Po*! ni na plačana t gotovini Leto LX1 A Ljubljani, v uedeljo 20. novembra 1933 ?>ic\. 271 C ena 2 Din Naročnina mesečno 25 Diu, za mozem-sivo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi 11L6/HI Ček. račun Ljubljana št. lO.triti id 10.34") /a uiseiaie, Sarajevo šiv "iti 1 Zagreb štv v».tni, Praga-Duuaj J4.7nien. V veljavo je stopila uredba, ki ureja kmetske dolgove, in uredba, ki določa, kako naj se izvajajo javna dola. Poleg teh uredb, katere so že sto|)ile v veljavo, pa imamo pričakovati še več novih gospodarsko silno važnih zakonov, ki so v načrtu žc predloženi parlamentu. Ker so j>a te določbe važne najbolj za kmeta, nuj v naslednjem podamo glavna za naš kmetski stan veljavna določila, da bodo kmetje vedeli, kakemu gospodarskemu stunju gredo naproti. Javna dela Dne 25. novembra je stopila v veljavo nrerlba o javnih delih, ki jih hoče izvrševati vlada, da omeji brezposelnost. V siromašnih krajih se bodo delali vodovodi, vodnjaki, regulirale se bodo reke in potoki, uravnavali hudourniki, izboljševala sc bodo zemljišča, pogozdovale goličave i. t. d. Ta dela bo vodil v vsakem okraju okrajni odbor, v katerem l>o iz vsake občine |>o en zastopnik. I a okrajni odbor bo potrebna dela predlagal banovinske-mu odboru, kateremu bo predsedoval ban. Odkod se bo dobil denar za ta javna dela? Uredba je poskrbela tudi za to na ta-le način: Pri Državni hi|>otekarni banki se bo ustanovil državni fond za javna dela. ki se bodo vanj stekali ti-le dohodki: carina na mešanico bencina in špirita se poviša za 50 Din uri 100 kg; uvede se trošarina na cement in hidravlično apno v znesku 15 Din za 100 kg. Poleg teli dajatev, ki jih bo prispeval tedaj tudi kmet, bo liuančni minister dajal v tn fond 30 milijonov Din. Vrhu tega pa bodo šle v ta fond vse terjatve, katere ima bivše ministrstvo za |>re-iirano in ministrstvo za socialno politiko terjati od ljudi, katerim so ta ministrstva svojčas posddjla na račun prehrane pasivnih krajev in dala predujme za izvrševanje javnih del. V banovinski fond zu javna dela bodo posamezne banovine dobivale sredstva na drug način, rt. p'\ s posojili. Važno pa je. da bodo banovine jioiiloj smeli če bodo tako sklenili banovinski sveti, trošarino nn vino in žganje (»obirati v drugačni izmeri kakor doslej. Doslej je bila trošarina na vino in žganje pavša-lirona, jKi.slej pa se bo (»obirala lahko od količine potrošene pijače. Producent v tej spremembi ne bo čutil posebne razlike, pač pa se bo to po/unlo na eni strani gostilničarjem, na drugi strani pa konsumentom. Ureditev kmetskih dolgov Dne 23. novembra jo stopila v veljavo uredba u zaščiti kmeta. Ta ima v bodoče za kmeta sililo važne posledice. Določa, kak«) bodo zadolženi kmetje od sedaj naprej morali plačevati svoje dolgove. Glavna določila *o ta-le: Za dolgove, kateri znašajo več kakor 120« Din, jc določeno v uredbi, da se morajo plačati v natančno ugotovljenih obrokih v teku dvanajstih let, seveda čc se kmet-dolžink s svojim upnikom ni pogodil za kako daljšo dobo, kur bi bilo dolžniku v prid. Če imata torej kmet in njegov upnik med seboj za dolžnika ugodnejši dogovor, jiotein to določilo za tega dolžnika ne velja. Ako pa takega ugodnejšega dogovora med njima ni, se bo moral od sedaj naprej kmet-dolžnik ravnati po telile zakonskih določilih: Ti dolgovi so razdeljeni v dve vrsti: ali kmet dolguje kakemu denarnemu zavodu (n. pr. domači hranilnici) ali |ia kakemu zasebniku (svojemu sosedu). Ako jc dolžan denarnemu zavodu, bo moral plačati prvi obrok dolga do 15. novembra 1934. Prvi obrok Ivo pa znašal 6% dolžne vsote. Dne 15. novembra 1935 bo moral plačati drugi obrok, ki bo pu žc večji, ker bo znašal že 6.75% dolžne vsote. Dne 15. novembra 1936 bo moral plačati tretji obrok, ki bo znašal že 7.65% vsega dolga. Četrto leto bo znašal znesek, ki ga bo moral plačati, žc 8.94%, peti obrok bo znašal 10.76%, šesti obrok 12.68%. tako da bo dvanajsti obrok že 18.78%. S tem bo kmet svoj dolg v takih obrokih v teku dvanajstih let pri hranilnici poplačal. Ako pa je kmet dolžan kakemu zasebniku (u. pr. sosedu), bo moral plačevati tudi v dvanajstih obrokih, ki pa so nekoliko manjši. Prvi obrok bo znašal 6%, drugi 6.60%, tretji 7.28%, četrti H.06%, peti 8.84%, šesti 9.75% itd., tako da dvanajsti /našo 17.55%. V te obroke so vračunane že obresti, katere ImhIo kmetje plačevali svojim upnikom. Kmet-dolžnik, ki je dolžan kakemu denarnemu zavodu, bo plačal f>.()2% obresti, kmet pa, ki je n. pr. dolža.n le svojemu sosedu, bo plačal le 3.54%. To so /u kmeta, kateri jc bil doslej zaščiten, nove določbe, (»o katerih se bo moral ravnati in bo brezpogojno moral svoj dolg v teh obrokih plačati. Važno je, da ojiozoniiio vse kmete na novo določilo, ki se glasi: Če kmet ne bo plačal treh žc zapadlih obrokov, mu bo upnik smel njegovo premoženje po-gnrti na dražbo. Kmečki dolžnik namreč, ki se teh določil ne bo strogo držal, bo izgubil ugodnosti zaščite, katera je sedaj v tem, da kmeta za njepovc dolgove ni mogoče zarubiti. Druga določila |>a veljajo za manjše kmetove dolgove pod 1200 Din. Ta dolg pa mora kmet (»plačati v treh enakih obrokih. Obrestna mera za te vrste dolgove sme znašati največ 7%. Kdor pa ima take manjše dolgove (|mkI 1200 Din) pri največ treh upnikih, plača te dolgove, ker ne presegajo 3f>00 Din. v petih enakih obrokih. Kdor je 11. pr. doižan sosedu \. 1000 Dim. trgovcu Ii. 700 Diu. obrtniku C. 800 Din. bo moral vsako leto plačati od načrti naše vlade sikupnega dolga po 500 Din, poleg tega pa tudi 7% obresti Od tc zaščite so izvzeti dolgovi, ki izvirajo iz javnih dajatev, pristojbin, ter dolgovi do 500 Din. Nadalje so izvzeti iz te zaščite vsi dolgovi, ki jih jc napravil kmet, ko je na upanje kupoval živež, obleko, obutev pred 20. oktobrom 1931. Iz te zaščite so izvzeti tudi vsi dolgovi, ki jih je kmet napravil |>o 20. aprilu 1932, če se je zadolžil ali je dolžan plačati terjatev zn vzdrževanje, kako kazen, (»oljsko škodo, plače [>osIom, obrtnikom itd. Ta nova ureditev kmetskih dolgov pomeni za kmeta olajšavo, v kolikor je znižana obrestna mera in v kolikor so bili obroki odplačevanja poprej za nje neugodnejši. Resna pa je stvar, kakor smo že rekli, če sc dolžnik ne bo držal določenih obrokov. Pri tej zaščiti so pa na drugi struni neugodno prizadeti tisti kmetje, ki so svojim sosedom ali sami posodili denar ali [ki ga vložili v hranilnico, ta pa kmetu. Za te kmeic-upnike in za denarne zavode pomeni nova uredba znižanje obrestne mere. Pa tudi glavnice nc bodo dobili nazaj tako hitro, če sta sc /. dolžnikom pogodila za krajšo dobo. Če bo upnik prišel v težave in od svojega soseda, kateri mu jc dolžan, nc Ivo dobil denarja, Ivo lahko ti pn i k na ta svoj dolg dobil posojilo v znesku 50%. • Te določbe so, kakor že povedano, že v veljavi in sc jc treba po njih ravnati. Nove trošarine Finančni minister je narodni skupščini predložil več predlogov, kateri b vi lahko vedno računate 11:1 mojo podporo. Prosim vas. da nadaljujete z delom in z razpravo v popolni svobodi. Današnja seja Belgrad, 24. nov. m. Davi sc je nadaljeval« konferenca strokovnjakov treh držav Male zveze, ki proučujejo vsa gospodarska vprašanja, o katerih bo razpravljala gospodarska konferenca Male zveze na svojem prvem zasedanju v Pragi. Seja gospodarskih strokovnjakov je trajala vse dopoldne, popoldne ob 5 pa sc je sestanek nadaljeval. Belgrad, 25. nov. (a). Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo in v zvezi s tesnejšim sodelovanjem na gospodarskem polju med obema državama Male zveze se ustanovi v Belgradu ju-goslovansko-češkoslovaška gospodarska zbornica Ustanovna skupščina bo 15. decembra. Socialisti zahtevajo oblast in predlagajo prazen program Pariz, 25. nov. I). Vodja socialističnih razkolni-kov Renaudel je pričel snoči akcijo za vpostavitev levičarskega kartela. Predlagal je sestavo vlade iz vseh levičarskih strank, počenši od starih socialistov pod Leonom Blumom do skrajno levičarskega krila radikalov. Kot |xigoj je postavil, da v novo vlado ne sme vstopiti Flandel, ki je kakor znano, branil Sarrautovo vlado. Velik del radikalov je sprejel Renaudelov predlog. Lebrun je nato sklenil, da poskusi še enkrat s kartelom levičarskih strank. Pričakujejo, da bo po nocojšnjem sestanku levičarskih strank poveril mandat za sestavo vlade Chautempsu. Pariz, 25. nov. h. Jutranji »Populaire objav-| Ija manifest Leona Blunia, v katerem ponujajo so-I cialisti svoje sodelovanje v vladi. V uvodu se pravi: »Mi smo pripravljeni, tla zapremo pot reakciji in da glasujemo za ukrepe, ki bodo v stanju, tla služijo socijalnemu napredku. Socijalisti odklanjajo vsako sodelovanje s senatom radi njegove reakcijske politike in v prvi vrsti zahtevajo, da se pooblastila, ki jih je dobil senat, popolnoma ukinejo ali pa vsaj omejijo. Razen tega še zahtevajo: 1. tla se vsi dosedanji davki zamenjajo z enim samim davkom na potrošnjo (življenjski standard), pri čemer je treba izločiti stroške za primarno uporabo. Davek na dohodke mora istotako razlikovati dohodke od dela in dohodke od glavnice. Zvišati pa se morajo davki na dediščine in darila; 2. zavarovati se mora življenjski minimum za delavca iiii Ivineta z določitvijo najnižje mezde. Določiti se mora 40-urni delavnik ter ustanoviti državni urad za promet 7, žitom, vinom in gnojem; ZAGREBŠKI ZBOR 30. XI—3. XII. ZIMSKA RAZST4VA X. razstava perutnine, kuncev, kožuhariev. golobov in ptic pevk I Sejem zimskih potrobščin za dom. šport in turizem Miklavžev sejem Higijenska rnzstava: nalezljive bolezni V nedeljo, 3. XII. II. mednarodna razstavil psov kinološkega društva v Zagrebu. Za v naprej kupljeno legitimacijo Zagrebškega zbora pri povratku polovična renn na železu cah. na Jadranskih pnrobro lili višji razred /,a ceno nižjega. Legitimacije se dobo pri vseh potovalnih pisarnah \ večjih mestih ali se naročajo pri upravi zagrebškega zbora. 3. inonopolizirajo naj se rudniki, voleinduslrija prometna podjetja, zavarovalnice in banke v na rodno korist: 4. v zunanji politiki je treba dati ini cijalivo, ki bo zavarovala mir in mednarodne gospodarske zveze, namesto da vedno pričakujemo iuicijativo od drugih, ki mnogokrat nastopajo prof miru. Istočasno se zelo razširjajo glasovi za razpis novih volitev in revizijo ustave. Le Journal ob javlja izjavo celo vrste parlamentarnih osebnosti vseh mogočih skupin, ki zahtevajo razpust zbornice in revizijo ustave. Radikalni senator Bera rej zahteva istotako razpust zbornice, ker sedanja ne odgovarja vladi. ★ Rusko-polisho prijateljstvo Krakov, 25. nov. b. »llluslrovani Currier Cod-zicnny« poroča, da jc iz Moskve odpotoval poljski poslanik v Moskvi Lukasievvicz v Varšavo, da prisostvuje poljsko - ruskim trgovinskim pogajanjem, ki se bodo pričela tc dni v Varšavi med merodajnimi poljskimi in sovjetskimi krogi. Po informacijah iz Moskve se bodo na teb pogajanjih dosegli dalekosežni sporazumi med obema drža vama. »Intransigcant« poroča iz Ženeve, da pripravljata Poljska in Sovjetska Rusija energičen protest zaradi novih metod razorožitvene politike. Vzrok protesta je zadnji postopek poluradne konference, na kateri nista bili zastopani vladi gori omenjenih držav. Mussolini-Litvinov Pariz, 25. nov. Londonski »Daily Telegraph-smatra, da bo resnična vest, da sc hoče predsed-nik italijanske vlade Mussolini čimprej sestati s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvino-vim. Po vesteh iz italijanskih poučenih krogov bo Litvinov po prihodu iz USA takoj odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z Mussolimjem. Litvinov bo potoval preko Oceana na velikem italijanskem parniku. Glede predmeta razgovorov med Musso linijcin in Litvinovim trdijo italijanski krogi, da bo šlo za zboljšanje odnošajev med Berlinom in Moskvo, da pa bo skušal Mussolini j>o drugi stran tudi zvedeti, kakšno je stališče Sovjetske Rusiji glede razorožitve in glede položaja v jugovzhod* Evropi. Betlehemski zvonovi... London, 25 nov. k. Vse angleške radi,, pu slaje bodo na božični večer prenašale /.vonenje bcltelieiirškili ivonov 1/. cerkve Krisluauvega rojstva. Prenos bo ob 11 zvečer angleškega časa, to jc opolnoči srednjeevropskega časa, SI ran 2. SI.OVENEC , ilno 2U. novembru I95\ £tev. j:i Avstrijsko vprašanje Premirje med Avstrijo in Nemčijo Priprave za vstop Landbunda v vlado Dunaj, 25. novembra. Dunaj, 25. nov. Avstrijski poslanik dr. Rintelen je bil pozvan iz Kima. Ta vest je v političnih krogih zbudila veliko pozornost iz dveh razlogov. () sedanjem avstrijskem poslaniku v Himu jo znano, da ima dobre zveze /. Landbundom, ki je bil vržen ob zadnji rekonstrukciji vlade, in da je zagovornik ostrejSega kurza po fašističnih metodah. Poleg tega prinaja dr. Rintelen iz fašističnega Rima, ki ima na dogodke na Dunaju velik vpliv. Tako je bilo po rekonstrukciji l)oll(ussove vlado rečeno, da je imel pri njej nekaj besedo tudi italijanski poslanik na Dunaju in da je prav na njegovo željo bil imenovan za podkanclerja prav g. Fey. Fey je znan kot mož železne roke, ki uživa v Rimu simpatije. Ali je prinesel dr. Rintelen iz Rima, ki stalno posreduje med Dunajem in Berlinom, kaka navodila? Ali morda pride do premirja med Dunajem in Berlinom? Ali jo Dollfuss pripravljen na kompromis s hitlerjevci, da bi lažje nadaljeval boj proti marksistom? Odgovoriti natančno na vsa ta vprašanja danes Je ni mogoče. Uotovo pa je, da se v /adnjem (asu dr. Dollfuss trudi, da bi razširil ■vojn dosedanjo koalicijo. Predvsem se pripravlja za vstop v vlado Landbuml, ki ni prišel nikdar v neposreden spor z Dollfussom samim, temveč je imel več incidentov s Heimvvehrom. Tudi podkanc-ler Fey je v zadnjem času opustil svoje napade na Landbiind in ua narodno stanovsko fronto (Nntio-lialsliiiidische Front). Na zunaj bi bilo torej že vse pripravljeno za' sporazum med Heimvvehrom iu Landbundom. Knnclerjeva želja, da vstopi tudi Landbulici v vlado, se lahko izpolni vsak hip. Bivši minister Schumy bi se povrnil na svoje staro mesto. V tem Dolllussovem poskusu, da bi Landbuml spravil zopet v vlado, vidijo splošno znamenje, da hoče kancler svojo moč opreti na bivšo politične organizacije in da jo torej napravil nekak taktičen umik. Sam za svojo osebo je pristaš odločne avtoritativne smeri ne glede na mnenje političnih strank. Toda vse kaže, da se je v zadnjem času -prijazni! s kompromisom. Značilno je tudi. da se v krščanski socialni stranki sami opaža v zadnjem i-asu novo življenje. Dr. Dollfuss ni med tistimi, ki bi bili za stranko posebno navdušeni iu je celo g. Vaugoina jKisredno prisilil, da je odstopil kot predsednik stranke. Poslad so se odnosi med njim in stranko poslabšali. Zdaj jo kršcansko-socialna stranka sklenila, da bo vsak teden sklicala sejo v klub v parlamentu. Na teh sejah hoče obravnavati sodobna gospodarska in politična vprašanja. *ej so udeležujejo ludi krščansko-socialni člani sedanje vlade in dr. Dollfuss nima prav nič proti tej delili obnovitvi parlamentarnega življenja. Iz vladnih vrst so v zadnjem času utihnili protesti proti novemu sklicanju poslanske zbornice. Danes računa vlada z možnostjo, da hi sklicala parlament. Ta naj bi v prvi vrsli sklepal o ustavni reformi, kakor jo predlaga ustavni minister dr. Ender. Radikalna reforma vse ustave naj bi se torej izvršila legalno. Treba je med drugim tudi pomisliti, da niso imeli narodni socialisti v zbornici nikakega mandata in da se torej dr. Dollfussit s te strani ni bati kakih posebnih ovir. Vidnih znakov zboljšanju odnošajev med Berlinom in Dunajem še ni. Uotovo je le, da si lako Dunaj, kakor Berlin želita rešitve iz tega stanja, ki slabi obe državi. Hitler jo prišel do spoznanja, dn ne more strmoglaviti Dollfussn. Vsi ukrepi gospodarskega značaja, ki jih jo Hitlerjeva Nemčija uveljavila proti Avstriji, niso mogli izpod kopa t i gospodarskih temeljev Avstrije. Radi uvedbe pristojbine 1000 mark za potne liste v Avstrijo, ie avstrijski tujski promet na eni strani sicer trpel toda na drugi je n. pr. katoliški kongres prinesel Avstriji toliko denarja, da se je /guba izravnala. Zadnje notranje posojilo pomeni nepričakovan uspeli. Avstrijska industrija je oživela, njena proizvodnja se >e povišala za kakih 85%. PropngtmK ki so jo židje organizirali proti Nemčiji, ie imel i ugodno učinke za Avstrijo. Mnogo naročil, ki jili Je dotlej prejemala Nemčija iz inozemstva, jo nenadoma prišlo ua Dunaj. Židovski bojkot bo nemška industrija še doleo čutila. Hitler se je moral prepričali, da ne more Doll-fussu do živega. Zalo ie verjetno, da je Mussoli-nijovo postedovanje imelo toliko več uspeha. Kakšno formo naj premirje med Dollfussom 111 Hitlerjem zadobi v konkretnosti, še ni mogoče reči. Dollfuss je na vsak način s hitlerjevci previden, li ul bi sicer ustvaril močnejšo fronto proti sociialniin demokratom, a zaenkrat se bo zadovoljil z vstopom Uindbunda. V tej zvezi jo značilna njegova izjava dopisniku -Pariš Midi . Dr. D'>l|lfiiss je dejal, da ne more sprejeli pomoči socialnih demokratov proli narodnim socialistom ludi iz lega razloga, ker hi se potem v i it mladina priključila narodnemu socializmu! Znano je namreč ,da se dobršen del katoliške akadeiiMke mladine nagib!) k narodnemu socializmu. Danes je položaj že v toliko razčiščen, da jo gotovo, (Ia dr. Dollfuss ne bo iskal pomoči pri socialnih demokratih. Prav radi tega postaja verjetnost sprave z narodnimi socialisti toliko večja. Nevv Vork, 19. novembra. Zima z vsemi svojimi težavami je že skoraj tukaj, a 10 milijonov nezaposlenih v Združenih državah tudi letos s prav takim strahom gleda v bodočnost kot prejšnja leta krize. Navdušenje, ki so ga zbudili spočetka Rooseveltovi obnovitveni načrti, ie v javnem mnenju precej skopnelo. Posebno pozornost je v svetu vzbudila ostra opozicija newyorške trgovske zbornice proti Rooseveltovi denarni politiki in pa odstop Spraguea, ki je veljal za desno roko predsednika pri izvajanju njegovih gospodarskih načrtov. Mnogo bolj vznemirljivi [-» so ve^no pogosteji štrajki, ki izbruhnejo sedaj v eni, sedaj v drugi industriji, kar vse je v zvezi z uvaian;em pravilnikov. ki jih predpisuje »Akciia za narodno obnovo«. (N. R. A.) Štrajki in delavski nemiri se širijo kakor nalezljiva bolezen, komaj -se posreči v enem kraju doseči izmirjenje, že izbruhajo drugod enaki nemiri. . Glavni vzrok vrenja med delavstvom je sindikalno vprašanje, oziroma problem strokovnih organizacij. Člen 7. zakona o narodni obnovi je že 3 mesece predmet najbolj ljutih razprav. Člen predpisuje kolektivni sporazum med delastvom in med lastniki podjetij. Dejstvo je, da zakon daje delavstvu dokaj organizacijski pravic. Najprej se jc znašla Ameriška delavska zveza (American Fc-deration of l.abor) in pričela hitro in z veliko agitacijo organizirati delavske sindikate po vsej državi. Ta zveza, ki je pred 3 meseci štela morda komaj desetino ameriškega delavstva, je v nekaj tednih dvignila svoje članstvo na več kot 4 milijone organiziranih članov. Način njene organizacije je horizontalen, to se pravi poedine industrijske stroke so organizirane ločeno, n. pr. v stavbarstvu posebej zidarji,, tesarii, ključavničarji itd. Takšen način organizacije ima o r;,jši lastniki podjetij, ker nimajo proti sebi sklenjene delavske Ironte, ugaja pa menda tudi voditelju »delavske zveze« Greenu, ker je na tak način njegova avtoriteta v organizaciji večja. Nekaj časa je Delavska zveza-« bila izključen gospodar položaja, kajti lastniki so se poga:ali le z organizacijami in delavec, ki je hotel govoriti pri urejevanju uredb« je moral k »Delavski zvezi«. Zadnje tedne je pa vstal proti njej hud in nevaren nasprotnik, namreč socialisti, ki so »Delavski zvezi pričeli očitati, da dela pod istim klobukom s podjetniki. Nadalje zahtevajo socialisti mesto horincotalne venikalno sindikalno organizacijo. Vertikalno organiziran sindikat združuje vse, ki so zaposleni v eni in isti industrij brez ozira na njih kvalifikacijo in delo. Smoter takšne organizacije je, kakor piše delavski list »Nation«, pripraviti delavstvo za razredno borbo in mu vcepiti razredno. zavest, da se bo v danem slučaju moglo polastiti kontrole nad industrijo. Gosp. Grcen pa socialistom očita, da hočejo dati vodilno besedo v delavskih vprašanjih nekvalificiranemu delavstvu. Za katere se bo sedaj odločila »Akcija za narodno obnovo«? Zaenkrat je videz, da Johnson, njen voditelj, bolj simpatizira s socialisti in mu 'je bolj simpatičen sindikalen sistem na vertikalni osnovi. Toda bistvene važnosti tudi to ni. Kajti da bi -Delavska zveza« držala s podjetniki, ni res. Temveč obe organizaciji, ena kot druga sc prizadevata, da pri sestavljanju »uredb«, ki naj za bodoča leta itrede odnos med delom in kapitalom, pridobita kar KURJE PERJE nečehljano kg Din 5,- pri najmanjšem odjemu 15 kg pošilja proti povzetju VILJEM ABT, izvoz perutnine, Maribor. Od nedelje do nedelje Težave predsednika Roosevelt o mogoče za delavstvo. Večje plače in manj dela-, tn je njuna parola. Gotovo jc, da je kapital v preu-idočih suhih letih silno pritisnil na brezposelnega delavca in izrabil temeljilo nicgov obupni položaj, ko je vedel, da mora za vsako plačo na delo ali p.i umreti od lakole sred: ceste. Razumljivo, da še hoče delavstvo pred takim krivičnim izrabljanjem v bodoče pri sedamih pogajanjih zavarovali. Enako razumljivo je pa tudi, da podjetniki vztrajajo na »pridobljenih" pravicah — in tako gre sporazumevanje zelo težko od rok. Atmosfera okrog Roosevelta postaja vedno bolj neprijetna. Cela vrsta časopisja, med njimi zlasti mogočni Ilcarstov časopisni koncem so olvo-rili odkrit boj proti »Akciji za narodno obnovo*, češ, da z. njo ni bila mišljena socializacija industrije po zgledu sovjetskega načrtnega gospodarstva, ampak je narod izvolil Roosevelta, da mu vlada pravično in ga popelje v blagostanje. Listi opozarjajo voditehe -Narodne obnove«, da je kongres pristal nan,o le v tem smislu, da pristop k »uredbam« ne bo obligaten ampak fakultativen, Sedaj pa »Akcija« proglaša bojkot nad vsemi podjetji, ki sc nočejo pridružiti. Jasno je, da vsi ti glasovi prihajajo iz vrsl kapitala in so od njega tudi bogato plačani. Zato pa postaja boj Roosevelta vedno težji. Roosevelt je znan kot socialno čuteč mož. Na njegovi strani so simpatije delovnih stanov, ki pa nimajo na razpolago takšnih sredstev za ustvarjanje javnega mne-n:a. kakor kapital, ki se je zadnii čas pričel sovražno obnašati proti predsedniku. Je vprašanje, če se bo Roosevelt mogel uspešno ustavljali lako mogočni ofenzivi, ki sc pričenja proti njegovemu obnovitvenemu načrtu. Francosko-rte m i''a pn fiajanio .......'"n. 25. nov. c. Včerajšnji Simonov i»o- vor v poslanski zbornici, v katerem je naglašnl potrebo direktnih francosko nemških razgovorov objavljajo današnji lisli v senzacionalni obliki Njegovemu govoru se pripisuje velika važnost. Mor-nnig I osi javlja, da je angleška vlada že storila energične korake za zboljšanje mednarodnega položaja. Angleška vlada jo sklenila, da sjioroČi Franciji zeljo, naj se spusli v razgovore z N......... Nemčiji pa je svetovala, naj bo pametna. Istočasno je angleška vlada sporočila Ilaiiji, da ie želeti d • bi so Italija vzdržala vsakega prenagljenega postopka glede /.vozo narodov in razorožilvene konference. List pravi ua koncu, tla med Francijo in Nemčijo ze obstojajo pogoji za neposredni kontakt tn da bo do tegn prišlo, čini se v Parizu sestavi definilivna vlada. Mandžubun - cesarstvo Tokio, 25. nov. k. Proglasitev sedanjega predsednika mandžurske republike Pu-.lia za mand-žurskega cesarja je gotova stvar. Njegoša nrokla-macija za ccsarja sc bo izvršila I. marca, na obletnico proglasitve mandžurske republike Poljsko gospodarstvo Varšava, 25. nov. b. Po izvozni statistiki tekstilnega blaga iz Poljske je le-ta izvozila v mcsecu oktobru za 6 2 milijona zlolov lega blaga napram 5.4 milijone zlolov v prejšnjem mesecu in napram 5.9 milijonov v oktobru 1932. _ Radi sporazuma, ki ga je svobodno mesto Gdansk sklenilo v septembru s Poljsko, se je znatno zvišal luski promet. Promet ie v teku tega meseca dosegel 532.577 ton. To je obenem najvišja v letu 1933 zabeležena prometna številka. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno. sem in tja malo snega, kasneje se bo najbrž oblačnost zmanjšala. Temperatura bo okoli ničle. Severovzhodni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved. — Pretežno oblačno 7 1 lik lil no zjnsnilvijo v zajiadllih krajih. V splošnem bo vreme še nestalno in pričakovutf je padavin. Po domovini Predsednik vlade dr. M. Srskič je v Narodni skupščini obljubil, da se bo naša država z vsemi silami upirala inflaciji, ker hoče ohraniti zdrav denar. Istočasno pa je napovedal sledeče zakone in uredbe za obnovo našega gospodarstva: t. Zakon o zaščiti našega kmeta in o ureditvi kmetskih dolgov (glej današnji uvodnik); 2. Zakon o spremembi davčnih predpisov (neposredni davki, dohodninski davki, davek na samce); 3. Zakon o taksah in trošarinah (takse na re-I klame, inscrale. za nolarske pristojbine, pogodbe, trgovska potrdila, dijaške šolnine); 4. Zakon o spremembi državnih carin; 5. Uredba o izvedbi javnih del za pobijanje brezposelnosti (ustanovitev državnega in banovin-skih fondov s pomočjo povišanih trošarin na bencin, cement, gradbeni les, na vino in na žganje, na kavo, opeko, olje in masti za mazanje...); 6. Zakon o denarnih zavodih (o likvidiranju denarnih zavodov, ki niso življenja zmožni); 7. Zakon o zadružništvu (ki bo preosnoval vse naše različne zadruge). Muzejsko društvo v Ptuju je slavilo 40 letnico svojega delovanja. 10 letnico smrti pokojnega pisatelja Stritarja so slavili v Rogaški Slatini. Na Fali je poskušal samoumor posestnik Vauh-nik iz Šmiklavža na Dravskem polju. Okrog roke si je ovil žico in jo vrgel obteženo s kamnom čez električni vod. Na [Jonioč mu je prišel posestnik Verdnik, ki ga je lok usmrtil. Vauhnik se bori s smrtjo. Advokat dr. Pinter jc po nesreči ustrelil na fanta Nesmenyja v Murski Soboti, ko je slednji v temi Drihitel v hišo, da pomaga preganjati nočne tatove, Za 800000 Din sodnih taks so plačali Slovenci v mesecu okl. Blaš-kovič je govoril o samoupravnih financah, za njim pa je imel daljši govor delegal industr. iz Slovenije ing. šuklje. ki je govoril o železniških tarifah za los, ki se izvaža, in o potrebi ustanovitve posebne organizacije, ki naj ima nalogo, da uredi produkcijo lesa in izvoz isloga. V svojem daljšem referatu jo nazorno orisal slabo stanje našega delavci v nekaterih industrijah, kjer n. pr. prejemajo de lavci za deseturno delo po enega kovača. Za njim je govorilo še več navzočih jiredslavnikov indu slrije, ki so v svojih govorili naglašali težak |>o-ložaj naše industrije. f.f'"bpm'0tt ra zgodovino Belgrad, 25. nov. m. Tukajšnje Zgodovinsko društvo jc imelo snoči svoj redni občni zbor, na I katerem je govorilo več zgodovinarjev, med n imi tudi predsednik Zgodovinskega društva Popovič, ki je sprožil vprašan;e, naj bi Zgodovinsko društvo storilo potrebne korake za sestavo nove učne knjige za zgodovino v naših šolah, ki bi odgovarjala današnjim razmeram. V sedan,i učni knjigi se obravnava vse preveč splošna zgodovina in vse premalo narodna zgodovina. Današnji učni načrt za z.godovino je po izjavah drugega govornika La-zareviča nemogoč in po njeni ni ir.ogoče napredovati in tudi ne sestavljali novih učnih knjig. Zato bi prosvetno ministrstvo najbolje storilo, čc bi razpisalo samo obseg učile knjige, izdelavo knjige pa na| bi prepustilo pisatelju. S tem bi se omogočilo tekmovanje in bi na la način prišlo do resne in dobre učne knjige. Na občnem zboru ;c padla na-, dalje tudi zahteva, da naj bi se število učnih ur i za zgodovino v naših srednjih šojah povečalo, Roparski umor Videm pri Krškem, 25. novembra. Doznala sc je grozna vest, da leži Marija Ju-vančič, vdova, v svojem stanovanju mrtva, zaklana v serce. Gre za roparski umor. (Uredništvo brzojavne vesti ni moglo kontrol:ra'i in zanjo ne odgo-verja. Podrobnosti še niso znane.) Osebne vesti i Belgrad, 25. nov. m. Napredovala sta: v 3. pol. I skupino 2. stopnje Ncnad Marolt, ravnatelj uči-j teljišča v Ljubljani; za ravnatelja nepopolne gim-| nazre v Murski Soboli v 4. pol. skupini 2. slo,pn;e J pa Mitko Ravtcr, profesor realne gimnazije istotam. Premeščena sta; Pavla Miklavec, meščansko-; šolska učiteljica v Šoštanju, za vršiteljico dolžno-| sti upravitcljice ženske meščanske .