELINO! NJIHOVO Začnite anaim sobe s KOLTNOSom. VVtoH boste, s kako naglico se povrne vašim pori i m mrli m in potemnelim zobem njmova prirodna belina. KOLYNOS unlfuje bakterije, ki se nahajajo v ustlb, ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLTNOS in vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili pri prvem vašem nasmehu. KOLTUGS ZA ZOBE Velika dobave zmožna predilnica sprejme za Ljubljano in okolico dobro vpeljanega ^zastopnika i za prejo. Obširne ponudbe pod 4488 na ogL odd. Jutra TRGOVCI SO NAM VZGLED Kako se da brez Škode za napredek Steditl. Reklama na stenskih in drugih tiskovinah Izginja, ker nima stika z občinstvom. »JutrovU oglasi pa so od čitateljev naročeni tn kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem. — ••.<" > . '.-T- ..yiš=*v ••• • Keitel x>fTod Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela ob smrti preljubega soproga, ta nad vse skrbnega očeta in svaka, gospoda JERNEJA VENGUSTA VIŠJEGA POŠTNEGA KONTROLORJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so s svojim sočustvovanjem nam lajšali prebridke trenutke. Zlasti se zahvaljujemo g. namestniku drž. tožilcu dr. Ju-hartu za njegovo naklonjenost, g. Golograncu, g. F. Koschirju ter celjskim reševalcem in gasilcem za njihovo požrtvovalnost, nadalje čč. duhovščini, pomočniku bana dr. Pirkmajerju, direktorju pošte in telegrafa dr. Tavzesu, predstavnikom 'vojaških in civilnih oblastev, uradov, korporacij in društev, zastopnikom gasilskega saveza Kraljevine Jugoslavije, gasilske zajednice dravske banovine in gasilskih žup, vsem četam, ki so poslale svoje delegacije in godbam. Prisrčna zahvala g. Golograncu za poslovilne besede ob mrtvaškem odru, kakor tudi direktorju pošte in telegrafa dravske banovine g. dr. Tavzesu, starešini gasilskega saveza Andraševiču, starešini gasilske zajednice dravske banovine g. J. Turku in načelniku gasilske čete v Gor. Radgoni, g. Hrastelju za ganljive poslovilne govore ob grobu. Hvala vsem tistim, ki so darovali vence in šopke, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje in končno vsem tistim, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. še enkrat vsem najprisrčnejša hvala! Celje, dne 13. oktobra 1934. 8722 TITA ^TCNGUST, soproga in otroci, ter rodbina ZARRIC. J £ N £ MALIM OGLASOM P« 6U par ca benedu, uid i.— davna za vsaa oglas in en&ratno pristojbino Din za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id 16£ejj« do Bejah otrok, dobi takoj Bkrfsbo pri tričlanski dm-ftei o. deželi. Pleča 350 Din. — Imeti mora. dobri ^riftevala. Dopise n« ogl. •ddoiek pod Šifro itfaatop takoj 1334«. 30TOM Služkijo za vse ki tudi kuba, sprejmem m Mirju, Verstovškova ulica it- 27. 30734-1 Izvežbano pletiljo dob.ro, iščem ia ta, ko j. Ponudbe z navedbo zahtev j« poslati na m«ot: Maro Kuharič, strojno pl-et/iJ-stvo. Ormož. 30555-1 Učiteljico gospodinjstva H lahko vodi gostilraičar-sko-gospodinjske tečaje — iščemo. Ponudbe z navedbo honorarja ta dokazili na Zvezo ^oetitaičarefcih zdnrfenj t Ljubljani. 30604-1 Lovca t veHeavo prakso n visoko divjačino sprejmemo. Ponudbe n« Pub ioi tas, Zagreb, pod br. 38725 30698-1 Mladenko staro 20—26 let, lepe n-nan joeti, čedne poetov e in bujnolaso sp-ejinem v fino hišo. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Ga.zdarica«. 30834-1 Krojaškega pomočnika za damsko in moško delo sprejme Vinko Vodopivec, Zagorje o-b Savi. 30825-1 Trg. pomočnico ■ večletno prakso, sprej-mem takoj. Ponudbe na podružnico »Jut-a« v Celju pod značko »Vestna«. 30802"! Manufakturist (kija) Hkrbm io samostojna moč kot prodajalec in a ranžer dobi mesto za vodstvo komisijske ma.nu fakturne trgovine ▼ mesta Celju. — K»«i ja pogoj. ki pa tri potrebna v gotovim. Mogoč je prevzem trgovine z blagom in bre«z n;eg«. — Ponudbe tm pod-uf.. Jntra t Celju pod »Proti kav- Frizerko »erfektavo v vodni te tesni oodulaciji ter mami-kuri, spretave V>l;Si pa'on ▼ prosinci. — Ponudbe na ssrles. oddelek »Jutra« pod »Dobra io zanesljiva moč« 307.56-1 Trg. pomočnica »ešan« stroke. posebno d.» V« prodajalka manufa.kMi-re, z znanjem tudi nem-ikega jezika, dob: m>'STO e 1. novembrom. Refekttra »o le n« res doforo mož. Pomi"3/be z navedbo dosedanje plaže na podružnico »Jutra« v Ma-ibonu pod Šifro »L.« 30651-1 Ločenec •tar 36 let. s 3 leta ot»-riff! defknm. kl^mčavmiSaT i obrtno š^lo. išče sos.po-dinjo. Dopise s sliikn na «g!as. oddelek »Jut-«« pod »ca^ko »Novo ž:Tlien:e« S0631-1 Prodajalko lSčem za trgovino mešanega blaga. Julllana Tome, Kožarje 69. Dobrova. 30872-1 Prodajalko dobro mož. spre:mern- — Hrana m stanovanje v hiši. M. Berda«. Maribor. 30655-1 Sluga-inkasant z 10.000 Din kavcije v gotovini, dobi službo pri stalnem podjetjiu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do-bra p«ča« 30732-1 Trg. pomočnika treznega poštenega ln agilnega sprejmem na deželo takoj aU pozneje. Pogoj: Vojaščine prost, trezen ln nekadilec. — Naslov: v poslovalnicah »Jutra«. 30813-1 Krojaški mojster izdelovale« damskrh pla-Š5ev. dobi delo. Naslov t vseh posl ovalni ceh »Jut.ra« 30869-1 Prodajalko za trafiko s kavcijo 4000 do 5000 Din sprejmem takoj Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Emona«. 30884-1 Frizerko dobro izurjeno v vodni im trajni ondulac.iji ter mani-kinanju. po možnosti tudi v moški stroki, išče M. M effl.no va. B! ed. 307 45-1 Iščemo zbiralce naročil! Tadi take. ki ie prodajo- jo trgovcem iin pekom moko. Ponudbe nne-I oviti na: Separator. Ljubi ja.na. postni preda! 307. Znamko zn odgovor! 166-1 Strojnika samostojnega, s praikso io ivjpitora. za Diesel elektrarno 300 Ks, spre.«memo v sta no službo. Pouud.be z naved'bo plaže poslati na: Svimž-e™ rudnik Mežica. 30764-1 Gospodična dobra računarica. per-fektna v slovenski, nemški ln Italijanski korespondenci se sprejme v večjem kraju na deželi ob železnici. Ponudbe z navedbo zahtevkov poslati na oglasni oddelek Jutra pod »nastop;m 1. novembra.« 30317-1 Postrežnico pridno, vajeno vseh hišnih del, sprejme za čas od pol 7. zjutral do 3 popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30S83-1 Kuharico sma-Sao in pošteno sprejmem. — Natančne ponudbe pod zna oko »Samo z d obrimi spričevali in priporočili« na oglasnn oddelek »Jutra«. 30968-1 Strojepisko slovensko ln nemško, zmožno knjigovodstva, sprejmemo. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. »Jutra pod »Takoj nastop«. 30959-1 Boljšo postrežnico ki natančno pospravlja parketirane sobe, sprejmem za večerne ure. — Celovška cesta 14. — pritličje. 30961-1 Krojaškega pomočnika dobro fcvežba.nega v boljših de;i.h, sprejme takoj Krefl Viktor. Braslovže — Savinjska dolina. 3' 1995-1 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potu jata ok^li sveta 101 Tisti dan nista našla nobenega norega »dela« več; in prenočila sta na neki kmetiji kar pod kozolcem. Ko sta drugo jutro krenila dalje, ju ni »potovanje okoli sveta« prav nič več veselilo; oba sta jokala ?d lakote. A glej si ga, tamle je stala za vrtno ograjo Pasja skledica, polna sladkega kruhovca! Previdno je Janko potegnil skledico k sebi.. 102 Ali — kaj je bilo to? »Vav, vav! Vuf! Vuf!