Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemmi volja: Za colo loto prodplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota
4 gld., za on inosoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za colo loto 12 gld., za pol leta ('» gld., za četrt leta 3 gld., za on mesoc 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejoina opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprojomajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vrodllistvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dnu, izvzemši nodeijo in prazniko, ob '/,6. uri popoludno.
® tey. 111.
V Ljubljani, v torek 17. maja 1887.
Letiiili
T
Istra vstaja.
„Zora puea, bit' če dana".
Mislim, da pač ni mud čitatelji „Slovenca" 110-benega, kteri ne bi poznal žalostnih razmer, koje so vladalo in še vladajo po Istri. — Vsled žalostnih odnošajev v političnem, gospodarskem in šolskem oziru, prideli so ji epiteton „tužna". Iu v isti ni: stoletja bila je ta krasna slovanska hčerka zavita v črn paj-čolan. — Toda vstajenje družili Slovanov jolo je tudi „tužno" Istro buditi in glejte, danes žo vidimo izpod odgrnenega pajčolaua lep slovanski obraz zapuščene hčerke „Istre".
Da, Slovenci, veselimo se, iz dna srca veselimo se tudi mi vstajenja bratov naših po Istri. Že je palo nekaj močnih trdnjav, koje so si zakleti naši sovražniki postavili, no zato, da bi se branili, ampak, da bi napadali iu uničevali besedo slovansko po Istri. Toda čast in slava Buzečanoin, koji so posnemajoč brate svoje v Pazinu, štrli moč lova sv. Marka, kteri je nad njimi mogočno gospodoval. In komaj smo se narodovali z Buzečani, že nam žica električna donese vest, da so tudi Višujani otresli jarm krnjolski. Da liuzet, Pazin, Zminj, Višnjan so naši in naši morajo biti ua veke. Omenjene velike občine so v srcu Istre. Naše so to občine, našo jo srce Istre.
Vendar pa „tužna" Istra še ni popolnoma odkrila svojega obraza. Se so občine, občino slovanske, ktere žuli in teži gospodstvo nasprotnikov. Toda upanje imamo, da bodo s pomočjo božjo, umnim ravnanjem rodoljubov in dobrim, vzglednim gospodarstvom prišel čas, ko bodemo veselega srca rekli: „V s t a 1 a je Istra!"
Govor poslancu prof. Šiikljcja
v državnem zboru dne 9. maja.
Visoka zbornica I Najprvo sem nameraval tu predočiti Vam skupno podobo vseh tistih prenaredeb
LISTEK.
Pismo iz tujine.
Tri dni v Kajiri.
(P o t 11 a p i r a m i d e ; o 11 d o t n i muzej; turška godba). V Egiptu biti, pa 110 piramido videti, 110 gre. Zatoraj odpravili smo se ter na treh vozoh odpeljali k 15 kilom. od Kajiro oddaljenim piramidam. Tje dospevši smo jih sicer vsi ogledovali, a samo štirje smo so odločili, iti na piramide.
Tako zvana Kleopsova piramida ima spodaj nekako 800 metrov v okrožji; visočina njena je nekako 200 metr. Zložena jo iz štirivoglatega kamna, ki meri nekako po dva štiri jašku metra, včasih več, včasih manj in splošna misel jo, da so stalo to piramide, saj nektere, žo za časa Faraonov. Takega zidanja jo tam mnogo; na vrhu jo še 12 Q metrov širino.
Pogodili smo so bili s črnimi Arabci, ki so žo ondi čakali, po osem pijastrov za osebo (nekako 108 kr.) Ti ljudjo v sami srajci 111 bosi, hodijo kot mački po piramiduh. Iu tako smo jo krenili
in preosnov, kar jih je sedanja naučua uprava pro-vzročila, da jih kolikor bo moč nepristransko in objektivno oceuim. Ker nam je pa čas jako kratko odmerjen, hočem se držati le tistih preosnov, ki se mi neogibno potrebne zde, da jih nekoliko v roke vzamem. Prav iz tega vzroka, ker nam časa primanjkuje, se ne bom dosti pečal z razpravami gospoda predgovornika, kakor tudi se hočem po možnosti skušnjave ogibati, njegove dokaze po njihovi notranji vrednosti preiskavati, čeprav se mi zde tisti jako piškavi. De ondi bom udrihnil, kjer se tega ne bom mogel izogniti.
No, gospoda moja, prehajajoč k stvari, opozarjam Vas že naprej, da se hočem pečati z vspehi naše naučne uprave s stvarnega, političnega in narodnega stališča.
Kar se tiče stvarnega stališča, moram pač priznati, da se z raznimi ukrepi naučnega ministra popolnoma strinjam. Vsega priznanja jo vredno, da se je sedanja naučna uprava suplentov usmilila iu se je tako za nje potegnila.
Država jo s tem deloma poplačala svoj stari dolg nasproti vso časti iu spoštovanja vredni vrsti državnih uradnikov. Seveda, če pomislimo, kako ueugodno da je podučevanje s suplenti s pedago-gičnega stališča, izvestno ne bo država pri teh pričetih korakih ostala, temveč bode ondi, kjer je več spretnih suplentov, ustanovila več izrednih profosor-skih služeb. Opozarjam jo pri tej priliki na Ljubljansko gimnazijo, na ta velikanski zavod, ki ima več nego 800 dijakov in sedaj 19 razredov. Organizem te gimnazijo je silno zamotan, in služba jo jako utrudljiva. Na tem zavodu je sedaj trinajst popolnoma spretnih in zmožnih suplentov. Vsem tem pomagati res da no bo drugače mogočo, kakor z ustanovo druge gimnazijo. Ker je pa to šo s težavami v zvezi, ktere sam priznavam, danes kar tako momo gredo omenjam, da bi za sedaj zadostovalo, čo bi so ua tej gimnaziji nekaj izrednih profesorskih služeb (e.vtra statum) napravilo. To zadevo usojain si prav toplo priporočati naučni upravi.
kviško brez stopnic in brez držajev. Ptujca primeta dva Arabca vsak za ono roko, pa hajdi naprej. Po meter visoko od kamna do kamna moral sera so zaganjati po marsikterih krajih.
Jaz som vzel samo dva pomagača; drugi imeli so tudi po tri, da jo jedon še za hrbtom potnika navzgor potiskal. Ko pridemo tako z največim trudom do srede piramide, okoli 100 metr. visoko, od koder jo bilo človeka žo groza doli pogledati, so začeli ti navihani Kamovi sinovi vnovič so z nami pogajati, koliko jim hočemo še bakšiša (darila) dati, da nas bodo bolj trdo za roko držali, da kjo ne omahnemo. Obetal sem jim nekaj, a vendar so je zadnjič tako obrnilo, da sem njima plačal lo po prvi pogodbi. Z vrha videl sera po daljnogledu proti daleč, daloč ležečemu Sudanu in Nubiji. Silno ravnino vso posuto po Nilovi vodi z drobno rumeno sipo na metre debelo, in na miriametro v velikosti. Bilo je tu nekdajno Faraonovo posestvo iu bogastvo, a sedaj je lo puščava, žalost in revščina.