šole v Celju, ip I Marija Radbvšček-Pelrič, učiteljica v Braslovčah, za učiteljico v Celje. Utrinki. BESEDE IS DEJAS.IE. ,\n zborovanji/ katoliškega učileljskcgn ilru-' Ura za Preilarlskn je imel lil. novembra I. I.) pn-; menijiv govor ludi škof dr. IV a it z. 1'ovednl je med dragim to-le: Dillok. da naj se aretira mo-< na ko v sk i kardinal dr. Eanlhaber, je bil ie podpi-j san. .1 ko bi se ne bil peljal general Epp v Berlin, kjer je zapretiI z odstopom, bi se bila brez dvoma aretacija cerkvenega kneza izvršila ... Dejstvo je, da je bilo 110 bavarskih duhovnikov odpeljanih v varstvene zapore in da so v 1'alatinatu (1'fnlz) j katol. duhovnikom obelili sramotilne lepnke nn hrbel in prsa ter jih gnali po ulicah mest... Nacionalni socialisti se radi sklicujejo nasproti kntn-liianom. feš, dn je papet priznal nar. socializem. To pa ni res. List Osseri alore Bomanor jc ugo- tovil. d" sv. oče s tem. ko jc sklenil z Nemlijo konkordul, nikakor ni hote! nacionalno-socialistit-nega sistemu odobriti, marveč se je odločil zu lo pogodbo le zaradi lega, da prepreči večje zlo... I' Monakovem so mnenja, da je nacionalni socializem le znak, da je ogenj protesluntslva še rnkrnt zaplapolal. V Severni Nemčiji so merodajue osebnosti izjavile: .Konkordul smo skleniliizrršili ga pa bomo, kolikor bo nam prav...' Pri sprejemu romarjev iz Nemčije, ki so imeli s seboj prapor e s Hitlerjevim kljukastim kriiem. je sreti oče nn-nravil ludi tole ostro opazko: .1 Nemčiji čini dalje bolj prodirajo poganski nazori in se krščanski kril izpodriva z nekim drugim: — Slcof IVuitz je v svojem govoru še prišla vil Mi umrejo Avslriict ieleii, da bi ,-i ludi pri nas lako godilo'i ' 11". Sounlngsgl.) 150.000 tujcev v Sloveniji Ljubljana, 25. novembra. Ko je tujska sezona še trajala, smo napovedovali, da bo letos ena največjih, kar jih je kdaj Slovenija imela. Po številu tujcev, ki so jih imela naša letovišča, je bila letošnja sezona tudi res največja, sezone v prejšnjih letih konjunkture so biile za Slovenijo bolj uspešne, ker so tujci pustili pri nas pač več denarja, čeprav jih je bilo manj, toda za leto, ko je bila gospodarska kriza na višku, moremo biti z letošnjo sezono popolnoma zadovoljni. Več je vzrokov, zakaj je bila letošnja sezona kljub slabim prognozam tako uspešna. — Prvič so bile cene v naših letoviščih in zdraviliščih zelo zmerne in je kazalo gostom z juga, tako Hrvatom, Srbom in drugim, da morejo prebiti čas svojih počitnic prav poceni v Sloveniji, kjer jih je bivanje veljalo v mnogih primerih celo manj, kakor pa v domačem kraju samein. Drugič je k ugodni sezoni mnogo pripomogla razlika med posameznimi valutami, ki je privabila mnogo Avstrijcev in Čehoslovakov ter drugih državljanov k nam, na drugi strani pa so prav ta razlika ter različne ovire pri izvozu naših deviz v inozemstvo branile našim državljanom odhajati na počitnice v inozemstvo ter so zato rajši prišli v Slovenijo, dalje so politični dogodki v Avstriji in Nemčiji privabili mnogo tujcev, posebno Židov, pa tudi Čehoslovakov k nam, kjer so mogli pač imeti popoln mir. Še razni drugi vzroki so za uspešno tujsko sezono, zlasti ne smemo pozabiti sistematične tujsko-prometne propagande ter razvoja domače tujsko-prometne obrti ter tujsko-pro-metnih razmer pri nas. Zato zasluži Zveza za tujski promet, ki vodi delo za naš promet, popolno priznanje. V Sloveniji so zabeležili tujsko-prometni kraji v času od 1. januarja do 30. septembra t. 1. 110.557 tujcev, ki so prišli na počitnice ter 39.775 tujcev, ki so prišli poslovno. Skupno so tujci plačali v tujsko-prometnih krajih 736.597 nočnin. Če računamo, da je vsak tujec pustil v Sloveniji vsaj tristo dinarjev, kar je pač malo računano, potem moremo reči, da je Slovenija imela od tujskega prometa najmanj 50 milijonov dinarjev dohodkov, kar je zelo lep znesek in pride zelo prav k plačilni bilanci Slovenije in k narodnemu dohodku. Tujsko-prometni kraji v Sloveniji so: Regunje, Bled, Boh. Bistrica, Braslovče, Brezje, Breznica, Brežice, Celje, Cerknica, Čatežke toplice, Črna, Do- Spomenih francoskemu pesniku de Lamartinu Danes bodo odkrili v Karadordevem parku v Belgradu spomenik slovitemu francoskemu pesniku de Lamartinu. Ta mož je pred sto leti prepotoval Balkan in potem napisal mnogo brano knjigo »Potovanje po Balkanu«, kjer se je z lepimi vrsticami ustavil tudi ob tedanji srbski kneževini in njenih prebivalcih ter orisal krajine in značaj takratnih srbskih junakov s toliko simpatijo, da se je sedaj, ob stoletnici tega potovanja srbski narod odločil, da se oddolži svojemu francoskemu prijatelju z lepim spomenikom. Po tej knjigi so namreč zapadni narodi spoznali pravo lice balkanskih narodov in njihovo nadštiristoletno suženjstvo pod turškim jarmom. Spomenik je izoblikoval slovenski umetnik Dolinar, daroval ga je pa kralj Aleksander v spomin možu, ki je srbski narod f>»avično in pošteno predstavil tedanjemu kulturnemu svetu. raglane, obleke smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA Šofer padel pod avfo Središče ob Dravi, 24. nov. Neki zagrebški avtopodjetnik, ki prevaža slatino iz Radencev, je priložil te dni k tej nedolžni pijači tudi nekaj pristnega »Ijuto-tnerčana«, tako, da je bil težki škodov tovorni avtomobil do vrlin naložen. »Naložil« pa si ga je tudi šofer, in sicer tako, da ni več obvladal krmila, katerega je zato vzel v svoje roke lastnik avtomobila sum, medtem ko je šofer dremal na sedežu zraven njega. Ko jc privoz.il avto v Središče na trg, so se naenkrat odprla vratn in v trenutku jc bil šofer pod avtomobilom. K sreči je bil gos|iodar, toliko dtiliu-)»risoten. da je uvto takoj zavrl, in so kolesa nesrečnega šoferja le valjala pred sabo kakih tO metrov daleč. Na vso srečo je odnesel šofer le lažje [Kiškodbe. Drugi dan zjutraj je privozil drugi avto istega gos|K«hirja iz Zagreba, ki je bil takisto namenjen v Radence. Komaj dobrih 50 m od krnja. kjer se je prejšnji dan zgodila nesreča šoferju, se je izogibat nekemu vozniku ter pri tem zavozil na kup •gramoza. Avto je bil v trenutku v obcestnem jarku. Precej truda je stalo, in dva para konj je moralo napeti svoje sile. _ 736.597 nočnin brna, Dol. Logatec, Dom na Krvavcu, Dovje-Moj-strana, Frani, Golnik, Gorje, Gornja Radgoua, Gornji Grad, Jesenice, Jezersko, Kanina gorica, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kostanjevica, Kozje, Kranj, Kranjska gora, Krško, Laško, Lesce, Litija, Logarska dolina, Ljubljana, Ljubno, Luče, Ljutomer, Maribor, Medija-Izlake, Mežica, Mokronog, Mozirje, Mrzli studenec, Novo mesto, Planina pri Sevnici, Podkoren, Poljče, Polzela, Preddvor, Predtrg, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Hajhenburg, Rateče, Ribnica na Pohorju, Rimske Toplice, Rogatec, Rogaška Slatina, Ruše, Selo, Sevnica, Sla-tina-Radeuci, Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Srednja vas, Solčava, Sv. Križ-Planina, Sv. Ana, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Sv. Lovrenc na Pohorju, Škofja Loka, šmarješke Toplice, Šmartno na Paki, Šmarje pri Jelšah, šoštaiij, Toplice, Topolščica, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vitanje, Vuhred, Vuzenica, Ukane, Žalec. Najbolj obiskani kraji so bili: Bled s 16.640 tujci in 157.210 nočninami (med tujci jih je bilo 6548 iz Jugoslavije, iz Avstrije 3002, 3580 iz Češkoslovaške in 1258 iz Nemčije), Boh. Bistrica s 1555 tujci in z 8598 nočninami, Celje z 12.438 tujci, Dobrna z 2534 tujci in 31.034 nočninami, Dovje-Moj-strana z 2269 tujci in 9008 nočninami, Jezersko s 1153 tujci in 11.792 nočninami, Kranjska gora s 3453 tujci in 36.495 nočninami, Ljubljana s 04.227 tujci in 235.179 nočninami, Maribor z 11.727 tujci in 14.757 nočninami, Mežica s 1125 tujci in 1847 nočninami, N ovo mesto z 2717 tujci in 3849 nočninami, Ptuj s 1686 tujci in 6220 nočninami, Rateče-Planica z 2002 tujcema in 13.519 nočninami, Rogaška Slatina s 5278 tujci in 74.063 nočninami. Po državljanstvu so bili med tujci: Iz Jugoslavije 81,678, iz Avstrije 10 066, iz Belgije 57, iz Bolgarije 91, iz Češkoslovaške 10.245. iz Anglije 286, iz Francije 357, iz Grčije 189, iz Holandske 98, iz Italije 1727, iz Madjarske 1508, iz Nemčije 2<>59, iz Skandinavskih dežel 138, iz Švice 253. iz Poljske 296, iz Romunije 197, iz drugih evropskih držav 431, iz Amerike 255, iz drugih kontinentov 67. V naša letovišča torej še vedno ne moremo privabiti gostov iz zapadne Evrope in tudi ne iz Poljske in Romunije. Zlasti zadnji dve državi bomo morali zainteresirati bolj za naše kraje, posebno ker se zna danes ali jutri pripetiti, da obisk u. pr. iz Avstrije jiopoluonia izostane. Razburljiv razgovor z de-lodaialrem pač ne spala med prijetne dogodke živ-Iten a. Potrebno ie po tem zavžiti nekaj dobrih osve žujočih f&Kt bonbonov ki človc ku vrnejo du'-e> 110 ravnotežje. zavživa se drbro počuti zavzivu. je dobrt volje. čudež osvežitve in poživljenia. PROIZVAJA: t) N I O N ZAGREB G. Ivan Franci na časnikarskem koncerta 70 letnica vzornega vinogradnika in sadjarja Bizeljsko, 25. novembra. Danes obhaja v krogu 6voje družine 70-Ietnico naš, po širni domovini dobro znani Jo6ip Janežič starejši, čigar ime je v tesni zvezi z na-[>redkoin naše mile bizeljske kotline. Od svojih mladih let se je jubilant udejstvo-val pri izboljševanju bizeljskih vinogradov in da uživa naša kapljica tako dober sloves, je v veliki meri njegova zasluga. S jiosebno vnemo se je pa posvečal tudi sadjarstvu in se imamo zahvaliti za ves napredek v tej važni gospodarski panogi v prvi vrsti njemu. In tudi sedaj, ko je že odložil breme gospodarskih skrbi, še ne miruje, v delu je živel in užival in tako mu izpolnjuje delo tudi njegovo jesen. Vedno smo ga našli tudi v prvih vrstah naših javnih gosjiodanskih ustanov in še danes zavzema razne važne javne funkcije ter je njegovo vsestransko udejstvovanje našlo tudi priznanje na najvišjem mestu; bil je odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom Sv. Save in Jugoslovanske krone. Jubilantu želimo, da bi užival v sedanji svežosti še mnoga leta v sreči in zadovoljstvu v krogu svoje ljubljene družine. Ravno občutljiv« obleke Iz volne, svile In umetne svil«, kakor tudi pestrobarvna oblačila zahtevajo i« prav posebno nego. Persil, ki se raztopi v hladni vodi, opare vsa oblačila na lahek način, ter Jim poda zopet prvoten sijaj. Le poizkusite enkrat Parali, ter pazita tudi na navodilo o uporabi. Parali aa prodaja samo v zaprtih zavitkih. Lovec srečal divjega merjasca Kamnik, 25. nov. Tole ni niknka lovsku potegavščina ali zgodba, ampak prav resničen dogodek, ki se je pripetil v četrtek kamniškim lovcem in za katerega so verodostojne priče vsak čas na raz-jKilago. V četrtek so torej kamniški lovci pohiteli na lov z gozdove nad Zakolom, ki leži kako poldrugo uro od Stahovice proti Krvavcu. Ko so se lovci razvrstili precej visoko pod planinami na stojišča, so gonjači napodili proti njim cele trope zajcev in srnjadi. Naenkrat pa zadoni visoko gori s hriba močan glas: »Pozor, divji merjasec!« Dva lovca, ki sta stala okrog 200 metrov narazen spodaj v dolini, sta zaslišala klic in sta se akoj pripravila, da dostojno sprejmeta redko divjačino. Toda merjasec, lep eksemplar, katerega so cenili najmanj na 130 kg, je bil že izvežba.n v begu pred nevarnostjo. Dv leti že rogovili po jioljih ikhI Kamniškimi planinami in dela škodo posestnikom. Pokončal je že mnogo ko- pa ga ni poznal ruze, krompirja, zadnje čase pa je gospodaril med repo in korenjem. Čeprav so ga skrbno stražili in čakali nanj v neštetih zasedah, jim je vedno previdno ušel in se za nekaj časa preselil na drugo stran. Kakor hitro f>a je tudi tam zavohal nevarnost, so ga prihodnje dni že zasledili kje drugje. Nič čudnega ni, da se je tako previdno med grmovji in jarki izmuznil preo obema lovcema. Ubral jo je po gošči, lovca pa sta |>o nekaj minutah čakanja stopila naprej. Na ovinku sta srečala starejšega lovskega druga in sta ga vprašala, če je kje videl divjega merjasca. Lovec je začudeno vprašal: »Kaj je bil res divji? Tamle sem ga videl, 20 korakov je bil od mene. Joj, kdo bi si [Ja mislil, da je to divji prešič!« No in tako je merjasec zopet odnesel zdravo kožo. vendar pa lo pot ne po svoji zaslugi. Naši lovci pa sedaj komaj čakajo, da se zopet srečajo z divjim merjascem. Znkleli so 6e, da mu v prihodnje nihče več ne prizanese. Sira sna smrt dveh otrok v dimu V Osjeku se je v petek dopoldne odigral pretresljiv dogodek. Voznik Pero Cvijanovič, ki stanuje z ženo in dvema malima otrokoma na periferiji Osjeka, je zjutraj odšel v mesto za zaslužkom. žena pa je odšla na trg. Preden je Pero odšel, je naložil peč, da otroka ne bi zeblo Nato je zaklenil vrata in zaprl okna. Tako sta otroka, štiriletni Nikolaj in triletna Julkn sama ostala doma. Kmalu zatem je sosed M nt o Nejasnik začul obupno klicanje otrok. Pogledal je skozi okno v sobo, ki je bila polna gostega dima, Ker so bila vrata zaklenjena, jih je razbil s sekiro. Soba je bila tako zaditnljena, da ni videl korak predse. Odprl je okna in ko se je dim razjiodil, je opazil na tleh oba otroka mrtva. Na liee mesta je bila takoj poslana komisija, ki je ugotovila, da je padla iz peči, ki ni bila dobro zaprta, žerjavica, od katere se je vnela bližnja postelja. Otroka sta se zadušila v dimu. Oče in mati sla si iz obupa pulila lase. ko sla videla svoja mrtva otroka. Z njima sočustvuje ves Osjek. Med onimi redkimi pevci, ki si takoj pridobe sini|)atije ljubljanskega prebivalstva, je novi slovenski tenor g. Ivan Franci. Njegov prvi nastop v opernem gledališču dne 29. okt. mu jc prinesel popoln uspeh in kadar nastopi sedaj v operi, vedno mu občinstvo navdušeno aplavdira. l ega simpatičnega pevca bomo slišali na časnikarskem koncertu dne I. decembra v unionski dvorani. Časnikarska prireditev je biln dosedaj vedno nn višku, tako po svojem sijaju, kakor tudi [>o umetniških užitkih, ki jih je nudila. Saj se šele z, njo prične prava koncertna in družabna sezona v Ljubljani. Tudi letošnji koncertni program časnikarske sezone nudi dovolj jamstvo, da bo imelo še tako razvajeno občinstvo najlepše užitke. Poleg drugih sodelujočih bo g. Ivan Franci zapel štiri pesmi in sicer škerjančevo vizijo. Hatzejevo Serenado ter Adamičevo Uspavanko in Jezdeca. Pri klavirju bo spremljal g. Frnn-cla dirigent ljubljanske o|iere g. Anton Neffat. Kakor dosedaj vsako leto. bo občinstvo nedvomno tudi letos napolnilo utiionsko dvorano, saj se bo s tem enkrat v letu oddolžilo časnikarjem za njihovo splošnosti koristno in važno delo. obenem pu bo deležno lepega večera, ki ga bodo tudi letos časnikarji vešče in ob sodelovanju najboljših umetnikov pripravili. — Ko se znčno cevi pnnpnjevnti. deluje ujKiraba naravne >lranz Josefove« grenčice na redno tzpraznjenje črevesa in zmanjša uavul krvi j [»reden je bil avto nazaj na cesti. Tudi pri tej nesreči je bila sreča, zakaj nvto je brez večjih Doškodb pot takoj nadaljevuL N CRfMA DE JAB(5N O PARA AfEITAFI Z LATU1\ Z 'UnCaenislMi/icia X ; " i ul I— r-, . s a la to.ia pontevedra Krema za britje „LA T O J A" Edinstvena na svetu! Zato. ker ie narejena iz naj-žlahtnejših surovin po na novejših izkusivih znanstvenikov ob dodatku učinkovitih snovi i/, termalnih vrecev otoka La 'loja v Španiji. ~ Cena tubi Din 20 — Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: ..CHEMOTECHNA" d. z o. z. Ljubljana. Mestni trg št. 10 Jubstej zvestega dela Kamnik, 24. nov. Redki so danes posli, ki bi dolgo vzdržali pri enen. gospodarju. Kotna j vstopi v eno službo, se že razgleduje po drugi, vedno nezadovoljen in iščoč izprementbe. Lep zgled po-selske zvestobe in stanovitnosti pa nuni nudi \Veiblova L.enčka v Kamniku, ki že 45 let služi pri isti hiši. ločno pred 45 leti je 16 letna Helena Sitar jeva iz Tunjic pri Kamniku nastopila službo kot služkinja pri mizarskem mojstru Francu Molki ni, Stilni. Mlada Helena je bila izredno pridna, delavna in vestna, da so jo imeli vsi rndi. Po smrti gospodarja je zvesto stala ob strani njegovi vdovi in ko se je ta vnovič poročila s sedanjim gospodarjem, mizarskim mojstrom g. Julijem Weiblom, je Helena Si-tarjeva še naprej ostala pri hiši, kateri je bila v veliko podporo. Po prezgodnji smrti gospodinje. je njena skrbna roka vodila obširno gospodinjstvo. Vedno zaposleno okrog otrok, na vrtu. v kuhinji, kjer je kuhala včasih za 14 ljudi, so jo imeli vsi radi. knkor bi bila najožji rodbinski član. Še danes vodi Helena Si-tarjeva, katero pač vse mesto pozna lc kot Weiblovo Lenčko, vse gospodinjstvo in z isto neumorno delavnostjo skrbi za red v hiši. VVeiblova Lenčka, ki je lani dopolnila 60 let, je še izredno čiln in zdrava. Delavni in vzorni krščanski ženi želimo, da bi jo Bog ohranil v zdravju in zadovoljstvu še dolgo vrsto let! Toplo zahvato izrekam gosp. dr. Volbank Josipu v Kranjski gori za trudoljubivo in uspešno zdravljenje moje vsled oadca ranjene glave. Marija Kramar, Podkoren 63. Spomenik v vojni padlim v Trebnjem, ki ga bodo danes slovesno odkrili in blagoslovili. Dražba parne pekarne v Lescah 4. decembra 1933 ob 10 pri sodniji v Radovljici. Obrat moderen, lega lepa, poleg kolodvora. — Ponudek 332.000.— Din, varščina 50.000,— Din. Pojasnila: sodišče in dr. Goljar, odvetnik, Ljubljana, Gosposvetska. Osemletni Al Capone Iz Velikega Bečkereka poročajo: Šef kriminalne policije Radojčič je te dni okrog U |M>noči opazil v bližini mestnega kina kakih 8 let starega dečka, ki se mu je zazdel sumljiv. Ko se mu je pribllS&l, se je dečko spustil v beg, vendar ga je Radojčič kmalu dohitel in ga j>obaral, kaj išče ob tako jkw.iii uri na ulici. Dečko mu je nato začel pripovedovati, da je vodja mladinske lojKivskc tolpe, ki ime 13 članov, starih 7 do 15 let. On je meLogarjeva Krista«. Zvočni kino št. Vid ob 16, 18, 20: ■»Neukrot-ljiv«, covvbojskc velescnzacije. Društveni dom Vič ob 16: Lutkovna veseloigra v štirih dejanjih :>Strah v Bulalah«. KAJ no JUTRI? Drama: .pohujšanje v dolini šentflorjanski . Izven. Znižano cene. Opera: Zaprla. Kino Kodeljevo: Ob 8: >Ljubezen z neba . Zvočni kino Št. Vid ob 20: >Ncukrotljiv«, covvbojskc velescnzacije. Nočno službo Imajo lekarne: danes: mr. Leu-stek, Resljeva c. 1: mr. Hohinec ded.. Rimska c. 21 in dr. Kmet, Dunajska e. 41: jutri: dr. Picooli, Dunajska cesta G in mr. Baliarčič, Sv. Jakoba trg 9. /a puloverje pristna volna Toni Jager, Ljubljana, Dvorni trg 1 © Božičnica revnih otrok. Mnogi z dneva v dan s strahom gledajo v sivo nebo in predobro vedo, da bo slej ali prej zapadel sneg in pritisnil mraz. Predobro vedo, kaj vse bi potrebovali za sebe in svojo družino, pa nimajo zaslužka, nimajo potrebnih sredstev. S skrbjo obračajo poleti zasluženi denar, ki nc bo zadostoval niti za prehrano. Otroci brez obutve in brez tople obleke bodo ostajali doma, namesto da bi posečali šolo, in prezebali v nezakurjenih sobah. Dolžnost človeške druž.be jc. da pomaga družinam, ki so brez svoje krivde zašle v bedo in pomanjkanje, katerih oče in mati bi prijela za vsako delo, da bi preskrbela, čc žc ne sebe, vsaj svoje lačne in bose malčke. Da vsaj malo odpomore lej bedi, priredi mestna občina ljubljanska vsako leto »božičnico«, na kateri obdaruje najbednejše z najpotrebnejšim. Da pa bo obdarovanih otrok čim več in da bo ob-lekca čim toplejša, priredi mestna občina ljubljanska 2. in 3. decembra nabiralni dan. Nabirali bodo mestni dclavci, katerim naj nihče nc odkloni vsaj malenkostnega zneska. © Po Din 1.50 pere in svetlotika ovratnike 1 pralnica Lenard, Kolodvorska 23. Smuk za nekatere, drugi se lindcnin pn greli oh topli LUTZ peči! © Leonova družim v Ljubljani, ki prireja v zimski sezoni poljudno znanstvena in poučna predavanja, sporoča, da bo tretjo predavanje v sredo. 29. novembra ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Uniona. N':1 sporedu ji' predavanje Zanimivosti iz kraljestva flore . Predava priznani radijski predavatelj prof. Frane Pengov. Opozarjamo na predprodajo vstopnic in sicer rezervirani sedeži 5 Din. običajni 3 Din. stojišča '..' Din. dijaška t Din. ka se dobe v Ljudski knjižnici. Miklošičeva cesta 7. uporabljajo, ker dobro perejo in so po ceni. Dobite jih povsod. © Iložičnc razglednice, ki so pravkar izšle, vzbujejo povsod splošno pozornost. So to res delo domačega umetnika I. Pengova, ki so v dovršeni reprodukciji Jugoslovansko tiskarne izšle. Prekrasen je motiv, ki nam predstavlja: Tri modre z napisom ^Prišli smo so z darovi poklonit Gospoduc. Na vzvišenem prestolu sedi Marija z Detetom v naročju, v ozadju sv. Jožef, spredaj kleče Trije modri, ki poklanjajo zlata, kadila in mire. To darove blagoslavlja nežna roka božjega Deteta.. Drugi motiv k polnočnici: Pojdimo torej v Betleliem in ]»oglejmo to, kar sc jo zgodilo, ki nam je oznanil Gospod«. Slovenska kmetska družina hiti ob svitu bakljo čez snežene poljano proti gričku, mi katerem kraljuje cerkvica, svetonočno razsvetljena. Vse nebo pa je posuto z zvezdicami. Tretji motiv nam predstavlja jaslice: >Luč bo zasijala danes nad nami, zakaj rodil se nam je Gospode. Četrti motiv: božični zvon. Kaj lepo doni iz cerkvenega stolpa v svelo noč. On vabi in kliče: v Poj te Gospodu pesem, zakaj čudovite reči je storil«. To so štirje motivi mojstrsko obdelani v obliki in barvi. Gotovo so to najlepše letošnje božične razglednice, ki se prodajajo v korist Katoliške akcije. Segajte le po teh razglednicah, ki se dobe v Ljubljani: Nova založba, Ničman, Sfiligoj, pri Remec Veri, daljo v trafikah: Klander, Union, Soukal ter v prodajalni I. delavskega konsuimiega cPruštva. Vsa naročila sprejema Katoliška akcija, Ljubljana, Miklošičeva c. 7, trgovci dobe 25 odstotkov popusta. Danes ob 4 pop. KONCERT PEVSKE ZVEZE v frančiškanski cerkvi Nastopi 200 pevcev Or Fa-an CMtocv /1 ravn I k I,;i!i?1>aiiilni vojaški obvezniki do 50. leta staro«! i. |<| ho |>o prevratu (demobllizacilD že bili nn vežbi. naj -e čimprej zglase v inm-tneni vi.jaškom uradu. Ambrožev trg 7-1. S S Din kilogram, dočim so druga jabolku od 1 do O Din. Hruške so po 3 Din. — Krompir ponujajo na <1 robno po I Din. nn debelo ga je pa na Sv. Petra nasipu po 60 pur cele vozove, čebula je tudi po I Din, /.oljnate glave ud ">ti pur do 1.50 Din ena. Kislo zelje po 2.30 Din. kisla repa |Ki 2 Din. Topljeno niiis|Belil opojnost-, ki ga predvaja danes ob 3 in 5 kino Kodeljevo. ženski it rjavega ali črnega "JfB usnja ............DIH moški iz rjavega ali črnega QAi usnja z usnjenim podplatom Dlf1 OW moški iz črnega, mastnega usnja _ . "fft« z gumi podplati-visoki . DIH ' 9 ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva l-3 Vi tal VoduSek: Nedeljske misli Za zadnjo pobinkoštno nedeljo evandelij iz Mateja 24, 15—35: Jezus napoveduje razdejanje Jeruzalema in konec sveta. Ni čudno, da se zadnjo pobinkoštno nedeljo ustavlja tudi Cerkev s svojim evangelijem v zadnjih člneh Jezusovega življenja. To so bili dnevi Njegovega zmagoslavja: malo prej je kol Kralj prišel sredi, vriskajoče množice v svoje mesto in svoj tempelj... Ko jc zadnjikrat, odhajal z apostoli iz njega, je prerokoval njegovo razdejanje. Apostoli so ga opozorili na moč tempeljskih zidov. On pa jim je dejal: »Nc bo ostal kamen na. kamnu, ki bi se ne zrušil.« Tegu ni napovedoval kot ma-ščevuvec, temveč kot prerok. Prerok, ki ob pogledu na nevarno mesto ni grmfl in grozil, marveč jokal. Prerok, ki je nekoč tako ostro zavrnil dva svoja, učenca, ko sta. hotela priklicati nad neko mesto v Samariji ogenj in žveplo. Po letih svojega velikega, težkega dela. po letih čudovite, ljubezni jc Jezus jokal nad Jeruzalemom. 0, ko bi Jeruzalem spoznal svoj poklic: da bi postal veliko mesto novega kraljestva ljubezni.'. Mesto Odrešenika vseh narodov; mesto, ki bi vodilo ves poganski svet v Očetovo domovino. Ta zadnja nedelja noče, toliko poudarjati strašne božje kazni, temveč le oznanja večni zakon, da zapade poginu vse, kur ne izpolni svoje naloge. Prav zato je usoda Jeruzalema najmočnejša pridiga za. nas, za novi Jeruzalem, ca. kristjane današnjih dni. Ali nismo skoraj zaslepljeno mirni in brezbrižni in se toiažimo: *Saj smo otroci, božji,<: kakor so se Judje: -■>Saj smo otroci Abrahamovi Usoda Jeruzalema nam mora biti pretresujoče svarilo, brezobzirna preiskava: ali smo kristjani dvajsetega stoletja res svetlo, odrešujoče kraljestvo božje? Kdo ve veliko o temP Vendar je Kristus jasno povedal besedo o soli, ki se spridi, in ni zu nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vedno bolj se širi in krepi gibanje proti Bogu in njegovi veri — v imenu napredka, v imenu lepše bodočnosti, srečnejšega človeštva. Kar bi morali dokazati, je lo: da so povsod tam, kjer stoje cerkve in ljudje verujejo v Boga, srečni, zadovoljni, dobri, ljubeči ljudje. Strašna sodba božja nad svetom? Nad svetom, ki blodiP Saj se je Bog vendar še vedno vseh Modelih usmilil. Ne sodba, marveč strašno svarilo vsem. ki nosijo ime božjega Sinu. Ali bo novi Jeruzalem zapadel usodi staregaP Gotovo, če bo zavrgel svoj poklic: biti svetlo me-\ r-to. Vsaj polovica, kristjanov se danes ne zmeni reč za Kristusa in naloge krščanstva. Pol mesta v I razvalinah! Naša naloga je. ustvariti novo človeštvo. Da bo ena sama družina bratov in sester. Da nc bo sovraštva, nasprotovanja — vsaj med kri-' stjani ne. O. da bi spoznali vsaj ta svoj dav! Da hi spoznali, kaj nam je v mir. Danes, ko toliko veodre-šenili tako silno potrebuje odrešenja, dn nc poginejo od ubošlva in lakote• Danes, ko rte iloveilvo hrepeni za Njim. ki bi mu prinesrt luči in pokazal pot iz bridkosti tega časa. Ali bo res treba najprej iztrebiti iz svetli vse polovičarske kristjane, da hft I svet videl pravi sijaj boijc lučiP Ali bo res moral Bog najprej uničiti nas. da bo zasijal pravi blesk : njegove CerkveP O. da bi spoznati, kako zelo je odvisna sreča rsegu človeštva od tega. čc bo vidri ves svet o sijaju vašega življenja, da smo res ■■otroci I u i Ul 1 (Primerjaj zadnje poglavje iz llmila Fiedleria.) Vurberg ali Grajena? Ptuj, 24. nov. Zvedeli smo, dn namerava občinski odbor, ki je bil letos izvoljen, zu veliko občino Vurberg, našla lo po novem komasacijskem zakonu iz bivših občin krčevina. Mestni vrh in Vurberg, ime Vurberg izpremeniti ter novo občino imenovati po potoku, ki teče po njenem ozemlju zn občino, »Grajeno«:. Dovoljujemo si nu tem mcruu izraziti pomisleke proti preimenovanju. ki jih goje tudi vsi občani bivše občine Vurberg pu še drugi. Svoje pomisleke utemeljujemo s sledečimi dejstvi: Po novem občinskem zakonu dobijo nove občine, nastale z združenjem več manjših občin, ime |h> največji in najimenitnejši izmed občin, ki so združene dale novo veliko občino. V našem primeru velja to /ti bivšo občino Vurberg, kolje zaknnodavec v/.el tudi \ poštev, ko je povečano občino imenoval po bivši občini Vurberg, saj šteje slednja izmed vseh treh združenih občin največ občanov ne m reč okoli I7(X>. dočim ostali dve skupaj le okrog 1^)0: na drugi strani pu j.- tu občina neprimerno bolj /.uana v svetu in ima /a .seboj pomembno zgodovinsko Irudicijo. Vurberg je znan po svojem ■sunatoriju za pljučne bole/ni, ki ga vzorno in uspešno vodi že nad deset let ruski lldeči križ. Dalje je na glasu po svojem starinskem gradu in lepi cerkvi, ki je hkrati na glasu kot božja |K»t. Do letu 1848 je bila v vurberškem gradu nastanjena politična, sodnijska in davčna oblast za bližnji okoliš. Znano je tudi, du so se že Rimljani, ko so gospodarili v teh krajih, imeli na Vurbergu svojo postojanko. V zidu okrog cerkve je vzidana celo iz keltskih časov izvirajo skulptura. 'lako bi mogli našteti za Vurberg še druge znamenitosti, ki so za zunanji svet zvezane z njegovim imenom. Ne kaže torej tega imena i/.preminjati, dasi je nemškega izvora. Po izročilih je v davnih časih prebival blizu Vurberga krvoločen zmaj ali kača, od tod tudi prvotno slovensko ime za Vurberg »Kačjak«, |h> nekaterih Vešica. kar istotako pomeni kačo ali zmaja. Ko so /avla-lali našim krajem Nemci, so Kačjak ali Ve.šico irekrstili v »Vurniberg«. To ime. skrajšano v Vurberg, se je pri okoliškem prebivalstvu od takrat trdno udomačilo in je še sedaj splošno v rabi. — Pričakujemo, dn bo občinski odbor velike občine Vurberg omenjene pomisleke sprejel kot svoje in svoji občini obdržal staro zgodovinsko ime; novi občini bo lo le \ korist. Pomanjkanje leka ima največkrat svoj vzrok v slabi prebavi. Krivo temu je pa tudi obolenje ali ojiešanje želodca. Zle posledice obolenja prebavnih organov se kažejo v glavobolu, nsrvoznosli, |i manjkanju eneigije, veselja do dela in do življenja. pa tudi v oslabelosti celotnega organizma. Vsi li bolezenski pojavi kmalu zginejo, če pričnete redno vsak dan piti Rogaške Slatine. Rogaške Slatino pospešujejo tek. urejujejo prebavo, pomlajujejo in utrjujejo zrahljano zdravje. Koledar Nedelja. 