« se je mahoma začulo, in velik pe« čuvaj je pomolil glavo si-oz' grmovje. Janko in Peter sta jo s skledico v rokah pobrisala, kar so ju neslp noge... »Le poča-kajta,« si je mislil pes. »pokažem vama. kaj se pravi, ukrasti vrlemu kužku kosilo!« In njegova glava je spet izginila... D Joj. gotovo #2 je pripravljal, da bi skočil ■a njknal Čevljar, pomočnika takoj siprejime J. Prešeren. Ljub'ja-na VIL, Celovška cesta 63. 31014-1 Tehnični uradnik gradbene stroke z daljšo prakso pri visokih ln nizkih zgradbah. verzlran tudi v upravnih poslih z ab-solvirano tehnično srednjo šolo ali pa stavbe-nlškim Izpitom. dobi službo pri večjem podjetju. V poštev pridejo samo dokazano prvovrstne moči. Zaposlitev je v slučaju zadovoljivega službovanja trajna. Pismene ponudbe z navedbo zahtev Je poslati ogl. odd. »Jutra« Maribor do dne 20 t. m. pod značko »Doknzsino prvovrsten«. 30980-1 Slutbem* ieseds 50 para daven (Mn za iilrc na naslov »Knjlgovodlnja 878«. 30878-3 Kot hlapec želim premenltl službo. Vajen sem mesarije. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Voja&člne prost«. 30680-2 Plačilni natakar zmožen kavcije, Išče na> meščenje v kavarni ali restavraciji za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »10—15.000«. 25276-2 Služkinja sdranfc te pofttana. iSSe m-poelenje. KovaSič, Vieoče-Planicka pri Servmiei. »m? Katera vdova ali ložena žena bi bila tako usmiljenega srca. da siprejme v službo ločenega sion pa cičn ega moža. kateri je agiilen teir je trgovsko naobražen človek, zmožen tudi goetilnižarske obrti, v starosti 40 let. er zrno žen vsakega kmetij, dela-Tajnost znvvmčena. D^pisr pod šifro »Mirno žirrtieuje« na oglasni oddelek »Jutra« 3064il-2 21 letno dekle veflR© perf ek tao dobra kuharica, ki ima veselje do otrok. žeH me sto pri poStemi družini. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30906-2 1000 Din nagrade eventuelno tud' vež dam dotičnemu. ki mi preskr bi sta no službo sluge, in-kasanta. portirja ali kaj dragega, kjerkoli bilo. — Ceni. dopiee pros.im na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod snačko »Na-gra da «. 30658-2 Lesni manipulant m'aj3i. knjigovodja to per-fekten nemški ta italijanski korespondent. ;5če stalno na.me5čenj&. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Prima reference«. 30739-2 Šfrkarica in šlv"a z lastnim strojem, i 5 ž e »lužbo v okolici Kranja ali Tržiča Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 90768-2 Mesar, pomočnik vojaščine prost, pošten ta trezen, išče službo v evrho prakticira-nia. Cenjene do nudbe na podruž. »Jutra« v Trbovljah pod »Vesiten« 80784-3 Plačilni natakar srednjih tet. W govod vež jezikov, zmožen do 20.000 Din kavcije, išče mesto. Gre tudi kot poslovodja ali portir. — Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Strokovnjak«. 80606-2 Kuharica ki opravlja tudi drug* biS- na dela. išže službo. Ponudbe na og'as.ni oddelek »Jutra« pod »Za Ljutolja-boc. 30637-2 Kuharica gre dan k nihat — tndi za več oseb. — Naslov v vseh posilovataicah »Jutra« 3063 >2 1000 Din dam o »emu. ki mi v Mariboru pri občini, pri magistratu ali pri večjem, starejšem podjetju ali zavarovalnici preskibi kakršnokoli stalno zaposlenje. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zaposlen ie«. 30803-? Kuharica z Tečletmiuii sipriče-vaM — iS6e takojšnjo službo v re s-tavraciji ali družini. Naslov v v»eh poslovalnicah »Jutra«. 30804-2 Pek z obrtjo želi primerno nameščen je. Cenjene dopise na naslov: Ambrož Kari. pisnionoša. Marenbe'g. 30801-2 Pridno dekle vajeno vseh hišnih del. želi kjerkoli službo Gre tudi na dom krpat perilo in nogavice. Mimi Fabija-ni. pošta Dob štev. 40 — Domžale. 30796-2 Kuharica- gosnodi"?f sta-reiše dekle, išče službo pri samostojnem starejšem gospodu — Naslov v vs»b poslova l niče,h » Ju tra «. 30747-2 Trgovski pomočn;k mešane stroke — verzi ran manofakturiet. dober prodajalec išče s užbo v bolj trgovplr hiši Gre tudi za potnika Razpolag« z evenit. potTebno kavcijo — Cenj. dopise na oglas od dele* »Jutra« pod značko »Pomočnik«. 30791-2 Redka prilika! Vsakovrsten strokovnjak. 39 let star, poročen, lepe pojave. Izobražen, zelo zanesljiv, vešč več jezikov. vajen vsakega dela želi mesta v tovarni, zavodu. hotelu ali privatno Ponudbe pod »Ver-trauenswUrdlg« na osi odd J. 30755-2 ^nrpfna »inrfakarica pridna, poštena, želi službo v boljši gostilni aH restavraciji. Kavcije zmožna 1000,— Din v denarju ln tudi v knjižici. Ponudbe poslati na ogl. odd. J. pod Spretna natakarica 30690-2 Gospodinja čista ln zanesljiva, srednjih let, zdrava, sprejme službo; tudi na deželo Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Skrbna«. 30840-2 Kuharica želi mesta v gostilni, restavraciji ali tudi poleg kuharja, v Ljubljani ali izven Ljubljane. Naslov v ogl. odd. J. 30829-2 Samostojna kuharica ki opravlja vsa hišna dela. vajena tudi nekoliko šivanja želi mesta, najraje na Gorenjskem. Ponudbe pod »Vešča« na ogl. odd. J. 30854-2 Postrežnlca vajena vseh gospodlnj-Rk'h del z znanjem nemščine želi nameščenja. -Na oglnsnl odd Jutra pod Pridna ln poštena 30853-2 Postrežnlca nrrfada ln zdrava za poštenje v dopoldanskih n.rah. Z. M.. MWka 88 -Dri Dežman. 80607-8 Gospodična a večletnimi »pričevali. perfektnlm znanjem nemščine, finih ročnih del ln šivanja želi mesta k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »9 let«. 30885-2 Dekle pridno ln pošteno, staro 26 let, bi šla kot gospodinjska pomočnica ali k otrokom. Cen J. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »70«. 30932-2 Gospodična absolventka gospodinjskega seminarja, z naj-bo^šlmJ spričevali, Išče službo. Gre za gospodinjo c tudi v župnlšče), vzgojiteljico, v pisarno aU podobno. Ponnudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena ln značal-na«. 30917-2 Boljše dekle pofttena ln zanesljiva, prlkuiplllva, vajena trgovine, išče zaposlitve v mlekarni, pekarni ali kot natakarica t Ljubljani ali Izven. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Veselje do gostilne«. 10896-2 Otroška vrtnarlca ki bi obvladala perfekt-no nemščino ln obenem opravljala še drugo hišno delo se Išče k dojenčku ln k petletni deklici, prednost Imajo gospodične z večletno prakso. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena«. 30957-2 Izurjena prodajatka mešane stroke, mlajša moč, trgovsko šolsko na-obražena, vešča drugih gospodinjskih del, Išče mesta kjerkoli ln se za-dovoll z najskromnejšo plačo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hvaležna«. 30971-2 Naitaikarica lrurjena s parletno prakso, vešča nemščine, lfiče mesta v večjem lokalu. Ponudbe na ogl. oddelku »Jutra« pod »K1er-koll«. 