Post ni na olačana T «o to vi ni
Leto LXII fteo 31
U L'ubljcnl v četrteb J feUruorlo 1929.
dino Oir V-
vi nn viiv v i u a urni
Jzhaja vsak dan popoldue, Izvzemši oedelje in praznike.  —  Inserati do 30 petit 3 Dm 2—   do ion vrsi Din 2.50.  većji 'nsrrati  pcrit vrsta Dm 4-—, Popuši po ćog ^oru    in*cr*?ni  is\rk  c*■»■' K*j
•Slovenski Narod* v.elja ietno v JusosUvlH 144,— Dm, za iot«zemstvo 300 Dm                                                      Rokopls) «c ne vraćalo.
Na§e telefonske številke $o 3122. 3123. 3124. 3125. in 3126.
Naše telefonske številke so 3122.  <I23   «l>4   41^   m 3126
M »milo finli proiiv Mm
V Beograd je pozvan bivši češkoslovaški finančni minister dr Englis, evropska kapaciteta, kot ekspert za rešitev naših finančnih proMemov
— Praga, 7. februarja. »Češko Slovo« objavljajo zanimivo vest, da je kralj Aleksander potoni našega poslaništva v Pragi povab'l v Jugoslavijo bivšega češkoslovaškega finančnega ministra, vseučiliškega profesorja v Brnu dr. Karla Engliša, ki je znan finančni strokovnjak. Vabilo je baje v zvezi z reformo davčne polUike v Jugoslaviji, ki najl bi pripomogla h gospodarski in finančni konsolidaciji države. Dr, Engliš je laskavo vabilo našega kra»ja sprejei in odpotuje te dni v Jugoslavijo.
Dr. Karei Engliš te ena od najujjled-nejsih flnancirh kapacitet današnje Evrope. Ćeškoslovaška republika ie imela redko srec^. da je v historičncm trenutku reforme svoje  valute razrolagala z
ženi jalno odločnostjo dr. A. Rašina. a ko je treba pristopiti ured tvi te>avnih davčnih in proračunskih problemov ji je bila na razpolago dra&ocona m >č dr. Engliša.   Dr.   Engliš   je   bil   dvakrat  fi-
nančni minister: v i. 1920-21, ko ie z največ im uspehom dovrši Raš ovo valutno reformo ter od I 1925 do lani ko }e Izvede! končno ureditev č$l. dr-žavnega zosnodarstva. Dr. Eng'rš slovi zlasti kot odli'vn rvozn^valec denarnega vprpšania ter budžetskih in davčnih orohlemov. Sdlaj ie ^roi^or narodnega gospodarstva na unsverzi v Brnu, kier razvija odlično znanstveno delovanje. Njegovi nasvet' bo<*o za npšn dr-«*«» "jotovo od vel:ke vreH«nsti. Dr. En*r':« ;e razmeroma še mfad n*ož: rojen ie 1. 1880. in ie torei 49 let star.
Definitivna likvidacija Narodne skupščine
Včeraj je kralj podoisal zakon,  ki vsebuje odredbe o definitivni likvidaciji bivše Narodne skupščine
— Beograd, 7. tebruarja Kra.j je sinoći podpsa! uka^ o likvidaciji slu/bunih odnosa jev osobja in o materijalnih i>bvezah biv-Se   Narodne   skupščine.   Ukaz   se   slasi:
1. () o^ob.'u Narodne skup>čine uđ oca in sklepa po potrebi minister fin a ne po do-iočbah zakoirj o imenovanju. preme>čanju, revajanju na drucre do!žnosL; al- stroke, postavljanju na razpoloit*nje. upokojitvi in odp-ustu   i/, državne  služba
2 ' Od u\ cHavljanj.i tega zaki>nu je za vse tzdaike, tako osebme kakor materijalne v pogltdu Narodne skupščinc, naredbodavce m:ni>:er financ. ki sme zaradi li-kv.dacije vsch teh u.datkov vršiti potrebne virmane med \ semj paritjami drusegj Poi'.avja proračuna za leto 193S-29, ae slc-de na določbe čl. 71 zakona o državnem računovodstvu.
3. Vsi sklepi o upokujitvaJi m u raz-vrstitvi   i>st LTja    Narodne   bkupščine.    kakor
tuđi sklepi, ki so bil sprejeti pred uveljav-'jenjem tega zakona, kakor tuđi sklepi, k] jih bo storil minister financ na podlagi po oblastila, ki mu ga dajeta zakon, naj se pred'ože glavn kontroli v oceno. Ravno tako naj se predlože slavni kontroli tudj vsi ostni sklepi temeliem Čl 20 zakona o g av-ni kontroli in čl 12 zakona o držj\neni računovodstvu O pritožbah slavne kontrole  oć'oča  Državni svet
4.   Račune   Narodne   skupščine   v   prora-čunskem   letu   19?S-?9    ki   »ih   skupšč:na   še n   spreida na svoj seji v smislu &   127 pravilnika Narodne skupščine   bo pregledala in razreševala   glavna   kontrola   Po   dolcčbah zakona  o  glavni  kontroli
5.   Td   zakon  stopi   v   veljavo  in  z^dobj moć   zakona,   ko bo  objavljen   v   -Služben.h Novinaha.   S tom dnem prenehajo vsi pred-pisi,  kj   mu   nasprotujejo.
Primo de Rivera se bo umaknil?
Čim bo vx>ostavljen v državi red *n mir, bo dal mesta liberalnej-šemu režimu -— Njegov  naslednik bo sedanji   minister   dvora
general  Pereugua
Pariz, /. februaria. ^Journal dc Debats« poroča iz Madrida. Ja \ iadd fanikaj splošno p-reprićanje. da bo se-c'anje diktature kmaUi konce Čini se bo Primo  ti;   River;   rK>srcĆ!lo   vzpostavit:
mir in rtd v notra'osti  se bo Primo di Kivcra umaknil in dal mesta libera'nej-šemu   režimu    Kot   njegov   naslednik   se navaja   sedanj;   minister   dvora   gen era Pereu^ucr.
Grof Bethlen se izjavlja za revizijo
Noče biti ovira revizijonistične ooittike, marveč stremi po   ob
novi Velike  Madžarske.
Budimpešta, 7. februarja. Od-govarjajoć na cČitke niadžarskii naci-jonalistrtv. io s:rof Bctlijen na danas.i ji seji parlamenta izjavi], da mora naiod-Ii.'c:^. jšc nustopiti pmtj vsaki domnevi, da bi bil on ovira revizijonistične ix>'i-tike.   Vse   njegovo  strtrnljenje   je   baš
usmerjeno na Veliko Madžarsko, ne pa na današnji madžarski torzo. Njesrove osebne žclj? ^redo za tem. da se vpra-šan.ie revizije madžarskih meia reš čimprej in v čim ugodnejšem S'nis'u za Madžarsko.
Lažna mirovna politika Amerike
Od drugih zahteva garancije mini  sama pa se naglo oborožuje. Ogorčenje v pacifističnih krog'h.
M'dshington, 6. tebr. (ri.) Amenško easo pisje škuro enodu^no pozdravlja sklep se» nztA za gradnjo 15 novih križark in ene matične ladje za letala Sprejeta ie bila tuđi doNvba, da se ta mornariški program izvrši najkasneje v treh letih dasi se je tej določbi upiral predsednik Cooiidue z vso silo Casopi-sje povdarja, da se ie amc* riška trgovina po vorni razvila do ogrom* nega obsega, zato pa potrebu ie tudr moč-ne vojne mornarice, ki So čuvala to prido-bitev Pacifistlčni krogi ps. smatrjjo sklep sonata za pogreško, ki diskreditira vsa mi«
Eoidemija hripe v Parizu
— Pariz, 7 februarja Epidemija hripe. Vt razsaja v Parizu, Je naihui-Sa kar Jih be-leži kroniku tekom zadniih petih let Samo tekom včera Sniejja dne je bilo v boln^cah zabeleženih 22O0 sli>čajev pliućnice kot po-sledce hripe ^tevflo smrtnfh slućaiev je razmeroma nizko Včeraj ie umrlo na hnr; satio ?5 Tuđi Rati pa se je, da bo umriji-vost z nastopom topleišeta vremena na-rasla.
rovna pnzadevania pred^ednika Coolidtjea Sprejern mornariške predluue je v naspro-t* ju i vsemi miroliubnimi iziavami ameri* fkt- vlade. Kellocgov pakt sam pa nostaia s tem krpa papirja brez vs,akei«3 pomena Senat je s svojim ruprenvslierim ^klepom dal znamen ie za novo tekmovan'e v po* rrorskem oboroževaniu in je brdko ra^. očara! v*e, Vi so verovali v snlošno raz= orožite-vr. S^nat bi moral upoš*evati vsaj Coolidijeov predlotj. da bi ne d^l svo;emu skiepu  tako  ostentativno  boinega   mačaia.
Obletnica izvolitve napeža
Rim, 7. februarja. Ob ob'etnici svoje izvo'itve za pape?:a e orejel did ž danes veT'ko število častifk 'z ;n ^zein-stva. Oficijelna probava ob-etn cj se ho vrši'a '2. t. m Danes ''pi'dn° bo napež sorei 1 v privatni a\d,jenci Šved ^kega kralja.
Španska kraljica-mati umrla
— Madrid, 7. febru^ir.'a. SpaasKa kraljica-niati Mur:;j Krisf^a je v rorek ob 3. zjutra] mrla. Zadala jo je &rčna kap. Krahca ie bd-la skupno s svojo rodbino zvečer v ki-nu v kraljevski palači, ko se je p-a vrnila v svoje sobane. ie nenadoma omahnila Pozvani so bili takoj zdravn;ki, ki sa pa kmalu uvideli. da je vsaka pomoi zaman In r-es je icraVi-ca nekaj ur kas-neje   zatisnila   oči
Vest o n-enadtr smrti kraljice-mater*; je pre-stnetila vso ^panijo. Kraljica Je sicer ž* dlie časa bolehala, roda javnos: o tem ai bila o«b-ve^čtna Baje se zadnji burni dogodki na Spa«i-skem kraljico zelo razburi'i in vse kaže. da je bila   ka?   posLslica   razfcmffjenja-^.
Kraljica Marija Kr:sn.a<i je^r'.a rodom av-strijskfcga pokoljenja Rojena ie bila leta IS5S v Gros>-Selovitzu kot hćerka nadvojvode Karla Ferdinanda in nadvojvodinjc EI.za.bete Avstri}ske-Cs:e-Modena. V novembru leta lS7y se je po-ročila z A!fjnzom XII-, ki je. kakor znano, prežive! svoi-o mliitj-us! v pr<*gnansrvu na Dunaju. V tamo^nitm Terezij-anoma se je v m'.adosti često sestajal z Marijo Krisrno Leta 1S74 je xe-aera! Mairnnez Campo pozvat m'adega A'onza v $oan:jo :n istega leta ie v Katalo«:]: zasedel prestol. Tri leta kasneje se je oženil s svojo sestrično, ifnantinji Mariji) de 'a Mtrcedes, ki je pa že po poHetncrn zakonu umrla Eno leto dni kas-nete se je Alfonz XII oženi! z Marijo Kri-st;n-^ V zakonu sta se rodili dve hčerki. leta 1S85 ie V.fon-z pod U-se! tuberkuioz;. dva meieca po njegovi smrti se ie pa rodi! prestnlonas!cd-n:k. sedan>i ipanski kralj Alfooz XIII. Mesto njega ie vladala mati Manja Kristina, ki je po-verila državne posle !ibcfa!ntmu kabinetu in posrećilo se ji je ktiub inrr-jani Karlisrov in re-pii-bi'kjnccv rešti sinu presto! Lc:a 1902 ;e bil ^1f<»n2    kronan   zj   Spanvkega    kral'a
Kraliica Marija Kristina je imela velik vpliv rudi   v   pilitičnem   ozlrn  tn  samo   njena   zas'ufa
'i-   bila.    da   ^panija   n;   rned   svetovm>   vojtio   pri--.t.Tpi'a   k   zaveznikom
Priprave za Trdckijev prihed v
Tnrčijo
Carigrad 7 f^bruaria Turska v'ada ie izda'a da\'ol'enie za hivame T.ocke<ra na t"rškem ozem'i'i Ka^nr oa se zatr-'uie. se Trocki ne bo nastani niti v Carigradu n'ti v Angori mar e: v kakem krain. ki^r bo kontmhi nad nip^nviin iribini^m la^-'a Ali in kdai bo odpotoval v NemČ'jo kier se nameravu ^♦Mno nase'iti   še ni  znano.