20. novembra (25. pobinkošlna ne-delja): Silvester, opat; Konrad škof; Leonard. Ponedeljek, 27. novembra: Virgilij, škof; Bernardin . Novi grobovi -j- V Ljubljani je v splošni bolnišnici mirno v Gospodu zaspal g. Simon Justin, oče sanitetnega polkovnika v p. g. dr. Mateja Justina. Pogreb bo v ponedeljek ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče Vič-Glince. Naj sveti blagemu možu večna luč! G. polkovniku in ostalim svojcem naše globoko sožalje! -j- Na Lokah pri Zagorja je včeraj, 25. nov. dopoldne umrla gospa Fani Rzišnikova. Pred štirimi.tedni jo je zadela kap in od takrat si ni več opcniogla; i>obro gospo so vsi brez izjeme spoštovali kot vzorno, delavno, ljubečo mater. Spoznali pa so jo tudi mnogi duhovniki, ki so prihajali na lx>ke, saj je bila sedaj že četrto leto gospodinja g. kaplanu Vodušku. Posebno lep spomin ji je bil tudi to, da sta bila v njenem prijetnem domu že nadškof dr. Jeglič in škof dr. Rozman. Vsem. ki eo .jo poznali, jo priporočamo v iskren spomin! -j- V Laporju pri Slovenski Bistrici je včeraj umrl g. Jurij Kol ari č, posestnik, oče g. prof. dr. Rudolfa Kolaričn. Naj v miru počiva! G. profesorju in njegovim bratom naše iskreno sožalje! ! -f V ljubljanski bolnišnici je v petek opolnoči j za možgansko kapjo umrla dolgoletna naša naroč- | niča Horvat Mariia. zasebnic.a. Pogreb bo danes ob j pol 3 popoldne iz splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Vstopnice na.i si skuša vsakdo preskrbeti že r predprodaji. ki se olvori v »Uniomi« pred veliko dvorano ie v potok. 1. decembra ob !l dopoldne in trnja t« dan do IS. Kdor žoti poselili lo veličastno prireditev, naj si pravočasno preskrbi vstopnice žc v predprodaji. Osebne vesli — Trikratni doktor. Na vseučilišču v Gradcu je bil promoviran včeraj za doktorja medicine g. dr. phil. &techn.-ing. Kline Ladislav. Mladi znanstvenik je asistent naše medicinske fakultete in se j bo specializiral za medicinsko kemijo. Iskreno čestitamo! — Zdravniška vest. Dr. Jože Muster, zobo- | zdravnik v Ljubljani, je dobil naslov špecijalista za zobne in ustne bolezni. Ostale vesti — Pomožni odbor Katoliške akcije je prejel sledeče darove za poplavljence: Neimenovana 80 Din, Zasebna deška osnovna šola Marijanišče 210 Din, Neimenovan 100 Din, Neimenovana 100 Din, I. zidarska zadruga, Ljubljana 500 Din, Neimenovani 100 Din, f'eh Adolf 20 Din, Neimenovana 20 Din, Straninšak Tomaž 20 Din, Urbanek 10 Din, Neimenovan 50 Din, Neimenovana 30 Din, msgr. Janko Barle, Zagreb 100 Din, Zupni urad Niš 150 Din, Neimenovan 10 Din, Obitelj dr. Volavšek namesto venca na grob g. Bernota 100 Din, Ivan Do-lenec. 30 Din, Neimenovan 10 Din, dijaki iz Grosupljega 95.50 Din. Obleko so darovali: več zavojev neimenovani iz Ljubljane in iz Maribora, Katoliška akcija Novo mesto, g. Štele, dalje Zavod sv. Stanislava. Vsem darovalcem in darovalkam se v imenu poplavljenccv iskreno zahvaljuje Pomožni odbor Katoliške akcije, Ljubljana, Miklošičeva 7. — Samo še par dni! Teden dni pisemskega papirja. Skoraj neverjetno, a vendar je resnica, da se dobi pri Ni-čmanu v Ljubljani mapa pisemskega pa.pirja, to je 10 kuvert i,n 10 pisemskih papirjev za 1, 1.50, 2 Din itd. Škatljc s 50 komp. pismi že za 12, 15 Din. Na izbero tudi fin luksuzno opremljen pisemski papir v elegantnih kasetah. Nihče naj nc zamudi izrabiti tedna pisemskega papirja! — Sniuške vežbe. Slov. planinsko društvo obvešča udeležence sniuške telovadbe, da se vrše v prihodnjem tednu vaje namesto v petek v ponedeljek 28. nov. /.a dame in namesto H. dcc. v ponedeljek -t. dec. za dame. Urnik za kosixxle ostane neizuremenien. — V Službenem listu kr. banske uprave drav- | ske banovine št. 9.5 od 25. t. in. je objavljena lz-preniemba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe , dalje Norme za označen,je regulacijskih načrtov za naselja , Prislop Španije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del in Pristop Palestine k pariški konvenciji za zaščito industrijske svojine . — Vevška vlomilca obsojena. K članku, ki j smo «a objavili v včerajšnjem Slovencu pojasnjujemo, da Anžurji, po domače Jurkovi, niso iz j Vevč, ampak iz Spodnje Zadobrove, občina Dev. Marija v Polju. — Radio Maribor in prodaja »Radiom-« in »Eu- I inigc-aparatov. V uglasili zgoraj navedene tvrdke čitamo, da prodaja la tvrdka ler ima v zalogi med drugimi tudi aparate Rad ione in »Euniig . V zadevi navedenih dveh znamk si dovolimo opozorili, da ima generalno zastopstvo za prodajo leh aparn- J tov |>odpisana tvrdka. Tvrdka Radio Maribor do ! sedaj ni od nas naročila še nobenega aparata leh znamk. Vsled lega zgoraj navedeni oglasi tvrdke Radio Maribor ali ne odgovarjajo resnici ali pa aparati označenih znamk, ki jih event. kdaj dobavlja tvrdka Radio Maribor, ali niso originalni ali pa so morda originalni, toda dobavljeni iz druge ali tretje roke, ne pa direktno iz tovarne. Pri pominjamo, da ima podpisana tvrdka aparate navedenih znamk stalno v zalogi ter da dajemo kupcem na te aparate tudi tovarniško garancijo za dobo enega leta. — Radio«, r. z. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesla 7. JABON fVL& TOJ A" (milo) vsebuje učinkovite snovi iz kopališča I,a Toja v Španiji. Milo odstranjuje mo/.oije na obrazu, ter napravi premastno bledo kožo svežo in mladostno i Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »C H EMO T fcC IIN A < d.zo.z.. Ljubljana, Mestni trg 10. j Zaloga za Maribor: »SALUS« d. d. podr., Verstovškova ulica 4. — Nagradna križaljka. Vse naše čitatelje opo- | zarjamo na veliko nagradno križaljko ugledne dro- j gerije Gregorič. Križaljko prinašamo v današnji j številki; zanimiva uganka bo gotovo nudila vsem ! obilo zabave, hkrati pa omogočila marsikomu na- I bavo res lepega darila za Miklavža. — Merjasra. težkega okoli 120 kg, so ustrelili pretekli teden v kresniškem lovišču. Meso so pro- i dajali v Litiji po 12 Din kilogram. — Pri razdražljivosti živcev, glavo- ! bolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo ki vsako razburljivost. naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, ' takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki pri i znavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda j zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti ! — 400 litrov špirita zaplenjenega. — Pretekli i teden se je pripeljal v Lilijo potnik neke spirilne tovarne iz Karlovca ler se ustavil pred Elsnerjevo ! trgovino. Slučajno pa je v lem času šel mimo tega , avtomobila starešina litijske finančne kontrole g. ] ftkodnik. ki je v zadnjih sedežih v avtu opazil precej lesno zložene pločevinaste kante. Ker je i bil avlo iz Savske banovine, je takoj zasmilil tihotapljenje špirita, ker je banovinska trošarina lam mnogo nižja. Pri pregledu vsebine teh kant je ugotovil špirit, katerega je ta potnik prodajal po trgovinah, ne da bi plačal batiovinske in občinske trošarine. Zato je g. Škodnik vse kante s 400 litri špirita zaplenil in jih začasno shranil na litijski občini. Ko bo preiskava končana, bo špirit na javni dražbi prodan. — Za žensko se je izdajal. Iz Kamnika pi- i Sejo: Prebrisanega ptička imajo zdaj v kamniških zaporih. Dva dni jo vzbujal po mestu ! precejšnjo senzacijo, ker jc hodil |xi gostilnah in |h> drugih lokalih napravljen v žensko obleko in zgovorno dokazoval strmeeim poslušalcem. da ni moški, ampak ženska. Pravil jc. da ima samo moški glas in še nekatere druge lastnosti in razvijal učeno razpravo, katero je vedno zaključil s prošnjo za primerno podporo. Orožniki so v žensko obleko našemljenega možakarja aretirali. |>osebiio ker so zvedeli. da je v Tuhinjski dolini opeharil celo vrsto lahkovernih ljudi. l/l \ verzih in podobah, in pa Ivančkov sveti večer in druge zgodbice o živalicali. ki jih je z mojstrsko unietiiioštjo in globokim čiii.sivom češko napisal lgn. Herman. Obe knjigi uživata splošno priznanje staršev. Založila ju je iNova založba v Ljubljani. — Nove knjige: Gosar, Za novi družabni red 132 Din, vezano 14« Din; Dr. J. E. Krek-Dolene Izbrani spisi IV. zvezek — Prvikrat v državnem /.boru 1879—1!HX) 34> Din, vezano 44 Din; Rus. Njene službe, povest služkinje 16 Din, vez. 28 Diu: Deželič-Golobič, Kragulj, roman iz 9. stoletja 28 Din, vez. 40 Din; Koledar Mohorjeve družbe za leto 1934 16 Din; Dr. Debevec, Jetika, 24 Din, vez. 36 Din; Bohinec-Kranjec-Dobida, Naše morje, 10 Din. vez. 28 Din; Malešič. Izobčenci, povest (Slov. veČernice 80.) Din 12 Din. vez. 20 Din: Dorfler-Pueelj. M u tasti greh. povesi 12 Din, vez. 20 Din; Zupan, Seatire o um Ecclesia 2 Din; Krvave zarje, mehiški roman spisal Kolenc 12 Din. vez. 20 Din; Gasilstvo in požarna hramba (dr. Andrejini — zakoni in uredbe 32. zv.) 24 Din; Kranjc, Sreča na vasi — Na valovih Mure — Kustecova Kati, novele vez. 32 Din; Bunin, Gospod iz San Prancisca — Sin — Gnat, povesti (letošnji Nobelov nagrajenec) 2(1 Din; Tolstoj, Oče Sergej — Po plesu, povesti 20 Din; Luč — poljudno znanstveni zbornik IX. letnik 12 Din; Kolas, Mladi hrast in drugi spisi 12 Din; Bevk. Povest o strahovih 15 Din; Pavlovič, Naši onstran mejo — manjšinski problem 8 Din; vse le knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 001 JENE $£f TKE (KRTACICE) za vse vrste električnih strojev in aparatov dobavlja domača tvrdka IVAN PASI*A I SINOVI ZAGREB f. PRETINAC 60 — Dolgi hladili zimski večeri so prav potrebni blagodara lople in udobne sobe v Vašem domu. Sedaj pride do popolnega izraza vrednost Vašega radija, ki je tekom leta v mnogih slučajih dospel na mrtvo točko. Ne smete pa pozabiti, da so v Vašem prejemniku radio-cevi ono, kar se izrablja pri sprejemanju in dn se poleg izrabe cevi troši ludi selektivnost (sposobnost delitve postaj ene od druge) in točna reprodukcija sprejema. V tem slučaju obnovite Vaš radio z nabavo novih radio-cevi. Teh cevi je mnogo na trgu in treba je, da se odločite /.a najboljše. Za zboljšanje radio-aparatn so zlasti pripravne triotron-cevi. ki se izdelujejo na temelju mnogoletnega in zanesljivega laboratorijskega dela in v najmodernejših instalacijah. Pri konstrukciji poedinih tipov sc zlasti pazi na lo, da nova triotron-cev ne. zamenja samo Vaše stare svetilke z njeno prvotno kvaliteto, ampak jo kvalitetno nadkriljuje. Ako Vnm triotron-cevi z ostalimi lahrikati še niso znane, zahtevajte od Vašega trgovca cenik XI-33 s praktično tabelo, ki Vas bo na prvi pogled opozorila, na potrebo tipa triotron. Ako Vaš trgovec slučajno nima teh cenikov, izvolile se obrniti na generalnega zastopnika g. F. L. Rosenfelda, Belgrad, Topličin venac 7. — Prodaja žrebcev banovinske žrebčarnc na Selu pri Ljubljani. V sredo, dne 29 novembra 1933 ob 9 dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodanih na javni dražbi sedem žrebcev. Natančni pogoji dražbe so na razpolago pri upravi žrebčarnc na Selu pri Ljubljani. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšaniu bledici, obolelosti žlez. 'zpuščnnju na koži tvorili uravnava »Fran? .laseh voda izborno toli važno delovanje črevesu Vhjno plodno! seda/ NIVEA Radi varnosti si vsak večer krepko nndr-guite obraz in roke /. Nivea — c.ienn- l'o zadostuje Vaša koža bo postala odporna ni nežna. Veter in slabo vreme ji ne motelu več škodovati! Vi dobite zopet mludi.stno-zdrav, svež izgled, ki ga imamo vsi tako radi! Nivea je poceni! Do/.a: Din 3 50 6'-. 12 —. in 25 — Pomaga! si sam! Težke milijone našega narodnega premoženja uniči leto za letom elementarna sila ognja. Posamezniku preti uničiti ves trud njegovega uspešnega dela, njegovo imetje, rezervo za stara leta in za potomce. Ali ste že pomislili, kako je tej preteči sili uničenja in njenim zlim gospodarskim posledicam odpomoči? Če še niste, potem brez odlašanja zavarujte svoje imetje in sicer v polni časovni vrednosti. Hraniti pri zavarovanju se pravi izpostavljati obstoj sebe in svoje družine negotovi usodi. Naša »Vzajemna zavarovalnica« vam da prav rada vsa tozadevna pojasnila in navodila. Pri njej morete zavarovati svoje imetje proti požarnim škodam in proti vlomu, sebe zoper nezgode in za doživetje. Ali ste že član njenega po^mrtninskega oddelka »Karitas«? Celje m Miklavž prihaja. Miklavžev večer za otroke bn priredila v torek, dne 5. decembru ob j popoldne v veliki dvorani Ljudske |>osojihiioe Vincen-cijeva konferenca v Celju. — Odraslim bo pa letos nosil Miklavž islegu dne zvečer oh pol 9 v vrtueni salonu bolela Evrope«. Ta Miklavžev večer pa priredi Družabni klub. ua praznik Zedinjenja, dne 1. decembra, ob 8 zvečer v veliki dvorani Celjskega doma, ima dva dela. V prvem delu bomo Cul i moške, ženske in mešane zbore domačih skladateljev Jereba. Krsliča. Mirka. Mo-nranjc-a in Tnjčeviča. Drugi del pa obsega dvoje večjih skladb s spremljovnnjeni orkestra in sicer Nieis Gade: Ob solnPneni zalomi ter Josip Vitolj: • Pesem . Večina skladb še v Celju ni bila izvajana, zadnji dve pa niti nikjer na Slovenskem. To, draga Ti moja. si vtisni v spomin, da manutaktura Vatčntin Hlad in bogato zalogo vseh vrst blaga za Tebe in vsako pripravljeno ima. Cuj, stopi tja v Celie m vse sr oglej: To bo veselje. Se drugim povej! HUMjrANIlilM VALENTIN IELADIN CELJE Prešernova nlica 14 .& Vojaškim obveznikom, rojenim po I. 1883. Mestno načelstvo poziva vse vojaške obveznike, pristojne v mesto Celje. roj. po letu 1883.. in ki so odslužili svoj kaderski rok v vojski, pa nimajo vojaških izprav, da se čimprej javijo pri imenovanem uradu. S seboj morajo prinesti izkazilo o vojaški službi. Nadalje naj se javijo vsi oni obvezniki, pristojni v niešlo Celje, rojeni po letu 1K83, ki so bili na orožnih vajah po letu 1918 Cas, prebil na frontah (koroška in drugod) ni smatrali kot vežbo. Tudi ti naj prinesejo o tem s seboj dokazila. Ta razglas se ne nanaša na rezervne oficirje in nared-nike-dijake. Vsi prizadeti naj se javijo najkasneje do 31. decembru t. I. pri imenovanem uradu med uradnimi urami od 9 do 12 dopoldne v sobi št. 2. Današnji šport. Danes se bo vršila ob 2 popoldne na Glaziji prvenstvena nogometna lekmn med SK Hašikom in SK Šoštanjem. & Snežke »Trctorn« najboljša svetovna znamka. Dekliške 24.—, damske 30.—, 31.—, in 38-Din. Samo dokler traja zaloga. Stermocki — Celje. OPOZORILO! Opozarjam, tla bom napram vsakomur, kateri bi raznašal neresnične vesli, da bom opustil svojo podružnico, Cesta na grad 22, 7. Novim letom, sodnijsko postopal. Vse svoje ccnj. odjemalce pa prosim, da mi ostanejo tudi v bodoče naklonjeni Celje, dne 25. novembra 1933. FRANC JAKŠE. Ptuj Koroški pevci v Ptuju! V soboto, dne 9. decembra t. I. pride v Ptuj skupina koroških pevcev pod vodstvom župnika in deželnega poslanca Po-ljanca; pevci so večinoma iz |>odjunskc doline doma. Spored njihovega gostovanja v IPtuju je sledeči: Ob II predpoldne pevski nastop za srednje šolsko mladino v mestnem gledališču, ob 12.30 skupno kosilo, ob 20 zvečer pa je glavni nastop z.i ostalo občinstvo, istotako v mestnem gledališču. Gostovanje korošikili pevcev v Itujn se vrši pod okriljem tukajšnje Glnsbene Matice. Tedenska služIm gasilske čete. Tedensko gasilsko pripravljenost od 20. I. m. do 3. dec. I. 1. iina prva desetina drugega voda. Cetnik je Breznik Franc, četar Zamuda Miha. Tedensko reševalno službo pa vrše kot šofer Omulee Ivan. kot četar Pichlar Jurij, od moštva na Menih Ferdo in Murko NorbcrU Stran fi. SLOVENEC , dne 2(i. novembra 1033. Štev. 2?t. Mariborske vesli: Gosposka ulica v avtobusnem prometu Že svoječasno smo port^ali o novih izpremem-bah mestnega avtobusnega prometa, ki se pripravljajo najbrž s 1. decembrom. Obstojale bodo v uvedbi dinarskega tarifa, v uposlavitvi dveh novih krožnih prog, s katerimi se bo zvezal severno-zapadni mestni del s središčem in kolodvorom in o reorganizaciji dosedanjih avtobusnih prog, ki se bo izvršila na ta način, da dobimo poleg dosedanjega centralnega križišča na Glavnem trgu še novo in sicer na Grajskem trgu. Veliko vlogo bo igrala pri tej reorganizaciji Gosposka ulica, ki sc bo v svojem zgornjem in spodnjem delu neposredno vključila v avtobusni promet ter bo samo še sredina med Jurčičevo in Slovensko ostala tudi zanaprej namenjena izključno osebnemu prometu. Skozi gorenji del Gosposke (sedanje Tvrševe) ulice bo vodila nova krožna proga ter bodo avtobusi, prihajajoči iz Korošikega predmestja, Koro-ščeve, Trubarjeve in Gregorčičeve zavijali v Gosposko mimo palače banovinske hranilnice na Slovensko ter dalje na Grajski trg. — Več pomislekov in tudi ugovorov bo vzbujala vključitev spod- □ Škofijski svet Katoliške akcije za lavan-tinsko škofijo sc je vršil v petek zvečer. Udeležil se ga je tudi prevzvišeni knezoškof dr. Ivan To-mažič. Po obširnih in uspešno delo v pretekli sezoni podajajočih poročilih se je izvolil novi odbor v dosedanji sestavi. O Mladinski koncert PRK, ki sc vrši v nedeljo 3. decembra, obeta s svojim pestrim sporedom nuditi občinstvu prijeten užitek. Kazun pevskih zborov naših deških in dekliških šol in lepih deklamacij nastopijo tudi vrli telovadci meščanske šole, ki so šc izza lanskega leta v najboljšem spominu, izredna privlačnost prireditve pa je pribor iz kmečkega gostovanja, ki ga proizvaiajo mali harmonikarji 1SSK Maribora. Nedvomno bodo zadovoljili poslušalec in gledalce koncerta, za katerega jc določena nizka vstopnina. Naiftnejšc blago za zimske sukn/e v največji izbiri Vam nudi Franc Cverhn Maribor Ciosooska 32 □ Smrtna kosa. V Brcngovi jc za vedno za-tisnila svoje oči gospa Marija Kožar, žena urarja Feliksa Kožarja. Blagi pokojnici svetila večna luč, žalujočemu soprogu in svojccm naše sožalje! □ Iz davčne službe. Za višje kontrolorje v VI. položajni skupini so napredovali pri tukajšnji davčni upravi taksni referent Josip Sever, Alojz Cotič, Mijo Fajt in Anton Petek. □ Predavanje o Švedski bo v ponedeljek v Ljudski univerzi. Govori univ. proi. dr. Splait iz Zagreba o vtisih s svojega potovanja. Skioptične slike! □ Opozorilo davčne uprave glede plačevanja občasnih taks. Ker zaostajajo taksni zavezanci gostilničarji pogosto s plačili taks, opozarjamo vse svoje člane na strogo zakonsko določbo, da je v njih lastnem interesu, da zadostijo svojim taksnim obveznostim vedno pravočasno. Proti zamudnikom, če le zamudijo par dni, se mora ne glede na eksekucijsko postopanje, brezpogojno uvesti kazensko postopanje in predpisati kazen. Gostilničarji morajo plačati to takso najdalje do 1. vsakega mescca. Če je 1. praznik, potem jc vplačati na drugega v mesecu. □ Posestne izpremembe. Mihael Hohnjec je prodal svojo hišo v Kejžarjevi ulici 4 trgovčevi soprogi gospe Mariii Kunstek za 395.000 Din, posestnik in tovarnar Leopold Benčina pa svojo hišo v Mlinski 28 gospe Mariji Krainz za 210.000 Din. □ Dr. med. Klara Kukovec zopet ordinira. Krekova ulica 18. Od 9 do 11 in od 14 do 16. □ Most na Mariborski otok. Načrti za zgradbo mostu na Mariborski otok so ic izgolovljeni. Mestna občina jc sedaj pozvala vsa v poštev prihajajoča gradbena podjetja, da vložijo svoie ponudbe. Zgradba novega mostu bo morala biti kon- SfeoNa Loka Koniice njega dela Gosposke v avtobusni promet. Po njej bodo vozili avtobusi št. 1 in iz Koroškega predmestja prihajajoči avtobusi nove krožne proge in sicer do Jurčičeve ulice, kjer bo postajališče ter nato po Jurčičevi do Grajskega trga. Na tem križišču bo zopet postaja, da se avtobusi izognejo morebitnim karambolom pri srečanjih z vozili, prihajajočimi z Grajskega trga. Na ta način sc bo ustvarilo na Grajskem trgu važno križišče, na katerem se bodo ustavljala vsa v smeri proti kolodvoru in od lam prihajajoča vozila. Zveza med mestnim središčem in kolodvorom se bo radi tega i še pospešila, ker bodo poleg št. 1 v obeh smereh obratovala tuui vozila krožne proge. Kot rečeno, je bilo proti vključitvi Gosposke v promet dokai pomislekov. Pri odločanju pa se je ugotavljalo, da je ulica v tem delu dovolj široka, da bodo trgovine radi prometa še pridobile na pomenu itd. — Seveda pa bo treba pri tem upoštevati tudi glas občinstva, kateremu je bila navedena nova izpre-memba doslej še nc poznana. čana še pred pričetkom nove kopalne sezone, da se bodo mogle na otoku izvršili nameravane nove preureditve. □ Črpalka je tu — studenec pa še ne. Te dni so mestni strokovnjaki prevzeli veliko električno centrifugalno črpalko za novi vodovodni vodnjak v Bctnavskcm gozdu. Črpalna naprava bo menda ena največjih v državi. Med tem pa morajo dela v vodnjaku šc vedno počivali, ker je talna voda celo narasla, mesto da bi padla, kot se jc pričakovalo. Zato dvomijo, da bi bilo mogoče z delom nadaljevati pred prihodnjim poletjem, ko bo sušno vreme znižalo vodostaj podtalne vode ter omogočilo kopanje v globino. □ Odklcpitev električnega loka. Danes bo elektrarna Fala radi popravil na omrežju odklopila med 9 in 10 dopoldne električen tok za mesto Maribor in okolico. □ Kazina — restavracija. Mestna občina razglaša, da se oddajo restavracijski prostori v ka-zinskem poslopju v najem. Prošnje je vložiti do 15. decembra s potrebnimi koleki in potrdili. Podrobnejši pogoji so na vpogled pri mestnem upra-vitePstvu. □ Okostnjaki — žrtve kuge. Nedavno smo poročali o najdbi okostnjakov pri kopanju temeljev za Delavski azil v Gregorčičevi ulici. Najdba )e takrat vzbujala v Mariboru splošno pozornost. Dclavci so pri odkopavanju zbrali le najbolj ohranjene okostnjake, ostanek zdrobljenih kosti pa so zmetali z gruščem na vozove ter zasipali z njimi gramozno jamo na Jošlovem posestvu. Sedaj je ugotovil znani raziskovalec mariborske prošlosti prof. Baš, da se je nahajalo na omenjenem prostoru svoječasno kužno znamenje kot znak, da je bilo tu pokopališče za kugo umrlih. Omenjenega znamenja se šc spominjajo stari Mariborčani iz časov, ko še ni segala sedanja Gregorčičeva cesta do Strossmajerje-vc. Kužno pokopališče se je nahajalo tik nekdanjega mestnega obzidja. □ Sadje pojema. Vedno manj jc na trgu voz in košar, napolnjenih s sadjem. Jabolk skoraj sploh ni več dobiii, pa tudi hruške pojemajo. Radi tega je sedaj cena sadju vseh vrst precej poskočila. □ V enem objektu dve tovarni. Zgradba nove tkalnice za bombaževino v meljskem predmestju na meji mesta in občine Košaki jc zrastla že do višine strehe ter sc dviga v dve nadstropji visoko. Kakor znano, zidata tovarno veletrgovca in lastnika »Jugosvile« Loebl in Rosner, ne bo pa podjetje obratovalo skupno, temveč bosta, kot dozna-vamo, v enem objektu dve tovarni in sicer ena last Rosnerja, druga pa Loebla. □ Ne pride do konca. Zaključna dela na novi carinsko-poštni stavbi ne pridejo do konca, ker so dosedaj nckalere licitacije za oddajo del izpadle negativno. Ponoviti se bo morala med drugim tudi licitacija za oddajo instalacije plinskih kurilnih naprav. Naznanila Most« pri Ljubljani. Ljudski dom v Mostah vprizori drevi ob 20 Vombeigarjevo dramo v treh dejanjih Vrnitev-. Križarsko bratstvo v šl. Vidu nad 1/jubljano vprizori danes ob pol -I popoldne v cerkvenerii domu versko igro Žrtev spovedne molčečnosti«. Sneberjo-Zudnbrova. Danes ob 8 popoldne vsi v iPevski dom k vprizoritvi Dobrega vojaka fevej-kaf. Danes teden ob 8 popoldne bo gostoval dra-matskl odsek Sloge iz Ljubljane z burko v treh dejanjih »Tetka na konju«. V Mekinjah vprizori danes ob pol 4 v Društvenem domu Šišenski gledališki oder; pravljico v štirih dejanjih s petjem in muziko -JUHČEK . — Vstopnina 7, 0, 1 in .3 Din. — Knmuičanl In okoličani vsi v Mekinje! Jesenice, — Pevsko društvo Aljaž vprizori drevi ob 8 v Krekovem domu Schubert-Rerlejevo opereto v treh dejanjih Pri treh mladenkah«. Domžale, Godbeno društvo vprizori danes ob 16 v svojem domu veseloigro »Roksi«. Trbovlje. V Društvenem domu se ponovi danes veseloigra »Dve nevesti«. Cene znižane. Hcgunje pri Cerknici. Danes popoldne po ve-černicah bomo igrali v cerkvenem domu »Slehernika«. Vabimo vse, tudi sosede! Udruženje vojnih invalidov v Tržiču obvešča, da je svojo tombolo preložilo na nedeljo, dne 8. decembra. Debelost Vam škoduie m ker je ves Vaš organizem ocrožen od prekomernih maščobnih plasti. Tudi v poklicu ste radi svoie neokretnosti in lahke uirudljivo-ti manj zm žnl ter vsled lega n napreduiete v um nuri, kot bi to vsled svojih sposobnosti mogli. — Docela neškodljivo Slatinsle tablete za hujšanje Vas rešijo tega zla. S atinske tablete za hujšanje povzročijo razkrajanje in izl< čenje prekomernih maščobnih starnc, kar ima že v enem letu zman šunje Vaše telesne teže za 8—14 kil za posledico Prekomerna mast se odsirani iz Vašega organizma, vsled česar postanete zopet sveži, dela/možni in gibčni. Mala doza, 100 tablet ... Din 47— Velika dota, 200 tablet ... „80 — Nabavite si še liam-R v svoji ii-knrni SLATINSKE TABLETE za liuJSanJe. Ako bi .lili. v svoji lekarni slučajno ne do'ili, se izvolite obrniti direktno na proizvajalcu: Lekarna Mr. Baliiivec LJUBLJANA KeR. šl 125911/'II Vit 1932 Gospodarstvo Proračunska seja mesta Celja Proračun zvišan za 386 588 - 20 "/„ dohlada k direktnim davkom kot prispevek k regulaci i Savinje Celje, 25. nov. Snoči se je vršila proračunska seja mestne občine celjske. Poročal jo referent finančnega odseka g. dr. Vrečko. Splošni proračun ima skupnih potrobšfiin 6,680.588 Din, v posameznih poglavjih je kritja 3,074.958 Din, lako da znaša primanjkljaj 2,60t.0ii0 Din, ki naj se pokrije z občinskimi do-kladatni, davščinami itd., ki dajo 2,662.600 Din, tako da je prebitka 970 Din. Vse občinske doklade iu davščine ostanejo v glavnem iste, kakor so bilo v proračunu za leto 1933, zato teh postavk ne navajamo posamezno. Vpeljana je bila nova doklada kot prispevek za gasilstvo, ki pa od 1. L 1934 ne sme več pobirati članarine in podpor. Doklade za brezposelne so ne uvedejo, ker so nn razpolago za sedaj še potrebni zneski iu sicer 300.000 Din na prihrankih za regulacijo Savinje in se bo iz tega kredita poskušalo nadaljevati regulacijska dela, v prvi vrsti regulacija Lož-nice v spodnjem delu, t. j. od izliva proti Babnetuu in z ureditvijo promenadne poti na Masarykovem nabrežju od Kapucinskega mostu do Savinjske brvi; potrebne načrte za dela naj izdela tehnični oddelek mestnega načelslva. — Za izvršitev regulacijskega načrta se določi Din 30.000 za razpis natečaja za idejni osnutek, Din 20.000 pa za pripravljalna dela. Celotni regulacijski načrt bi stal okrog 250.000 Din. — Ker zdržuje mestna občina že leta iz svojih sredstev meščansko šolo v Celju, to pa radi tega, ker še ni določen šolski okoliš iste, naj mestno načelstvo čim prej doseže določitev tega okoliša po ministrstvu. — Sklenjeno je bilo naj se realizirajo razne hranilne knjižice v skupnem znesku 75.034.88 Din. Z ozirom na težko finančno stanje je potrebno, da se za leto 1934 odloži amortizacija posojila vodovoda za »Krono«. Od finančnega in gosjtodarskega odseka predlagani proračun je bil z vsemi glasovi proti dvema sprejet. Sprejet je bil tudi proračun za mestna podjetja. Pri drugi točki dnevnega reda je poročal gosp. župan o vprašanju regulacije Savinje in pritokov. Regulacija bi stala okrog 44,000.000 Din in naj bi prispevalo sorazmerno država, banovina in prizadete občine. Za tekočo proračunsko leto se bo skušalo ukreniti vso potrebno, da slavita potrebne zneske v proračun država in banovina, zato je dolžnost mestne občine, da tudi ona prispeva jx> svojih močeh. Mestna občina je pripravljena prispevati k celokupnim regulacijskim stroškom okrog 3,500.000 Din in je bilo zato sklenjeno, da se za proračunsko leto 1934 pobira 20% na direktne davke kot prispevek mestne občine, kar bi dalo 300.000 Din, oziroma v 10 letih zgoraj navedeno vsoto. Sklenjeno pa je bilo, da se mora v slučaju, če se z doli ne bo jiričelo, ta denar rezervirali kot ' fond za regulacijo. Moste pri Ljubljani Letošnja Miklavževa prireditev v Salezijan-skem mladinskem domu obeta biti zelo zanimiva. Mladi skladatelj dr. Jcrko (iriiniii je napisal- ljubko ojiereto v 3 dejanjih »Miklavža čakamo« (*Na zvezdicah zlatih , V modernem peklu/, Pozdravljena čredica«), ki se bo ob tej priliki prvič uprizorila, (i. skladatelj bo opereto sam naštudi-ral. Marsikdo, četudi od Miklavža ne bo pričakoval darila, bo rad prišel k lepi prireditvi. Opereta se bo uprizorita dvakrat in sicer v torek, u. decembra ob 5 in 8 zvečer. Prihodnji četrtek, dne 30. t. m. ob pol 6 zvečer bo v dvorani Salezijnnskegn mladinskega doma na Kodeljeveni mladinska proslava petnajstletnico zedinjenja, h kateri vabimo rodoljube. Vstop prosi. Novo mesio Faust. Kakor čujemo, se pripravlja nn odru tukajšnjega Prosvetnega donin vprizoritev >Fausta . Režija je v veščih rokah