Bila sta z nami tudi dva Angleža in jeden Francoz, s kterimi smo žo od Brindisi-ja vkup potovali. Domu gredo si ogledamo tudi ondotni muzej, poln starih in zgodovinskih egiptovskih spominkov. Pravila bila so lo — francoski katalog; to so vsi
Dalje so popolnoma strinjam s tem, da so se službe tistih profesorjev srednjih šol razpisale, ki službujejo kot c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ter so so namestilo začasno s prvimi gimnazijskimi učitelji. Šolsko nadzorstvo s tem mnogo pridobi na prostovoljnih ukrepih.
Prav tako veselo pozdravljam poskus, ki ga je ekscelenca naučni minister s tem napravil, da jo poklical nekaj srednješolskih profesorjev na službovanje v naučuo ministerstvo. Ekscelenca jo v bud-getnem odseku rekel, da hoče ta poskus nadaljevati. Tudi to popoluoma odobravam iu le povdarjara, da naj bi se pri odbiranji takih profesorjev za službovanje v naučuem ministerstvu ozirali na vse narodnosti enako.
Sedaj, gospoda moja, pride pa na vrsto nekaj, s čemur nisem prav nič zadovoljen. To je namreč izredno povikšana šolnina. To napravo moram tem huje obsojati, ker se je vpeljala, no da bi se bila lo količkaj ozirala na jako razne razmere in potrebo posamičnih pokrajin države.
Vem, da so skuša ta naredba braniti z državno-gospodarskimi vzroki in s politiko naučnega ministerstva. Šolnina, tako ondi pravijo, je pristojbina iu kot taka jo opravičena. Je že res, toda pri tem no smemo pozabiti, da srednje šolo ne koristijo samo narodu, ki svoje sinove vanje pošilja, temveč tudi državi, ktera si na teli zavodih izobražuje tvarino (moči), ktero potem rabi za razne državne opravila in urade.
Priznati moram, da sem se čudil, ko som čul dokaze, in sicer jako piškave podslombe, s kterimi so to naredbo z državnogospodarskega stališča hotli opravičiti in da so jo v budgetnem odseku momo tega nastavka kar nekako potihoma popihali, čo tudi jo memo onega prejšnjih let zdatno večji. Naslov 10. pokritja kaže memo lani 310.505 goldinarjev več dohodkov. Kdor ne ve, od koti je ta prirastek, bere naj le nadrobno razpravo in pa odsekovo sporočilo in takoj bo zvedel, da jo to vspeh povišane šolnine.
S tega stališča so toraj stvar ue dti zagovarjati, kajti povišanje je preveliko in sploh 110 gre, da bi
pripozuali, da je bila til shranjena človeška podoba z belimi zobmi, egiptovski kralj Totraes II., ki jo pred tisočerimi leti ondi bival.
Srečali smo tudi dva turška pogreba. Jaz sera jo kar za njima mahnil ter slišal, kako so so drli dečki in stari. Na rakvi bil jo kot kak „pojac" iz cunj napravljen „ možic"; nosili so lo trije in sicer dva spredaj, jeden na zadnjem koncu.
Bil jo menda tudi somenj danes, ker bilo jo čuda veliko velbljudov in oslov tukaj. Gospodarji so kar po tleli sedeli; žival je bila otovorjena s krmo. Igrali so menda za bob ali koščko strešno opeke, pa kričali in turščino slamo jedli, kakor klobase. Hudobni pa menda niso. Til v Kajiri jo skoraj polovica Kainovega rodu, ki so delavci, lijakarji iu hlapci, a povsod jo največa revščina.
Stopil sem tudi v turško šolo. Dečki so morali biti po kakih 12 let stari, vsi so stali in brali; a ko noter stopimo, so vsi vpili: „bakšiš", podarite, podarite nam kaj.
Zvečer po večerji smo jo nekteri krenili v mestni vrt, ki jo nad 20 oralov velik ter ima na sredi mali jezer, kjer so kaki štirje čolniči, kdor so liočo voziti po vodi. Plačali smo po dva pijastra vstopa. Igrala je ondi turška godba. Tako jo, kako^
se mladini pot v sreduje šole ua ta način zabra-njevala.
Morebiti mi bo ua to gospod naučni minister ugovarjal: Pritisk v srednje šole se tako neprimerno množi iu nevarnost izobraženega in pol izobražeuega proletarijata nam je vedno bližja, tako, da. smo prisiljeni s povišano šolnino nalivu jez postaviti.
Že priznavam, da je marsikje res tftko. Ali je pa povišana šolnina in pa žep davkoplačevalca tudi pravo sredstvo temu V
Kaj bode iz tega?
Premožnega očeta, ki svojega nenadarjenega otroka v sreduje šole sili, s tem ne bote ostrašili, pač pa bote na ta način iz gimnazij tisto zavračali, kar bi morali na vso moč skupaj spravljati — nadarjeno uboštvo namreč. (Dobro! na desni.)
Če je res treba preveliko gnječo ua gimnaziji odpraviti, kar se tii pa tam ne da tajiti, Vam povem jako navadno sredstvo. Poskušinje bodo naj stro-geje in posebno v dolenjih razredih naj se več zahteva, dokler se ui še nihče odločil za ta ali za oni stan. Videli bote, da bo kmalo manj dijakov po gimnazijah, ker pojdejo rajši v druge šole.
Že razumem. Gospodu naučnemu ministru se je zdelo potrebno, to gnječo nekoliko zmanjšati, ob enem pa število dijakov na obrtniških šolah, na trgovinskih zavodih in na kmetijskih šolah pomnožiti.
To bi bilo vse prav. Toda kaj pa ondi, kjer ni ne enih in ne drugih šol te vrste? (Čujte! čujte! na desni.) Pred vsem drugim je vendar potrebno take šole ustanoviti iu še le potem oglasiti se s takimi naredbami, sicer se narodu lahko zapre edina pot do viije izobražbe, ne da bi se skrbelo, priliko mu dati, da se po drugi poti lahko izobrazi.
Sicer moram pa ugovarjati, da bi bila povsod tista preprodukcija in hipertropija (več, kakor je kake reči že tako ali tako preveč) povsod na srednjih šolah. Gospod naučni minister naj se ob priliki potrudi v slovenske pokrajine, pa se bo takoj prepričal, da nam narodne inteligence še po vseh stanovih manjka. Tudi v duhovskem stanu je taka.