Izvoz  naših rud na Japonsko
— Šlbentk, 7 fefrruarja Dano »e od-P'ul iz š.ben:ške luke vel'k: itaiijanski par-nik 'Duchessa D* Ansta«. To je <i)enern največji parn'k ki ie kda.iko'i pristal v Šibeniku Ladja ie last tr/.i<kr družbe -\Ta-vigatione Trestna« un šteje 30.0»W reg-sterskih ion Vf šibeni^ki luk^ ie natovorPa 2500 ton cirnanida za lapon^ko \a ladji se iial:aja tud 5'1 srn n 30 hjen, ki so name-nicnL* za nekesa iapt»n^ke^a princa D^slei ie prehrana teh živali veljala njd pol m'-'iiniKj   :;-
Katastrofa ital'janskega parnika
CJenoTa.   7    Nbruur.a.   Mi-J   Cienovo   m   >v Stefanum   -*e   je   patopil    itaiijanski    j»arnik vAcquilf:i'    Doslej jm nnšli  ^anio en   iv^jlni
f(..!n,   v   katerem   je   bil   e«1tn   težko   ranjeo.
fvien f»a ie mrtev od mornarjfv   O ostali p*>-
saclki   nj   nob^nega glasu   in je  bržkone  uto-
nila.
Samomor v Mariboru
Maribor.  7   februara    Danes ob  11.45    }e izvrši!  na  glavnem  koloivoru  zamoru »r  bla iia^nik   Vladimir   Premrou.   l'strelil   «e   *>   v Jevo   sencp         Krogla   jp    izstopili    na     !esni -trp.ni    Xez;i\>v"ta**ea   so  f\i   rre"*j!i''li   v   b*«l niro.  kj>r  jf   f^odlpg^l   f*>V cv<i       O   f?rn'-u s.unoRK ra  se ^irijo  na.'raz'iT'ne še  verzi e, ki pa  jih š-e  ni   mogoče  preveriti.
Amnestija žalitev vladar ja in političnih deliktov
Odpuščafo se kazni in ostavljaj a obtožbe zaradi ialitve kralja ter amnestirajo politični delikti po kazenskem in tiskovnem zakona, po zakonu o volilnih imenikib in po zakonu o volitvah
narodnih poslancev.
Danes ie v »Službenih riovinah* iz-šei kraljev ukaz o ubširni amnestiji kaz-njiviii  dejanj m  prezreškov.
Amnestiia ki jo je izdal vladar ob pndk. preurcdDc državne^a stan.a, je ,aKo dacMj^ezna UDscga vcćnio pua-ticnili denKtov. ki se nanašajo tia med-straiiKarbko bjrbo, kaKor ludi na Dori>o proti državneniu stanju, kakršne^a je astvanla vidovUan^ka usta,a L likvidaciju te usta\c mj av toiiiaiiwiiu oDv.^c-i v zraku vs>i deKku. ki so dJi naporem proti stanju, astvarjenemu s to ustavo Zato je viadar napravi; svojo vciiKo-dušno potezu kot kjgt^no posledico dej-stva, da se je državno stanje, ustvar-jeno z vidovdan^ko ustavo. .zpremeni-lo.
Amnestija r*e pomeni samo odpustit-ve kazni, ki so bile ze izrečene, ampak je izredno daieko^ezna tuđi zaradi tega. ker oprosća kazniva dejanja, ki so bi a storjena pred 6. lanuarjern 1. I9J9. ludi v on.h SiUČajih. kjer je kazensko posto-panje se v teku, ter ce:o v onih. k^ti ^e še splo-h ni začelo. S tega stalisča je smatrati to vladarjevo amnestijo za naj. širso od vseh doslej izdanih, ker pomem popo no aboiicijo proce^ov m kazntvih dejiin?  gotov ega   značaja   *p oh.
Vr posameznosiili so amnest.rana kazniva deranja po ^§ ^l b in v. yj. ^5. IU> in 10-1 kazenskega zakona za tvra-ijevmo Srbuo. ki so b.h razšir.em na vse uzemije kraljevine, nadalje kazniva dtjanja po £§ 47. 46 odst I zakuna o tisku, kažnjiva deranja po zakonu o vo-liiiiih imeiiikih otl j0 maja l il'2~ kaz^ njiva dejanja po zakonu o voitvali na-rodn.h poslancev z dne JU novembra 1. 1921), izpremenjenega z zakonom od 10  junija 1.  1922.
Amnestirana so torej žalitv e vladar-ja in v adarskega doma (JJ 91 b in v s. k. z.). pozivanje k nepokorsiini zoper zakone, uredbe in naredbe ob!asti, jav-no opravićevanje n hvajen e hudodel-stev ozir. presreikov (§ 92) zbiranje već ijudi. da skupno napade.o javnega uslužbenca ali ga pri: .jo k izvršitvi a:i opustitvi kakega uradne^a posa (>i 95). izpostavlianje državn.h naredb obasti ali uradnikov mržnvi oziroma preziranju zbujanje nezaupnosti proti ubastve-nim naredbam. draženje enega sloia prebivaistva k mržnji in preziranic zo-per druge (£ 103), besedne oziroma na-t^snjene ialitve oblastev oziroma javnih usluibencev ob pril;ki in v ocg edu s už-benih noslov (§ 104) do tiskovnem zakonu pa na^lednji de ikti• izzi\anje mržnje zoper državo kor celoto a i \erskj in p.emensk. razdor ($ 47). drazei^e enega družabnej^a razreda proti druge-inu in zionamerno izzivanje preziranja ali zasmehovanja državnih naorav (Jj 4^ odsi. 2). žahtve kralja, članov kra jeve-ga doma. tujih državnih poglavarjev an Narodne skupščine s tiskom tš 5>). za-li-tcv sodišw. vojske in lavnih uradov, ć anov Narodne >kupičine. predstavni-kov ob astev ter javnih uslužbcn^ev z ozirom na njihovo svo.stvo s tiskom (š 54). nadalje mnogoštevilni de.ikt po zakunu u volilnih imenikih in po zakonu o voiitvah narr-dn.h posiancev.
Kaitor rečeno, se tCe .imik:s!i:3 Dredvsc.-n de-:anj pron ne*a£enni d-o!"ibšm  naicnikcga  za*>
na    ta   kra!jcviov    5>rb.k«.    r^zi.rjcDđ    na    »jj    cfcr-
§ 91 kdof i Dtfic\ldrai. o^niBjeniiu ah nena-tisnjenmi >-pis*>in. !ik» *a kaiiTin mkoh i>rc*lstav-ijanji dl' inat, idi *lad«M>vc*đ krd'ja al: s.cct poĆiK d\ tavori karkalu n i«sar s« u:ej£iM: purodit; nan; mržnja at s činur se tm>rc iz^o-staviri »smetia ali pre2;runju. na; se kuznujc z zaporom  od  eneza  do  petib  !ei
Kdor oin; to z<"D« kralj-ico. proio^nasieJn.-iia (ali) kraljev« rud lelje. zvjper o-ba ali toper ^Ki-edmeiEd   :r    v   o*>£*   luper    urednike   tD   I>utomcr
vladajoćeia   kralja   v   ravtr   vrstu  naj  se  karnujt z   zaporom  jd   I   meieca   rfo  2  let
Ce i-e t« i*č;njcrv> zop«T namtrstmJtr kraljevr*a dostoi^nstva bod:*1 zoDer vse. bodisi zoper poed n-ežii od n.h na] >t haznuie kri-vev z za->>rom   <-d   I    rneseca   do   2!et
ZaLtve naveden* v tem ^jra^rafu. se žaate-dujejo in icaznujejo i3tii> jh <>4<)b, 1-u ili 3*.» na-roiilti   ministra   za   *>tranir   p*Ji!«
Narnesto s k^znimi k iih prrdpi-sujr ta zakon naj se kaznuje krive*; za talitev vladah itg* kralja z zajmim ->d < £\> lu iet. z» takfev kraljice. orest«>li'nasi«dn'ka in kral'cvh r<»dTiI;«rv kaker ^nd> prc<!nik<>v ib r>otomce\ ^ladan>čt-za kralja  v ravn1 vrst* 1 lahorom  xJ  1  dr  S kr
Ie kazn- sr ne morejo v i->hcnent orun-rit znižat     >>d   njimani&f    nitro
§ 01 v Kd->r j besdjm1 nari^n enim a!- tie na* snien'in1 <»:>:$ napada iV izr^^stavl^a 00-s.Ttifh'j -i!' p't z'--jniu jsifj^ni »'ava v" 'đ:»»< O»"jea kral:a zjkon;t red pre-ifn^tf/a naN(< J^'va« a! obxt<v-ečo >h! ko vt-idavrnc naj se kazn-uje z za-porom od  rreb do desetih kt.
K«iur aa <«ti aasHn na#s4a ai :*>»tavl;a |k> smebu   ali   prcz.raiiju   pr«v«c   iHtaiKve.   ro4fe>M
(fa^il jo>.    Za.*C'9    *k    Ml»fMM».    BAi    »V    kajCRUJ«    t
ij^ri'in ^>d   j   rne^e^ev   d*k   *<    v..
i 92. Kdor javrK p*. 1 . 1 .•■■. tfraii i ^ .- -k«>rr»ost »o?er lagane, ars.Jl>». ali *ak«H.:r n*« rc-Jhc rH>U$!tv al kdoi dcun.a, k. »u > ziuit-na po zakonu u had<dt!ktva ali prti'vikt, javno jprav iuje la hvaa. na, *t kamu.v v dv tar-j   do   40U0  l>m   ali   1   taix»ro{n   .4   I   4u  I  kt
f 95. Ce *e »kapi vci .jad n v« skupnv uit-n.jo prejrei*^. k: )*r .javt-dt-n i §§ «3 tn **4 (ka-zen zapara cd 2 noectv do 2 kt ta ttapud n« »avntga orjjna ?n sijžb^neni p*j*!j »'1 u>»r ,Hvt\   n.ctna   %   ;■ .           A,   *:ki.   lapor   * 6  i   m**
scJtv do 4 tet 14 Ji.anje, s »attrju »c k »»o i'.i gr^tnn) pri* I javncSa organa la i«writ«rv a>; ^>post:tv u-Tadr.^j x»5> aK aai ** kaznujtjo i za>'v in do petit k:; un, udt'eirACi p%. k fci tk'ttH z osubam:. i^menjenimi v navrdemh para« Crai.b grdu ravaat:. >c rnoraio ka«m>vati tuđi z rob:j-o do petih let. će tte bi bik '.o crdo rav* nanje  Kaje   kazsmj  dcjan:e.
