Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj iu praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —. neodvisen političen lisi. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: šjJMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. * TELEFON STE V. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znaaaka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Posainesua številka Din 1'-ŠTEV. 9. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, sreda, dne 13. januarja 1926. LETO III. Horthyiev položaj neizbežen. Slovensko razočaranje. Gotovo je, da ni nihče v Jugoslaviji ujediinjenja tako pozdravil ko slovenski 'narod. Tako splošno in tako silno je bi- lo v prvih časih navdušenje Slovencev, -da so vsi brez izjeme kar tekmovali med seboj, kdo bo hitreje in dosledneje znosil vse v Beograd. Kakor za stavo so se •metale proč staVe pravice in v vsaki stvari se je zahtevalo, da odloči Beograd. Da, šlo se je celo tako daleč, da se je smatrala samo tista odločitev pokrajinske vlade za pravo, ki je bila odobrena od osrednje vlade. Tako pretirano navdušenje, taka naivnost in tako preziranje lastnih pravic |e končno moralo roditi samo slabe posledice. In te so tudi hitro prišle in v občutni meri. Zapravljena je bila deželna avtonomija, centralizirana vsa uprava in končno je še prišla davčna preobremenitev. Posledica vsega tega je bilo silno razočaranje, ki je rodilo drugi ekstrem, da je vse prav tako bežalo od Beograda, .kakor je svoječasno hitelo v Beograd. In da bo slika popolnoma harmonična, vodi danes one, ki hite od Beograda ravno tako g. Korošec, kakor je svoje dni vo-4il one, ki so hiteli v Beograd. Toda ekstremna politika ni nikdar do- j tora in zato je čas, da krenejo Slovenci na srednjo pot, da niso niti sl^po zaljubljeni v Beograd, a da tudi nimajo slepe mržnjedo Beograda. Ne zadostuje pa, če krenejo na pravo pot samo Slovenci, temveč treba je, da krenejo na njo tudi Srbi. Tudi oni morajo revidirati svojo politiko in jo prilagoditi mišljenju Slovencev. Predvsem pa se morajo zavedati, da so Slovenci razočarani in sicer utemeljeno, pa čeprav jpo lastni krivdi. Imajo pa Srbi tudi sami največji vzrok, da razumejo razočaranje Slovenije. Ne izvira to razočaranje toliko iz načelnih vzrokov, temveč v prvi in skoraj edini vrsti iz upravne nesposobnosti osrednje ! vlade. Menda ni treba naglašati, da slaba uprava ne tepe samo Slovencev, temveč tudi Srbe, pa čeprav morda v manjši ■tteri. Ni pa uprava samo tehnično slaba, temveč trpi tudi od čisto napačnega mišljenja. Tako je v Beogradu vse polno uplivnih uradnikov, ki mislijo, da more prenesti kakžna pokrajina kulturen in gospodarski zastoj zato, ker še druga pokrajine povzročiti napredek druge in mestih se misli, da mora napredek ene pokrajine povzroičti napredek druge in •da se tako napačno niveliranje more zagovarjati. To pa ni res, ker pokrajina, ki {uti, da nasilno ovira njen razvoj, mora nujno Ki liti tja, kjer teh zaprek ni. Zato more bili posledica takega napačnega mišljenja samo ta, da se v zapostavljeni pokrajini vedno bolj veča separatistično stremljenje, ki more koncem koncev roditi še bolj nevarne posledice. Nepojmovanja slovenskih kardinalnih potreb si končno ne more Slovenija drugače razlagati ko iz pomanjkanja pravega bratskega čustvovanja. In v tem je razočaranje Slovenije najbolj nevarno. Tako zelo smo obdani od sovražnikov, tako v stalni nevarnosti, da bo treba združiti vse sile za nadmočen boj, da je absolutna sloga vseh Jugoslovenov predpogoj ' njihovega obstanita. KdoT pa ne stremi za likvidacijo slovenskega razočaranja, ta ruši enotnost jugo slovenskih plemen. Slovensko razočaranje obstoji in na »jeni sloni politična moč SLS. In to razočaranje bo obstojalo tako dolgo, dokler Budimpešta, 13. januarja. Višji državni pravdnik je naznanil, da zahteva francoska banka od princa Windischgraetza odškodnino. Direktor Emery je izjavil, da mora obdržati tako dolgo svoje organe na Madjarskem, dokler ne dobi francoska banka vseh potrebnih podatkov v svoje roke. Kakor se doznava, poseduje princ Windischgraetz 8200 juter lastne zemlje, od tega 2200 juter na Češkoslovaškem. Poleg tega je on fideiko-misni naslednik posestva, ki meri 84 tisoč juter. V političnih krogih trde povsem zanesljivo, da so imeli diplomatski zastopniki tujih držav konferenco, na kar so poselili začasnega zunanjega ministra Valka. Dalje se je dognalo, da je najbližja okolica Horthyja zapletena v falzifikatorsko afero. Po konferenci z diplomatskimi zastopniki je minister Val- . ko s (5>redsednikom' vlade &3ethlenom j Berlin, 13. januarja. Kakor javlja policija iz Bielefelda, je bilo v preiskavi proti ponarejalcem jugoslovenskih nov-čanic ugotovljeno, da se je v tiskarni Norfolk natisnilo skupno 8500 kosov bankovcev. Vsi ti bankovci so že pretihotapljeni v Jugoslavijo. Naročeno pa je bi-I lo v celem 30 tisoč kosov jugoslovenskih , tisočakov. Po izpovedbi nekega aretiran-: ca je tiskarna ustavila danjnje tiskanje, I ko Josip Meil ni ob določenem času pla-j čal vsote, ki je bila pogojena za tiskanje. Delavci v tiskarni, ki so imeli opravka s tiskom novčanic, sploh niso vedeli, da tiskajo falzificirane bankovce, ker so bi- li klišeji prirejeni za natisk reklamnega papirja. Na listkih je bil namreč po vrhu novčanice cdtisnjen napis: »Fratelli Lo-cratini & Co, Castellgrande, trgovina z vinom in živežem«. Pcnarejalci so potem izrezavali novčanice iz tega papirja Zagreb, 13. januarja. Pred nekaj dnevi je izšel v »Jutarnjem listu« članek g. Demetroviča z naslovom »Slovenija«. Na podlagi tega članka je g. Kalan, generalni vikar v Ccllegium Marianum odpustil iz Jugoslovanske tiskarne, kjer se tiska »Slovenec«, Josipa Petriča, ker ja Terseglav zatrjeval Kalanu, da je Petrič avtor tega članka, ki ga je podpisal Evgen Demetrovič v »Jutarnjem listu«. Na •osnovi tega se »Jutarnji list« ponovno ba- vi s klerikalizmom, zlasti v Sloveniji. Demetrovič v tem članku zanika, da bi bil Petrič kedaj za »Jutarnji list« napisal eno samo vrsto in naglasa, da je še cb zadnjih volitvah bila Slovenija z malimi izjemami vsa črna. Kf’°> bi pač mogel misliti, da bi se že po ..ekoliko mesecih mogla vršiti zborovanja in bi se moglo na njih enako govoriti, kakor je govoril Radič v. Krškem. Organizacija slovenskega ljudstva v Slovenski ljudski stranki se je zdela čvrsta in nepremagljiva. Lahkomiselno bi bilo trditi, da ona ni bila čvrsta. Zgrešena politika SLS, za ne bo osrednja uprava smatrala slovenske potrebe za prav tako važne, ! akor so ji važne srbijanske. Pa še ena stvar je nujno potrebna. Ne sme si lastiti uradnik v ministrstvu pravice, da sam odlcča o trgovinski ali go-sp-dšrski p-liti1 i države. Dej-tvo, da si prisvaja uradnik trgovinskega ministrstva pravico, da sire propagirati demantiranje slovenske industrije, je nezasliša- odšel k regentu Herthyju. Tam je bilo dogovorjeno, da je treba tudi v bodoče gledati na to, da Horthyjevo ime ne bo vpleteno v ta škandal. Pričakuje se, da bo Horthy, čim se mu bo nudila ugodna prilika, zapustil svoje mesto. To bi se imelo zgoditi čez kakih šest mesecev. Težko je doznati točnost teh vesti, ali jasno je, da je nevzdržen položaj Horthy-ja in njegove diktature. HUJSKAČ ULAIN NI BIL ARETIRAN. Budimpešta, 13. januarja. Dementira-jo se vesti, da bi bil aretiran poslanec Ulain. BRIAND 0 AFERI. Pariz, 13. januarja. Briand je izjavil, da ima madjarska falziiikatorska afera politično ozadje, ki ne sme ostati prikrito že zaradi dobrih odnošajev med obema državama. in jih tihotapili v Jugoslavijo, kjer so jih spravili v promet. Duisburg, 13. januarja. V Duisburgu in Bielefeldu je bilo aretiranih več jugoslovenskih državljanov, ki so vsi vpleteni v afero ponarejanja jugoslovenskih