Mogoče jo tudi, da se mi bode kaj druzega ugovarjalo. Morda mi bote rekli: Nadarjeni revež šolnine tako ali tako ne čuti, ker je oproščen in ua nenadarjenem revežu pa nič ležeče ni. To besedo smo vlaui culi ondi na ministerskih klopeh. Še celo nekaj vtisa je napravila v zbornici. Di vendar Vam povem, da to ni druzega, kakor beseda odveč, ki praktičnemu šolniku prav malo do živega sega. Praktični šolnik iz lastne skušnje prav dobro ve, kako nezmerno težavno je, posebno v dolenjih razredih, pri materijalu, ki od doma nima skoraj nikake prave izgoje, pravo razsodbo napraviti, koliko je ta, koliko oui nadarjen. Kolikrat se talent kar čez noč prikaže in kolikrat doživi praktični šolnik na tem polji prikazni in pojave, o kterih se mu niti dozdevalo ni! To je ena.	(Daljo prih).
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. maja. Kotriinje dežele.
Državni zbor se snide skoraj gotovo še po Biukoštih iu zboruje do 8. junija, ker so predolgo debate pri posameznih točkah.
v Ljubljani pred kazino, le da ni leseno, ampak vse bakreno. Ljudstva je bilo silno veliko po livadah. Godcev je bilo 00, vsi beli in pokriti s čepicami, pa vsak je imel svojo svetilnico s plinom. Pili smo pivo, po dva pijastra mala merica, bila je še dosti dobra. Tudi v čolniču smo pivo pili ter si zraven tudi naročili „čibuk" (velika pipa). Skozi dva litra vode smo v družbi pušili ter potem po pijastru zato plačali. Godci so drgnili svoje turške napove po turško. Enkrat so bili „Radecki"-marš začeli, še precej dobro, a zmedlo se jim je bilo kaj kmalo; zato smo jim pa tudi voščili lahko noč ter odšli.
Ko smo se v mesto vrnili, bilo je šo jako živahno. Eni so na oslih sedeli ter kričaje kak bob ali češenj prodajati, drugi naših črnili bratov so ležali prod prodajalnicami, ta jo vtaknil svojo glavo v kak rokav, drugi so drugače osmešil.
Pridši domov po deseti uri naročili smo si račun od nas dvanajsterih za tri dni bivanja. Kmalo dobimo „Bechnrnig, Hotel du Nil 340 Franca.M Vsi smo rekli, da je tii pomota, a — plačaš, pa greš — vse je moralo plačano biti. Z Bogom!
Prestolonaslednik Rudolf je obiskal za Časa svojega bivanja v Opatiji tudi bližnje otoke. Kamor je prišel, govoril je z ljudmi v hrvatskem jeziku. jVlarsikteri lahou pa je nagovoril prestolonaslednika v slabi italijanščini. Take je cesarjevič opomnil, naj govore v hrvatskem jeziku. Iredentovski list „Istria" pa niti omenil ni izletov cesarjeviča na kvarnerske otoko. To je avstrijsko rodoljubje, s kterim se ponašajo nekteri prjmorski poslanci v državnem zboru. „Naša Sloga" piše, da si je cesarjevič takoj pridobil srca naroda s svpjo prijaznostjo in .hrvatskim govorom. Naj bi tudi uradniki posnemali prestolonaslednika. Predno je prišel cesarjevič v Opatijo, bili so vsi napisi v italijanskem iu nemškem jeziku Kmalo pa so bili napisi tudi v hrvatskem in francoskem jeziku.
Dr. Rieger je v imenu češkega kluba izročil spomenico grofu Taaffeju zaradi prepovedi Sokolove" svečanosti. V spomenici povdarja češki klub, da prepoved ni vtemeljena. — Iz Prage se poroča, da pridejo amerikanski gostje meseca junija.
Dunajski mestni zbor čutil je potrebo, da je izrazil Schmerlingu in njegovim tovarišem iskreno zahvalo, ker se je v gospodski zbornici potegoval za nemščino kot državni jezik. Odbornik dr. Lueger ui glasoval.
Ogerska zbornica je potrdila kvotno postavo. — Ministerski predsednik je bil 13. t. m. na Dunaji. Bazgovarjal se je z finančnim ministrom Du-najevskim in ministrom vnanjih začev, grofom Kal-noky-jem. časniki trdijo, da se je Tisza hotel dogovoriti. kaj naj odgovori na interpelacijo poslanca Iranyi-ja o bosenski okupaciji.
Vitanje države.
Ministerska kriza v Srbiji je končana. Nobeu srbski domoljub in državnik ni hotel sestaviti novega kabineta, ki bi nadaljeval dosedanjo vnanjo in notranjo politiko Srbije. Zadnji čas je ponudil kralj Milan, kakor poroča „Presse", sestavo novega kabineta Nikoli Krističu. Ta je odklonil častno nalogo. Kralju ni ostalo druzega, kakor da Garašauinov kabinet dalje opravlja vladne posle do nedoločenega časa. S tem pa nikakor ni rešeno denarno in politično vprašanje srbske kraljevine. Več tednov so naznanjali časniki nov kabinet, novo vnaujo srbsko politiko. Gotovega pa nobeden ni vedel povedati, ker lastnost je srbske politike, da svetu prikriva domače razmere. Ministerstvo je že davno hotlo odstopiti, ko so domači vladni časniki še vedno zanikavali resnico. Ko je govorica prodrla med svet, priznali so konečno časniki nasprotje v kabinetu, povdarjali pa le osebno vzroke. Zatrjevali so vedno, da osebna vprašanja niso posebnega pomena in bodo v kratkem rešena. Minuli so tedni, in osebna vprašanja so pokazala, da so v Srbiji pripravlja političen prevrat. Celo „Post. Lloyd" je priznal, da ltističev kabinet ni mogoč, s tem pa tudi preobrat srbske vnanje politike. Gotovo ui le slučaj, da je srbska kraljica s kraljevičem odpotovala v južno Rusijo, kjer se snide z ruskim dvorom. Resnica je toraj, da sedanji kabinet v Srbiji umira, ker izgublja zaslombo v narodu. „P. Lloyd" se je sicer tolažil, da bo moral tudi Ristič nadaljevati sedanjo politiko, ko bi prišel na krmilo. Madjarski in mnogi nemški listi sploh smatrajo vsacega srbskega državnika nasprotnika Avstriji, ki ne sovraži Rusije. Ne grd jim v glavo, da se morete Avstrija in Rusija sporazumeti na Balkanu. Te politiko so drži tudi kralj Milan, in to je vzrok, da si je Avstrija pridobila v Srbiji le kralja iu njegove zveste prijatelje, narod v večini pa je ostal mrzel do naše države. Madjarski in nemški listi so odobravali srbsko politiko, ki je narodu kratila prostost, omejevala pravice. Tako sta kralj in njegova stranka zgubiia zaupanje naroda, Avstrija pa vpliv v deželi. Narod namreč je večinoma teh misli in prepričanja, da Avstrija vpliva na sedanjo srbsko politiko. Ristič ni sovražnik Avstrijo; to je sam priznal in trdil, da Srbija potrebuje avstrijskega prijateljstva. Prijatelj pa hoče biti tudi Rusiji, ker tako zahtevajo zgodovinsko - politične razmere ua Balkanu.