Ce se takj &kj«pina. predea !e 1 t;n .»»^!«-^anitr prv-z.lJ.j ka)M> 4«jaflje, p<-- vm.^ikj *\a zi>\\ na r" -'" n oblaitv« raz J, -i ^om;ri i> priđe v rtd. maj m ka<nuK>o u r ^• ki^oi;* f . .. ■ i io .' let. 3': iemer na, >c j.aiujv ta ..) o4ol»ost. ^e v kate:. vU n'. h fid -•j      i,-   : uia..   da   *e   nu^ ■         -uir;.1©.
?      -i     Kir    z    javn.'t               jt»am;     t ;i *..*. n-jJi
at.    .- ,„^1 's    -:.ar     ii:    X   javnrtll    ■                   -UjCin
-    •                      . an.t.ii   J'Zj»n-h   uredb   -      ^„^v-ni^h
^■(.v    u      ,*■ l-U   . n   uradn.fc-o*    .e-iv   u-
> >:a.  .-    u.ržaj:   ji   picZ.raOju   al.     ■  ■   -      j    »'.li
h-.j>,i   a.    i.cer   vzbuja   aciaapoo^              n*\e-
dtni.in   uredba ji   .b  unifcli,  ■>■«■! ^   *^  i*v —
en  s!«■;  preb;vaistva <r«ti S«9«t <r*gv*a  na  rntri-
n;-n    m   p^rez.raaje.   »aj   »e   k**»uje   v    deftatjtt   o4
200 dj »tM.1 r>« »li i zaporo-m od i meMrcev do
3   ie:
V eda:        />a   :a\no    uteno   aU    pi*me*o   gra^aiO« dc4~>statkov    m   po«refckov    ka<kega   ta tonu.   ka* ke   uredbe   ili   aarcdt>».   *h   iP4b  ali   w4nA  re#^» te\.    kak«jr    :ud,    nyh   znan»i\«rw>    prttrew.ii>*:    i» kritiziranje   a:   kasnj.\o.   ie   ne   kale o«bhka   izfi-žanja   ta.ijvegi   na^ncTia
I 104 K*n z bc»cda.ti . na:i»njeiiwi »li ■*!••-ti-snjeni^n ipi*om. \ikom ali k*krin:m!u>lt drusin pred*tav!;ankm ah 1 tuki ra*2a!i obla*:v« ali t* : ino trk> ak i*r*daika ali drtaonefa iva»»6-n.ka ali porotmka a:: rai^dn^a. pr>io ali uvf-4enca ak javneia ittlužbcaca o pnlA »utbcneia ^.^m. a!i tud; i^en kraja obUstva. vkeka-kor P% v pogledu s»'.)'>r»c"ega posla v obi«, na] *e ka*« nu,e z »ap< '          -  me&eca dm do dvrh let   Umi-
ta^o naj se *az:... c :jd:. kdor *ior.U) aoper Narodno   *kjp4č no   j      .>'tfduu   njegove   ©db<»rnit«,
Cf to obseiala raita'.ilcv obrekovatut*. *# tnore   kazivat*,   z   zaporom  do   :rch   let.
V   vkb   ta ©meaienih   prtmer h   raižalitv«   iav. ni   ^b'as't...   rV-čnifc   tclei   a!i   na-vedttiili   <»fc€* ny>re   p^l   ^   >        ^ a^tvo   samo   tuđi   brei   razža-ljenčeve   u-žbr   .zroiiti   kjn;r    ■>■ ^vj    •■ ■..        :c-
Po zakonu a t:tki 10 mannurafia đejattju na pcx3'if   naskdnj'h   d\jk>£b.
C: 47 Kd^>r iin.a % ti*k^i» mrtmyu *«>p«t državo ko: ceU>:< _ ■. rkki »n penitnvki razd> f. se kaznjje 1 ij,- • jd cnciJ mt-Mxa d< cn«-ga   leta   ia   v   denarja   do   lU.Ooo   t» n
Cica 48 cdst. 2 Kd^r vedoma drali «> 4ra-žabn: razreJ na drugtfa aU kdk.T glu«aiiicriio zz:^a P'eiitr^nje al: tas-nicl*)vanjt irt*vi\"h na« prav.   se   kaznuje   z   zjp*>rotn   <k>  b   mttrccv
C: Si KAit uvred- krah aal- Ćifena k^alievsk«« ga  doma.  %t kaznu.c  za  z^por^m od   I   d<t i kt.
Kd-. r uvredi tujega đržavnrd&a puglav.rja ali Na^Klrm fc.kiu>4iirvu. se kaznu;* z zarx>f^m do enega   leta.
oba,vrenje karikatjr o kralju al' iljiih Lra-:evvke£a   do-ma   se   smatra   za   »vrtdo
Kdor okleveta kralja al "ta»a kraUet*kcf* dotna. se kaznaje z zapurom f>d I 'eta d<> 10 ie!   :n   v   deiurju   ^d   H) 000   dc   2tK» WHJ   l>wi
Kdi^r okleveta lujcja jrlavnega p-iLavar;a ali Narodno sW np^iino. i«r kaznu'e z »aporom da i   let   m   v   J-.'uvu   dv   iO*1
Cl M. KJcr priobći avrcUv ^ditf. vojik«, javn;ti uradov. Claivov Narodne »kirp4£<»c. pr^d-s*avnkov ob!a»cev ali v »bir jav!tili vkluibvncev, kakor :jd. državljanov. ki c^fiivluio »taIno a!i zaiain-o javno slu/bo ali izvrtitjoo J*vr»o d*>If» nost. se kaznuje. Ce se nana^a u^rrd* na to njih   svojstvo   t   ttp*jr<>m   do   dveh   kt
Zarad: klevetr *e kaznuJeK* Z caporofr do 1 let   in   v   denarju   đu   20 t»OU   D:n
Kon-wrvi-> ><•. manc*!:rana dv ^n a / ,.r zakon « vol;ln:!i imeniJk h n jopeT zuh- n o wj"rva)i iw-rodnih   pos'.aacev.   ki   so   manjir   važnost:
Borzna poroćila.
ULBLJANSK4 HOR2A.
Devize. Amateri 1^111 1 > __.v% \. K* rlin 13.5125 - 13.54271 (13.5275). r'rus^lj 0 -i 91 77.     Bu<1.m\w*l»   H1T22          :» UV.'     i« iU7).
Curih U94 4  -   1097 4  (lnH.Vili      u«  :     yt*».
b.</2<l5   »(M>&5), LouK-o 0        276   9.  N**w york   t«76   -   V!.9»^   i5'*> Ni'i).   : -ri/   -^l.i*    --■23.6.">   «?22*io).   »>ra^   Ui8.2   -   IH.«   JKH3>. I rst  0. -2*18 12
Efekt i2   Ol.*l.»   t5t>    tu     LJ  t '   ii*kii ,ie<1itria I25   It-n.. pr.š^tion;«   •*>   '-  *    Krt* litru  sniiVfM   |75   1<*n..  \>ve>  t3>   4tm.. Kr^ti} ^ka   imlustri sk«   2«0    f^tj     R«?     J6.1         ^ift.
Curih       Heozrad   9 125      Din*     :.<^3, Hudimpc^ta    9«>rV5     Beri n     1^ ■«     Prag*, 15.«     Milan   27**     Pariz  Z0.32.    Lo::^n' 2522. Newyork 519.90.
SfrtTi S.
»SrOVENSKT   VAROD» Hne 7. feEniarla  1920.
S'ev    Ti
Vladimir Gaidarov v Ljubljani
k    Senzacija za ljubljansko filmsko publiko - Nali novinarji pri Gajdarovu
Izbijana, 7. februarla. Vceraj popoldue ju prispel v Ljubijano slavni filmski igralec Vladimir G a j d a-r o v, s katerim potujf po naših mestih tuđi njegovi soigralkn Olga Gzovska. Na kolori vor u se jo zralo iimogo radovednih Ljub-Ijančank, ki so pa večiDOma odšle, ker je imel vUtk znatno zaraudo. Nekaj ]Jh je pa kljub mrazu vztrajalo. zlasti mladih goapo-<ličen, ki so bile raUovedne, kakšen je živ filmski igralec^Na kolodvoru sta pozdravila odlična gosta ravnatelj drame g. Pavel 0 o-1 i a,  v   imenu  kina  Matice  pa  ?•   Prezren.
Gajdarov med novinarji
Ob S.3. uri »prejema Gajiđarov novinarji v Unionu, sem zvedel v redakciji. Ob tej uri •mo se res zrali v hotelu, moja malenkost sa 2>Slov. Narod < nadalje poroeevalci ?yio-venca<, :>.)i»lra^. • Politike*. ^Vremena in >Novosti«:.
Gajdarov ložira v I. naddtropju vrata »tev.  *1\
Po doJgem hodniku snio stopali skoro malo nervozno, prvi je jx>trkal na vrata.
—  Wer ist?                     Xt
—   Ziistopniki   ljubljun^kega   tiska. Vstopinio;    Gajdarov    se    nam  prijatno
siuehlja.. Z laimo elegantno kretnjo nas j?o-zove,  uaj  odložimo  in  sedemo.
Prvo, Ivar ti pade v oči, jo, da je Gajdarov v resnici lepši, kakor na fotografiji. Tuđi večji izgleda, kakor v filmu. V naravi vidiš marsikatero plemenito in lepo potezu v njegov em  obrazu, ki  ]e rui sliki ni.
Gajdarov inanei Ljubljanean g. M. Fo?r-ster   na-   predstavi   po  vrstu
Njegova zunanjost
—   Oprostite, da  \sa> sprejemam v taki t>bleki;  utrujeri s-ein.  l'metnik je bil oble? oen v   navadno topkjšo siva obleko s pb >aiw> srajc-o z odprttm ovratnikom.  Njego* ve gospe Olge Gzovske nit bilo v sobi. Ko smo ga vprašali o njegovi dosedanji turneji po Jugoslaviji, nam je  začcl pripovtdovati
0   tem.   Govori   počasi,   premišljeno,   z   ru< skim  akcentom  in  nisko  besedno konstru* cijo  v stavkrh.  Si cer pa  obvlada  rvemšćino /elo   dobro.   Med   pogovorom   rad   p-audari kako hescđo rako, da jo izgovori  po fraru cosko. Sploh ^e mu vidi iz govorjenja in krc-tenj, da je 2elo kultiviran človek in da dU ha velikcmestivo atmosfero filmskih in tea* terskih umetnikov. Govori s cigarete v roki, pri tem podcrtava vse svoje misđi /. živah*
1 rim i  kTctnjarai.
Gajdarov ima ćrnc lasc. iSpredaj ie «mo-drcrstno» plešico, zadaj pa uraetniško raz* mi&ene kodre. Čelo visoko, a malo p-oševno. Lepo velike rjave oči in temne kolate obrs vi. Noa ima lahko upognjen, nikakor pa nt tu grški nos, kakor je to ugotovil «S\o; \ enčev* poroćeva-kc. Gorenjo ustnico ima ikoro žensko fino, spodnjo pa raočno, mo* ško. \* ustnih kotih mu zarigra smehljaj, ki izraza fino ironijo, samoravest in morđa šc preziranje. Na sveje veliko začudenje sem upaziU du ima luknjico v bradi in sem se ^pomnil ljubljanske dame, ki obožuje Gaj* darova, ki pa ne more videti moškega z Luknjico v bradi. Kar tepla bi takega mo« >ke^a, pravi navadno.
Gajdarov o Sloveniji in naši publiki
- Prirodne krasote Slovenije sem ob* čudoAral pred vsem, je rekcl, ko smo ga \prašali. kakšni so njegovi vttsi v Slove* niji. Od Zagreba do Ljubljane sem užrval pokrajino. Kako lepo mora biti tu Sele po* leti.