tisočakov. Med aretiranci je veliko število dalmatinskih krošnjarjev, o katerih se najbolj sumi, da so prenašali ponarejene tisočake v Jugoslavijo. Včeraj je bil aretiran tudi Josip Meil, ki je inicia-tor vse te velike afere in ki je tudi naročil tiskanje novčanic v tiskarni. Zagreb, 13. januarja. Uradnik kriminalnega oddelka zagrebške policije dr. Bogdanovič je včeraj brzojavno obvestil zagrebško policijo, da je uspelo v Duisburgu prijeti enega od glavnih članov družbe za falzificiranje naših novčanic, Petra Cara. katero ni odgovoren samo dr. Korošec, ki pravzaprav ni več voditelj stranke, temveč n,en poliiičnc-diplomatski reprezentant, medtem ko so jo vodili škof dr. Jeglič, a pravi voditelj in njen intelektualni inicijator kanonik Kalan, — je imela za posledico ekonomsko-financijel-no osvoboditev pridobitnih, a s tem tudi kulturnih in političnih organizacij Slovenske ljudske stranke. Moč SLS ali na kratko klerikalne stranke je slonela na teh organizacijah, ki j Vi je vodil klar. Danes jo moč 1klerikalcev rabita. To bo Navedel sem vse to, da pokažem klerikalce na delu in lo specijelno klerikalizem v Sloveniji, ki ni nevarnost samo za to krasno deželo, ampak za celo državo. Neskropulr.znost postopanja v slučaju Petrič ie jasen znak za to. koliko so vplivale Kristove muke na ljudi, katerih usta so polna ljubezni do bližnjega. i rr'st, ki se ped nobenim pogojem ne bi s'' ^lr. trpeti. Uradnik ima izvajati to, za lar so je rrelda skupščina, nima pa delati nobene svoje politike. V življenjskem interesu države je, da se konča razočararje Slovenije. Ni to odvisno toliko od Slovencev, kakor pa od Beograda, ] i bo položil državniški izpit, če bo t^ svojo nalogo razumel. Seji finančnega odbora. Beograd, 13. januarja. Na včerajšnji popoldanski seji finančnega odbora se je razvila diskusija o ekspozeju namestnika ministra financ. Prvi je govoril samostojni demokrat Juraj Demetrovič, ki v pričetku govora poudarja, da je naša država unikum, ker se je pričela diskusija o proračunu brez pregleda dohodkov in izdatkov in brez ministra financ. Od potovanj e dr. Stcjadinoviča v Ameriko je pravi beg. Nato govori o ekspozeju ministra Uzunoviča in pravi, da ta vlada smatra proračun, ki znaša 13 milijard, za štedenje. Ravnotežja v proračunu ni. Naglasa, da priznava minister Krajač v nekem zagrebškem listu, da je pri nas inflacija, opozarja na komunistično nevarnost, ki je ni uničil zakon o zaščiti države, temveč je ta uničil konjunkturo 'in povoljne razmere. Nato govori demokrat Agatonovjc, ki tudi omenja štedenje in ravnovesje. Ni ne enega ne drugega Dosedanja finančna politika je šla le za tem, da podraži življenje. Predlaga, da se ustvari kontrolno telo, ki naj pro-učava vse državne pridobitne ustanove in izroči one, ki se ne rentirajo, privatni inicijativi. Za njim govori dr. Polič, ki se strinja i vsemi ugovori opozicije. Opravičena je redukcija uradništva, zlasti najslabšega, zaradi povojnih razmer. Ali vladi se priporoča, da naj redukciji ne zapadejo sposobni, a nekvalificirani uradniki. Boji se, da bodo pri redukciji trpeli zopet Hrvati. Zastopnik ministra financ ni nič govoril o izenačenju davkov, četudi je bila dana obljuba, da bo ta zakon sprejet do 1. februarja. Nato je govoril posl. Pušenjak, ki v obširnem govoru kritizira preračun in se pritožuje nad redukcijo v Sloveniji. P: tem se je glasovalo in je bil ekspese in proračun sprejet v načelu s 15 proti 7 glasovom. Ob 9. zvečer je bila seja zaključena in je prihodnja odrejena za danes dopoldne ob 9. POSVETOVANJA RADIKALNIH PRVAKOV. Beograd, 13. januarja. V predsedni-štvu vlade se je vrš Jo posvetovanje meni Ljubo Živkovičem, Uzuncvičem in Ljubo Jovanovičem. Temu posvetovanju pripisujejo velik pomen, ker mislijo, da se je tam razpravljalo o političnem poLžaju in da se je iskal način, kako bi se najprej uredile razmere v radikalnem klubu. Podrobnosti s te konference se drže popolnoma tajno. Posvetovanja med najodličnejšimi radikali se bodo še nadaljs-vala, tako da bo mogoče priti s kcnl ret- NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATI PROTI VSTOPU V VLADO. Berlin, 13. januarja. Vodstvo socialnodemokratske stranke je imelo včeraj v torek v državni zbornici sejo, na kateri je razpravljalo o vprašanju velike kočli-cije. Večina odbora je sklenila, sveLovati članom stranke, naj vstrajajo pri zaključku, da odklonijo vstop v veliko koalicijo. KRATKA SEJA VLADE. Beograd, 13. januarja. Včeraj popoldne za časa soje finančnega odbora je bila v predsedništvu. vlade krajša seja .ministrskega sveta, na kateri so se re-šavala nu na resorna vprašanja, ker potuje zastopnik predsednika vlade minister Gjuričič v Valjevo, kjer bo prebil pravoslavno nvo leto, nakar se bo vrnil v Beograd. Dinarski falzif katorji prejeti. .Kako pestopa „Slcvertec“ z rrvin fji. nuni predlogi pred Pasica, ki se, kakor vedno bolj slabilo njih organizac:je, to 1 se pričakuje, kmalu povrne. Kakor izbo povzročilo, da bo njih politična moč | gleda, bo sedaj poklican v Beograd tudi nazadovala kljub neumorni agilnosti Aca Stanojevič, mlajšega klera z dr. Kulovcem na Čelu. I Oa se sliši tudi druga plat zvona. i I)an na dan čitamo slavospeve samostojno demokratskega tiska, kako da se samo SDS trudi za dobrobit Slovenije in v kako silno škodo ji je HSS, oziroma poslanec Pucelj. In v tisku SLS se Sita prav isto, samo da se mesto SDS hvali SLS. Da sliši slovenska javnost tudi drugo plat zvona, objavljamo izvleček iz članka posl. Puclja, ki ga objav.i današnji »Kmetski list«. Tako bo naša javnost pravilno informirana in v etanu, da objektivno presodi, koliko so očitki tiska SDS in SLS upravičeni. Članek poslanca Puclja se glasi: ŠTEDNJA IN DRŽAVNI PRORAČUN. Težko gospodarsko stanje v celi državi, posebno med kmečkimi, obrtnimi in trgovskimi stanovi je prisililo končno tudi ljudi takega prepričanja, ki doslej to niso znali, da je treba pričeti štediti. Ob koncu vojske in pričetku naše nove države je vse samo tekmovalo, kaj nam je potrebno, a ne kako bomo dosegli in vzdrževali. Ideja za idejo je hitela, kaj nam je na tem in na onem polju potrebno, nihče pa se ni vprašal, če bomo vse to tudi mogli vzdrževati in plačevati. Tako se je ustanovilo zlasti vse polno novih uradov in povečalo starih. Dasi tvorijo direktni davki v našem državnem proračunu sp mo 12 odstotkov vseh državnih dohodkov, vendar so nas ze doslej tako izčrpali, da dosedanjega obdačenja v bodoče več ne prenesemo. Ne samo mi Slovenci, nego tudi Hrvatje in zlasti Vojvodinci, lu so med vsemi v državi najhujše obremenjeni. Ni ob takem razpoloženju težko razumeh tendenco, ki se je pojavila povsod in tezi za tem da se prične v državnem gospodarstvu z nnlMrožjim štedeujem. To je spoznala tudi vlada, ki je prvotno sestavljen drž. proračun v znesku okrog 20 milijard zmzala na 12.900 milijonov dinarjev. In ko je bil ta — j*81' cer kruto obsekani proračun — predložen narodni skupščini, je bilo mišljenje v vseh poslanskih klubih soglasno, da ga v tej višini ni mogoče sprejeti. In na prvi seji finančnega odbora so poslanci vladine večine tekmovali s celokupno opozicijo v tem, koliko bo treba črtati. Eden je bil glasnejši in odločnejši od drugega in soglasno izrečeno mišljenje vseh govornikov je bilo, da je treba črtati iz predloženega proračuna najmanj 4 do 5 milijard. Zdaj, ko je ta proračun komaj prišel v razpravo v sekcijo finančnega odbora, ko se je komaj za nekoliko milijonov štedenja sprovedlo, pa vpijejo trobila tistih gospodov, ki so to mcrda samo iz demagogije — predlagali in zahtevali, da to ne gre in da tako ne sme biti. Godijo se celo hujše stvari. Ci-tam v slovenskem dnevniku, da dolguje država cestam v Sloveniji 100,000.000 Din dasi bi lahko dobil na Gradbeni direkciji pojasnilo, da znaša ta dolg svoto 9,<«0.000 Din. Ali pa me vpraša gospod z akademsko . na-obrazbo: »Ste dobili ta/oden našo prošnjo?