30977-2 Šivilja samostojna, sa fin« kertn-me in plašče gre šivat m donn ta 20 Din dnevno. — Naftlcv v vseh posloma ni-cah »Ju-tna«. 9100T-2 Pošteno dekle srednjih let, ki zna Se dobro kuhati, bi šla h kaki družini, da bi se še bolje naučila. Ima vesel 1e ln bi potem bila stalna kot kuharica. — Ponnudbe na ogl odd »Jutra«. 31002-2 Zaslužek seseda 1 Din davek 2 Din ?a šifro ali dajanje na slova Oln. Najmanlš^ znesek 1 < nin Strojne pletllnlce pozor! Vpeljana modna trgovina v Splita iSče v komisijsko zalogo vse vnpte boljših pletenin. Ponudbe ra naslov: R. Preljak. Split. 30680-3 Vajenca k datore in poAteoe Mfe, zdravega, teče večja trgovina na de4oii. Oanovai pogoj: nekaj raar. arednj« ali nneff anske šol«. — Ponudbe Da og.aeni oddelek »Jutra« pod šifro »Bister« 30753-H Učenko sprejmem za trgovino s mešanim blagom v večjem kraju na deželL — Predpogoj: stara ne manj kot IS let, močna, pridna ln poštena * dobrimi šolskimi spričevali. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 30814-44 Kopalna peč (bakrena) sa i«, te premog; ieiezolita kopalna baoja, belo eraaj.lirana; amivalinik it trde kamenine (Harteteingut) t 2 pipama. skoro nov, poce-ni naprodaj. Sohieck. Tržič, Ljubljanska oesta itev. 1. 30792-6 Več vajencev za galvanizacijo ln bra-sllnlco sprejmem. Ponudbe e navedbo vBeh podatkov o starših na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj nastop«. 30058-44 tffletno hčerko velike ln lepe postave M rada dala učiti frizerske obrti ali v trgovino. po možnosti s vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31001-44 teseda I Din davek 3 Din ?a Slfro ali dajanj« na ■lova 5 Oln Natmanjš znesek 17 Din nt laki t j nin Odsluženi profesor avstrijskih srednjih Sol — s« nudi za nemško poučevanje v vseh realnih predmetih. Prijazna viprašajij* na oglasni oddelek »Jutra« pod zmačko »Uspeh«. Motorni čoln M Ljnbljanr*«*. fepormi. Stinsedeiec (80 HP ki orosrt SO km) r kredno dobrem staovu. prooam — VpraSaaja aa Rad« Ma«".. Zagre*. SrediiJuji »red m ■eiguraaje radnika S0W1-« Sadno drevje za jesensko saditev Vusokodebeinate jablane, hrutike. moitmiee. čedplje. črešnje, višnje, orehi pritlikavci, oepljeei Da Šb-korastočih podlagah, marelice. breskve, ribez lo kosanj' je. i garancijo prist-Bosti aort. najprikjadoej&e ia razne sadne lege. po norma 1o«b sortsajentu za dravsko baonvmo v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Cene miiaa«. BMerajtc Moik. SO067-6 Vabimo Vas k nakupu t oajoeaejii ob iaiilnted A. Preeker. S». Petra MM 1<4. 13S Angleščino poočoje Mie* Farler. — Dvofakov* oltea 3/331. 30091-4 Nemško konverzadjo te poofc nndi iaobražeoa gosipa pe 8 Dte n aro. Gledališka al. 1«. pritličje pri g. Refcek. 30936-i Večerni trgov, tečaj knjigovodstvo. koreapon dencia. stenografija itd. Začetek 15. oktobra ob 7. ari zvečer Vpis vsak dan. NajboljSa dopolnilna priložnost u ljndi ▼ prakeL Trgovski očmi zavod ▼ Lkibljani, Kongresni trg 2TT S0S38-4 Inštruktorja za višje razrede gimeaiije sprejmem proti plači m oeli oskrbi v hiSi. — Ponudbe na po#tai predai! 168 30735-44 Instrukdje za francoščino od X. do 4. razreda gimnazije sprejme akade-mlčarka klasične Izobrazbe. Ponudbe na ogl. odd. J. pod »Francoščina«. 30638-4 Klavirski pouk po ntaki eeoi aa Sv. Petra nasipa it. 41. 80086-4 Lecons de francais par dame francalse. — Grammalre. Conversatl-on. 50 Dlnars par mola. Puharjeva 5. pritllčle. 30955-4 Šoferska šola I. Gaberščik bi vij komisar ia šoferske 'fzpvte. Ljubljana. SlomSto va nlica iter. 5 — garaža Stmpica. 81006-1 Potniki rieseda 1 Din davek 2 Din *a šifro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanjši znesek 1? Din Agilen potnik s stalno mesečno plačo, za papirne te galanterijske stroke, dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod Šifro »Ag*'en «>otorik«. 30603-5 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem ni do«a. Ka- »lov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 30810-3 ieseds 1 nin davek 2 Dir za šifro ali dajanje os siova d Din Najmanlš' znesek 11 nin Učenko sam« dobrih lastnosti to sposobnosti, sprejme trgovina mešanega blaga, da ee obdrK po preirkuSnj1' za svojo. — Reflektantinje poštenih, marljivih io delavnih staršev na.j naslovijo točne podatke pred enania. poklica s prilogo znamke za odgovor na podružnico »Jntra« t Tr bovliah pod »Eksistenca«. 30782-U Vajenko sprejmem takoj v velijo trgovino mešanega blaga Predpogoj: 4 tiTred' me ščanske šole. Naslov pri v«eh poslovalnicah Jutra. 10797-44 Tvrdka »Saša« d. i ». s., Ljubljana. Gra- diiSče St. 17. išče mladega, agalcega. dobro uvedenega potnika z lastnim avtomobilom, ki je stalno na potovanju. 30828-6 Zastopnik dobre vpeljan, prevrom« zastopstvo prvoraar. tvrdk Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Dober prodajalec«. S067S-5 Sopotnika Iščem za dravsko banovino, ki obišče tudi manjše kraje. Potujem z lastno udobno limuzino ln imajo vozači prednosti. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod številko »242«. 30875-5 -iRseda I Din davek t Din za šifro ali dajanje oa 'lova 9 Oln Najmani? znesek 19 Din Telefon štev. 2708 Ia trbovelj premog suha bukova drva te koks ra emt-ralO' kurjavo nudi po konkurenčni ceni Ve-lepič. Ljubljana VH Sv. Jerneja 25. 80708-6 Kuhiniski štediln.k elektr. Proboe t ? luknjama in pečico rBrafflhreV »Continental« pisalni stro) s tabulatorjem. malo rab IJeo. poceni naprodaj. — Sehteek. Tri«, Ljubljanska lb S07Bl-fl Otroške vozičke fcportaie. globoke, igračne. triciklje. koesa. sa malo denarja solidno blago se mo pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gospueveteka t št 13 84 Otroški vozički S sovi nvodoU, 8 novi pa teoti. precizaio delo. lepa oblika, oene ntake. a amiteij F. Batjei »TRIBU NA«. tovarna dvokoles. o«roSrik te lgračnih m-tičkov. Ljubljana Kar-lovška eesta i. — Zelo poceni prodam več novih vozičkov prejšnjih mode Wrr. 94814-6 Sadno drevje Olematls vseh barv, ko-nifere vseh visokosti ln vrst, tudi drugo vse za vaš vrt ln park dobite po najnižjih cenah. Cenik brezplačno prt M. Pod-logar. sadjarstvo ln vrtnarstvo, Vojnlk pri Celju. 30711-6 neseda I Din aavea 2 IJln za Slfro ali dajanje aa slova S> Oln Najmanjs znesek 17 Din Bencinske sode čiet«, dobro obran;i-ne, pocinkane kupuje M »tonoU, Maribor, Kralja Petra trg St. 4. 30097-7 Pisalno mizo amerlkansko, kupi Gra-šek. Gledališka 4. 30948-7 Železen štedilnik kupi Grašek, Gledališka št. 4. 30948-7 Oblatim Heseds 1 Dtn davek 2 Din za Slfrc ali daianje oa slova S Din N »Drva«. 8O0HM6 leseda 1 Din davek i Din » šifro ali dajanje aa Uova i Oln Najmanjši znesek 17 Din Dvosedežni »Ford« dobro ohranjen, zaradi odpotovanja po nizki ceni ter ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. Ogled v garaži Iv. Kopač, Ljubljana, Blelwei-sova c. 52. 