—  KakSna s« vam pa zdi naša publika?
—  O, publika je koKosatno <oietb» in ko* losalno  tcmjveramctrtna.  Tak© Se  nteem  vi* del nikjer drugje. Malo nerodrro je, čc tenu perament  občinstva prekorači  meje,  kakor na primer v Subotlci, kjer so ml navđušene dam« odrezale dlake s kožuha hi tako toh ide   in   razbijale  po  vratih  moje  sobe,   da -fem mislll, da bo vse *kaput». Žarnim ivo pa je,  da  je občrnstvo reagiTaJo na »tih kra* Jih,  kakor  rusko občin«tv'0. ćc^rav ni raz«
Kaj pravi o filmski in gledališta umetnosti
Novinarji bi nadalje radi vedefc c citt.Hh Gajdarovc umetnosti.
—  Xa to ploSno vprasamje vam morem .samo  »ploino  odgovoriti.  Umetnost   je nt-omejena.
—   Ce  odgo\'orim  bolj  konkretno,  iikn^ sita  umotnost  mora  biti  dobro  organizirana  in  to na me<Jriarodn,i  podlagi.  Zahtcva tuđi  veliko  denarja.   Novinar   ga  prekine: Na   kaiteri  svoj  film  »te  najboij   ponosni?
—   No,    jaz   nisem   ponosen,    odgovori umotnik   sm-eje.   NovicaTJu  postane  nerod* no. Kcr tuxii nemSčine ne obvkda posebno dobro, se je zdela njegova zadrega še več; ja. Umetnik ga je pa kmalu  rarumcl, kaj je hotel vedetl in je nadaJjeval:
—  Vas že razumem. Dovolil *em si ^ mo ta «vicv.  Umetnik  ne srne  in  ne  more Mti «5tolc». Njego%- ciJj je. razvijati se. So pn filmi, ki sem jih brl vesel kakor «Padec Troje», «B©1« sužnja» in »Tragedija Ijube?-iH.»                                                     \
t     uJu-trovo poročevalec, ki  se razume   na filmsko umetnost, je malo pomislil:
—  V  «BeJi  sužnti^  *^c  rgraii,  čc   se  ne motim, z Mijo May.
—  Ne, z Evo May san igrai, sicer so pa ta film  imenovali tuđi »Grofica iz Pariza».
—  Kjc igrate raje, v filmu ali v gleda* liaću? — j« hotel vpra^ati poročevalec «Po* litike». Ker se mu pa zatika pri trdi nem» šeini,  ga  je  umetnik prekinil:
—   Razum em   vas.   Povsod   rad   igram, kjer je umetoost. Vendar moramo pomisli« ti, da je film š« v razvoju, da je šč mlad. Teaters-ka umetnost je pa stara in ima svo* jo tradicijo.
Gajdarov je iiato govoril podrobno o zgodovini teatra. O grškem teatru, o teatru v 16. stoletju, o Boileauju, ter o zakonih, ki so se sĆasoraa izoblikovali o teaterski umetnosti in ji dali s tem trdno podlago ter umetni&ko vrednost. V&i mo napeto polušali in se čudili umetnikovemu znanju in globokemu pojmo\'anju teatra. Gajda* rov je  zaključil:
—  Drama se je  izredno razvila in  ima nekako svojo teorijo, pri filmu je pa glavni zakon:  »lučaj.  Dozdaj  tuđi ni  filmskih  sol, kakor   na   primer   za   gledališko   umetnost sole «Burgtheatra», Stanislavskega itd. Slab režiser   lahko   unići   dobrega   umetnika   na platnu,  kar je  v   gledališču  nemogooe.
Gajdarov vrže ogorek v pepelnik in se poigrava z vrvico telefona na mizi.
—  Kad igram prav za prav v geldališču in   v   iilnvu.   \"endar   se   čut im   v   gledališčti trdnejšega.  Ce  stopim   na  oder,   stojim   tu trdno,   «kein  Kuckuck   kann  mich   umstiir« zen».
Pri filmu je drugače. Režiser ima svoje bkarje in — rezk, filmsko podjetje ima »karje in zopet — rezk in tako naprej. Se kinolastnik na zadnje odreže, kar mu ni všee in iz irmetnine lahko nastatie — šmir.
Umetnik se pri tem posebno razgiba. S kretnjami ponazori režiserje in podjetni* kc, ki s svojimi škarjami krajšajo in po* pravljajo ali trničujejo film. Nehote sem se spomnil na redakciske škarje, ki jih vihti pri nas k sreči samo eden, pa tuđi ne ved-no. Y tem je menda tuđi edina sorodnost med mojim pokličem in njegovim, sem si mislil. Nato sem pokašljal in pokašljali so za menoj vsi zastopniki ljubljan^kega tiska.
—   Namlich,  jedoch,   ich   nicht  habe... verstanden ...  ieclja poročevalec bratskega tis-ka.
Gajdarov ^a. p*i razume in mu ie en* krat pove od konca do kraja, kako je =, filmom in kako s teatrom. Teater ne more
povsod, film je pa internacionalni. Jtu do* bivam piH&a s Kubo ka Jave, kjer lahko gledajo moje filme, n« morem pa t|a v ka*
kem glodtliikem komadu.
Bodocaost filma
—  Kako sodite o bodoteo&ti fitanay
—   IHuaes   s«   mnogo  gc^roti   o   barvnena in   ~)   jfovorećem   fi4mu,   zlmti   \   Ameriki. Ve to je pretirano. Amerika j« moral« «p«4 natij> svoje obuii^tvo i novotarijo, ker *o >c   tara   že   oaveličali   zaljiibljenih  storij   s srečnim koncem. Vaino vlogo bo pa nema' ra še igral tridimenzkmalen frbn. Barvo bo* do   najbrz  z   irspeho  muporabijaJi   v   priro* doslovnih filmih in tako zvanih abstraktnih filmih.
Šveda film ostane ftkn. Občh»tvo hoče pred vsem fivcCega duha. Hoče doživljati z umernikotn vred. Premiš-ljeval 3e«n mno* go o govoročem filmu, ki se pa do sedaj ui obne»el in se tuđi v bodo^em najbrže ne bo. Pa£ pa bodo z uspehom nemara upo» rabljali akustične aparate za proizvajanje ropota in streJov pri kanonadi, elementar* nih kata-strofah itd.
Razmerie do drugih filmskih igralcer
—   Kako   italtšče  zai"zemate  <k>   drugih filmskih igralcev?
—  Zelo spoŠtujeiu  Chaplina.  Lahko  re* čem,   da   je   moj   ljubljenec.   Vioko   cenim tuđi Douglasa Fairbanksa, Njegovo telo je muzika   gibanja.   Le   žal,   da   izbira   siireje come ci, comme c,a.
Gajdarov je \-stal in vstopil v straaisko sobo. Ugibali ^mo, če bi lahko prižgali ei= garete. Umetnik se je med tem \ rnil s škatlico Vardar v roki. Položil ju je na mizo. Vidclo se mu je, da nekaj prcmišlju* je in v tem je najbrž pozabil ponuditi ci* garete, na naio veliko žalost, kajti vsi smo strastni kadilci.
—  Zakaj ste zapustili Stanislavskega?
—  To je komplicirano vprašanje. Prišlo je do tega, da sva se z gospo Gzovako lo* čila od gledališča in sla k filmu.
Sovjetska filmska umetnost
—  Kako sodite o sovjetski fthnski umet* nosti?
—  Za sovjetski film sem navdušen. Cio* vek   mora   biti   oprezon.   kajti   jaz   sem   *> vjetski   državlj-an   in   zato   hočem   izločiti politiko.  Z  umetniškega  stalisča  je  pa  ru* ski film vreden največje hvale.
Slovo
Umetnik je bil videti utrujen. \endar nam je začel še sam pripovedovati, kako je prišel z gospo k filmu, kakšne »o dolino-bti umetnika, kako naj oplemeoiti film. ki raziirja žal većkrat le slab oku^s ker dela koncesije široki ma»si in ker je gospodarsko podjetje. Povedal nam je, kateri so njego* vi najpriljubljenejši filmski  režiserji rtd.
l*Tedcn smo se poslovili, nam je dal av; tograme. Eden poTočevalcev je potegnu1 iz 2epa nov 10 dinarski bankovec in nauj s« je umetnik podpisaJ. Originalno, kaj ne? Ko smo bili že na hodniku, nam je še en» krat namigniL kakor namignej-o vsi »kivni umetniki, vajeni obožavanja in obeudo^a* nja.                                                       mu
Zdravstveno stanje v Ljubljani
V januarju vladajoče vremenske neprilike so močno vplivale na zdravstveno stanje Ljubljane. Pretekli mesec je po me-sečnem izkazu mestnega fizikata umrlo 144 oseb, med temi 62 moških in S2 žensk. Umi-rajo v pretežni večini !jud>e v starosti nad 60 let. V raznili zavodili, kakor v boln:-cah, hiralnlci in ubožnici je umrlo 108 oseb. Umrlo je S7 domačinov in 57 tuicev. V januarju je bilo rojenih 137, med temi 65 moških in 72 žensk, nrrtvorojenili ie bilo 7.
Smrtni vzroki so bili: trebušni tifus 1, davica 2. drage tialezljive 2, jetika na so-pilili 16, Jruge oblike jetike 1. rak 7, vnet-je možganske mrene 1. bolezen na srcu 18, kronična bronhitis 7, pljučnica 11. druge bo-lezni na sopilih 1» kila 2. krčenje jeter 1, vnetje ledvic 6, prirodna slabost 4. starost 25( smrt radi nezgode 4- samomor 1, druge bolez-rii 29.
Mestnemu iizikatu je bilo prijavljenih 14 *lučajev nalezljivih bolezni in sicer: škr!atink:i A. <>£pjce 5, davica 4 in 1  slučaj
šena.
Umrljivost je, kakor razvidno iz poro-čihi. dosegla letos v januarju rekord.
Kad 500 stanovanjskih odpovedi
!>aiic^ dopokine je skupno število doslei pri sodišču vloženih stanovanjskih odpovedi znatno prekoračilo 500. Pismonoša ima-jo zadnje dni mno?o posla z dostavljanjem sodnih odpovedi najemnikom, katerim mu-rajo odpovedi o?ebno izročiti. Xajve5 odpovedi so dobile stranke sredi mesta. Po nekaterih gla\Tiih ulL'ah in cestah skoro ni hiše, kjer bi ne bilo kaketinu najenmiku od-povedano. Številne so odpovedi iia B!ei-\veisovi, Dunajski in Poganski cesti. Na periferiji mesta so odpovedi prav redke. Nad 75°<» odpovedi je določenih onim sta-novanjskim najemnikom, ki so bili po zakonu še zaščiteni. Ostalim najerrmikom je tvlo odpovedano, ker nišo redno plačevali najemnine m so bil: ?a več mesecev v za-s tanku.
StanovattTski oddelek okrajtie&a sodišča je z delom preobložen. Vse dopoMne od 8. do 14. so prihaiale stranke in odvetniki. Eni prosijo pojasnila, kako treba sestaviti odpovedno vlogo, drug; lahtevajo tiskane vzorce za. odpovedi. O. J&rše, ki vodi evi-
denco o odpovedih, ima obilo posla. Danes dopol<in« je bil izreden naval strank. Pri-hajajo tuđi ze naiemniki, kate»rim je b:k> stanovanje odpovedano, m podajajo ugovore.                       ,
Stanovanjska odpoved je veljavna, ako je podana v predpisanem roku pri soddšču. Da nekateri sospodarji nt; zamude roka, so se v večjem številu danee poourili na sodišče. Odpoved je veljaAtia tuđi, če bo vložena jutri 8. t. m. ob takem času, da jo bo sodišče lahko najerrmiku dostavilo jutri najkasneje ob 6- zvečer. SodiSce je do danes pošiljalo odpovedi po pošti Vse jutri vložene odpovedi pa bo moralo eventualno dostaviti stranki po sodnem slucri.