« *Sem!« — odgovarjam in nadaljuje: »Ali bo prišla v proračun?« — Iz tega mi je jasno, da je v celi Sloveniji komaj nekaj desetin, ki vedo, kaj je proračun in kako se sestavlja, zato naj mi ti redko sejani ne zamerijo, ce drugim obrazložim, kako se sestavlja naš letni drža ra i proračun. Vsako ministrstvo zahteva od svojih podrejenih uradov po pokrajinah, da jim vsaj do konca meseca julija dopošljejo zahteve in predloge za bodoče proračunsko leto. V ministrstvu to potem pregledajo, urede in izvršijo prvo brisanje. Ko je to gotovo, pretresa se v ministrskem svetu. Tu čuje finančni minister celokupne številke pojedinih resorov, ugotavlja prihode in izdela tako pravo Pro-krustovo posteljo. S številko dohodkov se krajšajo izdatki. Običajno nesistematično, nego, ali politično ali pa kdo je energičneji v obrambi. Prične ponovno brisanje, nova pogajanja. Pojavi se kaj nepričakovanega v vnanji ali notranji politiki, ali novi izdatki, ali izpadek že predvidenih dohodkov in že zopet je novo popravljanje tukaj. Potem pri-de §e vse v posebno čistilišče budžetarnega ; odelenja v ministrstvu financ. Tu so najneiz-prosniju Načelniki ministrstev branijo tu svoje postavke ali tudi tukaj zopet tako, kakor so jim bili že pri srcu. Rezultat je razumljiv. In tako obdelan in obsekan proračun dobimo v roke mi člani finančnega odbora, ki smo sklenili sqglasno,. da bomo štedili do skrajnosti in brisali od trinajstih milijard vsaj tretjino. Tudi tu branijo ministri in načelniki svoje proračune, bolje ali slabše, največkrat pa po gori povedanem načinu. Opozicijo pa je sedaj strah prvotne demagogije. Ze trobijo umik in v Sloveniji bo letos — po koledarju — vsega kriv Pucelj, tudi če n. pr. ne bo sena, kar se pa še sedaj za enkrat ne ve. H gornjim napakam se pridružijo še druge. Imamo poslance n. pr. iz Užic, ki ne po-znajo prilik v Pirotu. Kdo mu bo zameril, Fe ne more razumeti potreb Brodarjevega okraja ali pa obratno? Kdo bo nadalje zameril Srbom, če so se v sto letih navadili vladati v svoji državi, za katero so toliko krvi prelili, in nas ne vpoštevajo, kakor to naše resnične potrebe zahtevajo, če mi navadno srmo zabavljamo ne vselej po potrebi nego večinoma po modi in razpoloženju? In če smo dokazali do danes toliko nedoslednih napak? In če je naša kritika samo zato tako glasnrt, da izpodrinemo tekmeca, pa sami sedemo na to mesto in podpiramo stari sistem dalje. Kdo bo poprašal in vsem enako pravičen, če so tukaj na razpolago drugi, ki bi hegemonijo radi priprli za perišče vladine moči? In tako je še marsikaj tukaj. N. pr. letošnji proračun ministrstva javnih del je bil prvotno sestavljen v znesku ene milijarde in stošestdeset milijonov. Ce bi bilo dovolj denarja zanj, bi bilo vse zadovoljno razen opozicije, ki ne sme nikoli biti zadovoljna Ali šel je po gori pisani trnjevi poti. Obsekan in okleščen od milijarde stošestdeset milijonov na 450 milijonov je prišel k nam v finančni odbor, kjer ga čakamo s sekirami, Madjarski škan al. žagami, noži in rezilniki... Gospod, ki me je vprašal po Novem letu, če bo njihova potrebščina prišla v državni proračun, ne ve in z njim še marsikdo ne ve, da pravi člen 113. Ustave: »Narodna Skupština ne može predložene partije povečati, a može jih smanji-vati i izostaviti.« Naloga nam je odmerjena, parola štednje je tu in razumljivo je pametnemu človeku, kako potem tak proračun iz-gleda. Na mene so napravili tak-le vtis: Umetnik je izdelal velik kip in ga je oddal na železnico. Ugotovili pa so tu, da je kip prevelik in pretežak, da bi ga v tej formi spravili naprej. Ce bi poklicali umetnika, bi najbrže v ozadju izdolbel nepotrebno maso in tako kip olajšal ali bi ga celo razpolovil na mestu brez škode, drugače pa bi se ga ne dotikal, ker ima interes, da kip ostane kip. Z našim proračunom se po teli načelih ne j>o-stopa, nego gre vse tako, kakor bi kip prepustili navadnim .delavcem, da ga olajšajo. Ti pa bi najprvo odbili glavo, roke, ramena in vse važnejše geste in gube in bi kip ne bil več kip. Zlasti proračun ministrstva javnih del je name napravil tak vtis. Naša naloga v zmislu člena 113. ustave pa je, da to na vsej črti brišemo in klestimo, ker moramo zmanjšati po zahtevah opozicije najmanj za 4—5 milijard. DOSEDANJE DELO. Do sedaj smo v sekciji finančnega odbora začeli najpoprej socijalno politiko. Tu smo dosegli nekoliko milijonov štedenja. In sicer tam, kjer se to more. Uradnikov in uradnic je preveč in smo nekaj mest brisali. Kaj pa se je zgodilo? Tisti farizeji iz opozicije, ki so prej in sicer prvi vpili, da treba štediti do pet milijard, so pa zdaj zavpili: zoper socialno politiko so ali pa: proti uradnikom nastopajo. Brisali smo nekaj služiteljskih mest pri zaščiti mladine, in sicer zato, ker sem n. pr. izprevidel, da v Sloveniji tak zavod izhaja s štirimi močmi, v Srbiji pa jih ponekod potrebuje 11, pa so že zavpili: glejte jih: si-rotno deco mečejo na cesto. Ponekod so se silne svote vstavile za kurjavo, razsvetljavo, pisarniške potrebščine, novo pohištvo, drugod manjše, pa smo one večje zjednaoisi /. r iimi manjšimi, že vpijejo: proti naši pokrajini so, mrzijo nas itd. Mogoče pa je, da se zgodi kje tudi kakšna krivica, ker nam v centrali ne vedo dosti povedati o razmerah v pokrajinah. In potem je šele vpitie pri tistih, ki so zahtevali štedenje — menda edi-o zato — da bi iudi vpili, da bi jih ne ubogali. Pri ministrstvu zdravja smo odkrili pravi monstrum naše notranje uprave. In sicer dvakratno drugo instanco tega ministrstva po pokrajinah. To ministrstvo ima dvojne druge instance: ima svoj inšpektorat, kakor direkcije gori navedene in ima svoje referente pri velikih županih, kakor doli navedena ministrstva. Večinoma so ti gospodje šefi vsi v generalnem činu I.-III. in če to grajamo, zmanjšujemo, če to dvojno drago upravno službo stiskamo, že vpijejo: proti zdravju so! Ponekod imajo zdravniki posebne honorarje, poleg teh pa jim je država vzdrževala še konje. Brišemo to in že vpijete, da siromakom ne privoščimo zdravniške pomoči. V Sloveniji so bolnice najboljše urejene in pa bolniška c;krba najcenejša. Če zahtevamo tak red drugod, že se oglasi 'posamezni nergač in očita, da smo proti Srbom. Največjo podlago za prispodobo o kipu je tvorilo ministrstvo za javna dela. Tu je pri delu okoli proračuna zlasti Slovenija mnogo utrpela. Ali samo na enem mestu. Brisala se ie pristojbina, ki je predvidevala 22 in pol milijona dinariev in sicer 9,600.000 Din za triletni zaostali dolg okrajnim cestnim za-stopom in odborom in pa prispevek za le: tošnje vzdrževanje. Jaz sem na konferenci vladine večine storil v polni men svojo dolžnost Tudi »Slovenčevi« gospodi je to znano. Na seji pa sem pred dnevnim redom poda izjavo da bi ne mogel sodelovati pri tem proračunu, če se ta krivica Sloveniji ne po-! rravi, na kar je izjavil g. minister javnih del in zastopnik ministra financ Nikola Uzuno-vič, da bo napel vse možnosti, da se mojim opravičenim zahtevam ustreže in da liaoa .o popravi. »Slovenec«- pa je prinesel tri kolone poročila za tri besede dr. Kulovca, ki ga nihče ni poslušal in ne razumel, vse pa tendenčno tako, kakor bi se jaz pravzaprav boril zato, da bo Slovenija oškodovana. Takšno postopanje vzbuja vtis neresnosti in silno kvari uspehe. Toda Slovenci radi bero take stvari in zato se jim servirajo. Pa še druga nerazumstva so prikazana pri tem proračunu. Če je fes, da smo prikrajšani pri tem pro-sačunu. Če je res, da smo prikrajšani pri brisanju gorenje partije za bivše avtonomne geste, p a n i r e s, da je to slučaj pri državnih cestah. Na te odpade osem in pol milijona dinarjev, škoda, da ni več