30895-10 Pohištvo Beseda 1 Din davek 2 Din ia Slfro aJi dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din Več oprav kuhinjskih ter spalmrih. te sicer mehkih lepo pieska-nih. hrastovih ter kavka-ški oreh najmodernejše fa-aone prodam. Josip Kar aik. Zg. Šiške 51 (pod hribom). 30336-12 Krasno jedilnico novo, prodam tudi proti hranMnii knjižici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 80006-12 GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše Jugoslcrvensko BERMET — VINO črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSOJa B. MLA.RINKOV, Sremski Karlovci, FruSka gora. Hranilne knjižice vseh invierTtih za.vodov dravske banovine prodaja mo in kupujemo po naj ugod/nejšnh oenak. L»tere-serna blagovolite se obrniti direktno na bančno kom. kome«, zavod Maribor. A eksandrov« c. šit. 40 Za odgovor S Din v znamkah. Sf»3St>-l6 Knjižice dobrifc (iena-raih zarodov piaciram za polno vrednost proti dobri garaoeiji te mesečnem odplačil«. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka dica itev. 12. Teietoa 86-10. 807a7-16 Posredujem denar na Hraniine knjilioe vseh denarnih zavodov. Rudolf Zor«, Ljub ^ana. Gledališka ul. lž. telefoo 36-10. 246-16 Ureditev dolgov te terjatev, sodo« ia te- vensooae poravnave te -»ee trgovafcio-ot» m« deve vam \xrrH diskretno iu zadovoljivo komer o»iat-»a pisarna: Zaje Lajn«, Ljubljana, (SedaUak* X, telefon 38-18. 8OC0Ma Hranilne knjižice vnovčlte najbolje potom konce6ljonirane komer-cljalne pisarne Zaje Lojze, Ljubljana, Olodallška 7. Telefon 38-18 30989-1 0 Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov. Pučka šteiona Zagreb Naš zastopnik Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telet 38-10 Pismeni odgovor 3 Din znamka. 239-16 Bančne vložne knjižice kupujemo, proda.amo najugodneje. Dajemo posojila nanje ter vzamemo voge v posojila proti poviža.ne mu tečaju ra na.zvečji varnosti R« vor> tako Tse ostale vredrtostne napi.rje. tzplačBo takoj r gotovini Naročila z d-e? el e iivr sttjemo M.jvestDej?e. Poslovni zavod d- d., Zagreb, Praska ni. 6/II., te-efon Inter. 3S-38. 2^16 Pohištvo lla obroke m na branita« knjMtee. — ftperane orehov« spaltece, čreSnjeve Sperane ...... 2300 Dni }!eskane ...... 1800 „ >mare ........ 400 „ postelj« ......200 „ nočne omarice . . 130 „ kuhinjske oprav« . 850 „ koh kredence . . 425 „ vlotki ....... 90 „ madr««t ...... 230 , Sprejemajo se vsakovrstna »opravila po konkurenčnih »enah Vse 4rugJi pohištvo lobite najceneje samo prt mliarsrvu »SAVA« Kolodvorska »Hea 18. Miklošičeva cesta 6. Telefon 2780. 30925-12 Omaro hi mizo s 4 stoli ta reč slik prodam. Nas'«v v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30950-12 Kapital . eseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na siova j Din. Najmams znesek 1' nin Hranilne knjižice ta državne vrednostne pa pirje kupujemo ia prodajamo kuiantno te po najugodnejših cenah. Bančno kom. zavod Maribor. AeksaodTova e. St, 40. Za odgovor prSo-žite za 3 Dta xnamk. 80800-16 Čevljar na prometnem kraju sprejme takoj kompanjona t sajtMvim kapitalom. Dopise na naslov: Jagodič Miha, poita Podplat. 30569-16 5000—50.900 Dtn na prvo mesto posodim obrtniku ali trgovcu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren«. 3068(7-16 Vlogo 16.000 Dte — Ljubljanske kreditne banke — prodam najvišjemu ponudniku Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodam« 30720-16 Bančne vloge m akcije kupuje, prodaja ombardira na isolidneje — St Praznik Zagreb Var ivrnka & telefon -28-33 24961-16 Vložno kniižico Ljubljanske kredit, banke za Din 100.000 prodam samo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najboljšemu ponudniku«. 30639-16 Spomenike a skladišča, za hranilne knjižHce dobrih zavodov prodaja Fr. Kaneva', kamnosek. Sv. Križ-Ljuitrjaine. 2:3-16 Družabnika sprejmem za prevzela dobro idoče manu-faktume trgovine. Ponud.be na oddelek »Jutra« pod Šifro »Lepo mesto«. 308'.5-16 Kompanjona (ko) (tihega) eii financ-irja z 20.0(i0 Ma gotovine iščem za trafiko. — Ponudbe na (Krač. oddelek »Jutro« pod značko »Trafika«. 30881h1« Več knjižic Mestne ln kmečke hranilnice ln različnih drugih zavodov prodamo Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva 6. 30924-16 Vlogo Ljubljanske kreditne banke okrog 200.000 Din prodam. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Denar«. 30862-16 Prevzamem knjižice kateregakoli zavoda kot posojilo 200 do 300.000 proti vknjižbi na prvo mesto pri trl-nadstropnl hiši v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Varna naložitev«. 30944-16 >eaeda i Oln davek } Dtn. sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ntn. Vsako soboto in nedeljo pečene«, brravioe te >0-utte kkrbase tsr prtesae Štajerska te doJen>*a vina v restavraciji Zebal, Do-en.. rta etata- 3083v aloi ca h » Jut r« «. S0969-19 Špecerii. trgovino leto -.premljeno, n« pro-ir - *— ■ točki. tn let o!*to-jcč". 7, vr-«m inventarjem h' p-odam. Pot>re- Vr ttoital 4<\000 l>-n. Na-j«snr::!a n:*k.v EveiMuetno eorejm em prodajalko s kavcijo Jri lahko prevzame r« račun. Cen»ene ponudbe n» oddelek »Jutra« pod »Eksistence«. 31004-19 Mesar, podružnico oddom * 1. novembrom na rno »Jutra« v Celju pod sna"ko »Prometni k-a;«. 30604-19 Peeeds 1 Din davek 2 Din Ba »lire ali dajanje na slova 5 Din Najtnanift' sriesek 10 nin Vogalno hišo gostilniško, stanovanjsko na najbolj prometni točki Ljubljane, prodam. 33 stanovanj, balincanje, komfort. Cena 500.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod r Polovica gotovine, ostalo dogovorno«. 31003 20 Posestvo * 1 oralom zemlje. hišo in gospodarskim poc'opjem, ležeče ob Zabukovski cesti, pol are iz Za.!««, prijavno 7,a vsckeea upokojene* ali obrtnika, proda Marija MarovJek. Migojjii-ee It. 2S. p. Griže pri 2el-ci, Sav.nneka dolin«. 30987-20 Dvostanovanj. hišo lepo. davka prosta, prodam. Potrebno v gotovini 30 do 50.000 Din, ostalo hipoteka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trnovo«. 30976-20 Krasne parcele 500 do 1000 kv. metrov velike, prodam takoj za hranilne knjižice, deloma proti gotovini Polzve se v trgovini Pod-mllščakova il, Bežigrad. 30956-20 Enonadstropna hiša v kateri je vpeljana do-broldoča trgovina mešanega blaga, naprodaj. — Poleg hiše tri orale prvovrstnega zemljišča. — Hlia se nahaja v večji vasi ob državni cesti Celje - Maribor. Plačilni pogoji zelo ugodni, pl&fta se s hranilnimi knilžlcaml. _ — Polaenlla Rustja, CeUe. Dečkov tr«. 30992-20 Vinograd z vsem invetttarjem, v Halozah v Gradišču 31, bli®u glavne ceste prod« Ja-nei (Jimerman, Pacioje, Ptuj. 30C97-Ž0 Novo vik) 5 eob, kuhi®j«, kopalnica, shramba, klet, 2 vrta., blizu Laškega prod« 3 v are, Reč.icn-Ui&o. 30744-20 Kamnik Kreemo stavbno parcelo v izmeri 28.000 m', evemtu.el-no tudi po 600—1000 ms, deloma bodi na knjižice prod« Frane Rode v Kamnika. 30771-30 Gorenjsko Prodam posestvo i restavracijo, hotelskimi sobami, več 6tanov«.nji, velikimi kletmi in garažo. Vodovod, električna ransvetlja-va. kopalnica, gospod« reko poslopje. — Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra*. 