Litijske novice
LUij», 7.  t&bruarja.
V našem listu šmo že poroćali o malem Htijskem harmonikarju 6-letneni Raktirjc-vem Tončku, ki je pravi virtuoz. Pred dve-ma mesecema je odšel fantiček v Tržič k nekemu svojemu sorodniku, znanemu vir-tuoru na harmoniko. Stric so vzeli Tomčka pošteno v roke, zato se je pa pobić še bolj podkoval v mu25iciranju. Pred *dne\i se je vrnil rz Tržiča domov fh je že prčel s koncerti. Na preditaiiki veselici se je moral pokazati TonČek prediLniškemu direk-torju m vsem drugim otiičnm sostom. Melodije, ki jih je spravil Tonček iz svojega instrumenta, — darilo ravnatelja liubljan-skega velesejma j^ dr. Dularja, — so tako navdušile vso zbrano gospodo, da se je mahorra vsul v Tončkov klobuk — dež Pa ta dež ni 6il pTav nvč moker, ainpak so se raztescni.ia Totickova usta \ priiazcn smeh, ko je zag^dal v svoje^n klobučku toliko lepih kovače\' in ćelo nekaj — nic. tuljev.
— Ja, če kdo zna, zna Tonček. ki rmt ±;re pošteno zaslužen — honorar.
Včeral ponoći je mraz sicer nekoliko ponehal, v bHžmi Save pa se ni sprememtM dosti poznala. Ko je koraka! preko litjske-i;a mostu geometer g. Mate Lozar iz Gradca, je opaz: 1, kako ždj nepretničrK) ob ogra-ji neznan moiak. Q. geotneter je pričel tresti nernanca in mu je kHcal, nai vstane. Ne-z^ainec, kj je bil ves premražen, se je Jele polagoma prebudil iz nezavesti. Šepetal je polsasno: >Pomagajte, pomagajte!« Baš ta čas pa je priše! mimo neki šmarčan in te z njegovo poniočlo odvedel g. Lozar pre-rmraženca do bližrtfe gostilne. Tam so spo-
znali v nietn berača Vrbanca. Prencsli ^c ^a v hlev in ^o >;a dobro odeii. Kako ie zaici Vrb^n«,.; v neprijeten poK>i«i. je po-\ cdal pozneje tak>-Ie:
»Malo »em bi aien. nekaj >em &i iurI iu& po<l kapo. Na zledeneii po:\ sredi rno-sta mi je spodr>nil<\ da sem padd. Z ika-vo %em prilett v ograjo in sem se iako udari!, da niseni inogel vit a ti. Tedaj p* mi k* Že *»čel Jesti mraz v kotti, ki me je vse-2a prevse. Prav gotovo hl bilo po meni, ru me ni naie] dobri £l. Losar, kj me Ie tuđi odpeljal na sarfca
V   tUkajkUi    kr*c4 :e bio več manji* r>csreč zaradi poiedice. Posebno na Dobra-vi to bila kaj rlađka tla in so Uudje kar po vrsti padali.  Ko  ie padla sa.  C . se 5e zj-peliala več metrov na^^dol po klancu. Pa je imela $re£o, da ie odrvesia rdravo kožo.
Pole« predihiiškega konsunu pa je pa^la sra. G., kj ji je poledica spodne*la tla m se je udarila tako močno na glavo, da se tje one^x'«^t*la. f^*kodo^7«đto so morali prcnesti na n\*n dom, kjcr je ^dc prifila k sebi.
Pred dnevi »;- naši n-i Brei;u pri Li-tiji zmrztijenega I>imca [z Ponovi. Do pasu je bil mož ie popolfioma trd in so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. Vieraa pa se je raznesla po Litji vest, da je EMttoc med tem že unir.. Baje so mu v boJnic* od-resali ote nogi ki bo>nik rri prcnesel telke operacije. Domaći so *e vsi obuparti obrnih telefonsko na bolni ško upravo, kj pa je od-fcovorila. da ie ponesrečetii rMmk; *e Pri žrvljenju.          ____________
Naša zunanja trgovina v 1.1928
G<?neralna direkcija larin jt objavila podatke a našem uvotu v decembru. Iz njih je razvidno, da jje bil ruU uvo« v dtxrembru lan^kega leta v prinieri l uvozom v decembru pred lan «tkeca lt-ta po teži večji, po vred-aosti pa manjši. V d«i-embru lanskega leta smo uvoeili 140.1*22 ton blaga v vrednorti ♦G2.113.4or> papirnatih ali 5§J82.900 zlatih Din. predlanskim pa 133.523 too v vrednoti (i37,43a668 papirnatih ali 58.l89.90G *Ia-tih Din. Pr>o uiesto v avostu v decembru lan^kega leta zavziemajo razni izdelki u že-leza, drugo bombaž in bombaž^vina, tretje volna, četrto svib, peto ?troii in ^©«tavai deli itd.
Tako imamo on lazpoiagu ^»tiatke o u*-si zunanji trgovini v lanskem letu. Ker je znašal izvoi 6.444,699.695 i»ic, « uvo» pa 7.933,326.036 Din. j*- naža trgovitka bilan<a zaključila lansko Wo ^ pasivo v zneaku 1.390,626.341 Din. V primeri s predlanskim letom «ta narasla iiv<« in \i\ol. V primeri s porastom uvza s^- je izvox povečal ueuuit-no. lr\oz je narastel samo za 44^46.63«K uvoa pa za celiii 549,03j.2U7 l>iu. l'ov^Caujr? uvoza je *eveda vplivalo na povećanje deficita naSe zunanje trgovine, predlanskira je inašal deficit 886,137.704 Din tuko, da *e je lani povečal v primeri s predlankim letom za 504,488.577 Din.
V   decembru     lanske^a     leta   je   bil  nai uvoz v  primeri z decembrom  predlasskega leta za 6099  ton  vtčii.    po vred nosti   pa  /a 15,320.213   papirnatih     ali     1,406.306   liatih Din manjci. V odstotkih znaia porast po Uži 4.94. nazadovanje  po vrednost i  pa 2.40.
Radioprogram
<. tebruarja. — 20: S<iino«p-c\i & klitvir* jem (g. Jare, pri klavirj-u g. kogoj): 1. Fi-bich: To tam; 2. Schubert; Ave Maria; 3. Cajkov^kij: Poj* poj. Narodne: J. Men vse* jedno je; 2. Po gorah grmi in ^e bi tuka; 3. Od sv. Bolfenka: 4. To pa rečem jaz. Radio*orkester. — 22: Porocila in Ca^ovna napoved. — S. februarjd. — 20: Valćkov večer, izvaja Radio*orke«ter: 1. D. Ertl op. 151: Slike z Donave; 2. E. Ralman: Va3» ček u operete* Cardaika kneginja«; 3. J. hučik op. 233: Donavske pripovcdke: i. J. Fučik op. 2b6: B^letke; 5. J. Fučik op. 69: Ideali s*nj; 6. Lanner op. 1^0: Večeme zvexde; 7. O. Nedibal: VaJćek po motivili iz operete »Poljska kri«; S. Fr Lehar: Va;* ćek po motiv ih iz operete »Tatigova kra* ljica«; 9. Leo Fali: Vaičck \i operete: »Stambulska roža«*; 10. J. Lanner: Dvorni pleei; 11. Fr. Lehar op. 79: Zlato \r\ srebro; 12. Ziehrer op. 382: Pustnc šeine; 13. \Vald* teufel op. 151: Moj sen; 14. VVakiteufcl op 183: Na dr&ališču; 15. Sidnev Jonus: Mimo* sa^vaJček iz operete »Gejža«. — 22: Poro« čila in časovna napoved. — 22.15: .^p rt hod po Evropi.
Opozorilo našim lastnikom nepremičnin v Avstriji
Zveza inozeTiskih lastrakov realitet \ Avstriji poroča z EHinaja: hioienrske in tu-zemske lastnike hiš v Avstriji zc!o razbur-iajo ukrepi za razlastite\- posestnikov av-strijskih realitet Kmah4 potero. ko je ustavno sodiščć iz>av:!o. -da lastninska pravica po avstrijski ustavi ni zaščiter.a in se jo more odpraviti z glasovno većino v Narod-nem svetu, je avstrijtka vlada predložila Sarodnemu svetu nacrt zakona o davkih na kupni dobiček (Kauige\vintiiteuer), kl po-lreni irveden v praksi delno razlaititev vseh hišnih posej>tni'kov v Avstriji. ki so kupili po 1. januarju 1918 svoie cbjeku* /^ ndžjo kakor petkratno pre<hojno cenu. Ker je to bil slučaj skoro pri vseh kuPCih po !. 191*«, j»o tore! \si ti h»*ni posestnifci otro-ženi.
\'zpodbi>jeni z ^Miuiko.n te£u zakon^3vc-Sa nacrta so soda; socijalni detvokrati \!o-žili pri Narodnem >\cru osnutek /akona u pravici prodaje in razla^titve občin, ki p<-k-meni osrranittv lu^.niu- iijprcmi^ii'n. No-benc hiše se ne srne prodati, dokkr se r.c vpraSa občino, če m niorda ona kiH»ec. Čt-občina na to pristane, je smatrat; hiso /« prodano oblini Pod posoji. ki so bili sfcle-njeni v kupni pogodbi. Hio velia za pr^ -no prodajo nepremičuin. Posestnik torej ne more prodati svoje liišc, tcmveč m*>ra vpru-Šati najprvo občino. Selo 5e ta duvoli, sir-posestnik na ^vojkJ roko svojo hiJo prixla'; Kar se tiče zakonskega nacrta za razla-sritev. je zanimiv predpis o prfvto^iosti. Razlastitev \ prid občino odlomi namreč po tem zakonu ckraj'ia trblust. torej na Hu-naju občina Dunaj, v drugi instanci pa di-želtia  vlada,  torej   na  Dunaju  zopet  oblina
Dunaj. Ta občina je torej v.r.aka .u *odn ^ v svoji stvari in vs« dTttge yrtvm* inttan. ^.   *o  i^kihičene.
Tiveriavstriiski pos^slaik: :eaJitc; \ Av->M}t <: čutijo $ teral mčn moćno otio-^«ii :- so skicu.!: Mfttop:. privoCati-. prati um tcndcncai,. ki so r,..;*.: cM prm; • aitninsivu. C^po^orili botio \>o ^vojfll /.a* ^:opnik;h ptis:.-tic a\strtMkc :;ri.t«4>c, u.« l :ako postopar\ \'f«fiic Mi^naroJn«..« prlncifp.. eoaKr>t>r^\riosti, ka :| la>trtiit»k:i prarlcu av»tx ,skih J rta vi a nov v inuac-r.-srvu s -akim. zako : ni kr^na Vs ju*u. <ovtBsk: post>tnik avstr >kih t': L1 ^,-hoCejo priklj':M: temu korak..', r . :^; nek»   na   Zv^z     .noteimk:''                  ,    x*4»
Mtet v Avstr \V:cn. i _—....fc^a>^ 15,   kjer   Johe    ud    hrezpiačua   r>o;a%n
žtieiežnicu
KOL£D\R.