Bolgarska kriza jo vedno bolj zamotana. Kandidatov prostovoljnih in neprostovoljnih imenovali so časniki žo dolgo vrsto. „Agence Ilavas" imenuje sedaj dva Irancoska princa, namreč sina vojvode Moutpenzirskega in vojvodo Ohartres. To je najnovejša novica iz Bolgarije, ki pa skoraj gotovo ni resuičua. — O bolgarskih razmerah piše „Express Orieut": Bolgarski vladni krogi so niso šo otresli strahu, ki se jih je polastil o Velikinoči vsled mnogih napovedauih vstaj. Nenadno so se razširile po celi deželi vzuemirujoče vesti, da so v kratkem vname splošnja vstaja. Izdano je bilo povelje, naj vladini organi podvojd svojo čuječnost in previdnost. V strahu, da politični jetniki ua kteri-koli način zbeže iz ječ in so pridružijo vstašem, zapovedala je vlada, da noben vjetnik 110 sme občevati s svojo družino, kakor je bila navada. Prepovedali so obiskovanja v ječah in tudi donašanjo velikonočne pogačo. Topovo so razstavili (demontirali), da bi jih vstaši ne mogli porabiti. Lo kedar so bile vajo, sestavljali so zopet topove. V kadetskih šolah so se vadili gojenci z lesenimi puškami. To je toraj tragična in komična stran bolgarskih razmer. Vse to se še vedno ponavlja, akoravno se ni vnela splošnja vstaja. Naravno je, da so s tem še množi nemir iu strah v narodu. Manjše vstaje, ki se ponavljajo na pojedinih krajih, pričajo o razmerah v Bolgariji. Zadostuje naj jedeu
vzgled. Nek častnik, imenom Tramborski, bil je na )0.velje vojne sodnije v Ruščuku obsojen.»ga,gjprt in v6treljen. V njegovem rojstnem kraji blizo^nove zvedeli so pred kratkim o njegovi smrti. Prebivalci so so vzdignili proti krojni oblasti. Ker.,ok|last ni mogla zadušiti vstauka, .moral je pjiti iz Trnove vojaški oddelek, da je pomiril vstaše. Vsa poročila v vnanjih listih o potovanji bolgarskih regentov moramo previdno presojati. Tudi v 'Rumeliji je .parod nezadovoljen. Veliki davki in brezozirno iztifsj^vanje davkov gotovo niso primerna sredstva, da pomirijo narod. Potovanje regentov po Vzhodni Rumeliji ni bil slavnosten sprevod, kakor so pisali nekteri listi. Vse je bilo hladno in zmerno — to je resnica — in jako nevarno bi bilo za vlado, ako skliče sobranje. Vlada se gotovo ne moro za to odločiti.
Balkanska zveza je že staro vprašanje, s kterim so so pečali časuiki in državuiki. Nobeden pa ni še rešil tega vprašanja, niti dokazal, da je mogoča zveza balkauskih držav. Kakor so do sedaj reševali to vprašanje, smemo trditi, da jo v se-daujih razmerah nemogoča, ali vsaj neverjetna. Vsaka državica hoče raztegniti svoje meje, kar pa more storiti le na škodo svojega zaveznika. Vendar je ta ideja prišla zopet na dnevni red. Nedavno je namreč „Pol. Corr." objavila dopis iz Belega grada, da do sedaj srbska vlada v tem oziru ni še popra-šala v Bukareštu, Sofiji iu Atenah. Vzrok je namreč ta, ker Srbija in Bolgarija prežite na Staro Srbijo, ki je še pod turško oblastjo. V Srbiji toraj veduo še upajo, da se Srbija in Bolgarija sporazumete o tem ozemlji. ,, Ustavnost", glasilo Rističeve stranke, pa trdi, da je zveza mogoča tudi brez Bolgarije. Kako podobo pa bi imela ta zveza, tega list ne po-jasui. Bolgarski „Deveti Avgust" jo istega mnenja. Piše namreč, da je zveza s pomočjo Rusije mogoča, kor ravno Rusijo vodi ua Balkanu ta ideja, odkar se bojuje s Turčijo za balkanske narode. „Le Nord", glasilo ruske vlade, trdi, da se na Balkanu ne more uičesa premeuiti brez Rusije, ker je ravno ta država največ storila in darovala za narode na Balkanu. Ako bo pa potrebna balkanska zveza, Busija gotovo ne bo odrekla svoje pomoči.
Bruseljski „Nord" piše o ruski, politiki: Z ozirom na mnoga poročila, da je Rusija sklenila zvezo z Francijo, moramo izjaviti, da ima car le jedeu namen, in ta je splošen mir. Da pa doseže ta namen, mora ohraniti popolno prostost ruske politiko. To ni za nobenega grožnja, za nobenega izpod-badanje, vsak naj se po tem ravni! in išče svoje koristi. — Ruski car je proti ponemčevanju baltij-skih pokrajin. Do sedaj so bile v onih krajih nemške šole. Car pa je potrdil naredbo ministerstva, da se s 1. avgustom vpeljo v vseh gimnazijah in realkah ruski kot podučni jezik. Dosedanje nemško vseučilišče v Derptu postane rusko. — Ruski kandidat za bolgarski prestol, knez Evgen Maksimilijauovič Ro-manovski, vojvoda Louchteuburški, poklican je iz Pariza v Peterburg. Car in carica obiščeta 21. t, m. Jekaterinoslav v južni Rusiji, odpotujeta v Sebasto-polj, kjer bodo spustili v morje novo ladijo „česma". Iz Sebastopolja odide carski dvor v Jalto. Meseca junija pridejo v Livadijo črnogorski knez in kneginja, srbska kraljica, knez Peter Karadjordjevič, vojvoda Leuchtenburški in več ruskih diplomatov.
Pruski deželni zbor je končal svoja posvetovanja. Državni zbor prične počitnice 25. maja. Knez Bismark je objavil, da se v kratkem razširijo trdnjavo v Strassburgu, Metzu in Poznanji. — Iz Alzacije in Lorene nemška vlada še vedno izganja sumljive osebo. „Kreuzzeitung" piše, da je oborožen jo jed-netja francoskega vojnega kora jako nevarno znamenje vojske.
V	angleških vladnih krogih se govori, da so dogovori s Turčijo glede Egipta toliko vspešni, da nobena vlada ne bo mogla izpodriniti angleškega vpliva v Egiptu. — V Zulu-deželi bo Anglija nastavila svojega guvernerja. — Vlada je zvedela, da so amerikanska ladija z dinamitom bliža irskemu otoku. Vlada je potrebno ukrenila, da zabrani uvožnjo dinamita.
Na italijanskem jugu, namreč v Siciliji, bliža se trgovinska kriza. Prišlo je na dan mnogo goljufij, posebno v Kataniji in Palermu. Nikdo noče vsprejeti meujice mesto gotovega denarja. Trgovske hišo iu banke propadajo. Veljavni možje so namreč posojevali denar za previsoke obresti. V Kataniji izhajajoč list „Unione" objavlja članke, ki zadevajo mnoge visoke gospode.