30772-20 D vod nižinska hiša pri Celju z vrtom, elektriko je naprodaj po dogovoru. Naslov se izve v vseh poslovalnicah »J&ra«. 30993-20 Posestvo n r o d a m za 55.100 Om. Hiša. hlev. komolec. novo £gra.jeno 1909. let«. laste-n vodovod speljan v hišo. Leži v okoKei Ljub! ;a ne, b'iJut.ra«. 30596-20 Posestvo 17 joHo-v n»v travnik-vv. vfnosrrada. »or.dov. t delno of>rm]Si*H> ennpo^ko hiSo. s sadnim vrtom, go-s.r>oda-»»k!iTi po^l^pjeni. kozolcem. enotno pnlVJco orod.}«. t vozovi, t kVH pre?». kadi. sMi ttd.. nrodem IM Brezovici 5t. Jprnejn na Doleti J-pkem. EvenlflVn« ge za meni« ra podobno posestvo ▼ HiSPn' LniMiane aH hišo v Lrnh' 'ani. Po!«e-T Proffe-i* f?-PfTo-i? L*nW iacia. Prp^pmov^ R. Cca 20.000 tn' zemljišča prodam po te4o ugodro ceni n» lepem prostoru Mini gorenjskega kolodvora. Vodorod ta »'ektrika v WižiDŠ. V poštev pridejo tndi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Kas!nry v vseh poslo-vataicah J-atra 307&S-20 Zemljišče ali več stavbišč naprodaj v Trnovskem pristanu proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod tNepremlč nlne«. 25102-20 Hiša s trg. lokalom ln vsem trgovskim Inventarjem na periferiji mesta LJubljane naprodaj. Naslov v ogl. odd. J. 30820-20 Enodružin. hišico s trgo-vsikim lokalom, prodam. Naslov v vs(4 po-sicrva.loica.h »Jutra«. 30844-20 Hise, vile, posestva in parcele prodajo in bupuije ReaJi-tetoa pisarna v LjMblja.tri, Wolfova ulica 1. Posreduje atainoranija, gostilne, tr^v-*e lokale itd. 30964^20 Enonadstropna hiša lepa, priprarvna za vsako obrt in trgovino, v srediini letov iSkcge kra.j« ngodno naprodaj. Poizve 6e pri L. 2., Lesce 23. 30887-00 Hiša z lokalom proti gotovini po wiz.ki ceni naprodaj. Karlovsika cesta St. 5. 30003-20 Stavbišče aH -hišo pripravno za pekovsko obrt v Ljubljani ali na deželi Iščem. Ponudbe na »Person«, Liubljana. poštni predal 307. 30892-20 Hišo z gostilno dobro vpei;a no. ktrpiim v okolici Ljubljane a'i n« Gorenjskem. Potradbe na ogla«, oddelek »Juitra c pod značko »Z n«vedo cene«. S0070-20 Cnosob stanovanie e kabinetom — pod enim kljn^em. oddam. NasloT v v»eh pos.lova.lnicah »Jutra« 31OO0-2H V Novem mestu kupim dobroohranjeno dvostanovanjsko hišo, ki bi imela nekoliko vrta aH kakega drugega zemljišča. V hiši mora biti vodovod, električna raz svetljava. Plačljivo takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačljivo takoj«. 30965-20 Nad 300 hiš v Ljubljani, okolici in na dežeU, posestva, parcele Itd. v cenah od 30 tisoč do 2.000.000 Din za knjižice, gotovino ln s prevzemom dolga, najbolj ugodno kupite potom Realitetne pisarne Grašek Jože, LJubljana, Gledališka 4 — telefon 33-04. 30947-20 Maihno hišico v Ljubljani (delavska kolonija), proda za 36 tisoč Din pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji Reallt.etna pisarna Grašek Jože. Gledališka 4. 30946-20 Hišo z gostilno dob^o vpeljano, kupim v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem. Ponudbe je poslati ns oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Z navedbo cene«. 30070-20 Vinograd r Iju+cmenftlriii w>ric*h. 3 orale, V-na le««, vktiča-rija r ot.isfrafTPco nep»od*j. Pomidfop pod šifro: »Šolnina i* sa« na o?'v>n' oddelek »Jutra« v Mariborn. 3rwr*-2o Hiša s trgovskimi prostori na glavni cesti na Jesenicah Je naprodaj. Pro-dalna cena Je zelo ugodna. Nvlov v poslovalnicah Jutra. 30619-20 Hiše, vile. posestva fn parcele v nalvečll tSbert ugodno prodaja ReaMtetns sarna Adamič. LJubljana. Vošnj&kova 4.__ 30922-2« Hišo z gospodar, poslopjem zastonj tistemu, ki krop! 10 oralov '"tveajB posesava tik mesta Maribor« z« 130.000 TVn. Xssln.v oovp občina Studenci pri Marikorm. 3n9«1-?0 Stanovanje beseda 1 Din. davek 9 Dtn :a šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Dtn Dvosob, stanovanie * kopalnico odda Sker-)«nc v Soko!s.ken) doma na Taboru m 1. norember 1994. Cen« niz&a. 307S1-21 Enosob. stanovanji « pritiklinaini oddam ▼ Rožoi dolini, cesta VT/4H. ___80797-SM Trisob. stanovanje »oiniTio. oddam stranki brea vmkega mrtes«. Pogoj: tožen plaftnik. Narfov v vseh poslovalnicah Jutra 30702-31 Enosob. stanovanje oddam v Slomškovi ul. S. Kodeljevo. 30852-91 Frftsoli etano-»»il»a, 1«po in eotrvAreo, prikladno m d-v» c*^ebi. od-dwm • 1. noreijiibrooi r Koleiziji, Gerbičeva n!. 23 3f»48-21 Stanovanje 5 do 6 sobno v centru mesta takoj oddam. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Strogi center«. 30406-21 Enosob. stanovanje lnfK). oddam. Stanič eva 5, Bežigrad. 30534-31 Dve stanovanji 3 sobno ln 2 sobno, s kopalnico v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »November«. 30408-21 Stanovanje nasproti kolodvora takoj oddam. Vprašati: Aleksandrove 48/1 »Sava«. Maribor 30827-31 Stanovanje »obe ra kuhinje oddam 2 osebama takoj ali s 1. novembrom v Vel. čolnarski ulici 15. 30612-31 Stanovanje sobe in kuthinje, v podpritličju. oddam s 1. novembrom Šiški. ' Podliimbar-skejro a Ji c« 39. 30836-2-1 Enosob. stanovanje oddam takoj ali za november na Vodovodni cesti 83, četrta hiša za tunelom. 30831 -21 Stanovanje oddam manjši družini v pritličju; soba ln kuhinja s pritiklinaml ln vrtom; 250 Din mesečno. Zg. Šiška 94, ob tramvajski postaji. 30826-21 Dvosob. stanovanje e pritikMnam.i oddam z novembrom — takoj pa opremljeno sobo FtorijaairfM uJic« št. 311. 30666-31 Enosob. stanovanje Fo'nč;TK>, p pritiklinaini, oddam v Fflg-fterje-vi ul. 10/11 30859-31 Stanovanje oddam s 1. novembrom v novi hiši v SpodnJi Šiški. Vodnikova ceeta štev. 17. 30658-31 Enosob. stanovanje s prit'.klifiMmi oddam tako' v Poršetovi nliicd štev. 37 - Kodeljevo. 30660-31 Trisob. stanovanje moderno, T novi hiši oddam z novembrom. >Taslo>v v vseh poslovalnicah Jutra 30877-31 HvACAh stimAvjrip c prritiklinamn oddam. Xa- slov v vseh poelovaln!cah »Jutra«. 30891-31 Stanovanje dvo- ali trisobno oddam 8 1. novpmbrom na Erjavče-vii eeeta št. 4/b, pritličje. 30897-31 Enosob. stanovanje e kuhinjo in pritiklinaini oddam e 1. novembrom v Rožni dolini, cesta XV/17. 30906-31 Trisob. stanovanje komfortno, v 1. nadstropju, poceni oddam takoj ali pozneje. Polzve se v drogeriji Hermes. Miklošičeva 30. 30929-21 Podpri tlično stanovanje krasno, suho, oddam s 1. novembrom. Mosrtc. Prešernova ulica 15. (Zelena Jama). 30921-21 Trisob. stanovanie oddam. Poizve se med 9. in 12. uro na Rimski oe-«ti St. 10 30086-31 Dvosob. snovanje s kabinetom, kopalnico in pri tik linam i m 700 Din. in enosob. stanovanie s pritiVinami za 320 Din oddam s 1. ftovemkrom t PodtrnlSč-aJsor! olici M. 14, Beiiffrad. 30Sž*-2!l Fpocrvh «taoovan'P na Kodeljevem it. 1^1 odda. štvilja Krmelj. 30993-31 Enosob. stanovanie s pritiklinami oddam. Na-v vseh poslovalnicah »J-u-tra«. 31005-20 Enosob. stanovanje solnčno, elektrika, tramvaj, za 200 Din oddam x novembrom m GMocah — cest« IX št. 6. 309*54-31 Dve stanovanji dvo- mi trisobno ucodno odd« t ivvvembrotn Tribač, Glino«, Tržaška oesta. 