D—— i   C*trtek.   7.   Utormtr^   1«*|#;   ka-.«*Ji»«: R->mnak!.  pra^-oslavin:  25.  ]iuim, 0 is* * ^ DAN4&NJT P«rRtr>n\T.
Dtmm:  Zaprti.
Opera:   »Oo*po<!   Lambt r*feer-.
Kino  Matica:   »2ena  na  jr«a4i«.
KhM>   !<to«h   >Ncvč   «r«ha..
Pf4*nm)»: CM> 10. na ui»v«rti: »Si^.*r U.-har4 J^kopi^*. Pt**w» tvm«t»99tTii if»yk>v^ntr Marjan   Maroh.
DC2URNE   LEJC4KNL.
!>—»»: SuSrHk, Mif4ii \r%; Kvait, Oo>9o«\vitka   cesta.
Prosueta
Repertoar Narodnega gledalisča v Ljubljani
DRJL+A.
CetrtcK,   7.:   Zaprtv. Prt«k, 8.:  LHoptjeac«.  A. Sobota,  9.:   Danes   bomo   tjčć.   li»»«j. Ncvielja.   10.:   o-b   15.  Utopljene*.  Uv«a.    — Ob -0.   Volpooi..   Irvc^i-     LfuđsLi   ^rechwav»   ix*
Powdtl*ck.  1!.: Živi mrHec. D. Torek,   12.:   ob   21.   Uto^Iraca.   !rv«r. Sre4a, J3.: Zaprto.
OPERA.
Cetrt&k.   7.:   Ootpo-d    Lamberthler.    Oostovasf«
OaKaiova   ia  O*ow»kaj«.   brv. P«te4c 8.: Zai>rjbl^n v tri eraatc. C-
So*»ta,  9.: ob   16.  Pri   treii   ml«4ei»kaii.  O&trcnm.
LKhl&ka pr«l*;av4 po zjttta&tb c«Mh. liv. Ntdelja,  10.: ob 15. Boccaccm.  L*ud5%3 prc4*ta«
v*   po   cvsKjnhIi   cetvah     \t\. Pojiedeljek,  11.: Zarwto. Torek,   12.:  ob   16.  Grofica  Mario.    rVđc^e.i
predstava   tega   dela.   LhxJ%ka   prtd-vtava   p©
Eiiriaitife cenafa. Ipvmi. Srcdu,   13.:   Carmcn.   Qo«tB)c   *    L><+**     iftčrČ.
In-.
cojinje pre4»ta<vi -- lostovaaU -T*wk:h um«to«« kov g. GaMarov* in ce. OBtmtkt — opocarjamo, Ja se vrif rosKvjmlc v »pe*—4ii cle4»ttiCa. Zi-čettfk preditave" toćn« ob pol osiw! m* fv*čer. Da b>*> obCiatrvo laJ.c tt«đik<. !e i»rtprav.U ii£>rarva kratko tiskaao bc&e4ilo dram« »Ovpod L*nber*hi«r«, ki te ckjtti-va pred pr«4fta'vo pri h-.ltetarjiRi ck> 2 Din.
Prva tavana prv#t4ava N«*trw>rv« %•*«-kitsr« »ttf^fca«, h. « L»,.j & tol\km u»pe-h-xn utprrz-orjeiui v kt^in;i *c«oau i* v ptttk, d>>« S.   !.  in.  2v«Je.r.  Predstava   !e za re4 A.
Aboa)—ti ro4a C imajo v peta*; %* »voj 4^.wn:iu open»o prHativo »Zx!>ublK« v tri oca riže« z 2- Bcrrrtom v vloti kralja Trcffa. O*ta!e vkxe unajo ja. Thierrjjcva, sna. Maiatiteb-a, C» Poli6#va, *a. Rihi^eva. «•* Spasova in sna. RamSalairva ter ti. Ba«rv«e. Kmnać. RumptJi. Jajiko, Po\ht, M-twrič, Beri*- : i Sekwla. Op«f« J-ri^ira   kat>eh*ik   £.   §trr?"4.
Pvaaan mabmtm v Umataj— ii*m gkmdmUičm, I'op^Une o1) 16. uri *e u-prktori v <jj>tri S^haMft-B«rt€jeva opereta ^Pri trca aUa4ebkah« fc*t Tjd*kj .Tftt'.uVi ?r; ;ir«4ara nateirih o^nrn cervah.   NaV-              '   ^      pofe   i.   %obor\i,   os ta:.i
zasedi)a   :>•-.                     »«■  d3S#daaJii   iipnaor:t*
vd.h. K--->. -c-w c rre4 »e4a«a> •*•• 2va4«r ob »ij. ^:; p^ s; ;irj v drami. HmtM*mfa *■**« ►Dmes bo»o !i<Ci« radi kot !?■•**• ?rtitlw» rri   ni'amh   dram«k#i ccaak
Film
Charles Lindbergh
tN<ni   fHm>ki   program   /,KD »
Pctinti>a)*«rtJctni Lu»db©rgh je t*di\"A \e% s\ct > »ojan rraa|»o*lavnim p-udetotn preko Atlantika. On je prvi m nm prele« tel \clikanski Ocean in pn^tal toćno tam, kamor *i je s«a*vH avoj cilj, v Panru. V n#* kaj urah j< po»t«l heroj naie generacije ni noben voj*ko*od.ia nati državnik ni do*iva4 takiii trrunfonf > Panru, Lcmdcmu, N«w# varku m po v*e Amenki. kakar pla*ola*i Lmdv Limlb©rgb je rojen Wta 1902 v De» troitu kot r*n odr^cnik*. Svojo mla<k>*t j« preiivel na očcto^eni po**e<A'uf od kod«r se je potem \ mladih letih **•■!»! \i kraja v kraj, Icjcr je med trna po<*taJ nj«ajov o6a» narodni po>kne*. Žvc med itudijami je 2a« 6e!a v mlaflem Ltndber-hu do/orevati želja, da postane letatec, pot*bno še ko /• leta 191J videl aeroplan Ymd*T mu yt iole leta W22 us^lo, di je bil s-prtjet v ]«• tabko iolo m ii*tU I. rr#« »«t«J* ^* 3t^>j prvi polet kot paamiir U ta 1933 ti H nahavri u d^mobiliz*ci>»kega blaga »taro vojno letalo -Jerv«, za katerefa js dal X)0 dolarjev. S tem fetatom je pre-DOtovaJ vao Scverno .Vrnetik- tn fhiral jtrediva t tem, da je prevaia! potmke proti maJi ucKkod* nini. Leta 1924 je bil spreKt \ piflorsko te. lo m nato -^pternbra > vi-šii Vutz. nakar j« portal letakc ni po*tmh probah Zed^j©« n:h (trfav
Leta l^J'i mu je priila mišci tla ;M>l«ti pičko Oc«ittJi ui rc* je w*iei lj^idu ki *> mu tinaT>*irftli polet. Po nje«govtt> n*vod»lth te tvorniva Rvan v San Diegu zitra^la etvo* krovntk z motwrj«m li) ko<ntV*ih iiL s ka# terim je odletci 2k). maja 1*#27 ob 732 uH v Paru. kamor »c du»p«l po»dra.*h«%. od mili jono\
Lindbervho%o Irvljcnjc, u)c$*jso ^oitmim in njeflov tnuant \ Evropi in *\meriki bt> prinescl tiltn ZK.D, ki jja bo \ robotu po» po4dne in nedeljo dopotdne igraU v FV|» nen kinu Matica ob obitarnem i**u.
>tev   3i
tSCOVENSKI    MAROD« Hne 7   febVuarja   1W.
Stran 5,
Dnevne vesti.
-    Izplačito  nrađntekih   razlik.   Pri   i\-
naučni dirckciM v Ljubljani ;e žc otvorjcn kredit v zncsku 9,y&M*A/ Din za izpl?Ci!o prve polovice urađmSkt'i raz'ik. Razlike se bo<lo izplačevale v^okojencem, rc Ubi nam umrlih iii aktivnim i-adnikom. razui urad-nikom pošte i;i žeteznice. Kredit ie vzet iz prvo transe monopoteka/a posoiiia. Za vpo-kojeno učitelje, rodbine umrlih in aktivne učitelje je ck)ločen krsdit 2,300 000 D:i Razlike >e izplačajo se tu nesec kakor dajemo, okoli 20. februari^. Tinančna direkciji je i.nela izredao mno^j posla, pred-nc> je sestavila sezname vseh. ki imajo pravico do izplačila razlik:. Pri direkciji š>o deset dni noč in dan sesuvuali sezna-ne. Iti   jih   je   25   velikega   obsejM.
—  Vprašanje davčnega urada v $t. f c-nartu. Kakor znano, se je * smislu reforme finanene   uprave   ukinil   nied   dmcimi   tuđi davčni  ured  pri  Sv.  Lenarm  v  Slov.  Gen. cah.   Dancs   doi>oI<Jne   se   i a   pri   finanfnem
direktorju dr. Povaleju zjilasiU deputacija St. Lenarćanov pod vodstvom tdvtaiiKa K. dr. Josipa Goriška, ki mu i*- prcdložla utemeljeno prošnjo proti ukiniivi <iavčne-2a urada ter ga je naprosib. tiaj p^drira akcijo št Lenarčanov. ker ivi ta davčni urad iz lokalnogospodarskili ozirov po-treben.
—   Odlikovanje će^kosJovaškega poiicij-skega  uradniha.  Z  redom  Sv.  Save  je  bil odlikovan policijski uTadrrik v Pragi Milan Kratochvill u Zagreba. Me<l vojno je služi! pri mornarici, kjer je propagiral idejo osvo-bojenja    siovanskih    narodov.    Nekaj    dnl pred prevratom je inrel pripravljeno rdeče-belo  nKHiro  zastavo,  ki   }o   w   izobesil  na tarpedovkt. čini je bila  prc,4,lu>vr.a  ustano-vitev   Jugoslavije.   Takoj   n.i   prevratu je OTKaniiiral   prevzern   mornarškega   materijala   v   prid   Jugoslavije.   Po   povratku   na ČeSko je postal agilen član  ju^o-slovenskih kulturnih  in   gospodarskih  društev  s  sede-žem v Pragi  in  si  je  pridubil  irmoso  za-slug  7:i   zhliŽanie obel?   narodov.
—  Provoz zcmsklh ostankov  naših vo-jlakov  iz  Francije.  Stalni   delegat   rmnistr-stva ver za našo grobove v Franciji Rado-mir Simić je odpotoval po daljšem bivanju v Beogradu te dni v Pariz, vd kodcr se je napotil takoj v  Marseill, kjcr se  bo  vršilo pod     njegovim     na-dzorstvom    \krcavanje zeinskih   ostankov   naših   vojakov   in   civi-listov, umrlih med vojno v Franci:!. Zemski ostanki   naših   vojakov   in   civilistov   bodo prepeljani na željo njihovih svoicev iz Fran-uje v domovino. Z našim parmkorn jih pri-pcljejo do Oruža.
—  V naše državljanstvo je spretet dela-
vec z Vica Fra ne Poternel.
—   I.   kongre5    sloT»n?kih     (ilologm     v Pragi.  V .spomin  obletnice smrti Josipa  lk>-brovakega   ?c  bo vršil v  Pragi  kongres  slo-
vanskih filologov v dneh (j__13. oktobra t. 1.
Otvoritev kongresa bo v Praiii in >*e |«oleg tega   pripravljaju   izleti   v   Urno   in   Bratiski-vo.   Točnejšc   podatke   radevoljfe   >j>or<x*i   direktno odbor  I. kongresa  slov.  tilologov  v pragi V. Bfehova ul. Štev. 5, Hovaupkv ?r-minaf.