g. Potokar ju. skioptično predavanje bo danes jMijioldno ob 4 v Prosvetnem domu. ti. prost Cerin nas bo vodil s pomočjo slik skozi Italijo v večno mesto Rim. Ne zamudite lepe prilike in pridite! t*rša R oh rman, ki jo osumljena nn umoru svoje sestre Ane Uorše, se nahaja še vedno v tukajšnjem preiskovalnem zaporu. Tudi, jx)se.stnika A. iz iste vasi sodišče še ni izpustilo. ?.e za 176 Din mesečno, brez naplačila si lahko nabavite izvrsten PHILIPS - RADIO Dobi se pri lov. zasl. M. Wachter, urar in optik, Novo mesto. Za negovanie kože: Creina normnl Crema sin urasa mLA TOJA" Vsebujejo razven najžlahtnejšili naravnih surovin radioaktiven uien in druge kožo pomlajujoče snovi iz termalnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. Ig Naše prosvetno društvo je dobilo zopet precej lepili novih slovenskih knjig v svojo knjižnico. Člani in članice pa prijatelji društva in lepe' slovenske knjige, pridite v knjižnico ob nedeljah od jioldne do litnnij! Najbolj jioceni in prijetna zabava ter pouk, je lepn knjiga! Miklavžev večer priredi tudi letos prosvetno društvo v Kat. domu v t o rt', k, 5. decmiibra ob 7 zvečer. Kako lepo in prijetno je bilo vsako lelo na tem večeru v dvorani in tudi letos bo. Kratka otroška igrica s petjem, deklamaclje in kar je glavno, obdarovanje olrok. — Darovi, katere naj jirinese sv. Miklavž, naj se dobro zaviti in z naslovom j>ri-neso v torek, 5 dec. od jiol 6 zvečer naprej v gnr-| derobo. Vstopnine zn otroke ni. Pri belem konjičku bodo igrali drevi ob 8 v Društvenem domu. Kdor želi poštene zabave in zdravega smeha, nuj pride gledat! Poroka. Danes se poročita v naši župni cerkvi g. De m š u r Aleš z gdč. Dolenc Kristino. Cerkvenemu pevcu in nevesti želimo vso srečo! Izjava. Podpisani Blaižcvič Franc, pekovski fnujster v Konjicah, preklicujcm in obžalujem svoje govorice, s katerimi sein raznašal, da jc g. Šu-mer Martin, trgovec v Konjicah, sam namazal pročelje svoje hiše s katranom v noči od 16. na 17. oktobra 1933. G. Šumer Martinu se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega zasledovanja. — V Konjicah, dne 23. novembra 1933. — Blaževič fV»nc, L r Zagorje Krajevna Kat. akcija bo s pomočjo dobrih ljudi pričela I. decembra s prehrano brezposelnih rudarjev. Dnevno bo dobivalo izdatno kosilo 30 ljudi. V ta namen je prispeval g. nnr. poslanec L. Pavlič 400 kg krompirja. Obljubil je tudi nndaljno pomoč, za kar so mu naši najpotrebnejši zelo iivuležni. Ruše Poroka. Preteklo nedeljo so Ruše zopel oživele. Rila je poroka gdč. Herte Sernc, veleposestnikove hčerke i/. Smolnika, iz znane in spoštovane Mnrol-tovo hiše, z gosp. Martinom Krnmnom, trgovcem iz lleltine. Uog blagoslovi in rsreči mladi par! (•lodališka predstava. Prosvetno društvo vprizori danes ob pol 8 zvečer dramo v štirih dejanjih »Dom , Sedeži: prvi dve vrsti po 8 Din. ostale vrste jio 6 Din, stojišče 2 Din. Cerkveni vestnih Celonočno češčenje sv. R. Telesa bo v ljubljanski stolnici v noči na 1. dcccmbcr (prvi petek). Iz knjige »Večna molitev« bomo molili 21. uro: Za adventni čas. Nočno češčunjc sc prične ob 21 in zaključi s sveto mašo ob štirih. — Isti večer (30. novembra) od 20—21 skupna molitvena ura z Ljudskim petjem. Sfanie Narodne banke Dne 22. novembra je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milj. Din, v oklepajili razlika v primeri z izkazom za 15. november); Aktiva: zlalo 1795.0, valute 0.13 (—0.00), devize 126.45 (plus 3.7), skupno podlaga 1921.6 (plus 3.00), devize izven podlage 24.5 (plus 2.4), kovani denar 246.1 (plus 35.6), jrosojila: menična 155S.S7 (—7.96), lombardna 308.563 (plus 0.04), prejšnji predujmi državi 1719.4 (plus 0.16), razna aktiva 218.76 (plus 2.08). Pasiva: bankovci v obtoku 4.201.0 (—56.1), drž. terjatve 13.1 (plus 6.5), žiroračuni 686.94 (plus 37.0), razni računi 513.0 (plus 29.6). skupno obveznosti po vidu 1213.03 (plus 73.12), obveznosti z rokom 1095.24 (—5.32). Bankovci ter obveznosti j>o vidu 5414.0 (plus 17.0), odstotek krilja 35.49 (v prejšnjem izkazu 35.53), od tega samo zlato kritje 33.15 (dne 15. t. m. 33.25%). Iz izkaza je razviden veliki dotok sredstev banki, kajti obveznosti [» vidu so se |x>večale za 73.1 milj. Din. Na drugi strani pa so nadalje padla eskontna |X)sojila. Velik del dotoka v banko je izriše! v obliki kovanega denarja, saj se je imovina banke v kovanem denarju zelo jjovečala. Obtok bankovcev jc padel na odslej še neregistrirani minimum: 42)01 milj. Din. To veliko znižanje obtoka bankovcev je bilo le deloma kompenzirano s povečanjem obtoka kovanega denarja od julija lani sem. Nova uredba o organizaciji poštne, brzojavne in telefonske službe je izšla ter je bila jjredložena narodni skupščini v odobritev. Uredba ne vsebuje določil o poštni hranilnici, ki je tudi sestavili del te službe. Novost za našo zakonodajo je, da ureja nova uredba število žensk v poštnobrzojavni službi. Po novem sine biti od vsega osebja, ki ima tiepo-jiolno srednjo šolo (po čl. 46.1 uradnega zakona) največ 30% žensk nadalje sme bili največ 30'/« žensk | v onih zvanjih, ki zahtevajo po čl. 46.2 zakona o I uradnikih poj3olno srednjo šolo. nadalje pa največ I 10% žensk v onih zvanjih, ki zahtevajo po čl. 46.3 ! zakona o uradnikih fakultetno izobrazbo. Zvaničniki sploh nc morejo biti drugi razen moških, sluge pa samo čist i tke. — Po podatkih |XJštnc statistike za 1931 je bilo v državni službi od vsega osebja te stroke 4813 žensk (vsega osebja je bilo 15.322). Razmerje med moškimi in ženskimi uslužbenci je bilo naslednje (podatki se nanašajo ua ministrstvo in vsa ravnateljstva v državi): uradniki 2537, uradnice 2142, pripravniki 313, pripravnice 174, zvaničniki moški 2345, ženske 456. služitelji moški 2496. ženske 143. Ostalo osebje je |x>godbeno, dnevničarji, delavci itd. Nadalje govori nova uredba o j:>ostran-skili prejemkih uslužbencev, katere bo uredil po-seben pravilnik. Prehodne določbe govore o uradnikih, ki so ob tiveljavljenju nove uredbe v aktivni službi ter o njih zadrževanju v sedanjih uradniških skupinah. Nov borzni senzal. Ljubljanska borza za blago iu vrednote je imenovala g. Antona Štimija za začasnega borznega senzala za les. Ci. Sumi je že po-ložil zaobljubo v smislu trgovinskega zakona. — S tem ima ljubljanska borza zojiet dva senzala za les jo smrti blagopokojnega g. Antona Lttšina. tipamo, da bo novi g. senzal pripomogel k uspešnejšemu razvoju lesne Irgovine na ljubljanski borzi. Naša trgovina z Avstrijo. V mesecu oktobru smo |X> avstrijski statistiki izvozili v Avstrijo za <),5 milj. šil. blaga, iz Avstrije pa 6.1 milj. šil. in je bila naša bilanca z Avstrijo zelo aktivna. V prvih 10 mesecih je znašal uvoz v Avstrijo 85.5 (82.61. izvoz pa 45.9 (46.2) milj. šil. Odtok zlnta iz Francije je znašal v dobi od 10. do 17. novembra 1933 735.6 milj. (prejšnji te- den 730 milj. fr.). S tem je zlati zaklad B4uque de France padel na 79.283 milj. franc. fr. Poleg tega se jc devizni zaklad banke zmanjšal na 1049 milj. Odtok zlala je v zvezi z odplačilom države za angleški kredit. Največ francoskega zlata je šlo v Anglijo. del |>a tudi v 1 tolandijo, kamor je Francija plačala dolg francoskih železnic. Zaradi lega je tudi zlati zaklad holandske Narodne banke narastel za 1-1 milj. gold., zlato pa je oslalo izven Uolandijc. Borza Denar Dne 25. novembra. Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 1.934 milj. Din v primeri z 2.429, 2.029, 2.354 in 3.878 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v šilingih iu dinarjih. Curih. Pariz 20.20, London 16.91, Nevv York 32b.50, Bruselj 71.875, Milan 27.20, Madrid 42.075, Amsterdam 208. Berlin 123.15, Dunaj 72.61 (57.70), Stockliolm 87.25, Oslo 85, Kopenhagen 75.60, Praga 15.32, Varšava 58, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.07, London 83.80 London. Zač. Pariz 83.625. Newyork 5.215. Zlato v Londonu s |>rcmijo 126/6. a« • „ Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 24. t. m. je bilo pripeljanih 299 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 115 Din, 7—9 tednov slari 120—150 Din, 3—4 mesece stari 200—250 Din, 5—7 mesecev stari 300 do 380 Din. 8—10 mesecev stari 400— 550 Din, eno leto stari 600—700 Diii, 1 kg žive teže 6-7 Din, 1 kg mrtve teže 8.50—9.50. Prodani sta bili 102 svinji. — Prihodnji svinjski sejem bo 30. novembra, ker je 1. decembra drž. praznik. Ptujski živinski sejem. Konjski in goveji sejem v lorek 21. t. m. je bil z ozirom na letni kra-marski iu živinski sejem 25. I. m., razmeroma slabo založen. Prignanih jc bilo 3S0 glav, in siccr 171 krav, 62 telic, 76 volov. 24 bikov in 45 konj. Od teh je bilo prodanih 129. — Cene za kilogram žive teže, in sicer: krave 2—4 Din, telice 3—4.50, voli 3—4.25, biki 3—4 Din, konji |>o kakovosti od 400 do 3600 Din. Svinjski sejem v sredo 22. t. m. je bil. kar se tiče dogona, dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Od prignanih 348 ščetinarjev je bilo prodanih le 97. — Cene so neizpremenjene, iu sicer so se prodajali prolenki in polmastne svinje od 6.50 do 8 Din za kilogram žive teže, prasci stari 6—12 tednov po kakovosti od Din °0 do 300. — Prihodnji svinjski sejetn bo 29. t. m. Žilni trg Položaj na žitnem trgu je oslal neizprenienicii, prav tako ludi cene. Povj>raševanja jc še nekaj, toda |xinudba je razmeroma malenkostna. Danes je bila zaključena banatska pšenica 78—79 kg ]x> 104. banalska moka franko cagon Sisak jio 21730. dočim so moke v Vojvodini od 115.—200. Nadalje zahtevajo za staro koruzo bč. 80—82.50, sr. S5 in ban. 77.50, umetno sušeno |>ar. Indjija 70, sremske |io-staje n. pr. Šid pA 75, nadalje slane oves 54—57 50 fr. nakl. post., ječmen 75—77 fr. nakl. |>ost, rž 80 do 85 ir. nakl. |x>st, otrobi se kaj živahno trgujejo tudi nadalje in stanejo brez vreč franko nakladalna postaja 62.50— 65. Les Tendenca je bila zadnje dneve mlačna, povpraševanja |ia zelo živahna po bukovih plohih, smrekovih letvicah, jw smrekovih in jelovih deskah in |x> bukovih hlodih, kakor tudi po surovih orehovih plohih. Trpljenje 7 rešenih mornarjev Brodolom v večnem ledu Letala prinesla pomoč zadaji hip Severnoameriški vlačilec parnik »Speed« je vlekel ja seboj težak tovorni čoln po tako zva-nem Medvedjem jezeru na severnem delu Severne Amerike. Med potjo je prihrumel silen vihar, ki je obe ladji vrgel na pečine. Del moštva se je mogel po ledenih ploščah rešiti na breg, kjer so morali več dni v strašnem mrazu in brez hrane čakati na pomoč. Dva pogumna moža sta se napotila do človeških bivališč po ljudi, ki naj bi prišli pomagat. Cameran Bay je prvo in najbližje človeško selišče. Prispela sta tja po šestdnevnem napornem potu. Od tu so takoj poklicali na pomoč letala, ki so odletela po onih pet mož, ki so ostali v divjini. Zgodba se je godila tako le: Kapitan Ingraham je že večkrat vodil svoj parnik »Speed« iz Franklina v Camcron Bay čez Medvedje jezero. Dobro pozna nevarnosti tega jezera in njegove nevarne pečine. Ko je naenkrat prihrul strašen vihar, je kapitan takoij vedel, kaka usoda preži na obe ladji. V nekaj minutah je voda tako zdivjala, da se je začel parnik že nagibati in so ga valovi venomer zalivali. Nemogoče je bilo rešiti se v kak mirnejši zaliv. Ker je tovorni čoln voda še bolj sukala, je bila nevarnost, da ga bo vrglo na parnik. Zato so morali takoj presekati vrvi in čoln pustiti valovom. Le s težavo je mogel parnik »Speed« naprej. Naenkrat se je nov silen val zgrnil nad ladjo. Komaj je voda odtekla, ko je iz strojnice spodaj votlo zagrmelo. Kotli so eksplodirali. Kapitan Ingraham je poklical h krmilu mornarja, sam pa je planil k luknji, da pogleda v notranjost. Para in dim sta mu butnila v obraz. Brez obotavljanja je stopil dol, kjer je gorelo. Našel je človeško truplo, katero je zgrabil in nesel na krov. Bi! je strojnik Jebb, a brez življenja v sebi. Še druigič je splezal kapitan po strmi lestvi v notranjost. Treba je bilo reSiti tudi kurjača Pottsa. Ta je ječč ležal ob zalogi premoga, ki je že gorel ter razširjal strašno vročino. Ingraham je kurjača zgrabil za roke in ga vlekel do lestve. Ker se je ladja silno gu.gala, je reševalec večkrat padel in se hudo opekel. Zgoraj na krovu je kapitan ugotovil, da je tudi kurjač že mrtev. Na panuku sta ostala živa le še kapitan in mornar. Vihar je vedno bolj divjal. Čeprav je' bil že ranjen, je kapitan zopet zgrabil za krmilo. Ampak tudi to ni moglo preprečiti katastrofe. Ladja je vedno bolj drvela proti pečinam. Naglo sta spustila v vodo reševalni čoln. Oba mrliča pa sta morala pustiti na krovu. Nekaj minut nato se je parnik razbil. Mali reševalni čoln se je sicer srečno ognil pečin, a ga je kmalu odgnalo od brega nazaj na vodo. Z vso silo sta veslala kapitan in mornar — vendar sta morala kmalu odnehati, ker je bilo vse zaman. Vihar je kmalu potihnil, pritisnil pa je strašen mraz. Mimo so plavale ledene plošče in se zadevale v čoln, v katerem sta se tesno drug k drugemu stisnila oba nesrečneža, da bi se grela. Več dni sta blodila. Oba sta bila od mraza že tako premrla, da nista mogla več veslati. Končno se ju je usmilil veter in pognal čoln proti obali. Nikjer žive duše! Če nista hotela v ledeni puščavi zmrzniti in lakote umreti, sta morala poskusiti pretolči se do človeŠKih bivališč Ta pa so bila 200 kilometrov daleč. Tri dni sta prebila na poti in omahovala od izčrpanosti, ko sta n,a vrlin snežene kopice zagledala zastavo. Pod to sneženo kopo sta našla ljudi: tistih pet mož posadke s tovornega čolna, katerega so odnesli valovi. Tudi ta čoln se je razbil na pečinah. A tej petorici se je posrečilo, da so se z nekaj psi na ledenih ploščah rešili na breg. Hoteli so peš priti v Camcron Bay, toda neprehodno ozemlje in popolna izčrpanost je to preprečila. Ko je kapitan Ingraham prišel do teh rešen-cev, je bil sam že ves onemogel. Tudi petorica ni imela ne živil ne obleke. Psa za psom so morali zaklali. Nihče ni vedel dobrega sveta. Končno sta se dva. moža odločila, da se še enkrat odpravita v Cameran Bay. Š-la sta. Dan za dnem so nesrečni brodolomoi zaman čakali pomoči. Nihče več ni upal rešitve. Skoraj so že blazneli od trpljenja in groze. Naenkrat so zaslišali v zraku močan šum. Dve letali sta krožili nad njimi, se spuščali, pristali. Oba odposlanca sta po šestdnevnem nepretrganem potovanju in po strašnem thpljenju vendar le srečno prišla v Ca-meron Bay. Vseh sedem so morali oddati v bmlnišnico. »Kraljica bolha«. V Parizu imajo trg za starino, kakor v Ljubljani tam za vodo. Ta trg Parižani imenujejo »sejem za bolhe«. Otroci teh starinarjev se za začetek vsakega adventa zbero in si izvolijo svojo malo kraljico. Ti otročički zvesto ohranjajo stare in stoletne navade. Pripovedujte, kaj ste strašnega doživeli! 3 + 1 CEVNI 0RI0N BANI) PASS Prejemnik z vdelanim dina mičnim zvočni om, Tungsram Darijevimi cevmi in z vsemi novostmi moderne radio tehnike omogoča dober sprejem velikega števila postaj ob močni in točni reprodukciji. ORION RADI Dobi se za gotov no in na obroke skoro pri vseh radio trgovcih Amaconlta ga \e pridržala Angleški pothovni* Fawcelt ostane med divjahi ob rehi 4maconki Družabno življenje v Angliji in Ameriki se navadno razvija po klubih. Za vsako stvar v Ameriki ustanove klub. Neki Fitzhugh Green je ustanovil klub, ki svojim članom nalaga, da morajo klubu poročati vse, kar so na potovanju strašnega doživeli ali slišali. Po geslu: »Pripovedujte, kaj ste strašnega doživeli!« Tako se v klubu vrste predavanja s tako vsebino, kaj je kdo prinesel s potovanja domov. Član tega kluba je tudi Selous, ki je drugače sloveč lovec na leve. Ta je n. pr. predaval po svoji vrnitvi iz Afrike o tem-le dogodku: Ustrelil je leva, ni pa opazil, da lev ni bil sam, ampak je blizu stala levinja. Takoj ko je smiec padel, je levinja zarjovela in se pripravila na skok. Lovec ni imel niti toliko časa, da bi vnovič nameril puško. V zadnjem hipu se je predenj vrgel zamorski spremljevalec, kateri je bil oborožen le s sulico. Ko se je levinja pognala proti Selousu, je zamorec že vtaknil ročaj sulice v zemljo in ostrino držal proti ievinji, katera se je res nabodla na ostrino. Levinjin skok pa je bil tako silen, da je zamorca vrglo po tleh. Levinja je zamorcu s taco raztrgala pleče in mu iztrgala eno oko. Med tem je Selous že pomeril puško in ustrelil zver. Bolj strašno je bilo pripovedovanje kapitana Pedra Bane o svojem doživljaju v Karibijskem morju (Antilsko otočje v Srednji Ameriki). Med j vožnjo v tem morju je silen vihar vrgel moža v I morje, ne da bi bil kdo na krovu opazil Io nesrečo. K sreči je tedaj vrglo 7. ladje v morje tudi večjo desko, h kateri je Bane z vso silo plaval, da se prime za njo. To se 11111 je sicer posrečilo, a ladja je med leni žal naglo plula stran Vihar pa ni ponehal, tako da se je moral Bnne vedno 7. obema rokama držati, da ni padel v morje Ko je 1 tako brodil in blodil po morju so se začeli okrog 1 njega zbirati morski volkovi, človeku najbolj nevarna morska žival. Hvala Bogu, da živali niso bile preveč lačne, ampak so v vedno večjih množinah čakale, kdaj bo žrtev padla v morje, da jo požro. Tako je kapitan Bane prebil na vodi dva dni brez upanja na rešitev. Bil je že čisto izčrpan, ko je na še vedno nemirnih valovih zagledal prazen čoln brez jader in vesel. Z zadnjimi močmi je Bane priplaval k čolnu in se spel vanj. Morski volkovi pa so mu prijazno Ln v veselem pričakovanju sledili. Na svoje veliko začudenje je Bnne našel v čolnu nezavestnega moža. V čolnu ni bilo niti mrvice živeža, znamenje, da je neznani mož omedlel od lakole. Pač pa je ležala v čolnu puška s strelivom. Kapitan je najprvo pregledal nezavestnega tovariša. Potem pa je znčei s puško streljati v gruče čakajočih morskih volkov Nnkaj ur potem je mimovozeČi parnik opazil čoln in rešil oba nesrečneža. Baneju pa so v tistih dveh dneh osiveli lasje. Največje leta o sveta razbito Iz Moskve poročajo: Šele pred kratkim dograjeno rusko orjaško letalo »K. 7.«, ki je vse delano iz kovine, je 22. t. 111 blizu Markova pudlo nn tla in se razbilo. Vseh 14 popotnikov je mrtvili. Podrobnosti še ni. Letalo »K. 7.« je enokrjlnik s 6 motorji. Bilo je ponos ruskega zračnega brodovja. Ko so to orjaško letalo 14. t. 111. dogradili, so Staljin, Molotov, Vorošilov in cela vrsta sovjetskih funkcijonarjev poslali brzojavne čnstitke tovarni, ki je letalo de Inln. Letalo »K. 7.« je zadnje dni napravilo v oko lici llarkova več poskusnih poletov, ki so vsi srečno potekli. Med ubitimi so šef pilot Snegirjev, voditelj montažnega oddelka tovarne letal inž. Žeronskln, zastopnik glavne uprave rivilneea letalstva I, pa, ter 11 Inženjerjcv, mehanikov 111 specialistov. Leta 1025. je angleški polkovnik Fawcet odrinil z malo eksj>edicijo, v kateri je bil tudi njegov sin John, v Južno Ameriko preiskovat porečje ve-letoka Amaconka. Ti kraji so še do danes popolnoma nepreiskani. Ta drzni angleški raziskovalec sveta je bil trdno prepričan, da zibelka člo eštva ni Azija ampak južna Amerika, pred vsem nepreiska-na divjina ogromne Brazilije. Minilo pa je komaj nekaj mesecev, ko je za Fawceltovo ekspedicijo zmanjkalo vsakega sledu. Poslej so minila dolga leta, a o tej ekspediciji ni bilo več ne duha ne sluha. Svet je bil prepričan, da je drzni Favvcett svoie znanstveno potovanje plačal s svojim življenjem. Lansko poletje pa so sc začele širiti govorice, da Favvcett še živi tam nekje med divjaki v pragozdih južne Brazilije. To vest ie prvi prinesel v Evropo Anglež Robert Churchvvard A nihče ji ni verjel. Te dni pa so iz Montevidea prišle novice, ki potrjujejo, da Favvcett res še živi. To novico smo pred nekaj dnevi prinesli tudi mi. Italijanski popotnik Michele Truci je baje Fawcetta sam videl pri Isla Bonanal in ž njim govoril. Koi orinoveduif IMichel? Truci? Pravi, da Favvcett res živi med divjaki, njegovo življenje je sicer preprosto, a srečno. Divjaki ga nimaio vjetega, ampak ga imajo za svojega. Polkovnikov sin John Favvcett se ie menda celo poročil s hčerko poglavarja tistih krajev ter ga divjaki zelo čislajo. Tudi polkovnik sam je rekel, da se nikdar več noče vrniti v civilizacijo. Pravi, da je vse svoje življenje od otroških let sanjal le o tem, da bi živel v nedotaknjeni božji naravi. Te sanje so se mu sedaj izpolnile. Srečen je in zadovoljen. 7ato hoče večer svojega življenja preživeti v rajski lepoti Ama-conkinega porečja. Polkovnihova aretetlost Polkovnik Favvcett je sedaj 66 let star. Služil je v angleški armadi kot topniški častnik. V južno Ameriko je prvič prišel I. 1<505., ko je bil pozvan, naj vodi ekspedicijo, ki je določala meje med Bolivijo in Brazilijo. Tedaj je prvič prodrl v Amacon-kino ozemlje ter bil ves navdušen od lepote tistih krajev. Leta 1912 je nato Favvcett sam organiziral ekspedicijo, s katero je drugič odrinil v te kraje. A med svetovno vojno se je vrnil na Angleško, stopil v armado in bil štiri leta na fronti. Že leta 1919 ga je zopet prijelo hrepenenje ko tej deželi. Toda šele leta 1923 je mogel uresničiti svoje načrte. Odpotoval je v južno Ameriko in v pragozdovih Amaconkinega porečja — izginil. Sbnvnosli v Malto Grosso V pragozdovih teh pokrajin, ki se na zemljevidu imenujejo Matto Grosso, je domovina bajk in pripovedk, ugank in skrivnosti. Matto Grosso je baje tista dežela, kamor so bežale zadnje priče nekdaj bogate in visoke indijanske kulture pred uničevanjem belih osvajalcev. To je res skrivnostna dežela, polna pravljičnega bogastva, zlatih in srebrnih zakladov. Kakor pripovedujejo pripovedke, žive tam tudi še »beli Indijanci«, ki so res morda potomci kakih belih kulturnih pijonirjev, ki so kdaj tam ostali. Za znanost in raziskovanje je Matto Grosso tisto ozemlje, katero je res še docela neraziskano in v katerem prebivajo plemena in rodovi, katerim se je jx>srečilo tam skriti se pred prodirajočo belo civilizacijo. Za Fawcettom Ko je polkovnik Favvcett izginil v braziljskih pragozdovih in v neznanih divjinah, se je za njim odpravilo več eksf>edicij, katere naj bi ga poiskale in ugotovile njegovo usodo. Te ekspedicije so pač našle njetrovo sled, njega pa ne. Na podlagi dognanj teh ekspedicij je ugotovljeno da je domačin Bakairi Favvcettovo ekspedicijo vodil skozi pragozdove in mu služil dolgo časa. Po napornem potovanju. ki je trajalo več tednov, je Favvcett končno prišel s svojo ekspedicijo do reke Kulusu. Odtod gre njegova sled do selišč indijanskega rodu Ana-hakua, kjer se je najbrž dolgo časa mudil. Ko so poznejše ekspedicije Anahakuancc |x>vpraševale po Favvcettu. so jim ti prifiovedovali o treh belih možeh. ki so vse znali in ki so tudi njihovega poglavarja ozdravili hude bolezni. Prav z veseljem so se še spominjali teh belih mož Od Kalapalu je potem Favvcettova ekspedicija odrinila dalje deloma v čolnih, deloma pa v težavnih pohodih dokler ni prišla do vzhodnega obrežja reke Kulueno. Polkovnik Favvcett je menda nameraval, da bi se odtod zof>et skozi pragozdove pretolkel do Araguaje. kjer bi sedel v čolne, se z njimi pripeljal do Amaconke in po njej nazaj v civilizacijo. Car Amaeonkitiih pragozdov pa je polkovnika Favvcella tako za;el. da ni več končal svoje naloge, ampak je ostal v divjini, iz katere se noče več vrniti. Ruska velemesta Ruska mesta so po vojni hudo narasla. Ob 16. obletnici revolucije so objavili statistiko o ruskih mestih. Mestnega prebivalstva je 1. 1914. bilo v Rusiji 25 milijonov, 1. 1033. ga je bilo pa že 39 milijonov. Moskva šteje danes 3,572.000 prebivalcev, Harkov, glavno mesto Ukrajine, 646.000 (1. 1914. le 313.000). Tudi nova mesta v Sibiriji so naglo narasla. Magnitogorsk ima že 230.000, Kibinogorsk 40.000 prebivalcev, Stalinsk v Kavznecovu, ki je 1. 1914. imel le 2000 duš, jih ima danes 249.000. Nič novega (Finska anekdota) Gospodar se vrača s sejma. Hlapec pride z vozom na kolodvor. Med potjo se razvija ta-lc pogovor: Gospodar; »No, kako je kaj doma?« Hlapec: »Nič novega.« Gospodar: »Torej vse pri starem?« Hlapec: »Da, to se pravi, samo Sultan je poginili.« Gospodar; »Kako se je to zgodilo?« Hlapec: »Komjii so ga pomendrati.« Gospodar: »Kako to, da so ga pomendrali?« Hlapec: »Ko se je rešil iz ognjene nevarnosti, je ostal pod njihovimi nogami.« Gospodar: »Kakšne ognjene nevarnosti?« Hlapec: »Konjski hlev je pogorel.« Gospodar: »Kdo ga je pa zažgal?« Hlapec: »Ne vem.« Gospodar: »No, kdo pa ve?« Hlapec: »Nihče, ker smo bili vsi pri senu.« Gospodar: »AH je bila stara mati tudi pri senu?« Hlapec: Ne, mi bila.« Gospodar; »No, potem pa ona ve.« Hlapec: »Nc ve.« Gospodar: »Zakaj nc?« Hlapec: »Našli smo njene kosti na pogorišču.« Gospodar: »Konjskega hleva?« Hlapec: »Ne, na hišnem pogorišču.« »Kadar se bom jaz oženil, bo veliko Žena« razočaranih.« »Tako? Koliko jih pa mislifi vzeliT« Na proifi Berlin—Pariz sta trčila pri Stendhalu dva vlaka, kjer ie bilo nekaj ljudi zniečkanih, nekaj oa težko ranjenilv MLADI SLOVENEC Stavo Sline: Mladi jezdec Mali Jnrček kozla pase, pa junaško ga zajaše. Kozel toži: Mekeke! — Ti pretežek si zame k Pes ga čuje, pa prihruje: Hov, liov, hov! Kozel dirja brez pastirja, ta pa joče se v koprivah: •Jov, jov, jov k. Dobrosrčni striček Gre dobrosrčni striček Matiček, gre po cesti in pride do zidu, v katerem zija okrogla odprtina. Dve nogi molita iz nje in stričku Matičku jc lakoj jasno, da ima tu nesreča svoje prste vmes. Siromak gotovo ne more zlesti iz jame, ojoj, pa zdaj takole obupno binglja z nogami. .. 'Pomagati mu jc treba na vsak način, si misli dobrosrčni striček. In ker striček Matiček vsakemu rad pomaga, ki jc v stiski in nesreči, hitro položi torbico na tla, prime neznanca za noge ter ga začne z vso silo vleči iz jame. Zamorske in pripovedke (Poslovenil M. K.) Velčc, vleče in po dolgem trudu sc mu res posreči, da izvleče moža iz iamc. In šele zdaj vidi, da mož ni sam: krepko ga drži za roke še neki drugi mož — joj, joi, gotovo ga je ta grdim zvabil v luknjo! Bogve, kaj mu ije hotel storiti... Morda ga jc hotel celo umoriti? Ob tej strašni misli stričku Matičku kar sapa zastane v grlu in namesto las, katerih nima več na glavi, mu vstane po-koncu klobuček. Ko prileze še drugi mož iz luknje, se zgodi nekaj nepričakovanega —-- ? Halo, otroci! Iztuhtajte k tej zgodbi konec za četrto sliko, ki jo objavimo prihodnjo nedeljo. Najboljši domi slek bo nagrajen z lepimi božičnimi jaselcami, druge posrečene rešitve pa natisnemo. Upoštevali bomo samo rešitve, ki bodo do četrtka 30. t. ni. poslane na naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca« v Ljubljani. Majdine punčke Naša Majdica ima štiri punčke rdečelične. Kaj postanejo nekoč njene mlado gospodične? Ni v zadregi za odgovor Majda naša; vsem izbrala že poklic je imeniten, ko še v zibki je ležala. Pirva punčka bo kraljičina, druga punčka dvorna dama. tretja bo učiteljica, ii četrta mlada mama. Včasih pa se razjezi in jMržuga jim s pestjo: >Isom prestrašiti volkove in napraviti zmedo med njimi, da bi drug drugomu potrgali zvezane repe; gospodar vrta bi poleni zaman iskal med njimi krivca ... Hitro se je od lovskega psu vrnil domov in zaupno povedal prijatelju volku, kaj je ukrenil. Volk je planil mod inlatiče-volke In zakričal: Otroci judovski, bežite! Lovski pes prihaja.. Ko so volkovi zaslišali strašno besedo -lovski pes , je nastala med njimi nepopisna zmešnjava. Začeli so sc neusmiljeno grizli med seboj in trgati repe. Ko so se osvobodili, so se z razcelranimi repi razbežali na vse strani ... Gospodar vrta sc je medtem napotil k sodniku volkov in mu začel tožiti volka, ki je napravil škodo na vrtu. Sodnik ga je vprašal: Ali bi ga spoznal med drugimi volkovi? Seveda, je potrdil gospodar vrta; -.odtrgan rep ima. Ko sem stopil ua vrt, je grdun ležal iztegnjen nn tloh, kakor dn je mrtev. Žc so mravlje in muho lazile po njem .Prijel sem ga za rep in ga vrgel čez ograjo. Takrat mi je ostal košček ropa v rokah.« Sodnik volkov je sklical vse volkove in volkulje predse. Ko so bili zbrani, je velel gospodarju vrta: Dobro si jih oglej in povej, čc je med njimi krivec/.: Gospodar vrta si je ogledal volkove in ua svojo največje začudenje opazil, da jih je več ko polovico, ki nimajo celih repov. Moral je priznali: Ne morem najti pravega krivca. Skoro vsi imajo potrgane repe.- Potoni ne moreni kaznovati nikogar, je slovesno razsodil srnini!; volkov. Gospodar vrla je srdito pogledal volkove in jim zagrozil: >15oin že še zalotil onega, ki je kradel na mojem vrtu!