V	Belgiji so zopot nastali nemiri med delavci. Anarhisti silijo delavce, da po rudnikih ustavijo delo. Ako vlada hitro no uduši nemirov, utegnejo se vršiti enaki zločini, kakor lansko leto.
O položaji ua Kreti piše „Jour. des Debats", da je sklenil narodni zbor, v kterem imajo kristi-jani večino, naj narod več no plačuje davka, žon-darmerija naj ustavi svojo službo. Zbor jo to sklenil, ker Turčija ni hotla znižati davkov. Položaj jo resen.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Gotharda, 10. maja. (Smrt.) Opisal sem nekoliko meseca oktobra lanskega leta ginljive duhovno vaje v Cemšoniku, ktere so vsem močno
dopadlo. Zarad tega je tudi že tistikrat sosedni dušni pastir, farni oskrbnik č. g. Ivan Š t u p a r , naprosil neumornodelavne gospode misijonarje za sv. misijon v Št. Gotbardu na prihodnjo spomlad. Pripravljalo se je marljivo.
V soboto, 7. maja, se pripeljejo trije goreči gg. misijonarji iz Celja. Vse jih je bilo veselo. Dušni pastir je glasno molil križev pot in krepko pel litanije, da se je sploh videlo, s kakošnim veseljem je pričel sv. misijon. Ali žalibog veselje je trajalo le malo časa. Že v nedeljo čuti nasledke nekega prehlajenja: obraz jel je po malem otekati; ali ker celih 13 let svojega težkega službovanja v Št. Gothardu ni nikdar bolan v postelji obležal, ni veliko porajtal te bolehnosti, akoravno sta ga mraz in vročina spreletavala. Še v sredo, že močno otekel, spovedoval in obhajal jo revež pri slabem vremenu; popoludne pa se je moral vleči v posteljo. V soboto zjutraj ob 3. uri je bil previden od misijonarja g. Franca in od njegovega namestnika in prijatelja, čemšeniškega župnika, v poslednje olje dejan; vendar pa mu je bilo po dnevi odleglo, tako, da se je krhko upanje zopet oživelo.
Med tem pa so je sv. misijonska pobožnost izvrševala z vso gorečnostjo. Veliko veliko se je molilo, solzilo in jokalo za nevarno bolnega dušnega pastirja. V nedeljo, 15. maja, je bil sklep sv. misijona. Veliko je bilo ljudi pred dvema letoma pri novi maši v Št. Gothardu, pa še več jih je bilo pri sklepu sv. misijona. Še le proti večeru se dovrši sijajua slovesnost: blagoslovljeuje misijonskega križa in druzih križev, dvojni ginljivi govor pred procesijo in slednjič zahvalna pesem z blagoslovom. Vsa pobožnost se srečno, upajmo, z največjim vspehom končii — ali v farovži se sliši le jok in stok : gospodu prihaja vedno slaboje, v nezavednosti težko diha. Vsi trije g. misijonarji iu šo drugi trije duhovniki stoje okoli smrtno postelje v goreči molitvi. Sapa ponehava, srce utriplje — in deset minut po sedmih zvečer loči se dobri dušni pastir od svojih prežalostnih ovčic, da bode tam gori za svoje njemu tolikanj priljubljene Šentgothardčano prosil in molil, kakor je rekel na leči velečastiti gosp. superior.
Veliko je že bilo sv. misijonov po Slovenskem, ali tako presunljivega, tako žalostnega sklepa še niso doživeli slavni misijonarji.
Prežalostne stariše, uboge sestrice, brata in vse njegove ovčice pa naj tolaži v tej preveliki nesreči sveto zagotovilo, da njih ljubljeni sin, oziroma brat in dušni pastir ni mogel lepše končati teka svojega trudapolnega življenja, kakor tako, ko je sedem mašnikov spremljevalo njegovo dušo, z velikim za-služenjem zarad dovršenega misijona, iz doline solzil v neskončno večnost!
Predrazega ranjkega zemeljski ostanki so bodo jutri izročili materi zemlji.	M. L.
Iz Ribnice na Pohorji, 12. maja. Naše „Pralno društvo" dela zopet priprave k velikemu izvaured-nemu zboru, ki jo določen na 30. t. m., to je, na binkoštni ponedeljek. V ta namen bila je sklicana dn<5 8. t. m. odborova seja, pri kteri so se pretresale in določilo naslednje točke:
a)	Prebere se zapisnik prve odborove seje od dno 6. februvarija t. 1., ua kar tajnik omenja, da je bila naročnina na časopis „Brencelj" od društva poslana brezvspešuo, kajti razvidno je, da tega časopisa ni izišla letos nobena številka. Povpraševalo se jo sicer po dopisnici, naj se nam odgovori, ali dobomo list, ali naročnino nazaj, pa zopet jo bilo brezvspešuo vso prizadevanje in povpraševanjo.
b)	O dobitkih za tombolo, ktera se želi za ta dan prirediti, določi so, da se sm<5 nakupiti v ta namen razne mične robe v znesku do 20 gld., o kteri zadevi pa se gosp. predsednik s kterim odbornikom šo nadrobneje pogovori. Sploh pa obvelja sklep, naj bo glavni dobitok za tombolo precejšnje vrednosti, uajrajše kaka zala slika z okvirjem, vredna nad 2 gld.
c)	O točki glede govornikov se določi, da bi bilo želeti, ako bi bil poleg naprošenoga gosp. A. Kocuvana šo kteri drugi, čo treba tudi domači govornik — kakor bodo sploh naneslo razmere. Sploh pa je občna želja, da bi so zbor začel najpozneje ob 4. uri popoludne in sicor naj bi bilo vravnano vse tako, da bo igra tombola z zahodom solnca gotova. Vspored so določi tako-Io: 1. Pozdrav. 2. Govori. 3. Tombola. 4. Veselica z godbo in pope-vaujem slovenskih pesnij. — Gledo „Vabil" so določuje, naj jih bo najmanj 250 izvidov, ki jih domačim razdele domači razpošiljevalci, na „Bralna
društva" v Št. Lovrencu, Rušah, za Lehen in Slov. Gradec pa se pošljejo vkupno pod jednim zavitkom za dotične povabljene rodoljube.
d) Ker meni društveni predsednik na tem iz-vanrednem zboru nasvetovati nektere velevažne in za Podravje pomenljivo ukrepe ali resolucije, je resnično želeti, naj bi se našega izvanrednega zbora vsak pravi rodoljub, če tudi oddaljen, vdeležil. V slogi in edinosti je moč ! Zatoraj naj bodo slehernemu, ako bi tudi „Vabila" posebej ne dobil, že te vrstice za vabilo, kajti očividno je, da le z marljivim delovanjem in vstrajnostjo zamoremo priboriti sebi in našim potomcem boljšo prihodnost. Ker je ravno takrat jako ugoden čas za potovalce, smemo se pač nadjati, da uas obišče dokaj tudi oddaljenih gostov. Toraj na veselo svidenje dno 30. maja!