—   X.   trgovski   velcsejem   \   Uru&lju     <e vrši  letos  oJ  10. do 24.  aprila.   Informacijske  knjižice  o  vclesejjmu  «iobijo   interesenti v   pi?nrni   Zbornu*«*  xa   Imovino   i u   isidustri-
10  v  Ljubljani.
RazstaTa v B*r«eloni. Kakor smo z' porocali v našem listu, se na£a država ofi-rielno udeleži svetovne raz»U»vc v Barceloni, ki se otvori dne 1">. maja 1. 1. Ker U> za prevoz predmetov, ki *e bodo zbrali do koncu marca t. 1. pri Zborniei za trgovino, obrt in industrijo, skrbila država sama na svoj? stro^ko in ni>o siled^ raz-stavnih pros!orov /.družini za interesente nikaki strt>5ki. jt» pričukovati, da ne bodo na§i izvozniki opustili u<:oint' prilike, katoro im nudi raz-stava ia brezplačuo reklamo in da se bodo ud'^ležili raz^tave z blacrovninji vzon i. ?»li-kami  i.  dr. v  kar na.ivečiem slevilu.
Ođdaja zakupa kolođvor-k«- r*'>tavr*-<ijie na postaji Grosuplj|p. tJrw'.!i»eUia ticita-vija *e vrši due -0. fobruarin t. 1. pri direkciji državnih železuic v Ljubl.iani. predmetni t^gla-s ji» v pisiirm Zbornice za trt .ivi no, obrt in iduMrijo v Ijtuljani interesentom na vposjled.
—  Jugoslovenska akademska čitalnica \ Zagrebu.   Jugoslo^enska   akademska   čital-nica je začela z Uelovanjeni 1. pr. ni. Cilj Je   institucije,   da   jugosloven&kim   akadetni-ćoriem  zagrebškega vseučilišča  prozi !e:kti-to rcvij in časopisom", ter kniiževrrih del iz ^vojo knjižnice, da goji med niim kolegija!-;n it in drugarstv-o, da jiii  udružuje  v kul-ti-rnem delu s>  prirejanjem  naučmh  predavani, diskusij in referate^- ne samt- v okvi-•it same čitalnice» atnpak twJi s prirejanieoi i.iksnih  predavani m«Kl  narodom. Sredstva društva  za  sectaj  so jako  povoljna,  pa  se (ibračamo na vse meSčane m domaja pod-ictia, da nas v našem delu podpirajo z do-brodelnimi   prispevki,  darovanjem knjig  ter s pristopanjem  k  našemu društvu kot utemeljitelji  in   podpornd   člani.  Obraćamo  se na uprave In uredništva vscli rcvij in časo-D'sov, da  s pošiljanjem svojega lista pod-nrejo  to  plemenito  akcijo. Z  enako prošnjo se obračamo tuđi na založništva in iz-uajatelje knjig in brošur. da bi nas podpr-
11   v  našem   ddovanju.   Upisuje  ?e  dnevno *xl  U.  do   12.  ure  v  društvenih  prostorih: Chi:»duličeva   ulica   29,   pritličje.   —   Vpisni-na za redne člane Din 2* članarino odredi definitivna  uprava.   Članarina  za  utemeljili o znaSa Diti 10O0 enkcat za vedno, a za Podporne člane Din 20 mesečno. — Prosimo, da se dopisi, časopisi, revije in knjige PoŠiliajo    na    naslov    dru-Štva:    ■ Jugoslov. A. C, Zagreb, OurKJuličeva 29, na koji naslov se  poSilja  tuđi  denarna  poSta. Celo-kupn.j domače novinarstvo prosimo, da izvoli ta apel pretiskati. — Začasni ustatiav-ui  odbor.
—    prepovedani   listi.   Notranje   ministr-^lrstvo  je  prepovedalo  uvažati   in   razpeča-vati v naši državi sofijski list >Zname% prala nemški  list >Bohemia<r, rimaki Hst ^Im-rror in v San Franei?»cu izhaja?ofi HM *The
--   ftepararijške     lokooiotive   in   v»f«ii.
I'rometno    ministrstvo je prejela te   lui tri lokomotive  za  ozkotirne  iel^zoice  na   račun repa raci j   iz  Madiarske.     l*to^a»iao   je   miui strstvo   ukr^nilo   vso  potrebno,  da  dobi   iz Madžarske  še ostalih  4t  lokotnotW in 1000 tovom ih    vagonov.    Tako   bo  pomanjkanje vagonov in K>komotiv na oxkotirnih želerni cah  med   izvorno serono o-ibranjeno.
—   Razid  društva. Podružnica   -Društva >tanov.   najemnikov"    \    Hrasttiiku   se    je prostovoljno  razila.
~ Nalezljlve bole/ni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 15. do 21. januar-ja je bilo v ljubljanski oblasti 18 skičajev tifuzmh bole2ni. ¥) skdatinke. 188 ošpic, 24 davice, 9 šena, 29. hripe in I grize. V mariborski oblasti je bilo v istem času 26 sluča>ev muropsa, II tifuznih bolezni. 44 škrlatlnke. S0 ošpic, 11 davice, 3 5ena- 3 du-šljivega  kašlja in  1  noric.
—  Dražba lova. Lovska pravica krajev-ne občir.c RuS se odda r,a javni dražbi v zakup do 31. marca 1925. Dražba se bo vršila 23. t. m. ob 9. v prostorih sreskesa po-fflavarja   v   Mariboru.
—   Sokolske stmiike tek me  v  Mojstra-nL V včerajšnjem poročilu pod tem naslovom nam ie napravil tiskarski škrat napako. Dolžina  proge   za  člane  je  znašala   1S km in  ne  samo 8 km kot   ic  pomotoma  v  Po-ročilu.
—  Bed«, glad in ▼•Ikovi r Liki. H Karlovca  poročajo, d:i je na \>eh tamošnjih so-lah u^tavljen jK>uk zaradi hu-1e 7-ime. Zaradi snežnih m^težev in bur|c učinci ne morejo v §olo.   pošto nosijo orolniki.  Prvi   potniki, ki  ?<> v?eraj pri51i iz Like  v Karlovac, pri-povedujejo   o   katastrofalnih   po^ledicah   hu-dega mraza. Sneg je v Liki nicetoma do»egel visino 4 m. Nekatere hiJe so i>t>polnooia »a-snežene.  Gozdi  so popolnoma za^neieui, ls vrši&e drevcs je Se videti iz anega. Glad in mraz je prig-nal v okolico  vaši krdela  vol-kov, ki ogroža^o živino in ljudi. Od glađu je div jaci na  tnko    oslabljena,    da je ni  tciko ujeti. Tako je neki logar ujel kar Štiri  lisi-ve.   Prebival^tvo   je   seetratUmo.   Edino   upa-njo mu je iK>dpora  10 milijonov  Din, Ui  io je obljubila vlada za te kraje. Zdi 9e pa, da to ne bo zadošlovalo. ker je ljudstvo v na-ra\Tio5t obupneni  položaju.  V   Gorskem  ko-torju   so   postali   volkovi   z^Jo   nevarni.   Pri Lapovem so  napadli neko žensko in zo raz-trgali.   >*apadli  so   tuđi   potnike   na   saneh.
__ Žrtve glađu t Dalmaciji. Iz Splita po-
ročajo, da je glad, ki vlada v Daima-tinskem Zagorju, že zahteval svoje žrtve. V Perko-viću je umri glađu in onemoglosti seljak Josip perković, star 62 let. Stradal je ie dva tedna in je popolnoma onetnogeL Pred dne-vi je prišli k sorodniku, da bi dobil jesti. Ker mu pa ta ni mogel ni6e«ar dati, se je starec napotil domov in med potjo onemo-gol ter obležal na cesti. Kmalu nato je umri.
—  Strašna nesr*H v parnim mlinu. V?e-raj dopoldno se > pripelila v  Zagrebu na Trojanski  cesti  teika  nesreča.    V  i»kla*ii*ču l>arnega  mlina so se zruSile  vreće na delav-C3. Alojza Kotarskega. Trije delavci 3o l\i v skladiie, da bi naloiili 7 vreč riža. Vreće so bile visoko naloiene in 50 se začele po-dirati.     Dva delavca  sta   Se  pravofcasno  ušla. Kotarskega so pa tetke vreie pokopale ix><1 ?eboj. Njegovo truplo *o potegnili  popolnoma razmrtTvarieno izpod  vrH?. Velika vre&» ie zadela tuđi delavca pavla Zilberta, ki bo £a morali  odpelati  v bolnico.  Tretji dolavoi-Feliks     KlanjČeć    je    odnesel  zdravo   kožo. Mnrtno ponesrecoui delavec Kotarski je bil 34 let star in zapuK*a ženo in stiri otroke.
—  Vreme.   Vremenska   napoved   piavi da  bo  pretežno  oblačno  i.i   augrleno,   ponc-kod    sneg,     temperatura    neizj>retnenje«ia. Včeraj je bilo lepo samo v  ^ar.i^vu. dru-god pa oblačno i.i •Tieslen1). Naj*iu;sl mraz so   imeli   včera]   v   ^.iraisva,  kj;r   ;c   ?na-Jala  temperatura   ~—2\  V  dr.isfh   kraj!h   W nir;/   že   popustil.   Minimalna   temptratura je / .i.>cla včeraj v Spi.u   t-K v Mari&r-ru -0.   \    Ljubljani   —lO.o,   v   Zagrebu   —11. v   Beogradu   —12,   v   SkojH!«   —16,   maksimalna   pa   v   Splitu     ;-9,   v   Mariboru.   Za-trebii in Skoplju  —i. \   Beogradu —3.7. v Ljubljani —5.2. Davi je kaza) barorntrer v Ljubljani   770   mm,   temperatura   je   znaša'a —9 stopinj  Celzija
—  »Dobra djecj . b$la ie 7. žtevilka te-Ka otroškega ca^op.sa   z bosa to   vs-.'ljinc Poleg otro^kega  romana  *Hip hop*,  ki  \z-haja   redno,   prinaša     Oobra   dU'ci*   mnogo l^-pih  pesmi  in  povesti  za  deco.   okraŠenih s shkami. Zelo žai.:nt/i so odz -von ccce na vprašanje, kaj bi storil, čc bi posta! cj.r. »Dobro djeco-  izdi(.i Vidovićev e::ciio-pro-svetni   pokret   v   ^ivjevu.  Naročnina  ztia-5a lduo  30,  rxwic ^c   15 Divi
—   Pri  pokvarjenem  želodcu    vnetju  v crevesiu,   slabili   ustih,   glavoboli:   v čelu. vročici,   siabem   odvajanju   ali   driski  učin-kuJe   ie   kupica   prirodne   grenčice   ^Franz-Josef■■   zanesliivo.   hitro   ter   priietno,   Zna-ineniti  želodčni  zdravniki  potrjujejo. da  se raba vode > Franz-Josef« za z icdjo in pijaco pokvarjeno prebavilno pot izkafe za pravo  dobroto.  - -  Dobiva   se  v  lekarnah, drogeriiah  in   špecerijskih  trgovmah.     1-L
!^ I :"Wiane
__lu VpraiaJij«  uAJemnin  t  mestaih **ta-
novanj^kih hiSah. Član •tanovanjA^g« o<1-5eka v bivšem občinskem svetu ljubljan-storni nam piše: G. Metod Golmajer, oWin ski svetnik biv5© SLS v bivleni Ijubljan-ekeni občin«kera ivetu, ki objavlia g«daj pn>te«te v »Slovencu.' proti uredit vi naj«n-nin v inertnih stanovanjsklh hil«h. je v $ta-novaii^kem odjeku bivšega občinskega sveta bil eden izmed tistih, ki je ravno na jod locneje lahteval, naj se najemnloe v »nest-nih stanovanjskih hilah najitroije te\rfaifa lstotako je tuđi izjavil, da je to šklep n.;e-govega kluba. Za misehioet tega gospoda je tuđi značilno, da je izjavil o priliki, da za-^topa samo tište, ki so njega volili. Ta ugo-tovitev naj za-dortuj^ za oreno rvjegovili na-padov   na   poslovauje   mestneg^a   magistrata.