6, telofon 3605. 30036-31 Enosob. stanovanie oddam odrasli dmž:n.i. Naslov v v»e.h po6lova li>i<5B h »Jutra«. 31013-31 Stanovanje sobe in kuhinje za 350 Din oddam v ŠiSki, Frankopen-sk« ulica 12. 31014-21 Dvosob. stanovanje « pritik!ina.ma z« 360 Din oddam s 1. novembrom v Mostah, Predoviče-ve ul. 12. 31016-31 Stanovanja Heneda 1 Dtn davek 3Dls za šifro »U dajanje na slova 5 Din. Najmantft enesek 'S Din Tričlanska družina išč® dvosobno zračno stanovanje v Šiški. Ponudbe z navedbo na opinsni oddelek »Jutra« pod šifro »Vselitev med 20. in 30. oktobrom«. 30779-21/a Enosob. stanovanje na periferiji, ali pralno sobo s souporabo kuhinje za takoj ali pozneje iščem Ponudbe n« og'asni oddelek »Jutra« pod »Zračno«. 30716-31/a Stanovanje za pisarno 4—5 eob, i?čemo ia november v 6redioi mesta. Ponudlbe na osr^e. oddelek »Jutra« pod šifro »7,-nčmo in svetlo«. 30843-31 /a Stanovanie dveh sob in pritiklim išče mirna in p'ači'a zimo^na stranka z odraslimi flani za takoi ali s 1. decembrom 1934. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »S'a1-nost«. 3061.1-31/3 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami iščem z novembrom, ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod »Prijetno«. 3060-31/a Štirisob. stanovanje komfortno, želim za november. Ponudbe na ogl. odd. J. pod: Mirna brea otrok. 30834-2la Stanovanie tiri- ali dvosobno iščem. Periferfia irk-l ničen«. Plačam do 1000 Din. Ponudbe rm opVffrri oddeleik »Jntra« pod »Stalno, stranka 1A00« 30460-51M Sobo odda '•esedal Dln davek 3 nin 9 Slfro alt dalanje na -.lova S Oln Nalmantši eneeek 17 Din. Sobo posteljam«, lahko tnd i s soo«pod:čnam«. Naslov r vaeh poslovalnicah »Jutra« 80768-23 Lepo sobo e posebnim vhodom, t I. nadetropjil. nasproti m>i-verae oddam dvema gospodoma. Naelov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31766-33 Sobo odda® takoj v Dalmatinovi ulici št. 1, pritličie. 30767-23 Kot sostanovalko z vso oskrbo siprehne go-npa bol j? o gospodično. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30740-23 Sobo in kuhinjo m 250 Din oddam e 1. novembrom v Mostah — RibniSka »lic« Štev. 15, Opremljeno sobo s posebnim vhodom, tračno in solmčno ■ takoj oddam v via na Prulah štev. 27-30846-23 Prazno sobo veliko in svetlo, z vbodom b stopnišč«, primerno tudi z« pisarno, oddam e 1. novembrom n« Borštnikovem trgu štev. l/I. 30808-53 Prazno sobo s štedilnikom in posebnim vhodom; oddam za 130 Din v Zgornji ŠiSfci št. 330, Ja.nči®a.jeva pot. 30806-33 Prazno sobo oddam. Sprejmem sostanovalca ln sostanovalko. Grudnovo nabrežje 11. Poizvedbe: Hrenova ul. 24 gostilna. Istotam točimo najboljši mošt mu-škatelec. 30823-23 Sobo s štedilnikom oddam v novi hiši. Cesta na Rakovo jelšo. Trnovo. 30867-26 Oprem I'eno «obo oddam n« Mirim. V»-*fo-o in "hmj*> ali brez taikoj oddam. Klavir. — Cigoj, Gocpoek« ulica 1(VI 80864-:« Lepo sobo snrparira.no, poceni oddam. Balkon na ra.zpolego. — Event. jo o^nm tudi z 2 postajama 8 g<»i>odičin«ma Liobartova ulica štev. 22/1 30870-33 Opremljeno sobo oddam takoj ali s 15. oktobrom v Lončarski 6te• vel < Din ea širro ali te-ianje naslova 3 Din Naj-•nantfti menek 19 Din Boljši obrtnik samski, ieii biisu centra sobo pri samostojni dami, kjer bi lahko imip\i! »vojo obrt. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutro pod šifro »Lepa obrt«. 30758-23/a Lepo sobo separirano. išče stalen in «ot"'deo gospod. Dopise na oglas, oiielek »Jutra« pod »Okolica Tjrrševe ceste«. 30731-23/a Sobo s posebnim vhodom. — opremljeno ali prazno, iščem. Obenem Iščem tudi trosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Ponudbe na oglas odd. »Jutra« pod »Nujno«. 30918-23a S 1. novembrom išče stranka bree otrok preprosto stanovanje ereot. priino sobo, pri-pravoo s« štedilnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Navesti ceno«. S08«2-33/a Prazno sobo s souporabo kopalnice, v oentru aii bližinvi iščem. — Ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod šifro »S»'pari-rano«. Opremljeno garzoniero išče mlajši intelektualec pri simpatični mlajši dami. Ponudbe na naelov: D. V„ LJubljana, univerza. 30888-23a Primerno sobo v sreditni mesta išče za takoj organizacija. Cenj. ponudbe na ogascki oddelek »Jutra« pod »Onrani-zaoija«. 309S3-23/« Sobico separiran vhod. absoluten mir. Išče akademik. Ponudbe z označbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Akademik«. 30982-23a 33333351 Beseda -i Din davek 3 Dtn -b atfTr *ll —45 let z nekaj gotovine. — Resne ponudbe pod »Obrt* oa oglasni oddelek »Juitra«. 30660-35 Katera pridna simpatična, stara 22 do 27 let, s pohištvom, lz Savinjske doline, poroči državnega poduradnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Iščem srečo«. 30898-25 Upokojenca ptare^ega, želim poroditi. Ponudbe na oe'is. oddelek »Jutra« pod »Starejša«. 30197-25 Glasbilu Heeeda 1 Din davek 2 Dtn za šifro al) dajanje na slova S Din. Nalman.š zneuek 17 Din. Citre tHtVodobno igran-je poučnje po Grirnvaldovi metoda E. MesgolUs, Jiurčičev trg 2AI 30905-36 Živali tteeete 1 Din. davek 2 Din za šifro alt dajanje na Hova 9 Din. Najmanjfr enesek 17 Din. Slavčka ievrstmeg« pevca prodam ali zamenjam za kanarčka Et-erua, Mestni trg št. 17. 308TO-S7 Ribji lov obsegajoč dva ribarska okraja, ki Ima sulce, li-pane, postrvi ln druge ribe se prodaja v last. Glavni tok približno 18 kilometrov, dotoki s postrv ml približno 30 km. Informacije daje Nlko Lenček. Kralja Petra trg št. 2, pisarna dr Lo-karja. 30900-27 Beseda I Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Dtn. Kdor je izgubil rokavico pri nabiranju za zdrav, otrok jo dobi v ogl. oddelku »Jutra« v Selen-burgovi ulici. 30967-28 desete i Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova i Din. Najmanjši enesek it Dtn Pisalni stroj majhen, dobro ohranjen, nove ki> . Liiii aave* * Uiti ea tltro al) dajanje oa slova 6 Din. Najmants H run Namizna jabolka kanada. mošančk«, bobo-vec, Lond. Pe- ping, be. fler in druge dobre vrste, prvovrstne pO Din 2.50 in drugovrstne po 2 Din franko Vel™je, po povzetju razpošilja Anton Cok, Velonje-St. Ilj. 30743-34 »ieseda 1 Dtn davee 2Dlr, ea Slfro al) dajan le ns elova S Din Najmanjši enesek 17 nin Telefon 2059 ~ Premog Rarbopaket-p drva ln kolu ** ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5 Gorenj, beli »Onelda« krompir in sveže glavnato zelje dobavlja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. 8675 IElcHER0LDz2n tiSBS M Iščem vodo in rude z rašljami (Wunsciiel-ruten) v vseh terenih ter vrtam za poskuš-njo kot dolgoletni strokovnjak. A. Ster-gar, Zagreb, Gornja Kustošija 314. 8678 Knjigovodje za prodajo in uvajanje moderne knjigo-vodstvene organizacije sprejmemo zastopnike. Samo gospodje z dobrimi referencami pridejo v poštev. Ponudbe pod »Novost 76-48« na Interreklam dd., Zagreb, Masarv-kova 28. 