Iz Trsta, 15. maja. (Odmev govorov slovenskih poslancev.) Vrlo postopanje slovenskih poslancev Kluna, Nabrgoja in Šukljeja pri budgetni obravnavi Tržaški Slovenci iz srca odobravamo. Vsaj je pa tudi že zadnji čas, da se vlada malo ozira, na tukajšnji slovanski hiši habsburški verno vdani narod. Slovenci v Trstu in okolici izročeni smo na milost in nemilost ultra-italijanskemu magistratu. Dasi pošteno plačujemo veliko davke v nikdar polno mestno blagajnico, vendar nas sme zasmehovati tudi najzadnji magistratni berič, ako se drznemo spregovoriti v domači besedi. V mestu, kljubu temu, da uas je več tisoč in kljubu temu, da je nad 1400 očetov zahtevalo slovensko šolo, nimamo ne jedue v mestu. V okolici so sicer slovenske ljudske šole, a poleg teh so tudi italijauske paralelke, v ktere magistratovi najemniki na vse mogočo dovoljene in nedovoljene načine vabijo in silijo slovenske otroke. To se godi posebno v Rojanu, kjer vodi šole zloglasni Bonin. Od Rojana do šole italijanske na Belvederu je le pet minut hoda, a magistrat tudi v Rojanu vzdržuje dva italijanska razreda. Zakaj neki? Morebiti za italijane? Teh ni, in če jih je kaj, vsak raje pošilja svoje otroke na Belvedere ali pa v mesto. V istini v obeh, v 3. in 4. italijanskem oddelku, vkupaj ni 5, reci pet otrok, kteri bi mogli gladko govoriti jezik italijanski. Ali se ne pravi to: raznorodovati, zraven težko pridobljen denar davkoplačevalcev proč metati?
Iu sedaj, ko ustanovi vlada šolo obrtnijsko, in so so poslanci naši oglasili, da se na tej novi šoli no pozabi na učence slovenske narodnosti, nastal je velik vriš v taboru Vseitalijanov. V mestnem zboru sklenili so, da rajše nimajo te šole, ako ima biti v njej slovenščini tudi le najzadnji kotiček odmenjen. Ali pa zuabiti zahtevamo Slovenci kaj preveč ? Ali ni v vseh strokah obrtnije tu v Trstu muogo Slo-voncev? Upam si trditi, da imamo v nekih vrstah obrtnije večiuo.
Vsled govorov gg. poslancev Kluna in Šukljeja vlada po tukajšnjih rudečih listih velika nejevolja. No, temu se ni prav nič čuditi — vsaj se poznamo! čudimo se pa veliki harmoniji, koja nekaj časa sem vlada med „Triester Zeitung" in našimi italijanskimi listi. Ni še davno, kar je „Tr. Zeitung" vsled ne-cega dopisa v „Slov. Narodu" prinesla jako surov in razžaljiv uvodni članek. Ako bodo slavna naša vlada imela take zagovornike, kakor je list „Triester Zeitung", ne vem, kam da pridemo. V zgoraj omenjenem članku očita visoko učeni člankar dopisu „Slov. Naroda", da je pravi „nonsens". Kaj pa pravijo cenjeni čitatelji naši naslednjemu stavku: „Ftir solehe Dinge findetsicb heute selbst ira eigenen Lager selir schwer oin gliiubiges Publicum, ge-sclnveige denn in Triest, wo jeder Slovene nach Ilerzenslust sloveuisch sprechen (!) uud seine Kinder aucli in sloveuische Schulen schieken kann, wenn er die Mittel ha t, sio in die ausschliesslich slo-venisehon Schulen des Territoriums tiiglich filhren zu lassen. (Tako! še bolj pa, če iina „Mittel-no" za Ljubljano.) Koiueutara pač ni treba temu bedastemu stavku. Kaj tacega bi pač no bili pričakovali od razširjovalcev nemškega mišljenja na Adriji!
Domače novice.
(Ljubljanska gimnazija) končii šolsko leto !>. julija; isti dan prične se matura.
(Uradna konferencija mestnega učiteljstva) v Ljubljani bodo v Iti. dan junija t. I. Zraven navadnih toček obravnavalo bodo so tudi: Kako naj šola deluje in vpliva na spodobno vedenje šolsko mladine zunaj šole?
(Učiteljske spremembe na Kranjskem.) Gospod Šribar Maks, nam. učitelj v Trebelnem, je za trdno postavljen v Gorenjo Sušico. — Gospod Jaklič Ivan, zač. učitelj v Topli Rebri, je za trdno postavljen. — Učiteljsko službo na meščanski šoli v Krškem je dobil gospod Romih Tomaž, podučitelj na 5razr. ljudski šoli v Ptuji.
(Ljubljanski slovenski igralci) priredili so v Kamniški čitalnici dnd 1. maja gledališko predstavo in si izbrali v predstavljanje tri igre toliko raznega zadržaja, da so s tem mogli sijajno dokazati svojo izredno, raznovrstno zmožnost. „Komično sliko", priredil je Ig. Borštnik z naslovom: „Ponesrečena glavna skušnja", ki ima toliko smešnih zapletek, da mora se, če se tako vrlo igrd, kakor se je ta večer, človek do sitega nasmejati. Prepeličar(g. Borštnik) si ni mogel bolj neokretnih hlapcev izbrati, kakor Boštjana (g. Slavko) in Primoža (g. Kocelj). Načuditi se nismo mogli temu premišljenemu, izbor-nemu igranju, s kterim sta nam ta dva gospoda tako živo neotesance predstavljala. „Trdoglavka" gdč. * .,. (škoda, da ne poznamo njenega imenal, bila je, kar smo izvedeli izza kulis, prvikrat na odru, a tega bi gotovo nikdo ne bil uganil, naj bi slišal ne bil. Smeha in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. — Druga igra BPopolua žena", spisal Karol Gorlitz, v kteri je zopet imel gospod Borštnik (Kabelj) glavno vlogo, je pa tako spretno pisana veseloigra, da smo še malo takih videli. (Z veseljem pozdravljamo ukrep dramatičnega društva, da jo za tisk pripravlja — dobro došla čitalnicam.) G. Borštnik je ulogo „umirovljenega uradnika" osolil z neprekosljivo koiuiko ter vzbujal mnogo smeha. Ulogi„ Lujize" v nasprotji „popolne žene" in „služabuice Milke" ste bili v dobrih rokah; „Pavel Zdrav" pa ni imel hvaležne uloge, a izurjen igralec je svoje storil — skupui vspeh je bi na občno za-dovoljnost občinstva. — Igra „G r i n g o i r e", spisal Tli. Bauville je pa igra, ki dajo igralcem priliko, da se skažejo mojstre. V celi igri veje nekak izboren poetičen duh. Prav iznenadeni smo bili že v začetku čuti enkrat vso sladkost in milobo krasnega našega slovenskega jezika. Le s kratko besedo naj omenimo uloge in osobje v tej igri. „Ludovik XI., kralj francoski" (g. Kocelj) kazal je z vsem svojim zadržanjem francosko nobleso; izboren jezik govoreč, bil je kralj od nog do glave. „Pierre Gringoire" (g. Borštnik) izredno nadarjen, pa reven, mlad pesnik, ki je za tiste čase vso občno pozornost zarad svojih poezij na-se obračal s svojim veleumom, ima glavno ulogo v tej igri. Brez ovinkov smemo izreči, kdor ni umetnik, naj se nikar ne poprime te težko uloge. A gosp. B. jo je rešil, kakor bi jo boljše uobeden ne bil mogel. „Simon Fourniez, trgovec" (g. Slavko) jo manjša uloga, a treba je dostojnosti, da se dobro pogodi, in to se je mlademu gospodu posrečilo. Uloga „Loyse" (gospdčn. G os tiče v a), jako ljubka, mlada deklica, je zelo naivna iu vse to izborno igrati je težavno, a stekla se je igralki v živo pohvalo. „01ivier-le-Daim", ta uloga, sicer mala, jo pa za gosp. Danila kakor nalašč; kraljevega dvornika igral je z vso dvorlji-vostjo tadajnega veka. Gospica Zvonarjeva „Nicolo Andryu (lepa suknarica) nima v igri velike uloge, a kolikor je je, bila je v najboljših rokah. Po končani igri ni moglo občinstvo dosti prehvaliti vrle naše igralce. Srečno hodite in razveseljevajte tudi druge naše rojake po deželi.