- Sodnik se jc obrnil k volkovom: Ali sto slišali? Zapomnile si: kogar gospodar vrla zasači pri novi tatvini, mu moril poravnati vso škodo. Volkovi so zatulili v zboru: »Prav jc tako! Modro si razsodil, o sodnik. Kogar zasači pri kraji, ta naj bo kaznovan k Gospodar vrta jo odšel domov. Zmešal ju v vodi moko in poper in s to znieajo polil grozdje, da hI moral vsak, ki bi ga zobal, kihati in kašljati. Ježev prijatelj volk pa se je šo tistega dne spet splazil na vrt. Nazobnl se jo grozdja, kolikor ga jo moral spraviti v nenasilni želodec. Ko jo zaslišal gospodarjeve korake, je pobegnil. Med begom se je obrnil in se škodoželjno zarezal: Ali sem te, bedak, hali a k Gospodnr vrta je zaklical zu njim: Bodal? si ti! Če bi bil pameten, no bi zobal grozdja, ki je potrošeno s poprom. Zdaj mi ne uideš, bratu c! Poper ima luido moč: venomer boš moral kašljati in kihati... Tako te spoznam med volkovi, šo danes pojdem k sodniku In zahtevani od njega, nnj vas skliče skupaj. Kdor od volkov bo knšljal in kihaj, la bo obsojenk V hudih skrbeli je volk prisopihal k prijatelju ježu in m it potožil: Svetuj mi, prijatelj, kaj naj storim I Nazobal solil se grozdja, ki je bilo potreseno s poprom. Zdaj se no moreni premagovati: venomer moram kihati in kašljati.-: Jež se jo zamislil in se domislil: -Ves kaj? Ko pride vrsta nate, stopi pred sodnika in začni tuko-lo: flospod sodnik, pri nas doma imamo deklico, ki sc imenuje Ifahaha-li a h u - č h m - p li m - k h m... Ime še bolj raztegni. da postaneta sodnik in gospodar vrtu nestrpna. (Potem to pustila mimo, ne du bi le zadrževala. Šc vesela bo.-»tu, da se te iznebitnk Sodnik volkov jc znova sklical volkove predse. Strogo jih je pogledal: Kdo je spet kradel v gospodarjevem vrla? Volkovi so nevšečno zarenčali: Bog nuin pomagaj I Gospodar v rta nas sovraži, zalo nas zmerom tožuri. Tega mu ne odpustimo nikoli!' Sodnik jih c-i ostro zavrnil: ■Molči, drhal! Dokler sc lic prepričanj, ali jc tal. ki dela sramoto vsem volkovom, med vami ali ne, nimate pravico godrnjati! In jim je ukazal: Stopite v vrsto in sc počasi pomikajte mimo mene iu gospodarja vrta!-. Volkovi so storili, kakor jim je bilo rečeno, Ko je prišel nn vrsto ježev prijatelj volk, je začel: Gospod sodnik, jaz imam doma sestro, ki jc zelo lepa in so Imenuje I f a h a h n h ah n - Mi m -p h m - k h m ... « ■Dovolj, dovolj! je zaklical sodnik. Ali naj dve liri poslušamo lo dolgo lajno? Nc zanima nas. kako je tvoji seslri ime. Mudi se nam. Dalje! In vrsta sc je pomaknila mimo . . Tako. vidite, se je ježev prijatelj volk tudi topol srečno izognil maščevanju razjarjenega gospodarja vrla. — Nil svidenje! (Konec,) Mutelembo in Ngungo Poslušajte žalostno zgodbo o Muteleinbu iu Ngiuigu! Dva moža, prvi še mlad, drugi žc star. sta odšla nn lov. Mlajši je vzel s seboj psa: prvemu psu je bilo ime Mutelembo, drugemu Nguitgo. Ko sla lovcu izsledila dobro lovišče, sla si postavila kolibo in ostala tam, Mlnjši lovec je kmalu ujel mnogo divjačine, starejši ničesar. Čez mesec dni je mlajši dejal starejšemu; ■Dovolj imava. Vrniva se domovi« In sta šla. Spotoma je starejši lovec premišljeval: Mesec: dni sva bila na lovu in la mladec mlečuozobi j« ustrelil vso polno divjačine, jaz, ki sem mnogo starejši, pa nič. Če se tako-le prazen vrnem do- • mov, se mi bodo grozno posmehovati... In jc ubil mladega lovca ler vrgel njegovo truplo psu Muteleinbu, Mutelembo je povohal dobrega gospodarja, presunljivo zatulil in se obrnil proč. Stari lovec je vrgel truplo mladega moža drugemu psu. Ngungo ga je prav tako povohal, žalostno povesil rep in se obrnil proč. Tedaj se je stari lovec razjezil. Pustil je mla-deničevo truplo na tleh, pograbil košaro z divjačino in hotel oditi. Psa Mutelembo in Ngungo pa sla se sklonila nad truplom svojega gospodarja in začela glasno, zamolklo peti: .-Ndala ia kola ni Ndala iii ndenge, ele mu ngougo mu diu 'luni Ndala in kota nj Ndala ia ndenge, clo mu ngongo mu dia kua. Tuksimaiui Mulelenibe ni Ngungu a—a teksilc midia Ngna ku idia.. Slovensko: Starejši Ndala1 in mlajši Ndala na lov sla v svet odšla, dn bi morila druge. Hvalite psa Mutelemba in Ngunga. katerima jc truj>lo vrženo bilo! Hotela ga nista raztrgati. Ndala starejši je položil kožaro /. divjata o na tla in ubil psa Mutelemba. ker se je. bal, da ga s svojo pesmijo izda. Poleni je spet pograbil košaro /. divjačino in odrinil dalje. Ubiti pes pa je vstal, se splazil kakor duh za njim in pel, pel, pel: »Ndala ia kota ni Ndala i a ndenge...« itd. (Kakor zgoraj.) Ndala starejši je položil košaro nu lin in ubil šc drugega psa. Izkopal je globoko jamo, vrgel vanjo trupli zvestih psov, ju pokril z debelo plastjo zemljo ter so napotil dalje. A komaj je napravil nekaj korakov, žo sta bila ubita psn za njim. Sledila sta mu tik za petami in venomer zamolklo pola: »Ndnln ia kota ni Ndala ia ndenge...: itd. Ndala starejši ju je hotel uapoditi s kamni — a kamenje jo padalo v praznino. Pograbil je gor-jačo in začel neusmiljeno tolči po psih. Pn ju ni mogol zadeti. Kakor da tolče |>o njunih sencah, je gorjača udarjala ob tla ... IPreplaSeai je vrgel gorjačo od sebe in bežal, bežal, psa pn za njim ... Ko ,je pribežal v domačo vas in slopil v rodno kočo, eo ga vprašali: >Na lov sta odšla dva. Kje je Ivoj spremljevalec?« Ndala starejši jo odgovoril: s V drugo lovišče jo odšol lovit. Medlem sta se ubita psa splazila v hišo nc. srečnega gospodarja in ponovila svojo strašno pesem: »Ndala ia kota ni Ndala ia ndenge .,.« itd. Ljudje so prisluhnili, Ko so iz pesmi spoznali vso resnico, so zakričali nad Ndalom starejšim: Lagal si! Umoril so Ndala mlajšega — njegova psa sta to izdala k In so navalili na morilca in gu kamenjali. Za j Ndalom mlajšim pu so tri dni žalovali. Zgodba o kralju in njegovih treh hčerkah Živel jc kralj, ki jc imel tri hčerke. Nekega dne jc poklical k sebi prvo hčerko in jo vprašal: iHčerka ljuba, ali me imaš kaj rada?« >Kakor zlato!« je odgovorila. »Prav jo tako,« je zadovoljno pokimal kralij. Poklical jc k sebi drugo hčerko in jo vprašal: »Hčerka ljuba, ali me imaš kaj rada?« »Kakor diamantel« je dejala. »Lepo je to,« jo je pohvalil. Poklical je k sebi trčijo hčerko in jo vprašali »In kako me imaš rada li?« Ta mu jc odgovorila: Kakor sol!« Kralj sc jc razsrdil in zakričal: Proč od mene! Nisi več moja hčerka.« Deklica je šla in se napotila v širni svet. Prišla je do hiše nekega drugega kralja. Stopila jc v hišo in zaprosila: »Sprejmite mc v službo, dobri ljudje!, Pa kaj bi delala pri nas?,, so jo vprašali kraljevi ljudje. Kuhinjsko posodo boin pomivala,« jc odgovorila. Dobro, so bili zadovoljni. In so jo odvedli v kuhinjo in deklica jc lače-! la pomivati kuhinjsko posodo. In jc pomivala in se učila kuhanja tako dolgo, da je postala kuharica. Nekega dne je kralj priredil veliko svečanost. Povabil ie nanjo ludi prvega kralja, očeta mlade kuharice. Ko jc dekJica izvedela, da je povabljeni gost prišel, jo dejala: Za njega bom skuhala kosilo sama,« Nihče ji ni branil, Deklica »o jc lotila kllhe, Kosilo je bilo kma. Iu skuhano in bi bilo prav dobro in okusno, čc bi vrgla \nnj vsaj ščepec soli, Pa jc ni. Preden so kosilo odnosli kraljevemu gostu na I Ndala: loven. STRICKOV kotiček • ItlltlHIHIIIMMIllItlHtlHMIHMIMIIttllHIllllllIMMMtMMMMIMMMISMMMaMfMtaft 366. Predragi Kotičkov stričakl — Vsako nedeljo z veseljem čitam 'Mladega Slovenca«. Spoznala sem, da rad odgovarjaš otrokom. Tudi jaz poskusim svojo srečo, ne vem pa, kako bo, ker sc nekateri pritožujejo, da mečeš njihova pisemca v koš, Prosim Tc, nikar ne stori tudi z mojim pismom tako! Zelo rada bi vedela, kdo in kaj si, Teta pravi, da si g. kaplan. Čc si res, pridi k nam v St. Ru-pert obiskat našega g. župnika. Prav gotovo Te bo vesel in Ti bo lepo postregel. Kadar pridejo kakšni gospodje k njemu, zakolje prešička, ali j>a poda vi nekaj piščet. Gotovo tudi Ti kakšno bedr-ce dobiš! Pa bodi žc, kar hočeš, dober vem da si, ker se ukvarjaš z otroci, Šc posebej Tc vabim, da prideš 8. oktobra na trgatev. Ta dan vozi poseben vlak iz Ljubljane. Dobil boš grozdja, kolikor boš hotel. In šc breskev in češpelj. Naberem Ti ludi mladih jurčkov da jih poneseš domov. Pa zajčke imam in Ti tudi enega dam, čc prideš. Prazen nc odideš od na», to jc gotovo. Lc nikar nc čepi vedno v tistem ko-?ai ^ splcsnd! Nu naših gorah sc osvežiš in Tvoje oči se napasejo naše lepe doline. Torej pridi In nc bulji vedno v papir! Prav lepo Te pozdravlja Tvoja Poldka. učenka V. razr. v Št. Rupertu. Draga Poldka! _ Nak, tisto pa res nisem, kar I voia teta misli, da sem. Tako daleč se pa tudi v kotičku nc pojdomo igrat skrivalnice, da bi Količkov striček kot poosebljena uganka izza koša .kukal in kričal: : Ho-ja. hej, uganite, otroci, kakšna imenitnosl Imenitna se skriva zu mojim imenom!« Se res čudim Tvoji radovednosti. Vsi kotičkarji so se doslej zadovoljili z velevažno ugotovitvijo, da jc Kotičkov striček pač — Kotičkov striček in nič drugega. Ti pa kar na lepem načenjaš čisto novo poglavje. Drugi sc kvečjemu strašno zanimalo, kakšen neki utegne biti takle Kotičkov striček po svoji zunanjosti (n. pr. ali je mlad ali star, ali ima brado ali ne, ali jc škrbast ali grbast, ali nosi Kučmo ali cilinder, ali škornje ali copatc, ali ima v žepu cekine ali skomine itd.), kakšen poklic pa lino šc poleg stričkovanja, jih nc zanima prav nič. Jn prav jc lako! Čc bi jim kdo natvezel, da se skriva za imenom Kotičkovega strička kakšna posebno mogočna osebnost — (postavim ministrov sluga Nosovihovič, ali kitajskega cesarju Činkčank-conga dvorni pometač Frakovič, ali zamorskega poglavarju s kilometrskim imenom Rumbabumba-liejlaliajlahinderhondcrliotcntotcnbvanakubaranabu-baclemungoelcdžungoluksimanatuksibanamucipuci-šavsnuravsnuvrabcakavsnuliiplahoplaliam veleučeni brivec Bradomazovič) — konec bi bilo njihovega zaupnega in neprisiljenega kramljanja z njim. Zato ostane Kotičkov striček za vse večne čase samo — Kotičkov striček in nič drugega, pika! Toliko mimogrede. Še o marsičem drugem bi rad s Teboj pomodroval in pokramljal, pa jc ravno danes tako tesno v količku, da komaj, koma) še milijon drobnih pozdravov na vse to poveznem in zakličem: Pa še drugič kaj! — Kotičkov striček' ZA BISTRE GLAVE ■Mfll«IIHIIIflHIIIMIH*MmMIIMIHI*MtllltmmMIIHMH1tiii«IMIMMtHIMIUMHVf Izpolnjevolka: Pismo Miklavžu Miklavžu pisal v raj je krasno pismo Tonček: »Mi boš prinesel —? Na primer rdeč — — — in lep avtomobil in iskrega konjičku in zvrhan koš sladčic, cekinov dva — — —« Miklavž pu brž nnzai ie odgovoril: »Tonček! Imel pripravljen žc sem zate rdeč — — — in drugo vse; pa vidim: pri packi grda packa. Za kazen zdaj dobiš lc kosmatega — — —, ki jezik li bo kazal in gledal te grdo, dokler se nc poboljšaš in pišeš mi — —I« Na kraju, kjer ležijo zdaj črticc, postavite zravne spadajoče besed* (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Nekaj vam zaupno povem žc zdaj: tja, kjer stoji beseda »kosmatega« s tremi pomi-šlja.ji, ne pride beseda »parkelj«, kakor boste gotovo hoteli vsi napisati (kljub temu, da se to nc rima z besedo »packa«!), marveč povsem druga beseda. To pa iztuhtajte sumi. Ena pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitev pošljite najkasneje do četrtka, 30. t. m. na naslov: Količkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. ZA.....ZJDANO VOLJO Stražnik in Mihec. Stražnik, ki je ujel nu cesti pobeglo kravo in teleta: Dečko, ali morda ti veš, čigava jc tale krava in lele?« Dečko: »Čigava ie krava, nc veni; čigavo j» lele, pa vem.« Stražnik: »No, čigavo?« Mibcc; »Od krave!« Kovačevo teto so pričakovali nn obisk, a prav takrat, ko bi imela priti, jc pismonoša prinesel brzojuvko v kateri jc stalo: >VIak zamudila. potujem jutri oh istem času.« Vsi so sc spogledali, lc Ivanka jc prasnila v smeli: Teta jc pa res neuniu.« »Zakaj pa?« jo je vprašala mati svareče. »Zakaj? Ali nc iz-previdite? Čc bo šla na pot ob istem času, poleni bo vendar spet zamudila vlak.« »Dve leti je star naš Pavclčck. pa že od osmega mcseca liodi.v ■'Potem mora biti pa /c zelo truden,« mizo, ic deklica naskrivaj vrgla vanj svoj prstan, potem pa odšla iz kuhinje. Ko 60 postavili kosilo pred kralja-gosta, jc la dejal: »Pa začnimo v božjem imenul« Pokusil je in takoj spoznal, da jc jed neslana Začudil sc jc in zmujul z glavo. Potem jc kosile preiskal natančneje in našel v njem prstan, Ostr-tncl je in zaklical: »Privcditc mi deklico, ki jc skuhala to jed!« In so jo poiskali ler privedli. Krali io te pri-žel nase, jo objel 'okoli vratu, jo poljubil in v:el s seboj domov. Spoznal je, da je sol včasih vredni« fcč ko zlato in diamanti. Ali boš z zlatom i« diamanti iod solil? CITATELJEM ZA NEDELJO Stric Tomova • • • Francoski pisatelj J, Kessel je nedavno izdal knjigo pod naslovom . Mareches d'Esclavcs« — Scmnji s sužnji, v kateri odkriva strahotne stvari o suženjstvu, ki je še vedno v veljavi v Osrednji Afriki in Hcdžasu. Pisatelj jc bil veliko let potoval po Afriki in Aziji in je naletel v Abesiniji na razmere, kakršnih bi danes nihče nc mogel pričakovati v deželi, ki vendarle žc davno pozna krščanstvo. Po posredovanju nekega rojaka, ki pozna deželo skozi in skozi, sc jc spozna! z družinami, ki imajo sužnje in katerim se to zdi nekaj povsem ob sebi umljivega, Vendar pa tc družine svojih podložnikov nc spominjajo ravno vselej na njihovo Iragično usodo. Nasprotno, dostikrat dajo svojim služabnikom na prosto voljo, da se vrnejo na svoj dom, a ti sc zn to lepo zahvalijo, ker jim njihova služba zagotavlja obstanek, v katerem se nc čutijo nesrečnih. Toda to so izjeme. Večinoma morajo sužnji brez vsakega plačila opravljati nai-ležja dela po kamnolomih in gozdovih; in ko bed-niki, možje in žene, postancj-o za težko delo nesposobni, jih lastnik proda dalje mani iinovitcmu gospodarju. Ti nesrečniki pripadajo suženjskemu plemenu in so zaznamovani; oči so jim kalne, hoja negotova, in kadar gredo po ccsli, sc zdi, kakor da hočojo vsak hip kaj vprašati; vsakomur sc izognejo, ker jih more pač vsak brez težave ore-poznati za sužnje, V Harrarju, glavnem mestu istoimenske pokrajine, kjer služi največ takih sužnjev, ki so doma z oJbale Rdečega morja, jc doživel francoski pisatelj vnebovpijoče slučaje, kako ravnajo s sužnji. V hiši, v kateri sta on in njegov spremljevalec uživala gostoljubnost, sta oba slišala tožeče glasove. Čez nekaj časa so ti glasovi utihnili in na njuno vprašanje jc gostitelj pojasnil, da njegov sosed žc več dni muči mladega sužnja; dal ga je bil privezati na kol in zdaj pa zdaj ga bičajo. Kessel jc par dni pozneje zopet vprašal po usodi mladega moža in povedali so mu, da jc mukam podlegel; zagrcbli so ga v zemljo na tistem mestu kakor žival. Drug slučaj. Vročega dne so se zbrali sužnji in sužnje po svojem delu nekaj kilometrov od Iiar-rasa. Stare žene in možje, celo nekaj otrok jc bilo med njimi. Molče leže na tleh in s praznim pogledom strme predse, Pravzaprav jc čudno, da so tu, ker noben gospodar nc dovoli svojemu sužnju niti ure odpočitka. Vzlic temu so nesrečniki prišli semkaj, ker jim jc znan popotnik obljubil kos mesa. V zameno so radi pripravljeni prenesli najtežjo kazen. Ob drevesu jc privezan velik abc-sinski vol. Eden prisotnih poda nekemu črncu velik nož. Vzkrik — in težka žival se v smrtnem boju valja v svoji krvi. Sužnji planejo po volu kakor sestradane živali; trgajo ga in se bore za vsak košček mesa. Nič človeškega ni več na njih; ko jc po kratkem času iprepstalo lc šc okostje, so se vsi ccdili od krvi in bplščali drug v drugega. Potom so začeli skakati, »e smejati, kričati od zadovoljstva in hvaležnosti. Bili so pijani, ker so bili siti in so se naužili krvi. Napravili so ogenj, začel sc jc divji, histeričen ples, ki sc jc izpre-vrgcl v orgije, spočete v dcliriju. V neštetih gibih, ki pa s plesom ali ritmom niso imeli prav nič skupnega, so skakali razgreli sužnji okoli ognja; pozabili so na vso svojo revščino in gorje in se hvaležno ozirali na dobrotnike, ki so sc pa z grozo obračali od te strahoitne igre. Iz bližnje vasi sc jc pridružilo še več domačinov in počasi jc legala tema na pokrajino. A kmalu je prišla izireznilev. Vriščcči glasovi »o utihnili, divji ples je nehal. Naenkrat so bili sužnji zopet prejšnja topa bitja, Prišel jc trenotek, ko so bili pripravljeni, da odgovarjajo lolmaču na zaupna vprašanja. »Jaz sem iz Tigre-j a in sem bil ob rojstvu suženj nekega vojščaka. Malere in očeta nisem nikoli poznal. Povsodi sem sledil svojemu gospodu, dokler ga v nekem boju ni ubil sovražnik, čegar suženj sem zdaj.« Stara žena je povedala: »Nc vem več, odkodi sem. Pred leti je naša vas pogorela. Med požarom so mc odvedli trije možje, ki sem jim morala veliko tednov slediti po gozdovih in puščavi. Imela sem veliko gospodarjev in veliko otrok. Otroke so mi vzeli, mene pa prodali dalje,« Velika žena začne pripovedovati: »Bila sem še čisto majhnR in sem sc igrala v koti svojih staršev. Vrata so bila odprta. Prišel je neki mož, me dvignil v naročje in sc z menoj tiho izgubil. Jezdili smo več dni. Slednjič smo prišli v Addis, kjer so me prodati. Pozneje sem bila še večkrat prodana ...« Vprašali smo jih, če so s svojo usodo zadovoljni. Ena sama tožba jc bila odgovor: Zadovoljni?« so razburjeni vpili; »vedno lakota, vedno žeja, vedno delo, vedno podirati drevje, vedno lomili kamenje! Če je gospodar z nami nezadovoljen ali pijan, potem nas bije z bičem; ali pa nas obesi za noge, tako da visimo z glavo nad ognjem, na katerega potrese berberi.., Ta berberi jc posebno ostra vrsta popra, kil povzroča na ognju dušeč čad, ki sili v grlo. da jc skorai nemogoče dihali. Če veljajo za sužnje določne, trdne cene, smo vprašali. >Ne,« so odgovorili, >nas jc preveč. Čc smo nadštevilni, zapademo upnikom našega gospoda. Za nas tudi ni nobenega zakona; mož in žena pripadata različnim gospodarjem in otroci niso naši.« Hvaležno so se smejali in odšli nazaj v svoje hleve, čeprav so vedeli, da jih čaka tam bič, morebiti cclo ogenj z berberijem. Prišli so bili od daleč in nc poznajo svoje lastne dežele. Roparji so jih bili ukradli, kupčc-valci prodali. Mnogoštevilni ti roparji in kupče-valci niso, u tis-to malo, kar jih začne lo odvratno rokodelstvo, so pravi strah in z vsemi mazili namazani. Na svojih oglednih pohodih opazijo n, pr. v bližini kake vasi mlado deklico, ki pase živino. Z neverjetno brzino skoči ropar k dlreku, mu potegne čez glavo vrečo, dvigne na konja in izgine z njim ko veter v puščavi, Plen nc ostane vedno v deželi. Odpravijo ga v zbirališče, kjer je žc več drugih žrtev. Kakor hitro je »blaga« dovolj, sc začne odgon proli obali, kjer žc čaka ladja za prevoz v Azijo. Posebno Južna Arabija jc nu glasu kol suženjska pokrajina. Seveda jc ta pokrajina nedostopna za vsakogar in pridržana lc domačim plemenom; vsak, kdor bi se upal semkaj, zapade smrti. Tja odpravijo suženjsko blago, ki ga do prodaje dobro oskrbujejo. Kaj sc zgodi kasneje, si moremo misliti, a gotovega ni nič znanega. Sužnji so dragi, kar je popolnoma razumljivo, čc vpo-števamo, koliko njih išče svojo korist v tem odvratnem početju: ropar, kupčevalec in pomagači — vsi hočejo od trgovine s sužnji živeti. Kessel se jc sam prepričal o nevarnosti teh trgovcev s človeškim blagom, ko jc skušal slediti transportu sužnjev. Trajno mu jc grozil eden voditeljev, ki jc iznenada izginil in potem z naperjenim bodalom stopil izza drevesa. Ta morivska duša, ki jc imel v teh krajih največ umorov na vesti, jc bil tip morivskega Aziata, ki v morilvi ni iskal samo gmotnega dobička, marveč ludi zlo- činsko naslado. Kasneje sc jc izkazalo, du je skušal nahujskati proti potnikom neko tamkajšnje pleme; za načrt so pa pravočasno zvedeli osvobojeni domačini in ga onemogočili. Slednjič se je pa pisatelju in njegovemu spremljevalcu vendarle posrečilo, da sta sc vtihotapila na krov ladje, ki jc imela sužnje prepeljali v Azijo. Bilo je sedem žensk in štirje moški, ki so molče sedeli na tleh. Vkrcali so tovor in nalo sc je začela Vožnja; več ur sc jc bilo treba boriti z viharjem, dokler niso dospeli do otoka, ki je nudil brezupen, celo strašen poglod. Tam so pretovorili sužnje v črno podkmvjc neko arabske ladje. Vožnja v »srečno Arabijo« vsekakor ni brez nevarnosti. Mimo pogostih viharjev prete ladji pirati, ki se na kupčijo s sužnji prav tako dobro razumejo kakor kupčevalci sami. Tako odvajajo domačine i/, stare dežele, v kateri je nekoč vladala kraljica i/. Sabe, v daljno, njim neznano pokrajino, kjer morajo služili Arabcem. Za vedno izginejo v deželi, ki smo jo gori omenili in katere po vsej priliki šc nikdar ni prestopil kak tujec. Bel človek, ki bi sc upal tjekaj, bi se gotovo nikdar več nc vrnil. 0 tej skrivnostni pokrajini si pripovedujejo čudovilc legende o neznanih oazuh in bogatili palačah. Pravijo, du jc bilo prišlo semkaj s Savlom tisoč Judov in njihovi potomci Sc danes prebivajo v lei prekrasni deželi, Na meji tega skrivnostnega kraljestvu je semenj za sužnje v Hodcidahu, kakor so Kosslu izrecno povedali. A kakor je tudi iskal in popraše-val — semnja ni mogel nikjer najti. Tudi ni bilo nikjer videti nobenega sužnia, kar se jc dalo brez nadaljnjega ugotovili, ker izdaja sužnja njegova zunanjost izmed vseh drugih ljudi. Iskali so torej dalje sledove trgovine s sužnji in prišli na mejo Hedžasa. V Djeddahu so dejansko našli sledove, a prodaja sc jc vršila zelo skrivnostno. Sužnje so izdajali za služabnike pobožnih romarjev v Mcko, in na poti so jih potem prodali. Vsekakor sc sužnjem tukaj ni Ircba bati krutega življenja, kakor so ga navadno deležni v Abcsiniji. Veljajo za dragocene delovne moči in noben človek, tudi Ibn Saud nc, ni mogel doslej odoraviti trgovine s sužnji, ker jo pač dovoljujr koran. Iz Kcsslovc knjige jc torej razvidno, da suženjstvo v najhujši obliki št; vedno pači obličje zemlje in da sta njegovo poprišče Abcsinlja in Hcdžas. Pač je kralj Ras Tafari službeno odpravil suženjstvo in jc ludi Ibn Saud v 17. členu djed-dahškc pogodbe (z dne 17. sept. 1927) slovesno izjavil, da bo z vsemi sredstvi dola! za odpravo trgovine s sužnji, toda spričo globoko ukoreninjenih običajev in verskih zapovedi je žal vso ostalo pri starem. Res, veliko jc šc mračnega iz poganskih dob na zemeljski obli. Santcri Alkio: Velika plača (Iz Hnščine.) Paslor bi bil zelo nerad dopustil, da bi Tomaž, ta zvesti stari hlapec, ki je spravil župniško polje v tako stanje, v kakoršneni šč nikoli ni bilo, šel. Zdaj jc pridelal vsako leto dvakrat toliko kakor pred šestimi leti. ko jc bil prišel v župnišče Tomaž in sc lotil obsežnega gospodarstva. Zdaj pa — danes zjutraj — pravi Tomaž, da pojde v mesto. Pastor, ki ie sedeč na gugalnem stolu pušil iu premišljal, je dobro vedel, da je bil Tomaž kol gospodar na svojem mestu, in da mu jc tistih dvesto mark. ki mu jih je plačal na leto, nosilo lepe obresti. A treba ie vpeštevali tudi to: ali bo Tomaževo znanje ostalo na župniškem posestvu ali pa ga odnese s seboj? O tem si je treba biti na jasnem, kajti — če bi to znanje oslalo na posestvu, čemu bi mu povišal plačo, da bi ostal? Ce bi šlo pa z njim, ledaj bi bilo pa morda vendarle pametno, da mu doda slotak. To jc pa seveda zopet imelo svojo neprijetnost. Ce potroši pastor sto mark tam, kjer jih raje ne bi, ledaj pojde z eno besedo slo mark v tuj žep. Iz pastorjevili ust so prihajali gosti oblaki dima in zdaj pa zdaj tudi kak vzdih. Ilma, pastorjeva hčerka, jc prinesla očetu kavo. Opazila je gube na njegovem čelu in takoj vprašala za vzrok ■Premišljal sem o Tomaževi nakani,« jc rekel pastor. Ilma jc bila tudi že zvenela za Tomaževo namero; v očeh ji jc bllsniio ogorčenje, ko očetu: »Kaj nc oče, da ta neotesanec nima rtobenc bežni do zemlje?« »No, tega ne vem,« je zamrmral pastor in začel pili kavo. Gospodična je bila žc znova odprla usta, da bi bleknila kaj lejx:ga in pametnega, a sc jc premislila, ker so se v veži oglasili koraki. Vstopil je Tomaž. Pastor mu jc velel, naj sede. Z gosi>oskim duhom prežeta pastorjeva hči ga jc merila od nog do Slave. »Ali ostaneš pri svoji nameri?« ga je ogovoril pastor, ko je popil kavo. ' »Mislim, da je najbolje, če grem takoj.-Pastor jc malo pomolčal, |iotcm pa ostro izgledal Tomaža in dejal: »Ali so razlogi, ki te silijo, da greš. lako važni, da ne moreš odnehali?« Pastor se jc smejal in se delal, kakor da je prepričan, da mu hlapec na lo ne bo dal jasnega odgovora. »Da. v resnici, razlojri so laki, da jili nič ne more omajati.,. Vedite, cla tu nc morem več preživljati svoje družine, ker —« »Neumnost!« £a je prekinil |iastoi\ >Dozdaj si pa mogel, jeli? Vsi, ki mislite na mesto, se izgovarjate s to jjretvezo. A pravi razlog jc ta, cla se vam hoče lagodnejšega življenja,« Po teh besedah je začel pastor hitro hodili po sobi sem ler tja. Tomaž je hote! še nekaj reči. a mu je gospodična preslregla besedo. »Tomaž,« ie rekla posebno pomenljivo, ali veste, kaj jc zemlja in ljubezen do nje?« ■Vem. ampak — —« se pripravi T< se pripravi loma/ na |>o- je dejala j nižen odgovor. Gospodična ga prekine: Nič ampak! Ali nc čutite ljubezni do zemlje? benc lju- Ali, zares sc mi zdi, da jc ne čutile. Povejte, ali vsaj malo ljubite drevo, ki tam na dvorišču tako divno cvete in diši? Ali ste vsaj malo navezani na mesto gori na obronku, kjer sloji vaša hiša, kjer poleti lako lepo diši jx> senu in kjer živi vaša dru- Nujuovejši modeli dvokoles, otroških i u igraenih vozičkov, prevoznih triclk-Ijev. motorjev in Šivalnih strojev. Velika izbera. - Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna- H.B.L., tovarna dvokoles In otroškiu vozičkov Ljubljana Karlnvskn resta št. 4 191 i žina? Kako bi mogli vse lo zapustili? In jx>tem -' jioteiu —« Gospodični se je storilo milo in so jo oblile i solze. Tudi Toma/ si z laktjo obriše solze. Nato pa 1 tilio deje: ^Gospodična Uma, vi dobro vesle, da ljubim do-] mučijo in da nisem nikak vetrnjak. Toda povejte mi, prosim, kaj mi |x>maga vsa lepot i ia zemlje, če pa 1 za svojo družino nimam dovolj kruha?« »Pa saj dobivale od očeta plačo!- — vzklikne nekako negotovo gospodična Ilma. Da, samo ta plača ne trnja dolgo, ker moja zemlja ne bo večno rodila.« To je gosjx)ilično povsem zmedlo. Vaša zemlja, pravite, ne bo vedno rodila?« | deje. Kaj pa mislite s tem? Saj \i sj>loh nimate i zemlje!« Ravno zato je njen pridelek zelo nezanesljiv.« l ega nikakor ne razumem.« Moja zemlja jc moje delo.« »Tako?« • Da, tako! Moja družina živi od dela mojih rok. Toda danes ali jutri se postaram in ne bom več sposoben za delo. Za to dobo. glejte, moram maki |X>skrbeti.« »Pa saj dobivate plačo dvesto mark. Ali ne bi mogli od tega kaj prihraniti? Drugi shajajo s sto markami!« Tomaž je odkimal. Ne morem ničesar prihraniti,, pravi, »Sjx)in-| ni le se, gospodična, da sloni na mojem vratu šest ! vratov.« Toda veliko jih je. ki nimajo lake plače, ko | vi.« — »Pa tudi nimajo tako številne iu drobne dni žine!« Tomaž se začne ua stolu nemirno presedali. A j gos|>odična tega ni opazila. ■Dobro, ampak Marija bi mogla kaj zaslužiti.« ■ Naša najmlajša hčerka je stara sele dva meseca, najstarejša poldrugo leto. Sirota je, kakor veste, hroma, iu ne more niti iz hiše. Kako bi mogla mat' pri tem še mislili nu zaslužek?- Toda večji olroci bi mogli varovali iu oskrbovati manjše.« »Tisti, ki bi |K> svojih letih lo mogli, so ilecki. a tem človek nikoli nc more tako zaupali otrok kakor deklicam.« »Tu mi prihaja na misel pregovor: Kjer jih je sest, se more najesti še sedmi! Nazadnje najmanjši še ne jx>rabijo toliko. Dve leti ste po|x>lnoma dobro izhajali s svojo plačo.« Tomaž je. vstal, tla bi raje odšel, /.alosluo sc je nasmehnil iu reke!: »Vi, gospodična, znate zelo lepo govoriti, a niste kaj takega še nikoli izkusili.• Paslor je ves čas stal ob strani in |red Tomaža in ga vjiraša: »Torej ostanes neomajno pri lem, kar si sklenil?« V glasu mu je zvenelo kakor usmiljenje. »Kakor sem rekel poizkusili hočem svojo srečo.« »Dobro. Zdaj pojdi in vse še enkrat prav pre-! misli. Zvečer pridi zopet semkaj. Tomaž odide. V leni priteče v sobo pastorjev sedemletni sinko. »Očka, daj tni desetico!- začne prosjačiti i iatilič iu se priliznjeno smukati okrog očeta. »Kaj žc spet?« — deje pastor nejevoljno, a ven-i dar potegne denarnico. >A kaj boš / denarjem?« Deček pove. K peku jxjjde po torio. Talko jc bilo skoraj vsak dau Ilma se je ravno pripravljala, tla odnese jiosodo iz sobe. »Daj, |Kiskusi izračunati, koliko odpade od Tomaževe letne plačo vsak dan na posamezno glavo : njegove družine!« »Zares jc vredno, da to poizkusim.-Ilma (»slavi |iosotlo nazaj na mizo. vzame kos papirja in začne računati. Ko je dovršila, ni izpre-govorila nobene besede, marveč ic vsa začudena strmela na papir. »Torej koliko odpade na posamezno glavo?