8681 Zimska jabolka so že na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. VATO v tablah tn za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor 29 Trgovska hiša enonadstropna v prometni glavni ulici v Ljubljani, z velikim lokalom, 2 skladišči, ugodno na prodaj. Naslov pri ogl. oddelku »Jutra«. 8718 Kako izgledata 2 glavi pred uporabo preparata aa fonmiirainje ušes »RECT0D0R« Isti glaivi 3 mimit prožneje po neopaženi ta povbem enostavni uporabi »Rectodoru«. — Uspeb :n neškodljivost, Rajo.m«Se«ia. (ramit/uro, 90 Dta. — Origioe« Sehr&der Sc-hesike m/-po^ilja »Ometi«,-. od-"i-B-lek 1/4, Zagreb. Ou«-doiličesa 8>'I. Poštnina pri plačilu v nnprej 7 Din, pri povz«tjn 34 Din. htevaj>:e brra-plaoni kustw>v«.aa cenik 68S7 Generator na vrtalni tok 40 KW 380 voltov že rabljen, toda v dobrem stanju, kupi industrijsko podjetje. Ponudbe nasloviti na »Propaganda« a. d. prej Jugomose a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod »237«. 8716 Št. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj . Din 35.—. št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci......Din 45.— Št. 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135.— H. SUTTNER Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. INSERIRAJTE V „JUTRU" Din 76.— 90.— 98.— obleke Din 260.— 265.— 280.— plašči Din 260.— 300.— 320.— kostumi Din 58.— 66.— krila Din 33.— 42.— bluze nudi tovarna konfekcije Tovarna perila in oblek Celje št« 20. Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce, ki se Vam pošljejo brezplačno. Vsa konfekcija se izdela v lastni tovarni in po meri v par dneh. £ Mareelle Tinayre: 30 Upornica Roman >Nikar ne skrivajte obraza... Iz dobrega srca vam govorim ... Nikar vas naj ne bo sram, saj se nimate za kaj sramovati... Ni sramota ,da človek ljubi, tudi če se je zmotil ... ni sramota, da ima nezakonskega otroka... Sramota je le, če zataji otroka in ga da y sirotišnico ... Sramuje naj se mož, ki je oče .. ' Pevka je s koprnečim, medlečim glasom pela pripevek" svoje pesmi... Zunaj se je bilo stemnilo. Voz cestne železnice je pridrdral mimo kakor grom, izprva močneje, nato pa čedalje tise in tise ... Ženske so v -zboru ponavljale pripev ... »Otroku da.jemo vse. ne da bi kaj terjali od njega,« je nadalje-ala Jozana ... »Otrok je naš ponos, naša radost, naša opravičba .. To je naša tolažba za prevarjeno ljubezen ...« Gospa devet je še globlje sklonila glavo: »Otrok je še tako majhen,« je zajokala . .. »Ta samo čaka. da bi ga ljubili... Jaz pa še sama potrebujem ljubezni .. 13 Na postajališču za omnibuse se je Jozana poslovila od gospodične Bonove. Sama je stopala nizdol po strmih cestah proti par-niškemu pristanu. Žalost v njej, žalost okoli nje!... Žalostne ceste, polne večerne teme, ki na njih plinovke kakor trudne mečejo okroglo senco na spolzki, bleščeči se pločnik. Žalostni vrtovi, ki njih edina jelka sredi ogoljene trate avruje okru-šenega Amorja iz mavca, umazanega od dežja. Žalostne hišice, ki se v nji skrivajo siromašna življenja. Nič prodajalen, nič delavnic. JIrup velikega mesta zamira na pragu predmestja. In Jozana hiti naprej, s pobešenn glavo, kakor da bi jo breme žalosti vleklo s eeboj in upogibalo k tlom. Srce ji je težko. Pod mehkim, črnim krznom se nehote zagrabi zanj. Samotno stopa svojo pot, in v samotno, molčečno noč ji uhajajo utrgane besede in vzdihi. Nazadnje ji vendar že odleže... Delj ko toži svoje gorje, bolj se to gorje .pplega ... Zdaj'se pokažejo premikajoče se luči voz, voz cestne železnice, in še eden, še eden... kovinasti mamuti z rdečimi ali zelenimi očmi tu je nabrežje z zidom, tu so od spodaj razsvetljeni oboki cestovoda. Nad nevidnimi meudonskimi griči se širi temnovijoli-často nebo; v to višnjevo barvo lije nekoliko rdečine — in Seina je črna. Le tu pa tam teko po njej bleščeče svetlobne proge kakor zlato olje. Eifflov stolp upira svoje štiri vogalne stebre kakor korenine v zemljo ,in dviga železno deblo, čigar konica zdaj mahoma razprostre v oblakih svoj ognjeni cvet. In v odgovor na to znamenje jame »veliko kolo« vrtiti svoj temni obroč, od katerega ne vidiš drugega kakor pikčast kolobar luči. Vlaki vozijo mimo. Rdečkast hlap se dviga iz visokih dimnikov. Trobljenje in zvonjenje. cestne. železnice, kratki, žalobni glasovi siren, žvenketanje in rezki žvižgi — vse to se spaja z lesketanjem vode in z igro senc. Bleščeče mesto pod žalostnim nebom, nenaravno povečane oblike, trušč in peklenski žar omamljajo Jozano, ki prihaja iz sence in tihote. Nič več se ne razpozna. Izgubljena v svetu teme in groze, hrepeni po svoji tihi sobi, po svetiljki,. po knjigah, po kakem prijaznem obrazu. Ura je šest. Ponton, poln ljudi, se ziblje sem ter tja, in parnik »e kakor žival pljuskaje privije k obrežju. Množica zanese Jozano naprej. Na pol zmečkana in zadušena obsedi v kajuti med debelo gospo in spečim delavcem. Tudi Jozana bi najrajši zaspala, tako trudna je, tako upehana. Od lahne slabosti, ki jo povzroča zibanje parnika, se ji še bolj vrti v glavi. Toliko misli, toliko razburjenj je od davi prišlo nadnjo; vsa čuvstva je prečutila, od ponosa do ponižanja, od zaupanja do obupa. Zdaj ji je tudi vse eno, vse! In iz zmede njenih misli brni samo še beseda, ki nima več zmisla, ki je ne razume več, kakor da bi ji nadležno vprašanje udarjalo na uho: »nagnjenje k hlap-čevanju«! Parnik se ustavi, z rahlim pozibavanjem spet odrine in vnovič obstane. Na vsakem postajališču se množica potnikov dvojno za-giblje: nekateri prihajajo, drugi odhajajo. Jozana si je odgrnila kopreno in gleda v obraze, ki se vrstijo mimo nje, pokriti z otožno trudnostjo prazničnih večerov: delavske rodbine, branjevke s čap-ljevimi peresi na klobukih, speči otroci, ki jim glavica niha na očetovi rami sem ter tja, med tem ko v peščicah še stiskajo ostanek torte ali novo igračo. Kdaj pa kdaj se pritoži zala ženska ali gospod v elegantnem kožuhu, ki sta zašla med to občinstvo, da nista dobila izvoščka in da so se prenapolnjeni vozovi cestne železnice odpeljali mimo, ne da bi se ustavili. Elegantno oblečena dvojica si išče prostorov1 z bleščico okrašeni klobuk žene se svetlo leskeče izmed temnih klobukov. Čisto mlada je še, vitka, temnolasa, oblečena v višnjevo sukno in perzijsko krzno; oči vidno nedavno poročena ženica, ki se pelje k svojcem na večerjo. Obotavlja se, se umakne za korak, in mož, ki je že spredaj, jo pokliče: rY.vo.nne!« Ali Jozana vstane ob zvoku tega glasu. Vstane in spet sede in ne sliši nič drugega kakor bučanje okoli sebe in v svoji notranjosti. »Omedlela bom!« misli sama pri sebi. In omedlela bi, če je debela gospa in smrčeči delavec ne bi držala. »Maurice!... Maurice je!... Maurice!