(Izvoljen) je bil vrl naš rojak g. Josip Ciper le, meščanski učitelj na Dnu nji, v zadnji konferenciji meščanskih učiteljev Dunajskih odbornikom stalnega odbora učiteljske konferencije za mesto Dunaj. Kandidatom je bil postavljen od učiteljskega društva „Bilrgerschule". Agitacija „zopor" in „za" je bila živahna; gosp. Ciperle pa jo zmagal s 190 proti 120 glasovom.
(Pred sodišče v Zagrebu) so bili poklicani včeraj gg.: F o 111 e g o v i č, dr. Anta Starčevi č in Gregor T u š k a n zaradi znano afere s srebrno kupo in prstanom.
(,,81ovenCevim" bralcem) jo znano, da so nekteri češki duhovniki pred dvema letoma ustanovili društvo „Vlast", ki izdaje mesečnik ravno tega imena. Namen listu je, dajati čoškemu olikanemu občinstvu tečnega, zdravega lepoznanskega in pod-učnega berila. Slovstvo je namreč pri Cehih nekaj let sem zavozilo popolnoma na napačno stran. Najboljši pisatelji in pesniki se niso več držali krščanskih načel; odstavljali so edino pravo podlago in tako so bila njihova dola le v škodo iu pogubo češkemu narodu. Takoj v prvem letniku je Fr.
Pohunek, lilozoiičuo izobražen mož, jel razkrivati žalostno razmere, vzlasti je mojstersko pobijal brezbožne ideje Emila Fride, kot pesnika slavljenega pod imenom „Vrchlicky". — Nekaj teh svojih v resnici izvrstnih sestavkov je pisatelj-kritik te dni zbral in objavil; uaslov knjigi je: „S t a r o p o h a u s k 6 s t č s t i, svoboda a lidskost' ve s v č 11 o pravdyu. — Bralcem, ki razumejo češki, to knjigo vrlo priporočamo. Kakor jo videti in slutiti, bo pri nas kmalo treba „Pohuukov\ Zdi se, da bi že zdaj imeli precej povedati.
(Iz Snopsarske kronike.) V S-ki fari živi mlad gospodar — šuopsar prvo vrste. Kako pri takih možeh gospodarstvo ginova, ni treba praviti. Pesmi refrain jo tudi tu tak, kot povsod pri pijancih: nemir, ž a 1 o s t, nesrečen zakon, sramota, pohujšanje, revščina, propadanje gospodarstva. Pri pijancih je zveza vzrokov in posledic trdna, nespremenljiva; sestavil in sklenil jo je Bog sam. Zato bi se že od enega samega pijanca lahko vsega naučili, kar nam more biti kot svarilno znamenje, naj se varujemo te živinske strasti. Ome-njeui gospodar prav po šuopsarsko v pijanosti besni, razbija, k»lne iu kali mir celo soseščine. V sredo 11. t. m. je imel zopet svoj navadni dan, toda div-jost njegova je ta dan presegala navadne meje. Ko mu njegov tast, star mož, rečo nekaj prijaznih dobro-voljuih besedi, zapodi se ta vanj, iu starček mu komaj vbeži veukaj; pijanec jo udero za njim z rovnico, dohiti ga in z vso silo telebi po hrbtu. Mož pade nezavesten na tla; živinski zet pa kot Kajn zbeži od hiše. Nezavestnega tasta jo mazilil prihitevši župuik s sv. oljem. Mislili so, da ne bo več dolgo. Vendar so jo zopet zavedel iu upati jo, da okreva. — Šuops ruši celo človeško družbo, ruši najtauje, najsvetejše vezi družbinske, ruši tudi človeka s samim seboj. In — kar jo najžalostniše — pijanec ne posluša niti mile niti ostro besede; divje živi v svoji strasti, dokler se ne zvrne v pogubljenje.
(Društvo avstrijskih uradnikov.) Iz poročila društva uradnikov, ki je bilo prod kratkim objavljeno, razvidi se delovanje njegovo za leto 188(5. Temu društvu je v poročiluem letu zopet 3805 uradnikov pristopilo. V oddelku za zavarovanje življenja j« bilo v 188(5. letu sklenjenih 6951 zavarovalnih pogodeb za 5,957.019 gld. kapitala, dohodki so znesli 5(5.710 gld. Radi smrti zavarovalcev in končane zavarovalne dobo, radi odkupa in novpla-čevanja premij jo ugasnilo 2828 zavarovanih pogodeb za 2,031.709 gld. kapitala iu 29.090 gld. dohodkov. Cisti dorastek 3123 pogodeb je znašal toraj zavarovani kapital 3,325.310 gld. in 27.020 zavarovalnih dohodkov. Zavarovalnina koncem leta 1886 obsegala je 50.124 zavarovalnih pogodeb za 48,926.015 kapitala iu 225.517 gld. letnih dohodkov. Vplačevanje premij je bilo za 109.999 gld. višje, nego poprejšnje leto in je zneslo 1,5 5 8.(572 goldinarjev, od kojih jo izostalo koncem leta 1886 samo 3-14''/o pri onih namestnikih, ki plačila sprejemajo. Obrestni dohodki premoženja tega oddelka so znesli 366.884 gld., to jo 514o/0 srednje primerne rezervne premije. Zarad smrti 553 zavarovanih oseb je v poročiluem letu 645 zavarovalnih pogodeb v znesku 599.800 goldinarjev zapalo. Svota stroškov sklenjenih pogodeb znašala je za leto 1886 797.000 gold. in od začetka delovanja društva znamenita svota 6,445.000 gl. V poročiluem letu jo bilo 1(5 samomorov, za koje so se polne zavarovalne svoto izplačalo, t. j. 27.350 gold., ker so se zavarovalnine vplačevale nad pet let. Pri treh samomorih bil je čas zavarovalnino kratek, toraj jo bila samo rezervna cona poplačana. (Konoc prili.)