« — vpraša oče iu smehljaje gleda hčer. »Osem stotink! S tem v resnici nc more izhajati.« Pastor zamišljen prikima, a hči odločno reče: »Moj Bog, oče. |xMeni Tomažu ne sinemo bru-niti, ako hoče v resnici iti!' (INŠERIKAJTE V »SI.OVEIMC U«! H. Natonek: I Carodemi demanl Poid oibilim gospodom Andrejem Zapahom jc zaškripal divan, ko se je bil po kosilu kakor običajno prespal in zdaj vstal, da sc pripravi za nadaljnjo točko nedeljskega sporeda: izprehod. Bil je spočit na duši in telesu, zadovoljen s seboj, z Bogom in svetom. Pretegnil sc je in stopil k oknu. Vreme ni kazalo preslabo, »Ali vizameš li dežnik. Krna? Jaz ne. je za-Idical v dirugo sobo. »Lc vzemi ga, Andrej, jaz ga ludi vzamem, lako zanesljivo vreme vendar Ic ni. Tako se je nekaj časa pičila razprava o dežniku sem in lju. Pa Zapahovc misli so rojile že drugod. Zamišljeno je uprl zaljubljeni pogled v omaro in neki pesebni predal v njej. »Danes ga pa nataknem!, jc izjavil tako, kakor da v naprej odklanja vsak ugovor. »Oh, raje ga pusti doma,« jc rekla gospa Zapahova, vendar brez posebnega poudarka. Iu jc najbolje spravljen.« »Oho,« se jc smejal Zapah, bolje kakor na mojen) prstu ni nikjer spravljen. Sicer pa mora tak kamen od časa do ča.sa na sonce, inače postane slc.p in vel.« Nekoč jc bil čilal nekaj takega o briljanlih in v tem, ko si jc z naravnost sveto-laijsko previdnostjo natikal prstan, jc s peaniMtim zanosom opisoval težnje takega bleslečega kristala po sončnih žarkih. Dragulj jo bil dejansko nekaj izrednega in jc moTal vzbudili pozornost. Vreden je bil svojih slo-do sloindvajset tisoč dinarjev, Zapah ga je bil šele pred dobrini letom podedoval po svojem stricu v Ameriki, ki si je bil kol manager v velcoirkusu pridobil znatno imcl|e, n pred smrtjo domaloga v»c zopet zapravil, tako da je ostal za njim lc šc la briljantni prstan. Zapah jc postal ves drug človek, odkar jo imel ta prstan. Brilianl jc bil žareče »redišče. okrog katerega sc jc sukalo vse njegovo življenje. Kar čutil jc, kako jc zrasla njego\-u osebna vrednost, odkar jc ime! la dragulj in ga kdaj pa kdaj pokazal začudenim nevoščljivcem. Praznine v njegovi notranjosti so se izpolnile, postal je miren, hladnokrven, razdrailjivost, ki si jc dajala duška v majhnih tovarišJrih spletkah, je izginila. Manj pod-ložniško jc pozdravlja! svojega predstojnika in tudi obnašanju lc-lega nasproti njemu jc postalo zu-upnoflej kajti človek, ki inm tak prstan, ne more bili karsibodi. Toda ni bil saino ugled in spoštovanje, ki jo leklo Zapahu iz prstana kakor med in mleko, ampak sc jc mož naslajal ludi z mislijo na gmotne motnosti, ki mu jih je dajal dragulj. Lani jc mislil na majhno posestvice, poleni na dobička-nosne vrednostne papirje, da — šc avlo sc mu jc motal pred očmi — gospa Zapahova sc je pri leni samo milo smehljala; nazadnje pa ga jc vendarle vedno zopei skrbno shranil in varoval ko! zndnjo pomoč v morebitni sili. Zapahova slu si to nedeljo izbrala za cilj no-voolvorjeno strelišče v Rožni dolini. Družinski kavni vrček jc bil izpraznjen in gospod Zapah -i :e z naravnost prekipevajočim zadovoljstvom prižgal svojo nedeljsko smotko. Z enim očesom |c opazoval ogenj na sinolki. z drugim pa jc poškilil na neki določeni prst, kjer sc jc ob vsaki laki priliki na čudovit način odbijal plamen vžigalice. To mu je bilo vedno nov užitek. Toda lofmt mu ie padla cigara iz ust, ki so ostala odprla; spodnja čeljust sc mu jc povesila, ustnice poblcdclc. Cigara mu je obležala na kolenu in hlače so zaCelc tleli. Zapah ni ničesar čutil. ?.vcpleuka mu ic med prsli dogorcvala in ga opekla. Zapah ni vede! zu lo. Bolščal je z bedasto ikilcčim očesom še vedno na prstan. V prstanu je zijala luknja, zobčnsto. izvotlcno žrelo! Kamen!« jc liho zavrisnila gospa Zupahova in prisebno branila z moževe noge tlečo cigaro. Zapah pu jc odrevenel molčal. Njegov molk -c bil strašen, odrevenelost podobna kapi. Gospa Zapahova sc jc kmalu zbrala. Kdaj si ga zadnjič videl?. Nobenega odgovora. Strmci jc naprej v črno odprtino Andrej!« — ga jc stresla za lake!. .Morda pa leži kje v pesku. Začela jc iskali, bolj ;:ato, da bi gu zdramila iz otopelosti kakor v upanju, da bo kaj našla. In res, lo jc nekoliko učinkovalo. Z visečo spodnjo listnico in napol odprtimi usti se jc spttsli! Zapah na vse štiri v pesek in začel brskali po njem. Zaman. Povratck domov je bil slrašcn. Majhna žena jc morala opirati moža, ki sc mu je opletal kor.ik. Vso noč jc ječal kukor hudo bolan bolnik. Siv in prepaden jc odScl naslednje jutro v urad. Toda iii» pol poii se jc obrnil in omahoval nazaj proti domu Ni mogel, Briljant jc bi! del njegove duš' . tako rekoč poglavitno njegove osebnosti, brez nic-ga je bil brez vrednosti in dostojanstva. Gospa ZajKthova si je belila glavo, kako bi možu zopet abodrila. Ko se jc tretji dan tiakur strt vrni! iz urada, mu jc dejala: »Glej, Andrei, saj to je bil vendar samo kamen. Sam veš, da ga nc bi bila nikdar prodala. Čemu neki? Saj nisva 5c od lega odvisna, imava pokojnino; po na|in' smrti bi ga podedovala katera najinih nečakinj in ga zopet zapustiln svojim dedičem. Take stvari, ki sc jiodcdujc, nihče nc prodaja. Samn zato ie, da jc, in če jc ni, pravzaprav nikomur ničesar no manjka,« Mož pa je bolščal predse in videl sam > zob-ču»lo luknjo v zlatem obročku. Poslušal jc :c napol. Vendar so besede rahlo učinkovale. Kakor moč sc mu jc zbralo v duii. Ah da,« jc pritrdil. A takoj zopul zaječal: Ni ga pa le M.« Vsekakor jc Zapah topot prvič v življenju spoznal r aktih, je hitela ona s praznini prslanont k največjemu dra- guljarju v mestu. Povedala mu je, kaj se ie bilo zgodilo. Njenega moža je tnko j>olrlo^ da se boj' zanj. Možna jc samo ena rešitev . . Predvsem: ali ima draguljar briljant, ki bi sc prilugel v vdolbino jvrstana. Dobro, dobro, tudi brušenje jo podobno. Draguljar naj pošlje kamen nocoj po zaupnem človeku hranilničnemu tajniku Zapahu, češ da ga je našel na poli v Ro/no dolino. .-Najditelj« bo dobil najdenino, ki nit j jo ludi obdrži. .Poleni prinesem prstan vam, in vdelali ne boste vanj lega pristnega dragulja, ampak dobro ponarejenega. Za rešitev sreče dveh človeških življenj gre. prosim v a« iskreno, storile to dobroto!« Draguljar ni bil okrutnega srca in -e smehljal. £>e listi dan je stiskal Zapah . >oj prckraani dragulj v mrzlično drhteči roki, ves sručen in blažen, Zopet ni mogel spali, a topol od sreče. Naslednji dan sla nesla z ženo hriljanl in prstan k draguljarju, du vdela kamen na modem, zanesljiv, predvsem zanesljiv način In poleni, prihodnji dan, se je zijajoča rana v Zapaliovcm srcu zaprla. Vse mu jc časlitalo na nezaslišani sreči Da. 5i- o na svetu pošteni ljudje! Zapah je zopet napet in napihnjen ka le kdai, uravnovešen in trdno na nogah, saj ve, ka> ima: hišico ob gozdu, sirotlnsko varne vrednostne papirje. Hvala Bogu, saj ni treba zaklada vnovčiti. Čemu neki? Saj ima svojo pokojnino. Varno spravljen leži kamen v predalu, ki je zdaj oprcm!|eji ludi z varnostno ključavnico. In oh nedeljah, k* odhajala zakonca na izprehod, pomežikne mož proti omarii Ali bi ga nataknil? Ali kaj, raie ga pustim doma! In strumno vzravnan sc odpravi postavni možak, dostojanstveno knkor hišni |>oscs! nik, kar pravzaprav tudi jc, z ženo na izprehod. 0 Gospa Zapahova pa se vsako nedeljo znova zalivali Bogu, da njenemu možu takrat, ko jc stiska! najdeni dragulj na svoje prsi, ni prišlo na misel, da bi ga hotel laikoj prodali. Posledice bi bile strašne... In čc se ozre kvišku na svojega za dve glavi višjega Andreja, je saniav smchliai v njenih očeh: Oh ta mož —• ta otrok.,. A. Molk Gorje otroku Strašen je bil videti, kadar je zvečer prihro-pel v izbo. Obraz je bil od neprestanega pijančevanja višnjevordeč, zaripel, porasel z ostrimi ščetinami. Redki lasje so mu lcpeli na čelu. Oči so bedasto bolščale v prazno. Polde Kvar je bil lump. Redno je zapijal vsakdanji kruh svojih otrok in pretepal svojo ženo, ko se je pijan vračal domov. Marsikdaj je morala pred živino z najmlajšim pobegniti k usmiljenim sosedom. Sama se je bila že davno navadila na te razmere in se skušala pre-tolčd kot postrežnica. Tod in tam je prišla vmes tudi kaka prijetna ura. Potem se je utegnil začasno spomniti svojih dolžnosti in ji vreči na mizo kak denar. Tudi otroci so ga bili vajena videti pijanega in se jim to ni zdelo nič posebnega. Samo mali šestletni Nejček se je vsakokrat prestrašen skril v najtemnejši kot in se ves tresel, ko je v veži zaslišal težki, opletajoči se očetov korak Nejček je bil videl že marsikaj takega, kar ni bilo namenjeno za otroške oči in mnogo tega je kakor težka mora lcžaJo na njegovem malem, čistem otroškem srcu. Rasel je brez sonca in radosti in tudi brez ljubezni v teh žalostnih razmerah in se razvil v plaho, bledo, sila nežno dete. Mati je že včasih mislila, da je najbrže bolan, ker je tako tih; toda imela je premalo časa, pa tudi premalo ljubezni, da bi o tem kaj več razmišljala. Ko je začel Nejček hoditi v šolo, se je stvar namah izpremenila. Nihče ni hodil tako rad in srečen s svojo šolsko torbo v roki z doma, kakor on. Šola mu je bila najljubši kraj. Z jasnim, umnim pogledom je zrl na učiteljico redovnico, katere se je njegovo malo ljubezni lačno srčece namah goreče oklenilo. Blagodejno je občutil mir in red v zavodu in najzvesteje je opravljal vse majhne posle, ki mu jih je poverjala učiteljica. Skrbno |e negoval cvetlice, pobral vsak nastlani kosec papirja; čc ne bi bilo slabih cunj, v katere ie bil oblečen, in pa bledega, bolehnega obrazka, nihče ne bi bil slutil, da živi otrok v '■»ko žalostnih domačih razmerah. Mnogokrat je prosil sestro učiteljico, ko je po uri še pomagala nekaterim manj nadarjenim učencem, da je smel tudi on še ostati v šoli in v miru napraviti naloge. Saj je bil doma »a deklo. Pospravljati je moral, pomivati posodo, oskrbovati najmanjše, hoditi kupovat, sploh nadomeščati mater, ki je bila skoraj ves dan na delu izven doma. V šoli pa je pozabljal na vse senčne strani svojega ubornega življenja. Njegovo malo srčece se je v tem vzdušju otajalo, bil je eden najnadarjenejših in celo najvcselejših otrok. Ker mu je sestra učiteljica po dobrotnikih poskrbela še za čedno obleko in cele čevlje, i- sedel srečen in veder v razredu. Bilo jc proti koncu drugega šolskega leta. Lep pomladni dan. Vsi malčki so imeli za seboj veliki dogodek prve spovedi Tedaj je sestra učiteljica svoje otroško krdelo, kakor je bila obljubila, od- vedla na izlet v svobodno naravo, Malčki so bili od veselja vsi iz sebe. V trumi je žuborelo, čebljalo in pelo, kakor bi tekmovali s ptičjim rojem. Samo Nejček, ki je bil inače tako vesel, je bil lih, skoraj pobit. Že včeraj je bila sestra opazila, da je kakor utrujen in ves beden. Tudi danes se je )e izogibal, tako da še ni imela prilike z njim kaj več govoriti Vedela jc, da ji neomejeno zaupa, vedela, da se je oklepa z vso svojo nežno otroško dušo, poznala je njegove strašne domače razmere, njegove skrbi. Še pred par dnevi ji je bil pripovedoval, kako jc oče zopet prišel pijan domov in vse razbil. Prevzel jo je čuden strah. Neki notranji glas ji je rekel, da z Nejčkom nekaj ni v redu. Kakor ponevedoma se je približala dečku in ga vprašala, če mu ni dobro. V žalostnih očeh je planil strah, na ustnah se je prikazal prisiljen nasmeh: odmajal je s kodrasto glavico in stekel proč Ves dan so ji misli uhajale k dečku. Doleteti ga je moralo kaj hudega, o tem je bila prepričana. Če bi vsaj hotel povedatil Če bi mu stiska in sram ne zapirala ust. Ko se je mala četa proti večeru utrujena, a vsa srečna in zadovoljna vračala domov, je sestra učiteljica poklicala Nejčka in mu izročila šopek nabranih cvetlic z naročilom, naj jih nese v razred in jo tamkaj počaka. Kmalu je tudi sama prišla za njim in ga našla pri vratih kakor senco. »Nejček,« mu je rekla prijazno, »tako sem v skrbeh zaradi tebe Zdi se mi, da te teži nekaj hudega ali skrivnega in rada bi ti kako pomagala.« Sklonjena glavica se povesi, bridko in težko, še niže. Sestra ga priine za roko in odvede na oder. kjer sede. V sobi je tiho in somračno, a sestra ne prižge luči. Še vedno drži Nejčka za roko in mil j tiho de: »Nejček, ali mi ne zaupaš?« Tedaj so 1 otroku pošle poslednje moči Nemogoče, da bi ono strašno še eno noč sam nosil. Zaihtel je in jecaje j povedal: »Nevredno sem se spovedal — —« Med , malimi prstki so vrele pekoče solze Čisto tiho sedi sestra — nič se ne začudi, nič I ne vpraša, samo materinsko nežno ga gladi po j plavi glavici. Drobno otroško srčece čuti, da je tu nekdo, ki ga razume, ki mu želi dobro, ki mu j hoče pomagati. Med ihtenjem pove vse. Da je bil gospod katehet tako lepo govoril o četrti zapovedi, da sc mu potem pri spovedi ni upal povedati, da je že velikokrat, da, velikokrat želel, da očeta ne bi bilo več domov — —' — Še dolgo je ostal Nejček tisti večer pri sestri učiteljici in ko ie odhajal, sta mu v temnih očeh sijala hvaležnost in mir. Nežni obrazek je razodeval otroško čisto nedotaknjenost, ves nedolžni raj dečkove duše , Sestri učiteljici pa se je v tej uri razodelo, ! kakšna bolečina je božjemu Učeniku iztisnila tisto strašno grožnjo o pohujšanju malih. Sah Botvinik in Flohr začneta match že 25. nov., ker hoče Flohr letos sodelovati na božičnem turnirju v Hastingsu in bi rad končal ta match do 20. decembra. Iz istega razloga sta se mojstra dogovorila le na dvanajst partij in bosta prve tri odigrala v Moskvi, nato bosta igrala v drugih večjih mestih, zadnje tri pa zopet v Moskvi. V Rusiji je za ta match velikansko zanimanje, saj je tam okrog sedemdesettisoč organiziranih šahistov in šah prodira v vse sloje. Flohr je bil od ruskih časopisov naprošen za intervievv, v katerem se je zelo pohvalno izrazil o svojem protivniku Botviniku in ie mnenja, da bo ta match končal z zelo tesnim rezultatom ali za enega ali za drugega, če ne bo ostal neodločen. Za Botvinikovo igro pravi, da je zelo slična igri holandskega velemojstra dr Euwea, njegovo iznajdljivost v težkih pozicijah pa primerja iznajdljivosti dr. Laskerja. Botvinik j^ po poklicu elektroinženir in nima toliko časa za šah kot profesor Flohr, ki živi od šaha in za šah. Če bo v tem matehu uspel, bo njegov uspeh tem zasluže-nejši. Da bomo naše šahiste bolje seznanili z Botvinikovo igro, prinašamo danes naslednjo partijo iz mojstrskega turnirja v Ljeningradu, ki se je vršil letos septembra meseca Damski gambit. Botvinik : Lisičin 1. d2—d4 d7—d5. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sgl— f3, Sg8—f6. 4. e2—e3, e7—e6. 5. Sbl—c3, Sb8—d7 6. Lfl—d3, d5Xc4 7. Ld3Xc4, b7—b5. 8 Lc4-d3. b5—b4. (Prinesli smo že več partij s to varijanto in črni je skoraj vedno imel uspeh Botvinik pa pokaže v tej partiji, da je vrednost te varijante še vodno problematična.) 9. Sc3 - e4, Lf8—e7. 10. Se4 Xf6 + ! (Ta poteza je nova Beli hoče takoj izvesti e3—e4.1 Sd7Xf6. 11. e3—e4. Lc8—b7. (Izvedba poteze c6—c5 pred rokado bi privedla črnega v težave). 12 Lcl—g5, 0—0. 13. Tal—cl, Sf6—d7. (črni pripravlja izvedbo poteze c6—c5.) 14. Lg5—e3, Dd8 —a5. 55 S(3—d2l (Beli ovira zelo spretno črnega pri pripravljanju poteze c6—c5. Na DXa2 bi izgubil črni po Sc4 damo.) Ta8—c8. 16. 0—0. c6—c5. 17. Sd2—b3, Da5—b6 (Slabo bi bilo DXa2, ker sledi dXc5 in Tal.) 18 Ddl—e2. f7—f5? (To je odločilna napaka Botvinik igra sedaj tako precizno, da njegov nasprotnik sploh ne pride do sape ) 19. Ld3—b5! Lb7 —c6. 20. Lb5Xc6, Tc8Xc6. 21 e4 Xf5! e6Xf5 (Na TXf5 sledi dXc5 in beli dobi z Sd4 kvaliteto.) 22. d4Xc5. (S tem je dobil beli pešca, ker črni ne sme vzeti radi poteze Dc4 + .) Db6—b8. 23. Tfl—dl Sd7—f6. 24. Šb3—d4 Sf6— g4. 25. g2—g3, Tc6—g6. 26. Le3—f4, Db8—e8 27. Kurenekuva Neška ma htd beseda Jejdeta, kuku je biu moj ta st . ., čm rečt: moj suprog za-dnč hud, ke je zvedu, kua sva iz Mara gu-vorle. Pusebn tist ga je prou giftal, ke sm rekla Mari, de moj mož kumi ccu mesc tulk zasluž, kulker je ona dala za soj montl. Tku je pa rentaču, de mc je blu kar groza. Jest sm tku hitela pi-skre, talarje, sklede in druga taka ruputija, ke je prprauna enmu za u buča metat, u špajskostn puspraulat, de je usc ud mene teki. Šc dons. ke je že skori šternajst dni ud tega, mu tu na gre iz glave. »Kua tu kerga briga, kulk mam jest na mesc?« me večkat štenkne. »Sej m na bo nubedn ni zraun dau, pa teb tud montlna na bo kupu. Jest na vem, kuku morš take neumnast čvekat. A na veš, de men s tem kredit ferderbuješ? Z baharija se velik loži naprej pride, kokr pa z jamrajnam. Viš, če b ti men puvedala, de ma gespa Mara tak in tak montl, pa b t ga jest tud kupu — sevede na puf. Zdej maš pa ena figa. Kene, gnarja nimam, ub kredit s me pa ti sama s toja naumna čvekarija prpraula. Prou t je.« »Oh, nkar na guvor, de se z baharija loži naprej pride, kokr pa iz jamrajnam. Tu je use skp larifari. Kdu t u pa kej dau, če se uš bahou? Če uiš pa jamru, se te u pa le ta al pa un usmilu . . .« »Ja, ja, usmilit se te že zna kdu, dau t pa na u nubedn nč. Tu je gvišn, ket amen u očenaš. Puglej kulk let že usc, kar leze in gre, jamra, de b se nas mogu že kamen usmilt. Zdej pa puvej, kua sma dusegl iz našm jamrajnam. Še tulk ne, kulker je za nuhtam črnga. Glih narobe. Na ush plateh se nas prtiska. Če še kredit zgebema, sma pa fuč.« »Mal maš tud prou,« sm mu jest mogla prtr-det, ke tku pameten še ni guvuru, kar se puznava. Sevede ma prou. Če b tekat jamru, ke se ie pr men ženu, b me prou gvišn na dubu. Iz soja baharija me je pa ujeu, ke je tku pravu, kuku uva lohka nobl ževela in kašn fain peuzjon um dubila, če u on preh umru kokr jest Kar sline sa se m začele cedit dol pu brad Kua m je blu za nardit? Ubj la sm ga, kušnla, pa je blu fertik. Tu je biu že en uspeh negave baharije.« Sevede, dedcem se pa tud na sme use prou dat, če ne se preveč ajnpildaja. Še tku. ke jh mama zmeri na bi kratkeh cuglneh, na veja, kuku b bi nusove vihal, de b nam impuniral. Zatu sm mu pa rekla-. »Maš prou. Ampak zdej pa še tu puvej, kua maš ud soje baharije!« Jest sm prou gvišn mislela, de u reku: tebe sm že dubu s soja baharija. O. sevede. pa tu mu ni u glava padi. Reku ie: »Prouzaprou mam jest ena figa,« je reku. »De sm s tebe na glava nakopu, tu je use list kredit, kar sm ga smpake nucu, tud na pride u pušteu. Viš. zato maja pa druh tulk več ud baharije Pu-znam Idi, ke se baliaja ukul, de sa use akademije in druge vesoke šule štederal — če je tud res, je sevede druh uprašaine Nosja klubuke šroke, kokr kustajnarske marele. nahter pa celindre in s tem dusežeja use časti, ke sa na tem svete duseglive. Če res tud kej znaja, jh nubedn na praša Don-ons je zadost. če prau edn de |e štederan. Kar nardi, je fajn in mudern Kdur tega na prizna, je zarukan tepec. Viš, Neška, tku |e dondons na svet. Lde maja rešpekt pred štederajnani, ne pred znainam. Kdur kej zna, če prou ni šlederu. ie nula, je trabant tisteh, ke sa štederal, pa nč na znaja.« »Tu pa tud ni prou Kar kdu zna. tist ie neki uredn. Če se pa edn tud deset let šuštariie uči, pa na zna enga puštenga čeula nardit. je uredn usmi-lejna, ne pa priznajna « »Dobr s puvedala, Neška. Zatu nkar več na jamri. Bahi se, kokr de b mel mcljone Ježek maš dobr. Uš vidla, de um hmal pršou u use upraune svete in tku naprej. Teb bom pa kupu kašnga mejčknga kuška, pa tak montl, kokr ga ma gespa Mara, de uš šla lohka tud ti med narudne dame tajč puhrusten.« K. N. SALDA-KONTE STHACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 TI NA DSTROPJF Tdl—el, Dc8—d7. 28. De2—c4+, Kg8—h8. 29. c5 —c6, Dd7—e8. 30. c6—c7 in črni se je vdal. Problem 8t. 44. W. Pauby. Črni: Kbl, Lal, P : b2, b3, b4 (5 fig.). abede fgh Beli: Kel. De5, (2 fig.). Mat v štirih potezah. Danes smo prinesli enostavnejši, toda vseeno precej težki problem, ker |e bilo poslanih za problem št. 42. mnogo rešitev, ki niso bile rešitve in so dotične cenj. reševalce take »rešitve« samo odvrnile od nadaljnjega iskanja prave rešitve. Upamo. da se pri tem problemu ne bo to zgodilo, ker nima tako zapeljivih varijant. Cenjene rešilce prosimo, naj pošljejo rešitve tako, da bodo dospele najmanj do 4 dec incl. in sicer na uredništvo (šah) in ne na upravo. K problemu št. 42 nam je bilo poslanih do 20. nov. 17 pravilnih rešitev in sicer od: ge. (ali gdč.) Jerice Frelih in gospodov: Arnuš J. Govekar L., llofinger A., Hribar St., Jalen I., KlemenfiiČ T., P. Novak V., Perko A., Pajk J., Regvart, Razin-ger, Rihteršič, g. župnik Ulbing T., Veber A„ Viš-ner St.. Šmigovc V in Weidl J. Ti vsi so našli pravilno rešitev 1. Da3! Cenjene rešilce prosimo, naj se prihodnjič izrazijo tudi, kakšno mnenje imajo o problemu, mogoče tudi kako so prišli do rešitve, posebno pa. če imajo kake želje ali predloge glede šahovske rubrike. Urednik šahovske rubrike bi bil zelo hvaležen tistim, ki bi mu dali na kratko tudi podatke o šahovskem življenju v njihovem kraju, če bivajo na deželi Na svidenje! Rešitev problema št. 43: 1. Dh3. UGANKE Kvadrat v kvadratu m. a a to a a a b b b c d b o C d C d b C d C C d d C c d d C d a c cl * C d a a C d 0 a n b b b b b b VL NEVESTE! GOSPODINJE! Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in naitrpežneiše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela. imamo spe cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Xer sami delo spreiemamo, ga sami nadziramo, zato Vas naiboliše postrežemo nas* do druzirci Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Pošljite naročnino! V predalčke kvadrata porazdelite številke 1—49, in sicer tako, da če seštejete predalčke, ki se nahajajo v črno obrobljenem kvadratu — vodoravno, navpično in po obeh diagonalah, dobite povsod število 175. Ona: »Ti, preljubi moj možek, jaz sem se | zaljubila v oniie klobuk, tam v izložbi.« j On: »Pojdiva hitro naprej, jaz postajam ljubosumen.« danski piahi ; Zadnie mode. najboljše kakovosti. OGIEIIF SI l\UHiW PRf AC. I1ARIII0R Giavni irg 13 iospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, ieno, ilamo, koioniialno in sDeceriisko blago, kmeti ske stroje in orodje, umetna gnoiila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalogi. ljudska p§§§jllf!ica ¥ Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je prt njei naložen popolnoma varno, ker |amči zani poleg rezerv m hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženiem Rešitve Promet na pacifiški železnici Vsak vlak sreča dnevno po dva vlaka, ker treba vpoštevati, da je pri odhodu vsakega vlaka že sedem drugih na poti, ki vozijo v nasprotni smeri. Vsak vlak sreča torej na ccli progi trinajst vlakov; štirinajsti vlak pripelje ravno v trenotku, ko se prvi odpelje s končne postaje, in petnajsti vlak odpelje ob prihodu lastnega vlaka z dohodne postaje. Devet številk v kvadratu 6 7 2 1 5 9 8 3 4 mm Šivalni siroti večletna garanclta! Mesečna odplačila! DretpiaCen pouh v Vfzentul Ifuplš ugodno pri Ign. Voh, Ltubliana, Tavčarjeva nlica Podružnici: Kram, Glavni irg Novo mesfo, Giatnl irg Nas domači zdravnik V. P. - R. Dolgotrajen nahod — že od spomladi vas muči? Bržkone vam je ostalo vnetje v kakšni stranski duplini nosa, v lični ali čelni, ki sc samo nc more iztrebiti; morda jc vnetje že po svoji naravi trdokorno, morda da sle sani z neprimernim ravnanjem zavlekel in zanemaril nedolžen naho-dck., da se jo ukoretvinil? Zdravnik, ki vam skrbno preišče nos, more vse to razpoznati in določiti smotrno zdravljenje. F V. - V. Goltno vnetje se vam povrača vsako pomlad in jesen, časih se vam razpasc vnetje v nos, da dobite nahod, časih vam zleze navzdol v prsi, da vas kar duši. Hoja v hrib, združena s potenjem, vas brž ozdravi, čaji vam nc pomagajo. Kako se znebite teh nadležnosti? Z utrjevanjem, ki se ga pa ne morete lotiti pred spomladijo, s pravilnim dihanjem (samo skozi nosi), ki je potrebno vedno in zlasti po zimi. Pijte na spomlad, predno vas prime, vroče mleko s slatino, vsaj po eno škode lo na dan na prazen želodec. Isti. Dobro spite s pokrito glavo? To je zgodi navada; ponekod imajo celo ponoene oymv-nice v časti in rabi.. Otrokom priporočamo, da se navadijo spati brez pokrivala in na hladnem zglavju, zakaj krvno preobilje v glavi povzroča v obče nemirno spanje. A, P. - Lj. Potenje v obraz in hrbet ter obli-vanje rdečice že pri majhni vročini? io ni nič posebnega in kaže, da jc vaša živčno-kožna naprava za uravnavanic telesne toplote bolj rahla, morda preobčulna. (Bržkone vas tudi rado in hitro zebe v te ali one druge telesne dele.) S smotrnim utrjevanjem (v toplejšem letnem času) se da prevelika očutnost spravili v pravšne mere. Če je potege zares nadležno, ga omejuje oliranjc kože z razredčenim salicilovim ali formolovim cvetom, izmed notranjih sredstev je v rabi kaduljev (»žaijbljev«) čaj, za huijšc primere imajo zdravniki moinejša zdravila. F. G. - Lj. Premočno zardevanje vam je nerodno, ker se pojavlja žc ob neznatnem vznemirjenju? Ta sitnost je znak delne ali splošne kole-bavosti vašega živčevja in se da omiLjevati z neposrednim zdravljenjem živčevja samega. Zakaj se vaše živčevje premočno odziva prav na ta način, treba da ugotovi zdravnik, ki vas osebno pn:;šfe oz. preuči, tako na splošno razpravljati o vseli mogočih vzrokih in načinih primernega zdravljenja ne kaže, ker bi trebalo napolniti prostor, ki ie odmerjen za trikratno posvetovalnico. L. K. - B. Ribje olje jc prav dobrd zdravilo, ki je zdravemu človeku in prav posebno zdravemu otroku čisto odveč in nepotrebno, zato kvarno! Isti. Ribje olje mi ni znano kot zdravilo zoper žolčne kamne. Znano mi je v tem pogledu oljčno olje, ki ga tudi jaz časih priporočam pri vnetijih žolčnika in čirih v dvanajstniku (ali žolčneni črevesu). T. V. - Lj. Zaprtost trajno odpraviti je zadeva, ki spravlja v zadrego tudi izkušenega in preveja-nega zdravnika. Vsako sredstvo vam pomaga iz-počeika, a se kanalu izčrpa, hrana, ki vas drži odprto, vam ne ugaja zavoljo drugih nevšečnosti; kaj torej še? Morda pridejo tudi te stvari v pravšni tek, ko dohite druge, v razvoju zaostale, svojo zamudo. Zdi se mi tako od daleč, ko vas prav nič ne poznam, da živite preko svojih telesnih moči ali na račun svojega zdravja. Naporno učenje, kakršno zahteva vseučilišče, je tovor, ki ga nosi samo utrjen in kreipko razvit osel brez — spotikanja ali klecan.ja. Če je moija domneva pravilna, potem bi jazrsvojega oslička raztovoriil in ga spustil na pašo, da sc razsikače po mili volji; če pa menite vi po stvarnem predsodku, da jc vaš oslič samo muhast, a svojim nalogam dorasel, potem mu ne preganjajte muh, najmanj pa s silo, da ne bo še bolj trmast. V vseh knjigah je zapisano, da zdravje zahteva vsakdanjo izpraznitev, moj učitelj teh stvari je celo trdil, da opravi ».pošten kristjan« to zahtevo dvakrat na dan. Poznal sem jjosipo zrelih let, ki je bila vedno zdrava in to svojo zdravstveno dolžnost opravljala žc nekaj desetletij samo enkrat na teden, to pa redno. Škoda, da sem jo pozabil vprašati, kateri dan v tednu! R. O. - M. Driska sc vam ponavlja žc tretji mesec, čc vživate' hladne tekočine, po kajeniu cigaret vas pa nadlegujejo slabosti in vetrovi. Mlečne in sladke jedi vam ne diše. Kaj naj vam svetujem, ko ne poznam vaših življenjskih okoliščin, zakaj različni so načini, da sc odpravijo takšne motnje ludi brez zdravniških pripomočkov. Odločite se za enega izmed leh dveh. Če imate čas in voljo, da polegate, lotite se stradalnega zdravlje-n j a. Prvi dan smele použiti petkrat na dan ^o eno suho, vsaj tri dni staro ali prepečeno žemljo na Iri ure, za žejo pa pijte nc osi a jen čaj, ruski, metov, kamiličen ali kaleri drugi čaj, kolikor sc vam ga ljubi. Vsak dan skrčite hrano za pol žemlje, da pridete na eno žemljo na dan. Vztrajajte pri tem pičlem obroku vsaj tri dni, še boije en teden, potem začnile pridevati po eno žemljo na dan, da se povrnelp na pet žcmelj na dan. Kajpada ni mogoče delali s tako omejeno prehrano, nekaj dni kaže ostati kar v poslelji. S takšnim dva- ali tritedenskim stradanjem sc oboleila prebavila navadno sama opomorejo; na običajno prehrano sc privajajte polagoma in oprezno, ogibljitc sc jedi in pijač, ki o njih žc veste, da vam ne gode. Tudi drugi način se da lahko izvesti in ne stane mnO'go. Vživaijte prvi teden vsak dan na tešče po eno žličko grenke ali karlovaške soli na veliko ča-šo tople vode po požirkili ali čašo segrete gren-čicc enako, drugi teden vsak drugi dan, tretji teden samo tretji dan; vzdržujte sc jedi in pijač, ki jih že po.znate kot škodljive, po kosilu ali večerji si grejte trebuh s toplim odkladkom ali drugačnim ogrevaioni. Prehod na navadno prehrano naj se izvrši previdno, to se pravi nekako »tipaje« ali