« To ime, ki si ga na tihem ponavlja, jo spet opametuje in jo pripravi do tega, da začne jasno misliti... Obrzda se in se zdrami... Nekaj korakov od nje sedita Maurice in njegova žena. Razgo-varjata se, raztreseno, z daljšimi presledki. Jozana zre na moža, ki ga je ljubila in ki jo je — mlačno, kakor zna — gotovo tudi sam ljubil. V igri njegovega obličja opaža nekateri izraz, ki ji je znan _ način, kako dviga obrri, kako na- giblje glavo in kako se s strani smehlja. A vendar, kako zagoneten se ji zdi danes Maurice! Tisti je, kakor nekdaj, a vendar ne več njen Maurice... Jozana si ne more več razlagati njegovega pogleda, njegovih gibov z rokami in njegovega držanja... Nič več ne pozna slik, ki živijo v njegovi predstavi nič več ne pozna njegovih navad, njegovih skrbi, njegovih radosti in njegovih načrtov... Med tema dvema bitjema, ki sta bili nekdaj v želji in uživanju eno in sta mislili, da sta tudi v duši eno... je zdaj zevalo brezdno ravno-dušnosti, tujosti, pozabe!... SV" V BDBEESSSSrS&mBaSSSHB Prvovrstni dobi stalno mesto v javni instituciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja-bilancist«. 8701 [GLCSBIL^ -Dpi^none. §m lOTF cSO O&o I«« I i;:)t NftfPOPOLHEJŠfi in eenejfa KRALJEVINI DVORNI DOBAViTELI NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠlLJALNA TVRDKA Wm SCMi-N pi * 'j cgop| Havajske k.uare. Kitare.____► - 14S-- - 1 ki-omotične Mandoline.,-SS.- - te?® Harmonike - - td.- » | najceneje. ZRHT-EVR-JF& "Šaha®" CČNIK Zaustavite izpadanje las s petrolejem HAHN, najučinkovitejšim higienskim loti-•»nom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb. Petrole tlllll \KO ŽELITE, DA BO VAŠ OTKOK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi. živcev in teka »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit. pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dam po malo žiičico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32> 15SS mwwmmam» B NAJFINEJŠO POPOLNOMA NARAVNO vinsko žganje, tropinovec kakor tudi vse druge vrste alkoholnih pijač dobite po zelo ugodnih cenah v vsaki količini, najboljši kakovosti, v jakosti od 20—60% pri veležga-njarni sadnih žganj FILIP FRELIH, KARLOVAC Ponudbe in vzorce pošljemo na zahtevo. 8692 Priporoča se specialna trgovina premoga, koksa in drv FRANJO KALAN CELJE Vedno v zalogi vse vrste premoga, koksa, bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah! Vprašajte pred nakupom za cene! Kupujte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! ">obiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: VOJVODJANSKA LIVNICA, d. d., Novi Sad osfaniev fes hispmje vsako količino po najvišji ceui ZLATKO KRALJ, ZAGREB Gjorgjičeva ulica 6 8283 življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačlti, nestalne moreni o učvrstiti in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost,. izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnego drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti. ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tyoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dob'ti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knj žici Je raztol-mačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačlti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresen ost. oslabljenje spofnina, nerazpoloženje za delo in ne-broj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13, Abt. 87 KONJSKA STRUNA (Rosshaas*) žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FBANC J E š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! f ——■ —1— Kadar ste popolnoma slabotni aH nerazpoloženi, vam pomore patentirano mehanično sredstvo »SALUS STANDARD«, ki ga je izumil zdravnik in čigar učinek so ugotovili mnogi zdravniki in zasebniki. Edinstveno mehanično sredstvo »SALUS STANDARD« vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo z veliko množino zahvalnic, overovljenih po javnih notarjih. Nove prospekte »SALUS STANDARD« (za moško moč) razpošiljamo diskretno v zaprtih kuvertah brez vsakega naslova tvrdke ali vsebine proti 10.— Din v poštnih znamkah. (Katalog s slikami »šola ljubezni«, ki vsebuje intimne pariške specialitete za polno življenje v zakonu, zanimive novosti, gumaste predmete, itd. Din 10.— v poštnih znamkah). Zastopstvo »SALUS«, Zagreb 6, Mi. Samostanska 11. Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vaj da, čakovee Telefon štev. 59, 60, 8, 4. CENE PERJA ZELO Z NIZ ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! šolo ljubezni sreče in obojestranskega zadovoljstva imenujejo »NOVI KATALOG ŠTEVILKA 3« ki vsebuje: Pripomočke za polno življenje v zakonu (za moške in žene). Pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, interesantne pariške specialitete, pariške fotografije in druge razne predmete, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni! Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10.— Din. (Denar ali poštne znamke). Prospekt »SALUS STANDARD« (patentirano mehanično sredstvo, izumljeno po zdravniku, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno) razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 6, P. S. Samostanska ulica štev. 11. NAJNOVEJŠE RADIO APARATE odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih Vam nudi " SUPER-IMOUCTAKCE " mesečno Din 265.— mesečno Din 165.- ILIPS zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravili Veliko Izbiro damskih plašče® za jesen v elegantni izdelavi v cenah od 220.— Din naprej nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Tvrdka ima svojo lastno, moderno urejeno delavnico za konfekcijo in lahko nudi svoje izdelke po brezkonkurenčnih cenah. Kupujte torej domače blago, ker s tem podpirate domače delavstvo. Kurje perje nečoliano, kg po o Din razpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kilogramov. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monc gramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 čif a jte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh / V' .-.'•..:•'.-.? -- .v:-;;--" \ .,v"-v. •;.. ZAHVALA Ob neizmerni tugi in bridkosti, ki me je zadela s prerano smrtjo mojega ljubljenega soproga FELIKSA TOMANA trgovca in posestnika se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z menoj. Prav posebna zahvala gg. zdravnikom: primariju dr. Jugu, dr. špornu in dr. Breclju ml., za njih požrtvovalni trud v njegovem težkem telesnem trpljenju. Prečastiti duhovščini, ki mu je nudila dušno tolažbo in ga spremila k Večnemu počitku, prav iskrena hvala. Nadalje sem dolžna izreči najtoplejšo zahvalo čč. sestram za skrbno nego za časa njegove bolezni. Srčna zahvala pevskemu društvu »Ljubljana«, ki je pod vodstvom g. dr. A. Dolinarja tako ganljivo zapelo dragemu pokojniku na njegovi zadnji poti. Vsem darovalcem vepcev in krasnega cvetja, kakor tudi vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem in vsem ostalim, ki so pokojnika spremljali k večnemu počitku Bog plačaj! Ljubljana, dne 14. oktobra 1934. 7810 Žalujoča soproga. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja, za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v LJubljani