Razne reči.
— Umrl je na Dunaji 14. t. m. znani bogataš in liberalni državni poslanec gosp. Alfred S k e n e, 72 let star. Zapustil je, pravijo, pot milijonov premoženja, dva sina in hčer, ktera je poročena z cesarskim namestnikom Tirolskim. — Umrl je tudi 9. maja imeniten mož, g. S i o g I, 76 let star. Bil je ros pravi veloum, zlasti kar se tičo strojne umetnosti. Od začetka le v ključavničarstvu izučeu, izumil jo napravo raznih strojev, najprej posebno strojuv za tisk (naglotisk), potem železnično parno stroje itd. Imel jo o svojem času po tri- do štiri-tisoč delavcev v svojih tovarnah, za ktere je pa tudi po očetovsko skrbel. Denarni polom leta 1873. mu je toliko škodoval. Zapustil jo vdovo ter dva sina
in tri hčere. Za priznanje njegovih zaslug je postal Dunajski meščan iu projol komturski križ Franc Josipovega reda.
— V P a r i z u prodajajo na dražbi d i j a m a n t e i u druge dragocenosti, ki so preostali iz onih časov, ko so kralji vladali slavno državo. Do sedaj so skupili nad poldrugi 'milijon frankov.
Telegrami.
London, 17. maja. V dolenji zbornici je naznanil državni podtajnik Fergusson, da jc vlada odklonila vdoložbo francosko razstavo, ker so bodo prosljavljali politični dogodki, o čemur pa jo javno mnenje v Franciji različno.
Bruselj, 17. maja. Vsa meščanska garda v okolici Charleroi jc na nogah; na shodu so sklonili delavci, da v četrtek ustavijo delo vsi delavci v prernogovih jamah pri Litiliu.
Umrli no:
13.	maja. Marija Jorman, delavčeva hči, 13 mos, Kravja dolina št. 2, Bronoliitis.
14.	maja. Martin Zupančič, komisarjev sin, 8 mos., sv. Petra cesta št. 12, Khachitis.
15.	maja. Koza Fabjan, delavka, 32 let, sv. Florjana ulico št. 13, spridenjo črevo*. — Frane l'1'eiler, knjigoV' dja, 41 let, Breg št. 2, jetika.
V boln išnici:
14.	maja. Katra Učakar, gostija, 45 lot. Atrophia eerebri.
15.	maja. Jano/. Wioland, strugar, 23 lot, jetika. — Jožef Ž u v dor, prodajalce nožev, 17 lot, jetika.
Tii j v 1.
15. maja.
! ri Maličn: Julij Sohulz, trgovoe, iz Monaka. — M. Lofkovitz, potovalec, i/, Budapešta. — Verdorbor, posestnik, s soprogo, iz Kršlrga. — Horinann, Ileimor in Dratsch, trgovci, z Dunaja. — Anton Saie, trgovec, iz Toplic. — Macorata, trgovec, h soprogo, iz Trsta. — J. Minzi, potovalec, iz Trsta, t * ri Slonu: Kvgen Lcuba, inženir, s soprogo, z Dunaja.
—	V. Wiselinitzka, trgovoe, z družino, z Dunaja. — llansel, Pollak in \Veiss, trgovci, z Dunaja. — L. pl. Deseo, o. k. stotnik konjiče, iz Budapešta. — Srečko Buehlor, trgovec, iz Ogerskega. — A. Tiipfor, trgovoe, iz Lin ca. — vitez Ignacij Schrott, k. k. polkovnik, iz Torbiža. — Cucek, zasebnik, iz ICnežuka. — J. Riossbergor, tovarnar, iz Vranskega. — Gust. Uubilli, uradnik, z družino, iz Zadra. — Adoll' in Jožof Goriup, zasebnika, iz Gorice. — \V. Oernutk, c. k. uradnik mornarico, s soprogo, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Lossl, inženir, s soprogo, iz Stajarskoga. — Teodor Jelub, trgovec, iz Štajarskega. — Jitgovitz, s soprogo, Selivvlgol in Novak, zasebniki, iz Celja.
—	IlolVmann in Stottnor, trgovca, iz Trsta. — Dr. Lautin, zasebnik, i/, Uoke. Jožefi na Kuslan, zasebniea, iz Postojno.
VremoiiNko »poročilo.
g čas Stanje	S>.
°	.2 a £
-—----Veter	Vreme A2! g
opazovanja ^Sij'	________a g
~]Tu. zjut.l	7iMG> +104	nI. avzliTl	megla
10.2. u. pop.	785 38 -(-20 0	hI. vzh.	jaano 4 00
9. u. zvee.	780 12 -j-12'0	hI. vzh.	„ do/,
Zjutraj mogla, potom jasno, popoludno nekoliko oblačno, po noči dož. Srednja temperatura 14 3 C°, onako normah.
OiiiiiijNka l»»rK».
(Telegratično poročilo.) 17. maja.
Papirna renta po 100 gi. (s l(i% davka) 81 gl. 25 kr. Sreberna „ 5% ., 100,, (s lli% davka) 82 . 40 „
avstr zlata renta, davita prosta	112	.	20 „
Papirna renta, davka prost«	<10	,	!)5 n
Akcije avstr.-ogerske banke	870	,	— „
Kreditne akcije	281	J	20
London.......127	„	— „
Srebro . ........n	_
Francoski napoloond......10	"	07
Cos. cekini.......5	„	97 „
Nemške marke . . 62	„ 35
Zahvala.
Slavno vodstvo družbe sv. Cirila lil Metoda blagovolilo jo na prošnjo podpisanih mnogo molitvenih in drugih šolskih knjig v razdelitev in porabo za tukajšnjo šolsko mladino poslati. Vso nam jo jako dobro došlo, posebno bo t a „ Moli t-vonik in Angoljčok" urav primeren dar pridnim učencem. Za ta velikodušni dar izrekata podpisana presrSno zalivalo!
V Košani 16. maja. 1887.
J. Božja,	Fr. Krek,
šol. vodja.	katehet.
Pošti le zve/e.
Odhod iz Ljubljane.
V	Novomosto vsak dan ob (! zjutraj, sprejema blago in popotniko. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevja preko Velikih Lašič vsak dan ob '/a? zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob V>1> popoludno poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potok in soboto ob '/„5 popoludne poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '/r1 popoludno poloti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno.
Iz	Lukovco vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludno.
Iz	Kočevja vsak dan ob (I uri 20 min. popoludno.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
1/.	Kamnika vsak dan ob !). uri 5 min. dopoludne.
Iz	Polh. Gradca in Dobrovo vsak ponedeljek, sredo' petok in soboto ob '.). uri 15 min. dopoludno.