poskušajo, vsake jedi, ki jc še niste vajeni, se iznova lotite prav po malem, kasneje in polagoma jo vživajte po več. A. M. - P. Sivenje las zaustavljali ali celo odpravljati? Kdor bi to izumcl, bi se kmalu zakopal v milijarde najboljših valut! Tolaži naj vas, kar pač more, zavest, da so sivi lasje v obče krepkej-ši od prvotno šarenih. Brezova »voda« je nekak izvleček iz brezovega listja in velja kol krepilo ne pa šarilo las. Orehovo »olje« pač nekoliko temni lase. Jaz bi niti tega nc rabil, izvzemši da treba vašim lasem, ki so morda sami na sebi prepusti, časih nekoliko tolšče. S srebrnimi lasmi prepleteni ali tudi močnejše mclirani lasje ne kvarijo mladega obraza, pač pa jc utis, ki ga napravlja vsaka, tudi uspela prelvara narave, na opazovalca z zdravim okusom, vse prej kakor ugoden. E. N. - S. O nočnih neprostovoljnih izlivih je bilo že večkrat pisano. Zmotno mnenje, da pomeni več ko dvakratno pnoavljanje dogodka na mesec že bolezen. Tudi občutje slabosti po dogodku ni toliko posledica dogodka samega ali izgube snovi kakor duševna potrtost pre-občutnega, živčno zrahljanega človeka. Nikakor ne odobravam vašega »uspelega« poskusa z ubrizga-vanjcni mrzle vode, tudi če vas jc uspeh presenetil. Saj celo zdravniki opuščajo hladilne naprave te vrste (psihrofore = hladonosce). Glavno in zanesljivo vodilo pri takšnih nadležnostih je poleg pametno urejenega življenja glede hrane in zadostnega gibanja na proslem, da začnete omalovaževati pomembnost tistih dogodkov, da jim odtegujete svojo pažnjo, da se čim manje zanimale zanje, da jih pustite v nemar! V nenrar puščeni dogodki bodo puščali tudi vas v nemar in — zadeva bo rešena za vas kar najpovoljneje! kanja korenin ne more preskrbljevati razvijajočega se listja z vodo. Jeseni posajeno drevo pa se je žc prijelo, t. j, prst se je oklenila koreninic, ki so v stanu upijati vodo in jo dovajati ostalim delom drevesa. To nalogo pa opravljajo le najtanjše korenine v zadostni meri in baš te korenine se začno pri jesenski saditvi deloma razvijati že jeseni, ostale pa se morejo začeli razvijati takoj spomladi, kajti jeseni posajeno drevo je moglo s siccr maloštevilnimi koreninicami vendar nabrati tekom zime in zgodnje pomladi za razvoj novih koreninic in listja dovolj rezervne vode in more vodo dovajali v zadostni meri v začetku rasti. Iz tega jc takoj umevno, zakaj se prime mnogo več drevja, ki je posajeno jeseni, kot pa drevja, ki je posajeno spomladi. Posledica jesenske saditve pa je tudi ta, da to drevje spomladi navadno mnogo bolj enakomerno požene, in se razvija, kol pa drevje, ki jc posajeno spomladi. Tako drevje se tudi prej prilagodi talnim in podnebnim razmeram ter s tem zopet garantira dobičkanosnost novega nasada. Nadalje dosežemo z jesensko saditvijo tudi prednosti v zemljišču, kjer bo raslo mlado drevo. Mraz, solnce, voda in zrak zastonj izboljšujejo jeseni obdelano zemljo in jo razkrajajo v drobnejšo in rodovitnejšo prst. Ta prst se obenem z razkrajanjem lepo počasi poseda in s tem vedno bolj obdaja korenine in jim dovaja že razkrotjeno hrano. Talka obdelma zemlja se tekom zime napije in obdrži velike količine vode, ki je zlasti v vetrovnem spomladanskem času mladen-.u sadnemu drevju tako rado primanjkuje. Poleg tega, da ta zemlja Je sama lahko vsrka velike količine vode, jc postavljena zemlja v tako stanje, da lahko žc takoj spomladi lahko dovaja koreninam vlago iz nižjih zemeljskih plasti. Z veliko zalogo vode, ki jo vsebuje obdelana zemlja in s sposobnostjo te zemlje črpali i vodo iz nižjih plasti jc podana nai'boljša garancija, | dn bo imelo drevo na spomlad dovolj vode in s tem veliko večjo verjetnost, da se bo drevo prijelo. Tako nam zemljišče pri jesenski saditvi drevja garantira svoj najboljši sestav. Da pa bodo vse te navedene prednosti res dosežene, je treba, da jeseni čim preje sadimo, ko so drevo znebi listja oz. to porumeni, jame skopljc 1110 takoj, kakor hitro so pospravljeni pridelki, ločimo pri kopanju grobo prst od drobne prsti, pripravimo dobro in trpežno kolje, ki ga žabi j eni o na dno praznih jam, jame na nczrigolanem zemljišču zasipamo tako, da denemo na dno zopet grobo prst, na vrh pa dobro zemljo, ki jo še izboljšujemo z dodatkom komposta, hlevski gnoj prihranimo za j na vrh. Še bolje pa storimo seveda, čc se od.loči-• mO sčasoma cclo zemljišče zrigolati kakor vrt ali , vinograd ali hineljnik in v tem slučaju enakomerno ! izboljšujemo celo obdelano plast zemlje. Pri sa-j ditvi pazimo na pravilo; v zemljo le korenine, na zrak vse ostalo! — Drevesne kolobarje pokrijmo na debelo s plastjo gnoja, ki zemljo izboljšuje s hranili, jo ogreva in preprečuje izhlapevanje vode. Gnoj pokrijmo s plitvo plastjo prsti; na obrohkih Priporočamo Vam najboljše šivalne strole in kolesa Adler - OllIT/jNElt Švicarski pletilni stroji 1)11 BI KI) /ulova • Krnu iii edino le pri Ivrdkl Trgov'na Levrfnil. Jos. Peteline, Ljubljana (a vodo rnief 201» Telef. St- 2013 Itrpepla^eii pouk v vezenju VrHrimi jamstvu. napeljinio proti jamam jarke za snežnico in dež-nico, skalovje razstrelimo, talno vodo odpeljinio in sploh storimo vsa kulturna dela, ki so predpogoj za najboljši razvoj novega sadovnjaka, S temi deli bomo temeljilo izrabili prednosti jesenske saditve. Sk. Novopečeni. Podedovali sle zadolženo, zapuščeno posestvo in imate veselje do kmetijstva. Vprašate, kje naj dobile potrebno znanje, ,v kmetijski šoli ali iz knjig? — Knjige same ne zadostujejo, da si pridobile primemo znanje za uspešno kmetovanje, zlasli ne, čc se sploh niste ali ste sc morda dozdaj le malo bavili s kmetijstvom. Zato se vsekakor odločite za čimprejšnji obisk najbližje kmetijske šole. Dobro bi bilo, da bi sc na šolskem posestvu najprej samo praktično urili in udejslvovali pri vsakem delu na šolski kmetiji, na to pa šele stopili v šolo. Danes bi ne smel bili noben posestnik več brez temeljite strokovne izobrazbe. Samo pridne roke danes ne zad istuiejo več. Treba je, da sc pridnim rokam pridruži tudi primerna strokovna izobra ba, potem je šele omogočeno pri danih pogojih uspešoo kmetovanje v današnjih težkih gospodarskih sP.'-:h. Zato pa idite v kmetijsko šolo, kjer se teoretično in praktično izšolajte in postanite dobro šolan in poklicno izobražen kmetovalec. Ker jc vaše posestvo (ako navedena številka označa dinarje) prcccj zadolženo In tudi zapuščeno, se vam priporoča, da si napravite s pomočjo dobrega kmetijskega strokovnjaka, ki naj si ogleda vaše posestvo na licu mesta in vam da primerne nasvete, točen gospodarski načrt za vaše posestvo. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Gnojenje novine z umetnimi gnojili. V. S. F. Ker nimale hlevskega gnoja, želite gnojiti z umetnimi gnojili ilovnato njivo, ki je bila tri leta pu-ščena v travišče. Sedaj jo nameravate zopet spremeniti v njivo. — Ne vemo sicer, katera umetna gnojila so vam tam v daljni deželi na razpolaganje, vendar vam hočemo navesli tista, ki so več ali menj povsod v rabi. Jeseni je najboljše gnojiti z apnenim dušikom (cianamidoni) in Tomasovo žlindro. Če pa teh gnojil pri vas ni, gnojite spomladi s čilskim solitrom, superloslatom in kalijevo soijo. Za pšenico potrebujete na en hektar 150 kg apne-nega dušika, 150 kg kalijeve soli in 300 kg super-fosfata ali prav toliko Tomasove žlindre; namesto dušika vzamete 150 kg čilskega solitra. Za krompir in koruzo potrebujete po 50 kg več dušika, solitra, kalijeve soli. Zavarovanje vrtnic pred mrazom. P. K. M. Vrlnice, cepljene v teku leta na šipek, so proti mrazu zelo občutljive, zato jih morate pred zimo zavarovati. Navadno se visoko cepljene poležejo do zemlje, cepljena mesta ali žlahtni poganjki ovi-jejo s papirjem, pritrdijo k tlom, pokrijejo s smrečjem in na to z zemljo. Tako ostanejo do spomladi, ko jih odkopljete, vzravnate in obrežetc. Nizke vrtnice jc oviti s papirjem ali obsuti z listjem in smrečjem in na to zagrniti z zemljo. Papir je slab prevodnik, zato zelo varuje pred mrazom. Gnil krompir ni za seme. K. 1. M. Na eni njivi pridelani krompir je od zunaj navidezno zdrav, v notranjosti pa deloma gnil. To gnilobo imenujen o suho gnilobo in jo povzročajo posebne bakterije, tak krompir ni za seme. Najbolje je, da ves krompir iz te njive pokrmite ali drugače uporabite in vzamete za seme samo iz takih zemljišč, ki so dale ssmo popolnoma zdrav krompir. Šc najbolje bo pa, čc si za seme za prihodnje leto nabavite krompir za seme iz kakih višjih leg in samo takega posadke. zc z menjavo semena boste zboljšali svoj pridelek. Kateri čas je najprikladnejši za presajanje sadnega drevja in razlogi, ki utemeljujejo saditev in presajanje v tem času? (Odgovor na razna tozadevna vprašanja.) Že vzgojeno drevje uspešno sadimo le v času drevesnega mirovanja t. j, v času, ko drevo nima več listja in šc ludi nc poganja novega listja. Čas za sajenje traja tako od jeseni do spomladi. Ta čas pa je prekinjen z dobo, ko mraz oncmcgo*a taka dela, ker so v nevarnosti zlasti korenine, da pozebejo. Zato pride praktično v poštev za pre-sn'an;e jesen in pomlad in le izjemoma tudi zimski. dovolj topli dnevi. V Iem slučaju moramo Imeti že doma pripravljeno drevje, kajti pošten drevesničar pozimi ne bo razpošiljal drevja, ker je vsak čas dana verjetnost, da bo zlasti nočni mraz ugonobil dtevesne korenine. Drevje uspešno sadimo spomladi in jeseni. Vendar ima jesensko sajenje tako velike prednosti pred spomladanskim, da pride praktično predvsem jesensko sajenje v upoštev. Te prednosti so takega znaCaja da jih vsak praktičen sadjar z lahkoto «vidi. Jeseni zanesljiveje dobavimo drevje, ki odgovarja našemu načrtu za nasad. V tem času z lahkoto i/.biiamu drevje gled« sort in v drovesnici sami tudi glede kvalitete. Kdor prvi pride, prvi melje, zanikrnežem preostane najslabše blago. Ker jc v jeseni drev|e brez listja, drevo počiva. V takem stanju moremo vse deile drevesa razkužiti z najmočnejšimi razkužili in tako ugonobiti celo na koreninah morebitno krvavo uš. Spomladi, ko se drevje oživlja, obstoja nevarnost, da bi drevje z razkuževanjem utegnili poškodovati. Jeseni ej dovolj časa za kopanje jam in drugih del. Zalo se nam ne mudi posebno s saditvijo, ker ni drevje v nevarnosti, da se posuši. Vsa dela opravimo lahko temeljito, strokovnjaško, jame so dovolj obsežne, I»rst je temeljito izboljšana z gnojem, mešancem, jame pravilno zasute, sredi jam zabiti močni, primerno dolgi gladki koli, ki so zavarovani pred trohnobo, pripravljene so vezi za drevje, kratko-malo — ker je dovolj časa, izvršimo z lahkoto vsa dela v redu. Spomladi moramo hiteti, sicer nam utegne drevje preko noči pognati ali pa se celo posušiti. Tako jc delo jeseni mnogo bolje opravljeno in je s tem dano najboljše jamstvo za uspešnost nasada. Poleg teh prednosti so še važnejše fiziološke prednosti. Drevje primernih sort in popolno zdravje J drevja so najboljša jamstva za uspešnost nasada. Zdravo drevo primerne sorte je temelj pametnega gospodarskega sadjarstva. Pri jesenski saditvi imamo dalje podano jamstvo, da so drevesne korenine zdrave. Saj jih lahko temeljito pregledamo in po potrebi brez nevarnosti razkužimo. Le zdrave korenine so v stanu dobro prehranjevati bodoče sadno drevo. Spomladi tako temeljito ne moremo pregledati korenin, ker so v nevarnosti, da se nam posuše ali vsaj obsuše in ker tudi ni časa za tako delo. Najvažnejše pa je, da je jeseni razdeljena po celem drevešu enakomerno zaloga rezervnu hrane. To rabi drevo za tvorbo listja, cvetja, novih korenin ter za celjenje ran. Pri saditvi pride ta hrana v poštev posebno za tvorbo novih koreninic, s katerimi se naj drevo prime, ter za celjenje ran, ki so nastale v zvezi z obrezovanjem korenin in vejic. Ker je jeseni ta hrana enakomerno porazdeljena po cclcm drevescu, je v tem stanju mnogo bolj »pri rokah« za rast koreninic in celjenje ran na koreninah, kot pa spomladi, ko ta rezervna hrana sili proti popju ali pa jc že vsa tamkaj zbrana. Vsled tega jeseni posajeno drevje hitreje celi na koreninah nastale rane in poganja mlade korenine, s katerimi se drevo prime. '{-. začetkom vegetacije namreč la hrana ne gre vsa proti popju, ampak velik del proti koreninam za celjenje ran in za tvorbo novih koreninic. Ker pa jeseni drevo ne stopi takoj v stanje počitka, čim izgubi listje, ampak šc nekaj časa po drevju krožijo drevesni sokovi in sc drevo počasi uiniria za zimo., se vsled nastalih ran že jeseni okrog ran zbira ta rezervna hrana in začne že jeseni s celičnem run in cclo s tvorbo novih koreninic. I/, tega pojasnila je ludi takoj razumljivo, da bo zacc-Ijena žc jeseni tem večja površina ran in bo nastavljenih žc jeseni toliko več novih koreninic, kolikor bolj še po drevju kro"ijo sokovi; radi tega se priporoča čim bolj zgodnja jesenska saditev, zlasti šc, ker tedaj ni nobene bojazni, da hi mraz poškodoval drevesne korenine. Prav posebnega pomena je tudi voda. Koliko dreves s® posuši spomladi samo radi tega, ker Hrcvo vsled potnanj- »Pomožnc blagajne«. J. H*. T. Nimamo v evidenci vseh mogočih »pomožnih blagajn« in »vzajemnih pomoči«. Zato ne moremo pojasniti, če stn oni ure, ki jih imate v mislih, v kakšni medsebojni zvezi. Zahtevajte od obeh pravila, pa boste to lahko sami ugotovili. Kolena sorodstva in svaštvo. J. P. S. Radi bi zvedeli, od kje izvira krvno sorodstvo do vštetega četrtega kolena in kako se štejejo kolena svaštva. — Kolena sorodstva med dvema osebama se določajo po številu zn rodite v, po katerih zavisi v ravni vrsti ena izmed nju od druge in v stranski vrsti obe od svojega najbližjega skupnega rodu. N. pr.; Oče in sin sla v |>rvem kolenu v sorodstvu; ded in vnuk sta v drugem kolenu, ker sta mod njima dve zaroditvi v ravni vrsti; brata sta tudi v drugem kolenu v sorodstvu; bratranca sta v četrtem kolenu, ker «o do njih v stranski vrsti skupaj štiri zaro-dilvo od najbližjega skupnega rodu; očetov brat (stric) in ne&ik sta v tretjem kolenu v sorodstvu (stranska vrsta) itd. Kar se pa tiče svastva, velja pravilo: V kateri vrsti in v katerem kolenu je kdo enemu zakoncu v sorodstvu, jirav v tisti vrsti in prnv v tistem kolenu je z drugim zakoncem v svaštvu. N. pr.: Oče je s sinovo ženo v svnštvu v prvem kolenu ravne vrste; možev brat ali sestra je z njegovo ženo v drugem kolenu stranske vrste v svaštvu; ded in vnukova žena sta v drugem kolenu ravne vrste v svaštvu itd. Gasilski avto. V. V. Š. Vprašate, kdo sme vozili gasilski avto. Pri vas so mnenja, da ga sme voziti vsaka oseba, ki zna voziti, ne glede na šoferski izpit. Kdo odgovarja za škodo, ki jo povzroči oseba z avtomobilom, ker ne zna voziti. Kakšne dokumente mora imeli vozač avtomobila? — Občni cestni red predpisuje, da ne sme nihče upravljali motornih vozil, ako ni opravil predpisanega izpita ter nima šoferske Izkaznice. Tudi za gasilski avto nima nobeno izjeme. Šofersko izkaznico izda pristojno srezko načelstvo, uprava policije, predstoj-ništvo mestne policije srezka izpostava, šoferski izpiti se opravljajo pri komisiji, ki je ustanovljena pri kraljevski brniški upravi. Prošnja zn jiripusti-stev k izpitu se vlaga pri tistem »rezkem načelstvu (srezki izpostavi, upravi policije, predstojništvu meslne policije, v čigar okolišu ima prosilec stalno bivališče. Prošnji je treba priložiti rojstni list, domovnico, zdravniško izpričevalo, ki ne sme biti starejše ko 0 mesecev, nravstveno izpričevalo, pro-silčevi dve sliki v vizilnem formatu in tnkso za izpit. Na osnovi izpričevala o opravljenem izpitu izda gori navedeno oblnstvo šofersko izkaznico. Kar se tiče odgovornosti zn škodo. jiovzročenO z motornim vozilom, odgovarja zn njo lastnik in vozač nerazdelno. P-itožba radi izključitve iz društva. I. D. T. Preglejte statute doličnega društva, iz katerega so Vas izključili, pa boste videli, če in kam se lahko pritožite. Razume sc, da mi nimnmo zbirke j>ravil vseh mogočih društev in radi tega ne moremo vedeti, v koliko so razlogi Vaše izključitve v skladu s pravili. Domovinstvo. N. B. Šest let stanujete v občini v okolici mesta, a šc ni.ms.te v njej domovinske pravice. Ker bo občina najbrž priključena mestu, vprašate, kakšni bodo pogoji za pridobitev domo-vinstva v mestu. — To vprašanje bo gotovo uredil zakon o mestnih občinah, kakor ga za druge občine urejuje zakon o občinah. Ker ta napovedani zakon šc ni izdan, je prezgodaj o njem razpravljati. Da pozneje ne boste imeli težav z domovinslvom, prosite že sedaj za domovinstvo v občini, v kateri žc šest let stanujete. Občinski odbor sprejema ne more zavrniti, čc uživa prosilec častne pravice, čc ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posicdico izgubo častnih pravic, če nrore vzdrževali sebe in svojo rodbino in čc stanuje najmanj pel let stalno v občini. Odpust iz službe. J. V. Vprašale, če morete zahtevati kakšno odškodnino radi predčasnega odpusta iz službe. Ob vstopu v službo sle sc r. gospodarjem dogovorili, da ostanete pri njem celo zimo; sedaj Vas je pa odpustil. — Čc je službodajalec delavca predčasno in brez tehtnega vzroka odpustil, ima dclavec pravico zahtevali plačilo vse škode, ki mu je nastala. Zlasti sme zahtevali prejemke za čas, ki bi moral do zvršelka službenega razmerja preteči. Pri tem pa je treba vračunati vse ono, kar si jc službodajalec zaradi neopravljene službe v tem času prihranil ali je v Iem času kaj pridobil z drugim delom, oziroma tako drugo delo namerno opustil. Terjatve radi predčasnega odpusta iz službe sc morajo uveljaviti pred sodiščem najpozne c v šestih mesecih od dne, ko sc je izvršil odpust iz službe. Pred polekom šestmesečnega roka mora biti lorej vložena tožba, sicer tak zahtevek zastara. Čc boste s svojim zahlcvkom uspeli, Vam n«-moremo prorokovali, ker nc veslc, kakšne ugovore bo stavil toženi in kakšen bo uspeli dokaznega postopanja, ki ga bo izvedlo sodišče Piisilna uprava. B. A. Č. Vse kar nam pišete o zahtevah upnikov in najemnika v Vaši Irši, >av te sodišču, ki bo s prisilnim upraviteljem ukrenilo vse potrebno, da Vaši, t. j. dolžnikovi interesi nc bodo oškodovani. Upravitelj je upravičen namesto dolžnika upravljati vse pravne posle in vsa pravna de-jania. Upnik ni dolžan se zadovoljevati s prisilno upravo in sme kljub tej predlagali dražbo dolžnikovih nenremičnin. Kar se tiče postavitve peči v najemnik vo stanovanje, se dolžnik ne bo mogel temu upirati, ako je pribavilev peči odredil prisilni upravitelj. »Zadolžnica.« Možu sle posodili večjo vsoto denarja in ste pri notarju napravili zadolžnico ter sle vknjižili na njegovo poseslvo. Moi pa jc prišel v konkurz, posestvo jc bilo prodano in ste ga izdra-žili. Konkurzni upravitelj pa nc prizna Vaše terjatve in preti, da jo bo s tožbo izpodbijal. Vi niste vedeli, ko ste sc vknjižili, da ima mož toliko dolga. Vprašate, če se Vam je bati, da Vam Vašo terjatev napram možu izpodbijajo. — Ker ni minilo dve leti med vknjižbo Vaše terjatve na moževo posestvo in otvoritvijo konkurza, more konkurzni upravitelj Vašo terjatev izpodbijati. Tožba se mora vložiti v enem letu po uvedbi konkurza, siccr izpodbijani zahtevek prestane. Ce bo konkurzni upravitelj izpodbijal Vašo terjatev radi tega, ker so bili radi nje oškodovani drugi prezadolženčevi upniki, bo uspel, razen čo se Vam posreči dokazali, da Vam tedaj, ko sle napravili posojilno pogodbo, ni bila znana, niti morala biti znana prczadol-ženčeva oškodovalna namera. Dokaze, s katerimi hočete dokazati, da navedenega niste vedeli niti kot soproga morali vedeti, boste predlagali sodišču. Sodišče bo isle in morda tudi one predlagane od nasprotnika po svobodnem pre-udarko ocenilo in razsodilo. Zalo Vam nc moTC nihče v naprej povedati, če dokazi, ki ste jih navedli v dopisu, za Vai uspeh zadoščojo. Brezobrestno posojilo. P, V. Ne moremo Vam povedati nobenega naslova, kjer bi mogli dobiti brezobrestno posojilo za postavitev hiše. Mnenja smo, da ga ne boste dobili. Pazite, da tudi Vi nc nasedete kakšnemu agentu, ki bi Vam takšno posojilo obljubljaj in bi pri tem več plačali na rsc.nih vpisninah in »upravnih« stroških, kakor bi znašale obresti v solidnem denarnem zavodu. Na up dano blago. F. H. V. N. Žena državnega naslavljenca je vzela v Vaši trgovini na up razno blago: svinjsko meso, jajca, mast, vino, piščance itd., kar je vse uporabila v gospodinjstvu za svo e-ga moža in otroke. Žena jc s plačili izostala. Vprašate, čc lahko la dolg iztožite v slučaju, da sc mož protivi plačali za ženo. — Ker je mož po postavi dolž.an, da svojo zakonsko ženo doslo.no vzdržuje in ravno tako ludi otroke, a žena jc po postavi dolžna, da svojega moža v gospodarstvu podpira, zalo so možje dolžni, da lake gospodin ske dolgove za svoje žene plačajo. Odklonitev zaščite po zakonu o zašč;' >v. F. P. Prvo sodišče Vam je priznalo zašti zakonu o zaščiti kmetov. Na pritožbo upnikov . druga sodna instanca sklenila, da Vam ta zaščita nc pripada. Tudi Irctja instanca je la odklonilni sklep potrdila. Vprašate, kaj storiti in čc bi sc kazalo pritožiti na pravdno ministrstvo. — Stvar jc s tret-jeinstančnim sklepom končnoveljavno rešena in nimale nobene pritožbe več. Zato Vam ludi pritožba na ministrstvo pravde ne more pomagati. Morete »e pa poslužili posredovalnega postopka, za katerega bi bilo zaprosili pri okrajnem sodiSču. iNadaijcvanic prihodnjo ncdeiio) Spori Teh Zeditijenja Že šestič prireja ASK Primorje na naš narodni praznik t. decembra tek zedinjenja, ki jc že postal v našem mestu tradicijonalen. Prvič se je vršil leta 19^:8 v proslavo 10 letnice našega zedin enja, letošnp se pa vrši o priliki 15 leinice, ki jo hoče Primorje proslavili na čim slovesnejši način. Nj. Vet. kralj Aleksander ic, ceneč nacionalno in te!esno-vzgojno delo ASK Pr.morja med našim narodom, počastil prireditelja s tem, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te prirediive. Na tej nacionalnosporlni manifestaciji bodo sodelovali poleg naših najboljših tudi inozemski tekači. Doslej sta prijavili svojo udeležoo romunska in bolgarska zveza, dočim se pričakujejo še prijave ostalui držav. Letos bo za spremstvo start in cilj na istem kraju t. j. pred Narodnim domom. Krajša proga meri 2700, daljša pa 5000 m. Tek se prične točno ob 11.30 ter se občinstvo že tedaj naproša, da se brezpogojno pokori sodniškemu zboru in reditelistvu. Ves potek tekme bo prenašala ljubljanska radio postaja potom zvočnikov, ki bodo nameščeni na prometnejših ulicah. Hermes : Rapid (Maribor) Danes ob 14 na igrišču Hermcsa. Danes se odigra na igrišču Hermesa v Šiški zadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni. Ker si stojita nasproti dve enajstorici, o katerih vemo, da nam bosta predvedli zairmiv in borben nogomet, se bo danes popoldne vsakdo podal na Hermesovo igrišče, da si ga ogleda. Tekmo sodi gosp. Dolinar ter se vrši ob vsakem vremenu. — V slučaju lepega vremena se vrši ob 13 predtekma. Pokalne tekme rezervnih moštev se nadaljujejo danes s tekmama Slovan : Ilirija B. ki se vrši ob 10 dopoldne na igrišču SK Ilirije, in Korotan : Ilirija A, ki se prične ob 14 istotako na igrišču Ilirije. Medklubski odbor prosi klube. da postavi vsak po i reditelje in stranskega sodnika; nastop službe četrt ure pred začetkom tekme. Sodnik za prvo tekmo g. C.ulič, odbornik g. Kos; za drugo sodnik g. Globelnik, odbornik g. Kletnenčič. — M. O. Tekme zn zimski pokal. Danes se odigrajo naslednje tekme za brezposelne igralce: v Kranju nastopi Korotan proti Slogi iz Ljubljane, v Domžalah pu SK Domžale proti Jadrunu iz Ljubljane. Obe tekmi obetata biti zanimivi ter se pričakuje z ozirom na karitativni namen turnirja velike udeležbe. Obema zunanjima kluboma se bo pa nudila nn tem turnirju prilika, da preizkusita svoje moči z raznimi ljubljanskimi klubi. Tekmi se pričneta ob 14.15 ter se vršita ob vsakem vremenu. Nov športni tečaj v kopališču Ilirije. Pod okriljem SK Ilirije sc vrši v klubskem zim- j skem kopališču javen športni tečaj, v katerem j sc poučuje cravvl za začetnike in pripravljalna ; gimnastika za smučanje. Pri zadnjem treningu 1 se je prijavilo zopet toliko novih dam in gospodov, da so |M>stali prostori kopališča pretesni. Zato so je vodstvo odločilo, da rnzdeli tečaj v dve skupini. Prva skupina bo vadita v ponedeljkih in četrtkih od 20 do 21, druga p« kot doslej ob torkih in petkih. Za dame in gospode, ki še sploh ne znajo plavati, je obvezen tudi predtrening, ki se prične ločno ob 19.43. — Zaradi delitve tečaju bo možno .sprejeti v prvo skupino še manjše število novih interesentov. Odbor Inhkoatletskih sodnikov JLZ-e — sekcija Ljubljana (službeno). Na narodni praznik I. decembru t. I. priredi ASK Primorje »Tek zedinjenja«. Ker bomo ta dan proslavili obenem petnajstletnico našega zedinjenja, se je Primorje odločilo, da priredi letošnji tek, za katerega je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, v velikem obsegu. — Pri prireditvi bodo sodelovali poleg domačih tudi inozemski tekači. Zato bo potreben velik kader sodnikov ter je dolžnost slehernega zveznega sodnika, da ta dan sodeluje pri tem teku. V to svrlio sklicujem za ponedeljek 27. nov. ob S zvečer v restavraciji Sla-mič (zadnja soba |x>leg kmetske) sestanek celokupne sekcije ter se naprošajo v.si zvezni sodniki, da se ga gotovo udelež -. Vsi in točno! — Ivo Kermavner, I. r. SK Ilirija. Ob 9.30 naj bodo v garderobi na našem igrišču: Franzot II. Dernik, Srimšek. Cvirn, Godala, Glušič II. Smerdu, Zucatto, Scagnetti, Primožič, Pečan in rez. Mlakar. —-Ob. I "»."50: Malič, l< ranzot. K veder, Glušič, Čer-nač, La 11 II, Ilovar, Kos. Griintal, Hortncr, Aljančič; rez. Rohnček, Richtcr. ASK Primorje (smučarska sekcija). Prvo sekcijsko predavanje se vrši jutri 27. nov. v kmetski sobi restavracije »Slnmič« na Gos]>o-svetski cesti. Predava g. Laco Mihel o smučarski opremi. Pričetek ob 20.13. Po članih tipe-Ijani gostje dobrodošli. Za člane sekcije vstop prost, za ostale 2 Din. Evropa rontra Amerika. Angleži predlagajo, da bi reprezentance v hockeyu na ledu med Ameriko, Kanado. Anglijo iu Francijo slvorile ligo, da bi igrale tekme v Ix>ndonu in Parizu. Radio Programi Hadio-LiuOtimna i Nedelja. 26. nov.: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika (Pustišek lvko), 9.00 Versko predavanje ravnatelj Jagodic), 0.30 Prenos cerkvene glasbe iz tranč. cerkve, 10.(X) Predavanje za delavce (lt. Smersu), 10.30 Mandolin isti čil i kvartet, 11.30 Slovenska glasba. Radio orkester, 12.00 Cas, l-eproduc. instrumentalni sol. koncerl. 10.00 lz sadjarstva in vinarstva (ing. Lukman), 16.30 Pevski koncert -Svobode« iz Javornika, 17.30 Reprodue. glasba (harmonika, citre), 20.30 Prenos iz Belgrada: Koncerl orkestra kraljeve garde, 22.00 Cas, poročila. Radiojazz. Ponedeljek, 27. novembra: 12.15 Reproducira-ni vokalni koncert (operetne pesmi) 12,45 Poročila 13.00 Čas, reproducirana ukrajinska in romunska glasba 18.00 Gospodinja in zdrava prehrana (ga. Humekova) 18.30 Ljubljanski gostilničarji (Rudolf Dostal) 19.00 Reproducirani orgelski koncert 19.30 Na mcjii Oricnta (VI. Regally) 20.00 Lahka glasba, izvaja Radio orkester 20.30 Harmonika soto, g. Stanko 21.00 Operna korepcticija, gdčna Sokova in g. Jelačin 21.45 Čas, poročila 22.05 Reproducirani valčki. Torek, 28. novemrba: 11.00 Šolska ura: Pravilno nošenje knjig (dr. Slava Lunaček) 12.15 Reproducirana glasba fnaše vojaške godbe igrajo) 12.45 Poročila 13.00 Reproducirana glasba (za ples in dobro voljo) 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabri-jelčičeva) 18.30 Re.produciran koncert (za ples in dobro voljo) 19.00 Francoščina (prof. Prczelj) 19.30 Moja pot po Norveški (dr. Škerl) 20.00 Duet ci-trašev Ahačič iz Tržiča, vmes poje kuplctc g. Baj-de 21.00 Prenos iz Belgrada: Albanska narodna muzika 22.00 Čas, poročila 22.30 Angleške plošče. Drugi programi i Nedelja, 26. novembra: Bclgrad: 12.05 Radio orkester, 13.00 Narodne pesmi s spremljevanjem orkestra, 15.00 Pesmi, poje j?. Mitrovič, član opere, '5.45 Orkestralni koncert, 16.45 Zborovski koncert, 19.30 Operne arije, 20.30 Koncert orkestra kraljeve garde in čelo. — Dunaj: 9.50 Koncerl za klavir in orgle, 10.40 Vokalni koncert, 12.00 Orkestralni koncert, 19.00 Zabavna glasba. — Budimpešta: 12.25 Koncert opernega orkestra, 15.45 Koncert vojaškega orkestra, 18.00 Salonska kapela, 19.50 Klavirski koncert, 21.81 Koncert ciganske kapele. — Leipzig: 11.30 Bachova kalita (solisti, zbor, orkester), 12.00 Koncert simf. orkestra, 10.00 Koncert filharmonije, 18.00 Orgelski koncert, 20.35 Koncert simfon. orkestra (Beethoven, Brahms in Bruckner). Ponedeljek, 27. novembra Bclgrad: 16.30 Radio orkester 19.30 Violinski koncert 20.30 Opera »Manon«, Masscnet (plošče) — Zagreb: 20.00 Radio orkester 21.45 Plesna glasba — Barcelona: 21.00 Orkestralni koncert 22.10 Orgelski koncert, nato vokalni s spremljavo orgel — Dunaj; 11.30 Orkestralni konccrt 17.25 Koncert za sopran in čelo 19.00 Orkestralni koncert: orientalski motivi 20.30 Avstrijska glasba — Budim- i pešta: 19.00 Vokalni koncert 20.00 Koncert za klarinet 20.45 Konccrt orkestra — London: 19.30 Radio orkester 20.30 Koncert kvinteta 22.00 Klavirski koncert — Praga: 19.55 Konccrt za orgle 21.30 Violinski koncerl — Varšava: 18.20 Klavirski koncerl 20.00 Lahka glasba „ NARODNI MAGACIN SPLOSNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, Mestni trg 17 Tudi za zimsko Vzorčaste flanele . . . Barhend za obleke . . Štof za obleke 130 cm Zefir za srajce .... F anelaste rjuhe la Ode e iz Ulota ročno delo (Jdeie iz rožast. brokata Kuhinjske brisače . . blago imamo najnižje cene n. pr.: D 8.50 Volnen štof dvojne šir. » » 10.