državnih cest in manj avtonomnih, cestarjev pa imamo v Sloveniji skoro toliko kakor vsa ostala država ... Cela Srbija jih ima 60, Slovenija desetkrat toliko. In je še dosti stvari, ki se ne dajo braniti in je zato naše stališče Še težje. Ko sem se v konferenci vladine večine boril za naše avtonomne ceste s tem, da sem jim iznesel bivše državne doklade 60, odnosno 70, odnosno 75 odstotkov, ki so jih bivši deželni zbori uporabljali za naše ceste, so mi radikali odgovorili, da je bilo čas te doklade devetnajstega leta odvojiti j,n obdržati doma ali pa povedati, da ne mislimo v novi državi plačevati davkov, pa bi bili gospodu Korošcu odgovorili drugače. Zato bi bilo v interesu »Slovencu« in »Jutru«-, če bi te 9tvari poročali tako, kakor so jih zagrešili, ne pa da sedaj kažejo na one, ki so to stanje našli. , Mi bomo štednjo nadaljevali ne glede na vpitje tistih, ki bi tudi vpili v nasprotnem slučaju. Javnost pa naj bo previdna in na poročila sodi po željah njihovih očetov. »NA MADJARSKEM NI BILO NOBENIH FALZIFIKATOV V PROMETU « Tako pravi madjarska polioija s ponosom v svojem uradnem poročilu. Čisto lažniv ponos. Ker ravno v tem je bistvo niadjarske afere in njenega patriotičnega ozadja, da so madjarski falzifikatorji po vsem svetu razpečavali svoje falzifikate, da bi tako živeli na račun drugih. VOJAŠKE OBLASTI 0NEM0G0CUJEJ0 PREISKAVO. Vojaške oblasti delajo preiskovalni komisiji velike težkoče.. Na vsakem koraku je potreben poseben pritisk na vojaške oblasti, da bi se mogla preiskava uspešno, voditi. Francoski detektivi so dognali, da obstoji na Madjarskem veliko število tajnih vojaških oddelkov, ki se vzdržujejo z državnimi sredstvi. To dejstvo je popolnoma v nasprotju z izjavo mednarodne kontrolne komisije in grofa Bethleiv", da je razorožitev v Madjarski popolnoma izvršena. KRITIČNO STANJE NA MADJARSKEM Položaj Bethlenove vlade je zelo kritičen. Nasprotje desničarskih poslancev je vedno močrfeiše, poleg tega pa je tudi Horthy proti Bethlenu. Zato je stopil Bethlen v pogajanja z opozicijo, da z njeno podporo obdrži večino v parlamentu, ce bi ga desničarji zapustili. Opozicija načelno ne odklanja sodelovanja z Bethlenom, stavlja pa sledeče pogoja 1. Ustanovitev državnega sveta. 2. Nastop koalicijske vlade. 3. Splošna in tajna volilna pravica, ki je bila uvedena že za časa FrieJrichove vlade. 4. Razpust parlamenta in nove volitve v zmislu točke 3. GROŽNJA FRANCIJE. Poročilo madjarske vlade, d,a je bila fal-zifikatorska afera samo plod privatnikov in da jo je smatrati za zaključeno, je izzvala v Parizu največje začudenje. Francoska vlada nikakor ne pristane na to, da bi bila preiskava že zaključena, temveč grozi, da objavi ves material, ki so ga zbrali francoski delek-iivi, če se ne bi preiskava nadaljevala. Krivda niadjarske vlade bi bila tedaj izven dvoma in brez vsakega dvoma je, da bi ves svet obsodil Madjarsko. Grožnji Pariza pritrjuje tudi London in ravno tako diplomatskemu pritisku, ki^ga namerava francoska vlada izvesti v zašiiio svojih interesov. Da bi prišlo do uporabe oborožene sile, ni misliti, ker ima Francija dovolj drugih sredstev na razpolago. Zadostuje že to, da ustavi sanacijsko akcijo Madjarske in da se potem zvrne madjarska krona v prepad, v katerega ji bo brezpogojno iz gospodarskih vzrokov sledila tudi vlada niadjarske falzifikatorske gospode. Da je afera samo silvar privatnikov, je seveda nezmisel. Bankovci so se vendar tiskali v državnem kartografičnem zavodu, kjer jo običajno kotrola nad tiskom nad vse stroga. Potvarjanje bankovcev so vodili sami državni nastavljene!, šef policije pa je skrbel, da ne pride stvar v javnost. Že samo to zadostuje, da je nemogoče govoriti o e ;mo privatni akciji. HORTHVJEVA vojna pisarna. Nad vse kompromitirana je tudi Horlhy-jeva vojna pisarna. Afera je dokazala, da sorod teni imenom skriva madjarski generalni štab. Dokazano je dalje, da je ta vedel za ponarejevanje bankovcev in vsled te-;a je bito tudi več oficirjev pisarne aretiranih. Za države Male antante nastaja v sed tega nujna potreba, da z vso silo dosežejo razpust, ie »vojne pisarne« ter da se tudi tu neha iz-igra vanje trianonske pogodbe. S FALZIFIKAT1 SO HOTELI OSVOJITI GRADIŠEK. O začetku falzifikatorske afere se doznava,. da je prišel maja meseca 1. 1. na Dunaj major generalnega štaba Laszlo in skušal pridobiti nekatere oficirje za vpad v Grcd:šča (Burgenlaiid). Iz:avil je, da je za financiranja akcije vse preskrbljeno in da bo princ Wiar-discligriitz s la zificiranimi franki poskrbel, da bo vedno dosti demria. Nadalje je izpovedal Laszlo, ki je bil stale i gost m nd jarek ega-dunajskega poslaništva, da je izjavil nadvojvoda Albreht, da žvtvuje vse svoje ogromno premože.ije, če ne to Oton več njegov tekmec za madjarski prestol. STALIŠ!E NAŠE VLADE Po beograjskih vesteh bo naša vlada storila vse svo.e odločitve samo v dogovoru z državami M le anCante, in Franci'o. Zaenkrat ni še pričakovati s st~ani naše vlade nobenih odločnejših korakov, ker da ni afera še-dovolj razčiščena. Kot pivo zahtevo naše vlada se omenja zahteva, da lo tudi našim policijskim uradnikom dovoljeno, da sodelujejo pri preisk'vi. Politične vesti. - Vsi so za nami pricapljali. Ni še tako dolgo, ko smo bili edini slovenski list, raz-ven »Kmetskega lista«, ki se je dosledno ter z vso energijo zavzemal za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo. Kako pravilno je bilo naše stališče, se vidi najjasnejše iz tega, da so sedaj vse politične stranke in vsi listi pricapljali za nami in da je tudi SLS pustila svojega poslanca Škulja na cedilu. Musilova proga je s tem pokopana in upamo, da bodo njeni zagovorniki dali sedaj mir in da ne bodo več s svojo trmoglavostjo škodovali skupni stvari. Upamo pa tudi, da se ne bo ponovilo, da bi se še kedaj izjavljali nekateri gospodje od Trgovske zbornice za projekt, ki je sporen. — Nova hrvatska stranka je osnovana^ in se imenuje vHrvatska federal.stična seljačka stranka«. Nastala je na ta način, da je Hrvatska zajednica zopet enkrat resignirala na svojo samostojnost ter celotno prevzela program Radičevih disidentov in vstopila v llrvatsko seljačko stranko. Vidi se iz tega, da se gospoda ne upa voditi sama političen boj, temveč da večno rabi nekoga, ki gre za njo v boj. Preje St. Radič, sedaj pa njegovi disidenti. S tem je tudi dovoljr.o povedan pomen nove stranke, ki bi se iudi lahko imenovala stranka tepenih generalov. — Kot temeljno točko svojega programa smatra nova stranka zahtevo po federativni ureditvi Jugoslavije. Država se naj bi razdelila v pet ravnopravnih federacij in sicer v Srbijo, Črno goro, Hrvatsko, Eosno in Hercegovino ter Slovenijo. V socialnem pogledu osvaja nova stranka temeljna načela hrvatskega se-ljačkega gibanja, torej Radiča, ker je samo on uetvaril in vodil to gibanje. Originalnosti gospodom od Zajednice torej ni očitati. Izvoljen je bil tudi že glavni odbor in predsedstvo stranke je sestavljeno sledeče: ired-sednik dr. Ivan Lorkovič, I. podpredsednik Tomo Jalžabetič, II. podpredsednik St.iepan Urojič, III- M ato Jagatič, IV. dr. Ladislav Polič. — Prvi tajnik je dr. Bazala, drugi pa dr. Jelašič. Blagajnik je dr. Barac. Člani predsedstva pa so še: Stjepan Kruhan, dr. J^pra* tovič Ivan Peršič, dr. Trumbič in Ivan Zanič. — 'Sokolski Tabor in Pribičevičev shod lz sokolskih krogov smo objavili dopis, v katerem se opozarja na neskladnost, da bo dvorana Sokolskega Tabora otvorjena ravno s Pribičevičevim shodom. Na ta jlopis odgovarja n.ekdo v »Jutru« na način, ki pravzaprav niti ne zasluži odgovora, zakaj z argumentom, »mi smo plačali, mi odločamo«, se take diskusije ne vodijo, še manj pa z nesramnim očitkom o gotovih sok o stvu sovražnih elementih. Ta očitek naj gospodje naslove kar na