— Volnen krep mod. barve » » 29. - Športno blago za damske > 7.75 plašče ......» » 35,— Volneno blngo za dam. » 116.— nlašče......< » 200,— Najfinejše blago za dam. » 5.— piašče ... . . » Doubleza moške suknje » 31,— Češki kamgarn za mo 39,- 52,— 80,- 140 — 60,— ške obleke od 70.— Otroški marine plašči > Kotenina 75 cm šir. . » Sifon........» Sifon brez apreture . » Platno za rjuhe 150 cm » Platno za kapne 180 cm > 190,— 160,— 6,— 6 50 8.50 18,-30- Og8as Izvršenjc elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljavanje Bitolja. Sud opštine grada Bitolja držače na dan 28. decembra i933. god. u kancclanji suda opštine od 11—12 časova pre podne prvu ofertalnu lici-taciju u zakonskom roku za izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljavanje Bitolja. Revidovana predračunska suma iznosi 4,121.337.44 dinara. Kaucija za domače preduzimače iznosi 411.500.— dinara a za strance 823.000.— dinara u gotovom novcu, vrededjim papirima po berzanskom kurzu iii garantnom pismu registrovanom kod ministarstva financija jedne od poznatih banaka. Kaucija se ima položiti na opštinskoj kasi najdalje do 10 časova na dan licitacije. Domači preduzimači dužni su poneti uverenje 0 prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu kao 1 dokaze o ispunjenju uslova iz čl. 87 zakona o državnom računovodstvu t. j. uverenje u plačenoj porezi za prethodno tromesečje kao i uverenje od nadležne komore. Strani preduzimači dužni su podneti reference nadležnih komora o solidnosti u dosadanjem radu kao i sposobnosti da mogu izvršiti isporuku i montažu napred pomenute instalacije. Ponudbe moraju biti snabdevene taksenim markama od 700 dinara i u zapečačenom kovertu na kome ima stajati: Ponuda za izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljivanje Bitolja. Naknadne telegrafske i telefonske ponude ne-če se primati. Predračun, planovi i ostali pogodbeni uslovi mogu se videli svakog dana u kancelarijsko vreme u tehničkom odelenju opštine grada Bitolja, a po zahtevu od strane firme iii njenog oblaščenog za-stupnika mogu se i dobiti. Sve ovo može se videti i u elektro-mašinskom odseku kraljevske banske uprave u Skoplju. Broj 22869. Iz kancelarije suda opštine grada Bitolja, 18. novembra 1933. godine, u Bitolju. Vsakdo, prav vsakdo mora fotografiran Dejstvo je, da fotografiranje ni več luksus, temveč obča zadeva vsakega naroda, ki si hoče ohraniti svojo zgodovino ter kulturo in hoče korakati vzporedno z razvojem ter napredkom današnjega časa. Splošno vlada mišljenje, da je za dobro fotografijo neobhodno potreben dragocen in z vsemi specialitet8mi opremljen aparat. Toda to ni res! Čim bolj komplicirana in čim dražja je fotografska kamera, tem težje je fotografiranje. Le poklicni fotografi in znanstveniki uporabljajo komplicirane kamere, ker moraio fotografirati pri najrazličnejših okoliščinah, torej tudi v dežju in v megli. Mi pa nameravamo fotografirati samo ob solncu in v lesketajočem snegu, ki nudita vsaki sliki res pravo življenje. Pri taki svetlobi nam bodo uspele tudi z novo Agfa-Box-kamero št. 24, ki je ravnokar prišla v promet, zajamčeno lepe, ostre in čiste slike. Z ozirom na to smo naprosili Atfa-tvornice, da podpro fotografijo v Dravski banovini s tem. da nam odstopijo 3000 komadov te kamere po lastni tovarniški ceni. V popolnem razumevanju našega stremljenja so onien ene tvornice ugodile naši prošnji in nam nudijo to kamero po lastni tovarniški ceni Din 100"— za komad. — Toda dobili smo le omejeno število teh kamer in sicer samo 1000 komadov; radi tega moramo izbrati le iznajdljive in doniislekov polne lastnike, ki imajo s tem dane vse predpogoje, da postanejo dobri fotoamaterji. Zato dobi Agfa-Box-kamera ttx!) eni po lastni tovarniški ceni Din 100'— le oni, ki bo pravilno rešil našo križanko. Rešitev križanke naj se predloži v Drogeri i Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5, kjer se prejme v slučaju, da je križanka pravilno rešena, ob pologu Din 100"— takoj fotokamera. Za sporne slučaje pravilne rešitve te križanke je v Drogeriji Gregorič na vpogled po javnem notarju gospodu dr. Kuhar Andreju v Ljubljani overovljena originalna rešitev. Ta razpis se zaključi nepreklicno dne 24. decembra 1933. Voloravno: 1 nikalnica 4 turški poveljnik, 6 živalski produkt. 9 ni mlad! 11 reka, 12 glej opomba, 16 gagan.e, 19 sadna tekočina, 21 okraj, 23 pesk viti breg. 24 Zup nčičeva i esnitev. 27 ne Vi! 28 domača žival, 30 pomorski ropa , 31 srbska jed. Navpično: 2 znani kratici, 3 sijaj. 5 g ej opomba, 6 mesec, 7 sv. pisemska žensk ■ oseba 8 pritrjevanje, 10 glasbeni inštrument. 11 ni lačen! 13 perutnina, 14 term n, 15 morski rak, 17 slovenski pisatelj, 18 divjačina v srbo-hrv . 20 ... ima tudi najlepša vrtn ca, 22 letni čas, 23 pritok Savinje. 25 vladarski naslov, 26 jeza, 29 kratica dolžinske mere. Opomba: 12 vodoravno in 5 navpično zuana trgovina v Ljub. 15 21 27 30 12 18 24 10 16 22 28 13 19 25 14 26 31 11 23 20 29 17 a. r: o Izjava. Podpisani izjavljam, da sem zgornjo križanko s j pcšituB ne bom izdal nikomur in jo obdržal tajno. Ljubljana, dne--------------------------------~~------------ Naslov:...................................................................................................... (ime in priimek, poklic, kraj in stanovanje.) rešil sam in se zavezujem, da svoje 1933 POSNETEK Z AGFA-ROX-KAMERO ŠT ?4 Opis Aefa-Bo\-kamere SI. 24 za navile filme formata Kje je neki moja jasna zvezda? je končal pismo. Te vrstice sem večkrat ponovno prebrala. Moj Bog, kako slriiSno je zdaj v Rusiji 1 Kaj bo še iz. tega? 10. julija 1017. Danes so priredili zastopniki javnih organizacij železni dan«. Povsod se nabira železo zu kinele. Stari oče je daroval mnogo. Neznanci so danes ponoči prilepili stricu na okno listič z, mrtvaško glavo in dvoma kostema naVz.krlž, narisano je bilo z neokretno roko. Spodaj je bilo zapisano: Kmalu pogineš, pričakuj zadnje ure!- Ubogi stric je čisto obupan. Misli, da je bil Gorbunov. 22. julija 1917. Dijakinja Ivanova, hči tukajšnjega bogatega posestnika, je kot navadna delavka vstopila v tovarno za strelivo. Rekla jo, da noče živeti od bur-žnjskega denarja svojega očeta. Oče jo je preklel i" je prepovedal sprejeti jo nazaj v hišo. -'8. julija 1917. V konjski hlev so vlomili in stričevega najljubšega konja odpeljali, krasnega Almasa . Na vratih je. bil zopet listič z mrtvaško glavo in napisom: --Pričakuj smrti!. 25. julijo 1917. Oče je poslal vznemirljivo pismo. Svetuje nam. "''j se odpeljemo domov, ker bi sicer lahko obstali na železniški progi. Siri sc govorica, da je začasna vlada padla in so vojaški in delavski sveti vzeli oblast v roke. 20. julija 1917. Sin ranocelnikov. Petrov, ki je soosnovul ponesrečeno boljše viško demonstracijo, hodi zdaj od hiše do hiše ler seje nezadovoljnost. Kerenskega no imenuje drugače kot baletko, ker se vedno vozi r. avtomobilom okrog in ga obsipajo s cvetlicami. Samo še lega manjka, pravi, dn 11111 začno roke poljubovatl. Agilira zoper duhovščino, ki lenuhari v zaledju in bi roda vojake s fronte naravnost v raj prestavila. Pravi: Raje smo na zemlji brez. vojne, v paradiž pojdite sami! Norčuje se iz ženskega bataljona BoČkarjove in pravi, namesto da bi agitirale 1 zoper vojno, kot so za ženske spodobi, pa gredo same v vojno, (lovore končava vedno - pozivom, naj se bore zoper najhujšega sovražnika, kapitalizem. pod zastavo delavskih in vojaških poslancev, naj bogatinom vse vzamejo iu razdeli- med rove-: že, Ta ideja seveda ljudstvu zelo ugaja. Kmetje, pravi, pojdite in s silo vzemite na-I zaj, kar so vam prej s silo uropalih 27. julija 1917. Moj Bog, kako žalostno, kako ležko je zdaj življenje! Od vseh strani ne slišiš drugega kol tožbe. i vzdihe, stoke. Za zimo pričakujejo lakote, neredov, pogromov. Tu me vzdržuje samo misel na Vadima. Zaprem oči in njegov obraz zaživi pred menoj, njegov smehljaj, brez prestanka prebiram njegova pisma. 28. julija 1917- Vse jc obupano. Naši vojaki beže. Poraz z.a porazom. Ukazano je bilo baje streljali na bežeče. 29. julija 1917. Zdaj je vrhovni poveljnik izdal nove odloke: uvede sc smrtna kazen, tiskovna svoboda se usta- vi! Mnogi stavijo zdaj vso nado v lo spremembo In 1 mislijo, du se bodo naredbe oblasti zdaj z.oppl [ upoštevale. Toda slan oče pravi: ■Prepozno so sc spametovali! Najprej so vse i dovoljevali, zdaj pa zopet vse prepovedujejo! Smrt- < na kazen ne bo izdala ti i i-! 4. avgusta 1917. Danes so objavili razglas začasne vlade: •Trdno odločena, da vojne ne konča prej. nego ideali ruske revolucije ne dosežejo popolne zmage, sc Rusija ue bo ustrašila nobene ležnve. Z novim pogumom bomo cdgovorill na grožnje našega sovražnika, delo notranje preureditve dovršili in na začetku četrtega leta vojne stoječ vse storili, kar je potrebno za nadaljevanje vojne... Torej Se vedno ne bo konca vojne! Je-li tn možno? Kako bi človek ne obupal? Oni tam zgoraj so pač čisto iz uma! — — — i>. avgustu 1917. Zopet smo doma. Kako sem vesela svoje sobe, knjig! Od Vadima me jc čakalo pismo. V dveh dneh bo pri nas! če bi lorej šc nekaj dni dalje ostali pri starem ofetu. bi ga niti več videli nc mogla! 0. avgusta 1917. Domačega mesta nisem več spoznala. Kol da bi sovražnik gospodaril v njem, tako je vse zanemarjeno, zamazano. Naš obrežni park. ponos našega mesta, je ves nastlan s papirjem, mnogo dreves je polomljenih, ograja podrta; povsod sc vlačijo trume vojakov, ki načelno ne hodijo po potih, ampak kar sredi po tratah in gredicah in vse poteptajo. Iz ribnika so izginile vse zlate ribice, steklene krogle so razbite in spomeniku carice Katarino so odhili nos. ušesa in loke. Na ulici so povsod sledovi pustošenja, tlak jc porušen. Toda nobenemu uničevalcu nc smeš reči besedice, če nočeš, fin te nabije. Saj je revolucijo; vsak lahko stori, kar hoče! Slišalo sem vojaka, ki je zakričal nad gospo: Cr li pljunem v gobec, kaj mi moreš, saj jc revolucija! 7. avgusta 1917. Vadim ji? bil pri meni n se ic odpeljal in vse jc končano. Kako nežno ruvsivo -eni gojila zanj v srcu! Kako jc moglo do lega priti? Ko je prišel k nam. sem bila i;«vno v svoji solii, Vstopil je v novi častniški uniformi, mi podal roko iu zardel. Sedla kv.-i. »Ukazano mi je, da greni v Alalvr. jc rekel; ■jutri se odpeljem. Zopet ranili pni ure In zopel bom čakala. Alja. jc dejal lihe. napravite mi veselje in preberite mi vsaj eno pršem, ki sir jo na me zložili!« »Rada! sem bila takoj pripravljena, vzela zvezek, ga odprla i 11 hotela začeli. Toda. če to preberem. I>u vedel, da ua ljubim! Zaprla sem zvezek. Ne morem Inali! <0111 rekla. Potem pojdem v prednjo sobo. Tam uie ne boste videli in hosle laže brali U ■Prav!« šel jc vun. Slišala sem njegovo sapo od lam. Bil je zelo razburjen in jaz nič manj. Čakam, Alja! jc dejal. •Ne morem, svojih pesnil vam ne morem brati! -Alja. čakam! je ponovil po kratkem odmoru. Solze so ml zalile oči. Zakaj nisem mogla brali? Saj sem teh trenotko\ tako željno pričakovala! •Alja. v petih minutah moram ndltl!« Tiho. Alja. v dveh minutah moram ili!t Pričela sem tiho brati... V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka peliina vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Sv. Miklavž! Ne pozabi, da dobiš igrače vseh vrst v največji izberi pri tt. F. M. SCHMITT Ljiibljina Pred škof io Z Lingarieva ulica ¥ Oglejte si izložbe in razstavo! Potnik vešč nemščine in slovenščine, verziran vseh strok, išče službo potnika v področju dravske banovine za takoj ali pozneie. Prevzamem le ie dobro vpeljano tvrdko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13803.__N Mlad moški, samski, že od mladosti vajen goveje živine, molže in vsega poljskega dela, išče z novim etom službo majeria. Naslov v »Slovenca« pod upravi št. 13737. (a) Vrtnar zmožen vseh del, srednjih let, zanesljiv, govori tudi nemško, išče službo kot vrtnar, hišnik ali sluga. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13768. (a) Absolventka drž trg. šole, z znanjem nemščine, želi nastopiti kako službo. Gre tudi za vzgojiteljico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 13769. (a) Službo sluge ali kaj podobnega iščem. Vajen sem vseh hišnih Dekle ne pod 30 let, ki bi znala opravljati vsa gospodinjska dela in se razu- Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pismene ponudbe pod značko »Marljiv« št. 13828 na upravo »Slovenca« v Mariboru. (v) ŠOFERSKA ŠOLA I. Gaberščik. me tudi ™ vrtna dela, | se spreime k trem ose- bam. V poštev pridejo samo take, ki reilektirajo na stalno službo. Ponud izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu. be na upravo »Slovenca jezikoyna ;s §ola pod »Vestna« st. 13728. b . , ,„r na Jesenicah (Oorenjsko) otvarja s 1. januarjem samski, izučen, dobi tra- ?934 ,ežaie( za nemščino (en za lužek. - Pismene esperanto potom do-r. pisovania. Prnave spre- jemamo samo do 1. ja Brezposeln zidar ponudbe na upravo »Slo- P'sovan,a. ^ ,, \/ ipmnmn < venca« v Mariboru, ls.o-roška cesta 1, pod besedo »Pošten«. (b) Cenjenim damam! Vsled pozne jeseni smo Znižali cene hoznhovinl za 257« Najugodnejši nakup kr/.nen:h plašfev, jopic, krznenih oprem za plašče i. t. d. L. Rot, krznarslso, LJubljano, Mestni trg S ODDAJO: Sobo in kuhinjo nuarja 1934. Učnina me- oddam mirni stranki. — sečno 15 Din. Priložite Kovačič, Kettejeva 7. (č) znamko za odgovor! (u)________ Hlapec priden, pošten, z dobrim spričevalom, gre h goveji živini ali h konjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13789. (b) Postrežnica pridna in poštena — se sprejme za dopoldanske ure. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 13819. (b) Do^er brusač in poniklar s-? sprejme. Ljubljana, Karlovška ce-sta 4._(b) Zastopnik za renomirano in dobro vpeljano znamko avto-gume — se išče. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, del'.'— Naslov na Rakov- j Ilica 9, pod št. 35930. Ib) rJk"- ---Potovalnega uradnika Kovaški poslovodja I 7a (jravsj<0 banovino, va- z voznim in podkovskim ' jenega občevanja s stran-mojstrskim izpitom išče kami, z lepim nastopom, službo. Imam tudi šofer -!------- " -.......■ ski izpit. Grem v kakrš Šoferska šola E. Ce h hivfa Ca m, i.|k,,va soierska žola I I tub) ana. Punaiskit c. ^oln r.n nnklionp Snforle In amaterji' Prospekt) In pn tnsnilH zastonj In frnnko Dvosobno stanovanja lepo, s predsobo, kabinetom in pritiklinami — oddam takoj ali pozneje v Tovarniški ulici 25 — Moste. — Vprašati na Klančku 6, pri Novak, č Dvosobno stanovanje se takoj odda. Cena nizka. Stožice 152. (č) Stanovanje dveh sob in kuhinje se takoj odda. Krekov trg št. 4. (č) Lepo sobo v bližini »Evrope« oddam dvema boljšima osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18914. (s) Sobo oddam dvema gospodičnama s 15. decembrom. Debevc — Gosposvetska cesta 10-11. (s) Lepa opremljena soba v centru, parket, elektrika, poseben vhod, se odda boljšemu gospodu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13892. Is) Prazno sobico oddam osebi, ki ima svoje pohištvo Tavčar, Ra- j lici. Naslov pove uprava ber št. 15, Ljubljana, (s) 1 »Slov.« pod št. 13876. (m IŠČEJO: Kovačnico dobro idočo, v prometnem kraju, vzamem v najem. Hrome Franc, Sne-berje 47, pri Ljubljani, m Gostilno vzame na račun poročen par v Ljubljani ali oko Največjo izbiro damskih piaščev v cenah od 195 do 880 Din, otroške od 120 naprej, nudi F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Na zalogi tudi fini plašči za močnejše dame! Oglejte sibrezobvezno! Enodružinska hiša naprodaj. Zgornja Šiška št. 74._(p) Tristanovanjska hiša j Dve majhni parceli z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom — takoj naprodaj. BcJlfen- nokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13872. _ (al Mladenič išče službo. Zmožen nemškega in francoskega jezika. popravljanja elektrike in avtomobilov. — Polše Ludvik, Malavas št. 40, Jezica. (a) Šivilja dobro izurjena, išče dela na dom. Cena 15 Din dnevno. Nastop takoj. — Legat Marica, Hradecke-ga cesta 37, Ljubljana, (a Pekovsk. pomočnika za raznašanje peciva — sprejmem. Lempl Maks, Cerklje pri Kranju. (b) Sirar samski, z mlekarsko šolo in zadostno prakso za izdelovanje ementalskega sira itd., se sprejme s 1. decembrom. Mleka 300 do 400 litrov dnevno. — Stanovanje v novi mlekarni. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Mlekarska zadruga, Izlake pri Zagorju ob Savi. (b) Šivilja dobro izvežbana v samostojnem prikrojevanju — kakor tudi vešča fine izdelave v damski konfekciji — dobi takoj stalno mesto. Pismene ponudbe z navedbo prakse je poslati na: F. I. Goričar, Liubliana. Sv. Petra cesta 29. Ib) sprejmemo. V zavarovalni stroki izvežbani imajo nrednost. Ponudbe z referencami na Sveopčo gospodarsko zadrugo, Zagreb. Mihanovičeva ulica št. 18. (b) Perfekfna kuharica starejša, vajena samostojnega gospodinjstva, išče mesto k eni osebi ali manjši družini kjerkoli za talcoj. Ponudbe na unravo »Slovenca« pod »Zdrava« št. 13927. (b) Mlajšo služkinjo snažno, pridno in pošteno, išče boliša in manjša obitelj. Naslov v upravi »Slovenca« Celje. (b) »Rašlmoistra« perfektnega, iščem za takojšnji nastop. Osebe, ki se razumejo tudi na motorjaquard stroje — imajo prednost. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Pletilstvo« 13902. b Kovaškega pomočniku dobro izvežbanega, s pod-kovsko šolo, da vodi lahko tudi sam obrat, takoj sprejmem. Ivan Lukač, Sava pri Litiji. Večja trgovina z meš. blagom na deželi sprejme trgovskega vajenca. Prednost sinovi železničarjev. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 12638. (v) Vajenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, ki ima veselje do trgovine in ie zdrava ler neoporečna Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajenka« št. 13813. (v) kova ulica 10, Studenci (Maribor). (p) Hišo dvo- ali tristanovanjsko, v centru ali v bližini — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« št. 13808. (p) Prodam hišo zraven hlev, klet; cena 42.000 Din. — Škofljica, Orel._ (p) Stanovanjska h:<ša s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, cela hiša pod-kletena, lep vrt in dvorišče, se odda s 1. januarjem v Mariboru za Din 800 mesečno v najem. Izve se iz prijaz-nosti pri g. Francu Klanjšek, trgovina — Maribor, Glavni trg. (p) v Ljubljani, prodam samo proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »65.000 Din« št. 13895. (p Posestvo približno 7 oralov, s stanovanjem in gospodarskim poslopjem, vzamem v bližini Ljubljane v najem, Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 13891. (p) Dražbenim potom se odda za daljšo dobo v najem nanovo prezida-na hiša, 4 sobe, sadni vrt in 2 njivi tik hiše, v lepem, mirnem industrijskem kraju v Kovorju 7 pri Tržiču. Dražba se bo vršila 26. novembra popoldne od 2—3. (p) v leh trikih .asih sc mor< e najlažie dobili z ustano vitviio domače letnrne. Mi ,iamo vsakomur tekoče drlo. er smo rdicmalci /a nle eninc, doha\imo preto in ■zplafamo zaslužek za ple leme kar dokazu jf mnoRo i zahvalni«:. V ilofaja. da nočele delali in zo-rne.tn iu tiajeetiej iy. oitijn tovarna ntro&kili votICkov Stanko Kucler. T. .111 h 1 j n n a, Cdovftkn 1- Dircktna dobava za trgovce! Zeleznino, otroške igračke dobavljamo najceneje. Zahtevajte cenike! Sommer i Drug, tvornica željezne robe i igračaka, Bačka Topola. Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo. v sodčkih dobavlja po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10, lelefon 25-91. 11) Puli zo pernice la beli Din 230 — sivi ,, 140-— Lepo perje po Din 25'-, 35 -, 56--, 95-, 180- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje niiDoi.r st\m MAIHJIX TRG ŠT. 2. Gorenjski krompir .ONEIDA" in zgodnji ..ROŽNIK" prodaja Kmetijska rkrajnr zadruga v Kranju Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se Jobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Ljubljani, Celovška cesta 81. |1) VINO (iristiio in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Čebulo prvovrstno — razpošilja vsako množino po 63 Din za 100 kg: Uršič, Moš-kanjci. (1) Orehe nudi Marko Jakovljevič, Brčko. (I) Sppcialno izbiro modnih hlač in numoorc dobite najceneje pri 1'reskerjU. Sv. Petra c. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postala. povzetne razpošiha: Po-stržin Maribor, Gozdna ulica 56 II) PERI E sivo. Uhana kg 0,n 25 - Pol puh bel 3 | kg Din 95 't$j Duh sivi II. jv\ Vj kg din 100 - SN f; Puh livi t, kg * uin 125 - ' Puh Pet, naj '} flneiši t kg Din 220-'' li0mifn0 ktffggimn mBrNP očiit« .0 Ekspertna hiša .Luna', Maribor droben, za živino, vendar pa zdrav, po 45.— Din, lep, odbran, za človeško prehrano, po 60 Din za 100 kg — odJaia dokler ga je še kaj v zalogi: tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva ccsta št. 24. v tablah in /.a ode e — preden naročile /.a Vašo potrebo — zahteva te moje vzorce in ceuik flrbeiier-Maribor Letošnji vinski i pridelek prodam. Cena po ' dogovoru. Ivan Koželj, Gradišča 128, Sv. Barbara v Halozah (I) mim. EDnve. MINERVA najmodernejše radio aparate Vam dobavlja Ljubljana, Dalmatinova 13. Tel. 3363 Železen štedilnik oiočan — naprodaj. Medvedova cesta 38. desno, j Sp. Šiška. (1) t-----—--- Dva pletilna stroja 8 50, 8 60 — naprodaj. Kupca naučim brezplačno plesti. Naslov v uoravi »Slovenca* št 13705. (I) V imenu svojih bratov Antona, Ivana in Jakoba naznanjam žalostno vest, da se je danes ob eni popoldne po dolgi bolezni preselil v večnost naš oče Juti\ Kofarič posestnik v Laporju pri Slov. Bistrici. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 25. novembra 1933. Proi. dr. Rudoli Kolarič. Ki Na javni dražbi ugodno naprodaj 15 novih pelerin in 5 zimskih sukenj, 9 m moškega blaga, dne 29. It. 1933 ob 9, Šoštanj, Kolodvorska 4. Varilni stroj, škarje za pločevino, tovorni avto, dne 29. It. 1933 ob pol 8, Ljubljana, Celovška 38. Motorno kolo, vozovi, konji in krave, dne 30. nov. 1933 ob 8. Kožarje šl. 26. Razne barve in laki, dne 27. II. 1933 ob 15, Ljubljana, Kolodvorska 6 Železna blagajna, dne 30. 11. 1933 ob pol 16 Ljubljana, Masarykova 60 Moško kolo in šivalni strol. dne 29 It. 19H oV 8 Tacen 37, pri Ljub liani. Standard radio SERIJA ZA SEZONO 1933 - 1934 'kv V -I . v&M s .■•v^jjSžS _ ...... : Mm .<> m aparat za vse valovne dolžine 2-|-1 cev. Cena Din 2.890*- Naplačilo Din 250'—, 12 obrokov po Din 220 —. Supet Olimpikon nedosegljiva kvaliteta. 3-f-l cev. Cena Din 4.950'- Naplačilo Din 450'—, 12 obrokov po Din 375—. Super 34 luksuzna izvedba, največja selektivnost 4+1 cev. Cena Din 5.980'- Naplačilo Din 580'—, 12 obrokov po Din 450'—. Ks/ aparati z elek trn din a ms kini zvočnikom. Zastopstva v vseh večjih mestih Zahtevajte brezplačna predvajanja. >wm«i«j'ijijiw.mwjwi'k'wn'' iii"».».iw i' j um« Orehova jederca v sal 1 no\i....hri ajvečje presenečenje za Miklavža so skrajno znižane cene priznano najboljše obutve znamke Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladež z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, s prvovrstnimi podplati. Št. 26—27 Din 85--„ 28—30 „ 95-— „ 31—35 „ 115— „ 36—39 „ 145- — Topli suknjeni čevlji, visoko z usnjem obšiti, za dom in za cesto, Vas obvarujejo prehlada. Edinstvena prilika za naše dan»e! 165"- Za elegantne gospode, iz črnega rjavega usnja. Izborni podplati. Okusen damski čevelj na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz rjavega ali črnega boksa Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rjav ali črni boks. Št. 25—30 Din 75-— „ 31-35 „ 95--„ 36—39 „ 125'- Lakasti Din 125*—, 145- PEKO ČEVLJE NASE Nosite le ^lvljl z usnjenmi podolati, ki so najboljši in najzdraveiši za vsako nogo in iamčijo za udobno in sigurno hojo ! I GESLO: Najboljša Kakovost za najmanj denarja! Udobna, topla copata iz velblodjc dlake, neobhodno potrebna vsaki gospodinji. Bogata izbira najohusncjšili snežk suetounoznanih znamk „Tretorn", „Riga" itd. Bogata izbira najoki^neiših snežk svetounoznanih znanih Jretorn", „Higa" itd. JAVNA ZAHVALA Podpisana Ivana Legat, posestnica v Lescah št. 14 — se tem potom najiskrene|e zahvaljujem Jugoslovanski zav. banki »S L A V 1 J I« za njeno nad vse kulantno in hitro izplačilo moje požarne škode, ki sem jo utrpela radi požara meseca avgusta tekočega leta ter jo vsled tega vsakomur kot soliden in domač jugoslovanski zavarovalni zavod priporočam. V Lescah, dne 18. oktobra 1933. Ivana Legat. ZA ZIMO zimske suknje, obleke in perilo iz lastne tovarne ..TRIGLAV" SI PRESKRBITE v trgovinah J. OLMP LJUBLJANA Slari trg 2 (na vogalu). Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 2 Kamgarni in lodni za smučarske iu železniške obleke stalno v zalogi Moje geslo: DOBRO BLAGO — NIZKE CENE! odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi čistega olivnega ol/a hrani Vaše perilo! Poskusite/ Prepričajte set ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA ZAHVALA. Ob bridki izgubi, v najlepši mladostni dobi, prerano umrle soproge, mamice, hčerke, snahe, svakinje, gospe MARICE ERJAVEC soproge trgovca in iotograla v Stični se najiski eneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v težkih dneh tolažili in z nami sočuvstvo-vali ter jo v tako častnem številu spremili na njen prerani zadnji dom. Dalje se iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini iz samostana v Stični. Posebno zahvalo smo pa dolžni g. zdravniku dr. Fedranu za nadvse požrtvovalno zdravljenje in g. dr. Perku za krasen govor. Prav tako se zahvaljujemo tudi gg. dr. Šavniku in dr. Krajcu ter čč. sestram v Leonišču za zdravljenje in nežno oskrbo. Tisočera hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ki so z njimi zasuli njeno zadnje zemsko bivališče. Stična, dne 26. novembra 1933. Globoko žalujoči soprog, sinček, mati in ostalo sorodstvo. GOSPODINJE POZOR! Najnovejša patentirana novost, izdelek domačega izuma — strokovnega učitelja Zupančiča Avgusta v Ljubljani STED-NEGLATOR štedilniška plošča in štedilniški obroč z regulatorjem. — Praktičen, brez konkurence, ki Vam prihrani na kurjavi 40%, zvišuje toploto, tako da Vam obenem greje kuhinjo, varuje posodo, ker jo ne zamaže in preprečuje nabiranje saj. Prodaja se v vseh dimenzijah v trgovinah z že-leznino, glavna zaloga pa je v livarni A. Smole, Ljubljana, Opekarska cesta 33. — Svarim pred nakupom manj vrednih ponarejenih obročev, ki se v zadnjem času ooiavliaio. Smučanje je lep šport, toda ..., Oster zrnk in hladen veler izčrpajo kožo lica In rok. Utrujenost 'elesa sc prenaša na kožo, ki jc najbolj Izpostavljena. Ona se naguba in zgrbanCI in okrepitev telesa vzamete s seboj provlant. Torto Ireba je misliti ludi un kožo. Tudi ona notrebuje hranel •UKAN« kremo »a llcc in roke obdaruje kožo Škodljivega vpliva mra- ' -a, vetra in vlage Koža postane nctika. mladostno sveža in odporna. IJRAN« krema mastna ali pol-, nastna - naj bo del VaSe smučarske opreme. Klerkolf jo boste zahtevati, povsod |o dobite Velika Škatlica Din 12--, mala Škatlica Din 5-—, RADIO NARODU! Odločili smo se. da radio 100°/o poplariziramo in radi tetja Vam stavimo naš aparat tipa 933, kateri s|irejema tudi ameriške postaje na razpolago, in sicer na 18 mesečnih obrokov po Din 2IO-— oziroma Din 220"— za isti aparat z. vdelanim supresorom. — Ra/.un vseh evropskih postaj sprejemate tudi .ameriške postaje. Največja radio industrija sveta PHILIPS RADIO Zastopstvo: ^^ Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! Zahtevajte brezplačni cenik! Parlamerilo JRAN" Ljubljana Gavrilovičeva nova salama fe v prometu I Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cef, Izdajatelj: Ivan Itakovee. Urednik. Lojze Golobic.