sebe, ker \se njih de'o dokazuje, da so za sokolstvo samo tedaj, kadar jim 'to slepo sledi, da bi pa drugače ravno tako hoteli razbiti sokolske vrste, kakor so to ob volitvah že storili in kakor so ravno sedaj dokazali z napadom na »Orjuno«. Sicer pa o tej stvari zaključimo debato in prepuščamo odgovornost za posledice dejstva, da bo Sokolski Tabor otvorjen s Pribičovičevim shodom, onim, ki hodo tudi pri oddaji dvorane Sokolskega Tabora gledali na strankarsko pripadnost prirediteljev. Končno bodi še pripomnjeno, da ne bi ostali pisci odgovora v »Jutru» sebi zvesti, če ne bi zapisali še neresnice o zaveznikih klerikalizma. Treba jim zato čestitati! = Včerajšnji »Slovenski Narod« je po sedmih letih vendarle prišel do spoznanja, da se je drugače delil kru’i »srbi'anskim krajem in drugače prečanskim«. Mogoče pride čez sedem let »Slovenski Narod« 'tudi do tega spoznanja, da je k temu krivičnemu postopanju bistveno pripomogel tudi »Slovenski Narod« in njegovi šefi. Samo vprašanje je, če bo starina iz Knallove ulice še tako dol"o živel. _ »Delavski politiki« bodi povedano, da je neslanost trditev, ko da bi nas delavska politika vznemirjala. V vseh socialnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih sir.o nastopili v delavskem zmislu in ko še ni bilo ne duha ne sluha o »Delavski politiki«, zagovarjali enotao delavsko stranko, ki bi bila cisto samostojna in tudi od delavskih« kapitalistov. In zaradi tega smo poudarili, da bi morala biti prva številka »Delavske politike« bolj programatična in da bi morala tudi povedati, na kakšni podlagi je bil dosežen kompromis med komu j:s\i, skupi..o okoli »Socialista- in pa tretjo ..gospodarsko« skupino. Prav gotovo ni n-ša/krivda, če je-to vprašanje ri.elavski . o! i tiki« nerodno. * Kar se pa tiče očitka demagogije, sino prav radi pripravljeni .; četi to vpiraš-.nje, s^mo-če želi to »Delavskr po itika«. Eotrebro snov bi dale razne zgodbe o prenosu zavoda za zavarovanje delavcev v Zagreb. Pa tudi sicer ne bi saovi manjkrlo. — »Delavska politika« priporoč’ ton«, da bi po vsej pravici morala najprej sama seči po ri.em, dokazuje ne na divna. duhovitost o fondu za oplemeuitev diplomatske pasme. NAŠI DELAVCI V TUJINI Horst-Emseher, 8. jan. 1S26. Zadnjič sem vam opisal obucne razmere tukajšnjih brezposelnih Jugoslovanov. Od onega časa se pri nMs še ni nič k.iremenilo-To naj vam ilustrira sledeči sluč.,j, ki se> je pripetil pred par dnevi: Šestdesetleten mož s sivo b-ad<* * pn>-■ sit podpore. Uradnik ga vpraš'- ”aj bi radi?« Brezposelni- trosim, d bi mi dali še enkrat podporo..« Uradnik- >:DoVo č-sa vam ne bomo mogli dvjr.ti rod-oie. Gle^e, da dobite kje kako de'o t Breznoseihu: »Vse sem že prehodil, na vse strani sem že p;saK toda povsodi dobim is»! od-evo-let starih ljudi ne jemljemo n n deo.« ivaj hočem torej?« Nato je s«"**’ t’/ _ v ^ gamo ter izrlač-l 'o*'1"’" . ^ J1- pripomnil pa je: >P>*.r.eo v^in ’■m se enkrat, toda glejte, d" c f čnvlo ter si nam-ž-t«.1 s . d hodo m s 11. ljudje, da še nimate 4' et t-r v s V n do vzeli v službo.« . Tekom nadaljnjega ro ovo—> ie men'l uradnik: iS»j 'm^ e v v-^ir d’u5tvu zastopnika — prid kr-;'.',vin o hj. tu v D "sse1-dorfu ra imate <’plo '-o—vl"‘. 7-.v»i -e ir-«-slujejo ti gospodje, da bi se pobri"°la v^Sa vlada za vas tor '.oskrbela 2-'to, da bi imeli .lu^osloveni iste pravi"« M* r'' uiTv-jo N^m-ci in držav]iani d.ustih drž v?« Še eno iz An.er'’-e- Pob'l sem ro"oč;lo iz >merive, da ie »o-I nesrečil v rudniku n š rr>k š*e an .^op-ir-., dima iz Ka'obja pri CeVm U*r^-lr> se ie iz ov*oka kamenje in 7nWkMo, je bil na mestu mrtev. Zapustil je m-lo posestvo in ženo brez otrok. Blag mu spcm.n, ker je bil moj la: tni brat. Jakob Kopri-a Prosveta. DRUGA MLADOST. Veseloigra s tremi dejanji in predigro; £ spisal K. Seheinpflug; poslovenil (iz češčine) dr. F. bradač; režiral Z. Rogoz. Mixed - pickles znanstvenih disput. ljubezenskih vložk, varietetnih'točk z bliskovitim preoblačenjem, dramatičnih poant, deus ex »mehina itd.; manjkalo je le duhovite omake, v kateri ponavadi take stvari plavajo. Zato smo pa čuli par prav žaltavih banalnosti. Situacijska komika ni odvagana z zdravo smešnostjo, ki izhaja vedno iz človeka. In v Drugi mladosti ta ni zapopadena v delu, ampak v avtorju samem, ki nas svojim motivom najbolj sili k smehu. S socialno-higienično-propagandnega navdušenja bo lahko z mirno vestjo napisal še mnogo veseloiger za bodri in čili narodni procvit; saj imajo vsi človeški izumi in znanstvena dognanja tudi slabe plati: parni kotel okvarja zrak z dimom, tramvaj pogaža ljudi, avtomobili vzbujajo zavist, injekcije zoper koze so uradni teror itd. lo večletnem znanstvenem prakticiranju z regeneracijo žlez ali pomlajevanjem se bo sleherni, ki je pismen smejal le komični zaostalosti g. Scheinpfluga. Justina ge. Medvedove je bila v svojem okvirju igralsko popolna kreacija; pisar v stilu je bil g- _ Košič; tip pražske služky gdč. Ježkova. Ostali so igrali z mnlenkostno ambicijo, mestoma zelo rokodelsko. Ne bavili bi se več z Drugo mladostjo kot * delom, s katerim ničesar nismo izgubili, četudi bi ss ne seznanili ž njim. Ali zdi se da dobimo zopet lekcijo za naše nerazumevanje takih importiranih umotvorov. Po vprizoritvi »Periferije« so pisali namreč praški »Nar. Listy« tole: V Ljubljani, v idilične ra provincialnem mestu itd. — ta referat je bil nato odtisnjen v 7. št., str. 7. Gledališkega lista, ki ga izdaja naša uprava kr. narodnega gledališča. Tisti torej, ki forsira če-Ske enodnevnice pri nas bi rad na račun neznatne kvalitete tega importa mazal Ljublja-jm> z eriteti uine in s provinco. Mislimo, da Je Ljubljana glavno mesto Slovenije in s svojimi križi, težavami in delom prav tako kulturno resna kakor glavna svetovna centrala in si zato ne damo natvezati neslanosti in nesramnosti na lastnih tleh. Uprava naj izvo-Ji •''•■učiti članka rja svojega glasila vsaj toliko, da si bo na jasnem, kje se nahaja, sicer ®s ji utegne pripetiti, da bo reproduciran pritiod.ijič v Gledališkem listu praških Narodnih listov referat, da so igrali Drugo mla-adoKl na podeželskem odru v zamorski koloniji v Ljubljani. I. Z. PIRANDELLOV HENRIK IV. Med vsemi deli dramskega pisatelja Piran-tfella najbolj slovi njegova tragedija Henrik IV., ki jo igrajo po vsem svetu, vloga Henri-' ba samega je v igralskem oziru tako velika, - da jo igrajo največji svetovni dramski umetniki. Prvi jo je kreiral znameniti Pirandel-lov igralec Rcgero Rogeri. V Nemčiji pa jo igra z največjim uspehom slavni Moisši. Delo Jfe globoko filozofsko' in ostro veže histerijo s fabulo znanega nemškega cesarja Henrika IV. Dejanje se vrši v sedanjosti in ima ■ svojo osnovo na sledečem dogodku. Vršil se Je kostumi ra n sprevod, v katerem je nekdo • ipredstavljal Henrika IV. Vsled zločina pade predstavljalec Henrika s konja ter se pri padcu pobiie na glavi. Posledica padca je bila blaznost, ki je trajala 20 let in v tej blaznosti igra dotičnik vlogo Henrika IV. Pri naši vprizoritvi predstavlja naslovno vlogo g. Rogoz, ostale glavne vloge igrajo ga. Marija Vera, gna. Mira Danilova ter gg. Levar, ‘ Osi po vi 5 in Peček. Štiri mlrde ljudi, preoblečene v tajne svetnike Henrika IV. pa predstavljajo gcr. Jan, Jerman, Sancin in Smerkolj. Sluga "je g. Plut. Premijera Henrika IV. sc vrSi kot izven predstava. Režija je v rokah profesorja g. Šesta. Drama. 13. jan., sreda: »Henrik IV.«, premijera. — , Izven. Opera. /12. jan., torek: »Hoffmannove pripovedke« Hod F. Pri današnji operni predstavi se pojeta ilatzejeva opera Povratek in pa Leoncaval-lovi Glumači. Uprava je mesto baletov Fav-uova noč in Svatovac uvrstila k operi Povratek zoano opero Glumače ter je prepričana, • da je s tem le ustregla želji abonentov. Povrni k ss poje v običajni ziisedbi, le mesto obolelega Betetta poje vlogo Stanca g. Rum-petj. V Glumačih pa imajo glavne vloge ga. Jemkovo ler gg- Holodkov in Orlov. Predstava se vrši za red Prva pauovitov n'6im pesnitve za soli, mešani zbor in 1 ’.:;ster se ponovi v petek •dač lo. t. m. ot v'n*' r v veliki dvo- rani hotela Unio_ " .- S3 to delo pozneje ne tx> vež izvajalo, r: 'i £ vse naše zanimanje S:]' e ero največjih del s'ovans’ e literature, opoznrji-inc vse, ki se zanimajo za resno kon-eFTt:io glasbo a ta koncert, predprodaja v Jfutični knjigami. GLAS IZ OBČINSTVA. Delovanje Francozov nekdaj in Italijanov sedaj v naših krajih. Ko smo bili od Nemcev v Avstrii’ oosebno »tiskani in blizu obupa, so nam prišli Francozi pod Napoleonom na pomoč in ustanovili so kraljestvo Ilirijo. Dobili smo tudi slovenske žole in v Ljubljani celo visoko šolo. Takrat se je oglasi naš buditelj Valentin Vod-nxb ter zaoel ? Ilirija oživljena«. — Akoravno se Je po Napoleonovem padcu pričel z nove-ipijr-emški pritisk, vendar nas niso mogli več »ničiti, ampak polagoma smo si priborili v Avstriji ravnopravnost. — Popolnoma na-sp-otno Francozom pa je sedaj nastop Italija-riBv pod faš'stovskim generalom Mussolini-ifm v zasedenem ozemliu. Začeli so pritiskati se hujše kakor avstrijski Nemci. Toda kakor se Švabom ni posrečilo doživeti pogina r>a^e'»a naroda, tako se tudi Lahom ne bo, ker še živi duh slovenski in živel bo na ■veke! Dnevne vesti. PRIČETEK KONCA. Česar si generali samostojne demokratske stranice pred pol letom niso mogli niti misliti, to se je že zdaj zgodilo. Učiteljstvo je zapustilo SDS. Vse je hotela SDS ustrahovati in 111 še pozabljeno, kako je vihtela bič nad učiteljstvom, da ga prisili k absolutni pokorščini. Sedaj je prišel odgovor, temeljit in jasen odgovor. Učiteljstvo ne klone pred silo in ne gre z nasilneži. V svoji docela napačni političnj ideologiji so mislili samostojno demokratski generali, da bodo s silo pridobili pristaše. Zgodilo pa se je nasprotno, vsled nasilnosti so izgubili lastne pristaše. Pričetek konca nasilnikov se je pričel in pričelo ga je učiteljstvo, kar bo zgodovina učiteljstvu v čast zabeležila. Nadaljni padci slede, ker SDS je grešila na vseh poljih. Pravica vendarle zmaguje in zato zvezda SDS ugaša. Kljub »Jutru« in. potrpežljivemu papirju! — Iz diplomatske službe. Imenovani so: Stevo Reisner za častnega konzula v Vaneou-veru v Kanadi; za tajnika v zunanjem ministrstvu Ivo nndrič in Bojislav Grujič, Boža Stanojevič pa za tajnika pri našem poslaništvu v Washingtonu. — Za sokeijskega šefa v trgovinskem ministrstvu pri novoustanovljenem oddelku za obrtni pouk je bil imenovan zagrebški univerzitetni profesor Oton Bošnjak. — »Uradni list« št. 2 z dne 9. jan. 1926 objavlja pravilnik o opravljanju državnega ■strokovnega iznita za uradnike ministrstva za notranje posle ter izpite za statistike ministrstva za poljedelstvo in vode. — Nemška šola v Stari Palanki, ki je bila zatvorjena dne 7. septembra 1925 z utemeljitvijo, da je ne obiskuje predpisano število učencev, je bila te dni vsled intervencije nemškega poslanca dr. Hansa Moserja zopet olvorjena. — Tisočdinarsko novčanice no bodo žigosane. V zvezi z afero potvorjenih tisoedinar-skih novčanic so poročali nekateri lifeti, da namerava finančno ministrstvo tisočdinarske novčanice žigosati. Ta vest ni resnična. Ministrstvo je razmišljalo -o tem samo za slučaj, da bi bilo prišlo v promet večje število fabri-katov. Ker je pa sedaj ugotovljeno, da se to ni zgodilo ter se nahajajo vsi falzifikaii v rokah oblasti, ne more biti govora o tem. V promet so jih spravili falzifikatorji sploh samo 30. Sicer pa bi bila stvar riskantna, kajti z žigosanjem bi bila dana raznim falzi-likatorjem prilika za nove potvorbe žigov. — Jugoslovensko-francosko slavijo v Nantesu. V nedeljo so se vršile v Nantesu v proslavo prijateljstva med Francijo, Jugoslavijo in Rumunijo velike slavnosti. Udeležil se jih je med drugim iudi naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič. Na kolodvoru so ga pričakovali številni honoracijori. Pred kolodvorom je tvorila velika množica občinstv ašpalir. Vojaška godba je zaigrala jugoslovensko in francosko himno. Zvečer je bil v mestni dvorar.i slavnosten sprejem. S prisrčnimi besedami je r •'zdravil poslanika mestni župan belamie. V svojem govoru je omenil, da je bil Nantes med vojno azil srbskih dikov, ki šo morali bežati iz domovine. Dr. Spalajkovič se je.prisrčno zahvalil ter poudarjal bratstvo, ki je vezalo Srbijo in Francijo med svetovno vojno. — Nov jugoslovenski časopis za prosveto. Znani sarajevski informator na etično-pro-svetnem polju Vidovič namerava, kot poročajo, pričeti z izdajanjem velikega prosvetnega lista, ki se bo bavil z vsemi panogami jugoslovenskega kulturnega življenja. List bo ilustriran. Redakcija bo v Zagrebu. Glavni urednik bo Vidovič sam. Sodelovali bodo naj-zaamenitejši jugoslovenski strokovnjaki vseh kulturnih strok. Kapital je baje že zasiguran. Na ta način bo izpolnjevalo privatno podjetje nalogo, ki bi bila pravzaprav stvar države. * — Tristo ljudi brez stanovanja v,Sarajevu. sti, stanovanja. skoro nič ne zida, nasprotno pa sili vedno več ljudi z dežele v mesto. 1 — Nov kovan denar. Tekom tega meseca se izdajo v promet novi srebrni petdinarski novci. Denar je izdelala francoska banka. Prvo serijo je Narodna banka že prejela. — Spor med katoliki. V zadnjem času so nastali med zastopniki rimsko - katoliške hierarhije in starokatoliško cerkvijo na Hrvatskem številni spori. Glavni povod je vprašanje, kateri cerkvi naj pripadejo božji hrami v onih cerkvenih občinah, ki so prestopili iz riinsko-katoliške cerkve v starokatoliško. Ker so ti konflikti zelo komplicirani, se je obrnila starokatoiiška cerkev na prosvetno ministrstvo s prošnjo, da ono reši vprašanje. — Iligijenskj zavod v Ljubljani razpisuje deset mest za gojence desinfektorske šole. Gojenci bodo dobivala brezplačno hrano in stanovanje in mesečno prispevek 2C0 Din. Šola bo trajala od 1. marca do 30. junija. Po dovršenem izpitu se namestijo gojenci za srezke desinfektorje. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. februarja 1926 pri higijen-skem zavodu v Ljubljani. , • , * : s : Rcltlam6 ne poirebuje : 5 l i i O, BERNATOVIC j • • • • ker se blago radi svoje kvali- j tete in cene samo priporoča! { • • • * * \ ■ * *••••••••••••••••••••••• ••*••••••••«••••• # — Umor 14 letne deklice. V Kottbussu je bil izvršeu te dni senzacionalen umor. V dekliški šolj nastavljeni kurjač Rihard Re-ginig je zvabil 14 letno učenko Herto Kusch-ke v kurilnico. Skušal jo je posiliti. Ker pa ‘ je deklica vpila, je bil toliko časa po njej, da je padla nezavestna na tla. Nato jo je po-| grabil ter jo vrgel v peč za centralno kur-I javo, kjer je zgorela. — Roparski napad na vlak v Nemčiji. Te ! dni so ustavili, kot poroča VVolffov biro, bli-. /u Diisseldorfa neki brzovozni tovorni vlak ; roparji. — Take stvari se dogajajo, bi rekel j Nemec, v Evropi samo na Balkanu. Pa če I bi bilo temu tudi tako: balkanski roparji, so ; vsaj nekoliko bol|j >sclmeidig«, zakaj dussel-j dorfski so bili prepodeni — ne da bi bili prelili kapljico krvi — še predno so mogli | iz voza, ki so si ga izbrali in v katerega 1 so vlomili, odnesli karkoli. — Velikim malverzacijam so prišli te dni . na sled na pančevskem magistratu. Že me-! seca junija lanskega leta je bilo notranje ministrstvo obveščeno, da v pančevski meslni 1 hiši ni vse v redu. Zato je uvedlo obširno preiskavo, ki je sedaj zaključena 'ter je ugo-iovila sledeče: Na meslnem davčnem uradu so se izdajala falzificirana potrdila o plačilu davkov. Zato je vložena zoper mestnega davkarja Martinoviča kazenska ovadba, nakar je bil mož aretiran. Tudi v mestnem računskem uradu so prišli na sled raznim nerednoslim in potvorbam. Zato so bili od službe suspendirani in aretirani mestni višji bilježnik Sla-vomir Vuletina, ravnatelj mestne plinarne ing. Miiller in mestni ekonom Svetislav Sta-nišič. Tudi proti mestnemu županu dr. Mar-ganu je uvedena preiskava. — Iso Lang v Stenjevcu. Znani osiješki falzifikator papirja za svaleice Iso Lang je že dalje časa v Stenjevcu. Ker je povzročilo njegovo dolgotrajno bivanje v umobolnici med osiješkim prebivalstvom različne komentarje, se je obrnil državni pravdnih na preiskovalnega sodnika z vprašanjem, kaj je pravzaprav z Iso Langom. Preiskovalni sodnik je odgovoril, da ni upravičen, da bi se zato zanimal, kajti zakon predpisuje, da mora trajati opazovanje umobolnih najmanje šest tednov, ne predpisuje pa, koliko časa sme sploh trajati. Tako je torej lahko mogoče, da bo trajalo opazovanje Langovega duševnega stanja še par let... — Dunajski »Plaftenbriiderji«. V neki dunajski gostilni je bila te dni plesna veselica. Okrog sedmih zvečer je prišla v lokal družba, obstoječa iz štirih pijanih ljudi, dveh moških in dveh žensk. Eden od moških je bil delavec dunajske plinarne Ludvik Nas-seneder, pretepač in pijanec, čigar najljubša družba so’ bili dunajski »Plattenbriiderjk. Ker se je bala njegova se9tra, ena od njegovih spremljevalk, videča, da je postajal ra-bijanten, ga je potisnila skozi vrata nazaj. Kmalu nato se je pojavil Nesseneder zopei sredi dvorane. Brez vzroka je potegnil revol- PRVIC V JUGOSLAVIJI! SENZACIJONELNO! POPOLNOMA NOVO! CIRKUS MARCCO Do skrajnosti napeti in velezanimivi doživljaji cirkuških artistov, sijajno prikazani v šestih velikih dejanjih. — V glavni vlogi nastopa priznano najmočnejši človek sveta, splošno priljubljeni: M\RCCO in prekrasna I.OTTE LORIIVG. Krasni g0 prizori: Veliki požar cirkusa, ki ga povzroči Clan cirkusa - dresirana opica r?l.v n°vo življenje — Ljubosumnost vzrok nesigurnega nastopa na visokem trapezu naa levjo kletko — Smrtnonevarna vožnja po deroči vodi — Beg otroka iz instituta ter ponovni nastop na visokem trapezu nad levjo kletko — Povrnjena sreča in lepa ljubezen — Velika cirkuška predstava z velikomestni msporedom itd. itd. Izvrstna igra vseh sodelujočih ter napeto zanimiva vsebina nam nudijo res imenitno zabavo. Predstave v nedeljo ob: 3., % 5., 6., K8., 9. - Ob delavnikih: ob 4., K6„ K8, 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vsehpredstavah. — Blagajna je odprta od 10. do 741 in od 2. (ob delavnikih od 3.) naprej. — Prednaznanilo: Največji pomorski film vseh časov »MORSKI VRAG". mitii mvo Mvrvcv. »O-Illni vino * MuHlliii ) *• ver ter ustrelil. Zadel ni nikogar. Navaoža stražnika sta ga aretirala, toda posrečilo ae mu je pobegniti. Nenadoma pa se je moi vrnil, se okren.il proti enemu izmed stražnikov ter zaklical: »To je tisti pes! Ta mora biti še danes mrtev!« V trenutku je izvlekel zopet revolver ter oddal na stražnika streL Ker ga ni zadel, je imel stražnik čas, da se je poslužil svojega službenega revolverja. Istočasno je naskočil »I lattenbruder« stražnika z odprtim nožem, toda strel iz revot verja je bil hitrejši kot Nassenederjeva roka in mož je padel, zadet v bedro. Kljub temu. je oklal med padcem drugega stražnika *. nožem tako, da je bil z njim vred prepeljal* v bolnico. — Samomor na dunajskem mestnem nra.-du za socialno oskrbo. Štefanija Duchovvetz se je na Dunaju seznanila kot 16 letna deklica s skoro tO letnim igralcem Hugonom Te-deskom. Radi med njima nastalega razmerja se je sprla s svojo rodbino. Posledica 1 j obesni je bil otrok, ki je star sedaj 22 mesecev. Sprva sta živela ob skromnih dohodkih srečno in zadovoljno. Pozneje je poslal igralec brezposeln in padla sta v veliko bedo. Živela sta od podpore. Dasi so jima hoieli opeto-vano odvzeti otroka ter ga dati v oskrbo občine, mati tega ni doupstila in tako sta životarila dalje. Dne 2. januarja sta prejela zadnjo podporo. Ko sta prišla te dni zopet na urad, so jima pojasnili, da ne moreta živeli večno od podpor ter je stvari na podlagi zakona konec. Ker je tožila Duchowetzova^ da je lačna, so izjavili, da jima bodo preskrbeli v uradniški kuhinji brezplačen obed Obed jima je bil naročen. Medtem sta čakala, v predsobi. Nenadoma pa je javil neki pisarniški uslužbenec, da se je vrgla Štefanija Duchowetz skozi okno na dvorišče. Zdravniki so hiteli na dvorišče, toda nesrečna deklica je bila že mrtva. — Pcizkus samomora v banki. Te dni je podvzel v sarajevski Agrarni in komercijalni banki tamkajšnji trgovec Herman Dracbsler poizkus samomora. Izpil je stekleničko lia»-!a. Vzrok: denarne zadrege. — Čedni učitelji V novosadsko bolnico soi pripeljali te dni osnovnošolskega učitelja Ka-žanskija iz Bačkega Gradišta, ker mu je njegov tovariš Celič iztaknil z nožem oko. Prepir je nastal med njima baje samo radi tega-,, ker je prosil Kažanski Celiča, da bi ga naslednji dan zastopal, ker se je imel poročiti-Sovraštvo in ljubosumnost pa je obstojala med pedagogoma že preje. — Nevaren boj s satanom. Pri Sv. Bolfen-ku pri Središču se je zabodel te dni viničar France Škrobelj, znan alkoholik, !ioteč pregnati satana, ki ga je videl v svojem deliriju, s kuhinjskim nožem v bližino srca. Koso čuli sostanovalci njegovo vpitje, so mu prihiteli n{i pomoč, toda bilo je prepozno! našli so ga umirajočega. — 300 klopov so našli te dni v koži lisice, ki so jo ustrelili v bližini F tuja. Zver je bila s klopi takorekoč posejana. I)a je morala mnogo pretrpeti, si lahko mislimo. — Volčji pes na plošči ledu. Te dni je priplaval mimo Vukovarja na plošči ledn volčji pes. Ker je morala stati žival bogv« koliko časa na ledu, so ji zmrznile najbrž« vse štiri noge. Neki meščan se je psa usmilil, ga potegnil na suho in vzel v svojo oskrbo. — Družabni škandal v Londonu. Te dni se je vršila pred nekim londonskim policijskim sodiščem obravnava, ki je vzbujala v londonskih družabnih krogih veliko senzacijo. Na zatožni klopi je sedel sir Basil Thompson, prejšnji šef londonske kriminalne policije-Priča je bil med dragimi znani londonski finančnik Reginald Mac Kenna. Bivši policijski šef je bil obtožen radi nravnostnega delikta. Sredi decembra je bil aretiran v nekem javnem parku, kjer so ga zasačili v nedvoumni situaciji z neko damo. Dama je bila, kot se je izkazalo mlada igralka. Obsojena je bila na malo denarno globo. Za gospoda policijskega šefa je bila stvar bolj resna. Ta je skušal stražnika, ki ga je aretiral, podkupiti, da bi ga bil izpustil. Ker je gospod Basil Thompson jako znana oseba, je bila dvorana nabito polna občinstva iz najboljše londonske družbe. Obtoženec je trdovratno tajil. Obravnava je bila preložena v svrho zaslišanja na-daljnih prič. — Bivši vojni minister artist v varieteja. V »Holland J?ark Hall-u« v Londonu nastopa trenutno skupina kozakov, ki proizvaja bra-vurne točke v jahanju, poje in pleše. Impre*-sar.io, ki se pokaže tudi tupntam na odru, je bivši general Savicka, svoječasni komandant carjeve telesne straže in poznejši ruski vojni minister. Po beliševiškem prevratu je pobegnil v Pariz. — Šic transit gloria mundi! — Machar se hoče razporočiti. V praških družabnih krogih govore trenutno mnogo o predstoječi raznoroki znanega češkeirn pesnika in bivšega generalnega inšpektorja le-škoslovaške vojske Macharja. Jaromir Avato-pluk Machar se namerava razDoročiti in vzeti v zakon soprogo kapitana Zdenkoviča, elegantno in v praški družbi dobro zu^no d^mo. Radi tega je prišlo te dni med njim in Zden^ kovičem do dejanskega sponada, ki je vzbudil v Pragi veliko senzacijo. Kapitan Zden-kov.ič je naš državljnn. Bil je svoiečasno uslužbenec Lloyda v Trstu. Pozneje je ustanovil v družbi s svojim bogatim tastom v Trstu lastho brodaTsko podje!je. Njegov tast" je bivši ravnatelj praške Kreditne’ banke Wessely. Ljubljana. 1— Gosp. dr. M Ambrožič, šef-zdravnii Zavoda za soc. higijensko zaščito dece v Ljubljani otvori noooj, v sredo, ob pol 8. uri zvečer na šentjakobski šoli teoretsko praktični •tečaj: Nega dojenčka. Tečaj je docela brezplačen in je vstop vsakomur dovoljen. Društvo oblačilnih delavcev v Ljuldjaai priredi v soboto, dne 16. januarja 19"6 v vseh gorniih prostorih »Ljudskega doma«, veliko predpustno veselico. Spored: Godba jugoslov. železničarjev, srečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapor, ples. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. Začetek ob 8. uri zvečar. Dostojne maske dobrodošle. — Odbor. Ne kupite prej nobenega Sivalrcga strela, dokler ne ogledate in preizkusite 'JOSIP PETELINC-a strojev znamke Gritzner, Adler, Pfroniks i40ifoua ulica 1/11. - Telefon 56, vsaka nadaljna beseda Omm oglasom do 20 besed Din V h->, * 50 par. fotografski pomočnik Med, trč?ri dfcaber tn spreten, ki mu je dobro najflnejSi v posodah po 50 kg raa-—■nji vse fotografsko delo kakor tu- pošiljam proti povzetju 725 Din, pri « posnemanje, se iSče. Ponudbe je nakazilu denarja vnaprej za 700 Din Mlati na Atelier Michajlovič, Ne- franko kolodvor Borovo. Franjo "■ gotln (Krajina), Srbija. Kollar, velečebelar, Borovo-Vukovar. _ Ponudbe na »InŠtrukcdja«. sprejme .inštrukcije. upravo lista pod (177) V oklopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Da, žeiia je, njena prsa so tako močno razvita, kot je pri njej vse velikansko. Po vsem telesu je pokrita l živordečimi lasmi, in ne le redko, temveč zelo gosto, da je videti kakor kožuhovina, a lasje so povsod zelo dolgi. Porastel je tudi obraz, Ivi pa ne tvori brade, povsod vise dolgi, živordeči lasje. Vseeno pa razločijo natanko oči, nos in usta. Ta so zelo velika, sicer pa obraz ni divji, temveč še celo nežen, v tem trenutku pa prevladuje izraz začudenja. Opica ni! Človek je, čeprav je žena pokrita z lasmi! Slučajno se ozre Adam navzgor, zagleda pošast na veji; takoj spozna, da velja pozornost njemu oziroma njegovemu dežniku. Tako ga še nadalje odpira in zapira, da lahko nemoteno opazuje. To traja približno deset minut V sličnih situacijah je kaj takega zelo dolgočasno, divja žena pa strmi neutrudljivo v zeleni dežnik. Slednjič se naveliča mojster Adam igre, položi dežnik na tla, vstane, in stopa lepo počasi proti pošasti. Z eno roko potegne iz žepa tobačno dozo, z drugo pa sname cilinder. »Pi-osim, dovolite — moje ime je Green, Adam Green. Izvolite tobaka? Izvrsten...« Stavka ne dokonča, zakaj ženska pošast je čakala, tla se ji je Adam precej približal; še vedno ga motri, /daj pa gotovo iz strahu — nenadoma skoči navzad in že visi na veji drevesa, ki je najmanj deset metrov oddaljeno, še enkrat skoči in še stoji na veji tretjega drevesa — potem nadaljuje beg po tleh in kmalu izgine v pragozdu. »To je nepopisno!« se čudi Leonor. »Enakih skokov ne napravi nobena opica! Kakšno bitje je le to?k »Prepodili ste jo!« zakliče Georg. »Mcrali bi mirno dalje sedeti!« »Da, morda do svoje smrti, in dežnik vedno odpirati in zapirati? Slišite, živeti nameravam še petdeset let.« »Pa vendar ni bilo treba uganjati takih buda-losti.« »Budal os ti? Razodeti sem ji hotel svojo ljubezen; če hočeš pridržati žensko, storiš to edino, če ji geveriš o ljubezni.« »Da, uspeh sem videl,« se nasmehne Georg. »No, le počakajte še malo! Tako delajo vse ženske; če jim govorimo o ljubezni, najpreje beže; ampak to ne traja dolgo, kmalu se vrnejo in žele slišati nadaljevanje. Le pazite, bo že spet prišla, ali pa sploh ni ženska. No, mr. Gecrg, vi me že ne boste učili, spoznavati ženske. Tudi jaz sem bil mlad, in kako lep postaven mladenič sem bil tedaj, ko še nisem imel gumijaste noge, in kako sem skakal pri plesu, in znam še vedno — ne, ne, ta se gotovo vrne. Adam si počasi obriše nos. »Adam, vi ste original,« se smeje Georg in tudi. Leonor se mora smejati. Adam je zopet prijel dežnik in se vlegel v travo; . zraven pa besediči dalje: »Ne, res, s tole bi se pa rad oženil. Taka ženska je že davno moj ideal. Prav takole sem si vedno želel. Rdeči lasje — živo rdeči — in mnogo las, to je meni všeč, kaj takega rad vidim na ženskah. Slišite, kako bo to prijetno, ko jo bcm česal — in ji spletal kite — zadaj in spredaj in na vsem telesu — in ko bom šel z njo na izprehod — tudi skakati po drevesih se bom naučil — in Lo bova skakala v svojem vrtu od drevesa do drevesa — vedno za stavo — to se pravi, žuželke in deževniki ne bedo prišli na mojo mizo — no da, ob nedeljah, h kompotu...« Georg in Leoncr se nasmejeta prav od srca Predstavljati si pač moramo majhnega, suhega možica Jn poleg njega velikansko divjo ženo, polno spletenih kit »Na, kaj se pa smejita?'Menda mislita, ker sem majhen? Menda mislita, da se bojim? O, ji že pokažem, kdo je hišni gospodar. In če je še tako velika in debela, prijel jo bom kar za ...« Nenadoma se nehata onadva smejati in zakričita od strahu in tudi Adam se zdrzne. Vidi sicer nič, tembolj pa občuti. (Dalje prih.) tur najbollše švicarske pletilne stroje jJDUBIED", nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-matiko, dele za kolesa, olje i. t. d. Večletna garancijal Delavnica na razpolago!| Na malol Na veliko Kontorhtinia emoioa vseh pisarniških del ile »iuibe. Gre tudi na deželo ter neka mesecev brezplačno P™8' na nnravo lista pod: >Natančna<- Kuoi se dobro ohranjen otroški 1^ nudbe na upravo pod >Voziček<. g Svojim znancem napravite veselje | 's primernim darilom In lo |e le mogoče, če iste kupi pri ■ tvrdki I JOSIP PETELINC - Ljubljana j S ir kt ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, plete* nlne, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb-vdke, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko in malo! n _jm*m'b*««»«m«»ms«sssbb,,mssmmsss*sssss*w? «sm«l«SSS»8S«SSB«MIS»MSSS8»»*S«l»»*«,,,,,,,,,“,,*ISSMHlit|i>M,iM««MM*«*«*,“"*WW’ Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola" v Kranju,, ■ HBSUS*ai»SSIIlIM||lni|||a||na|MllaaalliniHISSBSSISSBM»^1** ^ '"••••■■••»•»BI«*«*"«««!««« • ■ • * m i I, — Tiska Uniitje, prcrrfla, ceitlke^ raCune, JetaKe, Časopise, )«pake, broSure, posetnice razglednic . IsvrSu>* vuttkovrstne trgov«Ke RaKor tudi vse drug uur«tdsi« tukovlne. .., Lastna knjigoveznica. . SIMON OREOOHČIČEVA III.. 13. - TEJUEFON 553 Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKA* - Za tiskamo »Mer*urc v Ljubljani Andrej 8w«r. Gospodarstvo. Ljubljanska borza, dne 12. januarja 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, iten. 77, bi. 79; Tobačne srečke iz leta 1881, dan- 824, bi. 327; Zastavni listi Kranjske 4e£ banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska fioaojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, lion. 100, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 960; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. -nik: — 4° C, jasno; Skoplje: — 7° G, sneg, Kragujevac: — 10° C, jasno. Za’ danes se pričakuje, da ostane v državi; hladno in vetrovno vreme z malo snega. V Primorju in v vzhodnih delih države bo pihal močnejši veter, nastopila bo megla in padlo bo prav malo snega a brez dežja Temperatura bo še nekoliko padla. MANDŽURIJA ODPADE OD PEKINGA.. Shanghai, 13. januarja. Kakttr javljajo japonska oblastva iz Mukdeiia, je mar-i šal Cang-so-lin izjavil, da bo Mandžurija prekinila vse administrativne in prometne zveze s Pe ingern. AVSTRIJSKA VLADA ODSTOPI. D naj) 13. januarja. Krščansko-soci-alna stranka je sklenila, da Ramekova, vlada jutri v četrtek odstopi. Iz bodoče vlade mora odpasti razen zunanjega ministra Mataje tudi finančni minister dr. Ahrer. NEMŠKA BANKA ZNIŽALA DISKONTNO MERO. Berlin, 13. januarja. Državna banka je znižala diskontno mero cd 9 na 8%.