_lj ZanimiT^ti i IjubljMitkeg« trg«. Zarad t mraza je zadnje dueve nastalo prav občutno   pomanjkanje   salate.     Davi   i«  bilo
na trg pripeljaaega nekaj radida, ki »o ga goepodinje takoj pokupik. Merica je bila po 2 Din. Drugih vrst »alate ni. Mnogo je »e-daj na trgu lepih reljnatih glav, ki ^e pro-(lajmjiO po velikosti o^i *J do 5 Din ^lava. Krompirja je prav malo. Ceiie rastejo in še sedaj prodaja na droboo po *2 Din kg. \* ljubljanski okolici :e kmetom po kl^teh zmnnilo mnofo krompirja. Mlecnih i^iel-kov je ua trgu dovolj. Malo je perutnine, po kateri tuđi ni posebne^a povpra*evatija. Stranke Se *elo prltoiuK»j|o. da okušajo pro-dajaUce jaje cwi« navi'ati. Trfno nadaontvo dnevno intervenira in zahteva, d« »e morajo jajca pro«lajati po 2.25 Din komad. Toda za hrbtom kontroJ^ proda ju ld rvifojo c^n* na 2.50 Din.
—lj Ravnateljstvo splo^n« bolnice v Ljubljani lavlja sledečt: Ker so vsi zavodi za a$kTb© trtnobolnih v IjuW:anski oblasti prenapolnjeni, se bo odslei kar na?*trožje pestopalo pri odiočanju sprejerna posatnez-nih bolnikov v zavod. OziraJo se bo Ie na primere, ki so zavodne oskrbe rrs neo!)» hodno in takoj potrebni, r. i. ?ebi ali drugim nevarni, kar pa mora biti v pro>šnji z de*stvi utrjeno- 2a vsak sprejem pa je od-tSej vložiti proSnjo na ravnateljstvo spk>l-ne bolmce. ki bo sporazumno s primanjem psihiatričnega odddka odloćalo o sprejemti uujnih slučajev. Na to odredbo pa opozana ravnateljstvo zlasti podeželskc zdravnike s prošnjo, nai v bodoče nikar ne izstavljajo izpričeval za bolnike. ki tako>$nie bolniške oskrbi  nišo res  nujno potrebni.
pomeno
u cuEnu
O.   e£BRUMR]H HR   TUBORU
—Ij V poM«e«yj« ^pomina g?. A.Jie Hu-doverniktfre daruje za Ciril Metodovo družbo Tržačanka 200 Din.
—Ij Ljubljanski Sokol priredi kakor do slej vsako leto. tako tuđi letos na pusti to-rek svojo tradicijonaltio maSkarado v društvenih prostorih v Narodnem domu Po predpripravah sodeč bo leto^nja maska rad a vredno sovrstnica vseh njenih prednic — dekoracije bodo ropet slikovite, napoved-a«. nih ie tildi Ž© dokaj kragnih in originalnih skupin. Obeta se tedaj tuđi neplesalce-m obilo zabave in razvedrila. — Predt^rodaja vstopnic bo v nedelio 10. t. m. v dru5tvetii pisarni od 10 do 12. ure ter v ponedeljek 11   t. m. od 15. do 20. ure.                    117.n
—U Aretacija nevanrega ixsU|tvalca» Davi je bil aretiran brezposeini Marjan P., ki se Je pripeljal z vlakom v Uubljano. Pri-jeli so ga na tflavnem kolodvoru. P. je kljulb svoji ;nladosti — star ic 20 let — velik nepridiprav. Tako je pred dobrim me« secem pisal svojemu »tricu v Kranju, -da ga ubije, če mu takoj ne po&lje 1000 Din. Ker mu strte ni odgovori!, mu je kasneie Se en-krat pisal na čmo obrobljenic dopisnici is Zagreba in moi ponovno grozil z umorom. Ker stricu tisočaki ne ra«tek> na zdjnika in ker se je končno nečakovih groleni iba! in tuđi naveHč*l. k otvestil o teni orožni-kc, ti pa ljubljansko poKciio. Polidj« se j© zani-maJa za nadebudnega fatrta in ga danes res prijela. P. je prizna!, da je pisal gro-zilna pisma, zagovarjal se j© pa, da ni imel resneza namena. Bil je k temu prisiljen, ker je bil brez sluibe in je živel v bedi. Policija  ga  ie  izročila  sodišću.
_lj Epileptićen napad na cesti. Smoči okoli 18. se je v šelenburgovi ulici tik pred hišo štev. 0 nenadoma zgrudil bresposelni delavec Anton F*oznik. Ker je obležal ueza-vesten, so ga pasanti prenesli v \eio in nato v trgovino cvetličarne Bajt, kjer so mu nudili prvo pomoč. Foznik &e [>a ni lavedel, na kar je pred poeto sluibujoci atraioik po-zval reJiluo postajo na pomoč. ReJilni avto je Poznika odpeljal v bolnico, katftro ;e pa delavec že danes lahko zapustil. Zdi se, da je Pornik epileptik, mortla je pa siromak od   glađu  ooemogel,     kajti   ie  del]    ča*a   je
brez  posla   in  zasluika.  __  Skoro  ua   istem
kraju sta na polectenelem asfaltu malo preje padla n«ka dama in tik za njo neki gc«pad. Sploh je včeraj na mnogih krajlh ▼ tnestu tako drmalo, da 5e vsak hip kdo padel. Na Starem trgu je služkinja Marija Strukelj pred hiio ^tev. 2 tako nesrečno p*dlat rla si je zlomila desno nogo- Hiš-ni fK>8e8tniki, j>o-^ipafjlte pločnike!
Cenleno obĆJnstvo >e vliudno opozarja ;ia inventurno prodajo ostankov parov Ccv-Ijcv osobito malih številk po znatno zniža-nih cenah. doklet zaloga traja. v trgovini PEKO. Llubliana. Aleksandrova  cesta     131
i   -t>i           SOHOLA U.
i PLESVN4SKAH
|   Kasina           P«stni torelt
Iz Celja
— c  Kralj - krstni  boter   novofojMi  Ce-
UaakL V soboto 9. t. m. popoldne ob 15. uri bo krfčena v tukajlnji fami cerkvi nt-davno rojena hćerka znanega ceJjske^a gostilničaria in mesarja *. Perdinanda Deč-mana, ki je njegovo sedemna&to dete. Q. Dečman je naprosil Nj. Vel. kralja, da bi prevzel botrinjstvo pri krstu. ka'kor je to storil že pred 2 letom a njegovemu 16-emu otrokti. ki je tu<H dekllca Nj. Vel. kralj je pioSnji ugodil in določi! kot svojega ra-stopnika pri krstu komandama celiskega Voinega okruga fC podpolkovnika Ca«ne. ga. Od 17 otrok i'h Živi g. Dečmanu še M in sicer 6 deckov in 5 deklic. Novorojenka kakor tuđi njena mati sta zdravi in se pomutit a popomoma dobro.
—c Unirtl so v Cclru <lm 6. t. m.: \ Čretu pri Celju 82-letni posestnik Jakob Kfesnilf, v ZavodnJ nadučiteljeva \dova Leopoldina MediČ in v celjski javni boln-ici 15-!etra pomožna delavka v tovarni ^'estet1 v Qart>erhi Zofija Majcr Isti dan Ie umri v Petrovčah pri CH»u v starosti 67 let <*** mani \*^4eposestalk Mihacl Lufevič.
&epa (fao&anfta
ceni lepo pcrilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščo-lo od snage. Ona radi tega rabi Ie
SCHICHTOVO
M I LO

Prekooceanski letalec Hiinefeld umri
Iz Berlina poroČajo, tla je sloviti nemški prekooceanski letalec baron Giinthcr Ehrcnfried v. Hiinefeld v to= rek ponoči umri. Mo2 je že već let bo* lehal na težkt želodeni bolerni in nje^ govo stanje se je zadnje čaše taka po* slabšalo da so bili zdravniki prepriča* ni, da ga lahko resi samo opeacija. Hii« nefeld pa ni dočakal operacije, kajti umri je v narkotičnem stanju, ko je ležal na operacijski mizi.
Z njim leic v grob markantna os>c-ba fki je igrala važno vloflo v vsem nemikem javnem življenju. Udejstvo« val se je na literarnem in političnem polju, a nadvse mu je bilo pri srcu lc» talstvo. Sam je često dejal, da ima tri žene in vendar ni ne Turek, ne Mor» rnon. Prva njegova ljubezen je bila pe» ro. Spesnil je već pesmi in izdal več dram, najpommbnejšc delo pa so bile njegove pesmi iz strclskih jarkov. Ko je isbruhnila svetovna vojna, se je Hii* nefeld prostovoljno javil k vojakom. Pri obleganju Antwerpna je udaril v njegovo postojanko šrapnef, ki mu je težko poikodoval obe nogi. \Teč let je hodil Hiinefeld s palico in moral se je pdvreči ncitetim operacijam. Leta 1926 so bile noge ozdravljene, zato pa je obolel na želodcu. Moral je zopet k operaciji — bil je enajstič na operacij« ski mizi — in odstranili so mu skoro tretjino želodca.
Toda okrevi! ni več in od tega dne je stalno bolthal na želodcu. Kot na* vdusen letalec, ki je med vojno tuđi so<jeloval pri avijatiki se je v dobi pre» kooceanskih poletov odloćil za nem*ki polet preko Atlantika. Posrećilo »e mu je pregovoriti in pridobiti za svoj na; ćrt Junkesovo podjetje in severonem* ško tračno plovbo, ki sta v poletju 1927 finansirali polet letal «Bremen» in «Europa». Dne 14. avgu^ta sta sestrski letali startali iz Dessau'a, morati sta »e pa vrnrti kmalu po startu radi silnega viharja. ki je divjal nad oceanom. «Ku= ropa»> je dosegla samo nemško obalo, «Brcrnen» ie bila žc preko Irtke Ideja ncmškegLi prekooceanskegu poleta se je idcU s tem pokopana,/akaj podjetja nišo hotela novega rizika. Obe letali sta se namreč že pri prvem startu zelo poskodovali. Tod«i Hiineftld ni popu= stil in posrećilo st mu je v februarju leta 1928 pridobiti si najboljši aparat. ki je kdaj zapustil nemike delavnice. Junkersovo letalo «Bremen IN je star*
talo 26. marc*t / letališcm I iinptlhot pri Berlinu in pristalo v Baldomulu na Irskem. Tani je pridobil Ifmu-tcld /a svoj polet znanega irskega ktaka 1 ritz* mauritza in 12. aprila je «Hrtmtnt startala k prckooceanskemu poktu. Nm letalu su nili Hiinefeld. 1 rit/mauntzc, a pilot je bil stotnik Kmhl Srtča je bila letalcem kolikor toliko mila, d«>» segli -»o Novo Kundlan^liio m \nčno pristali. Kako triumtalno »(> »|>rc|t H nato neniške letalec v Ameriki, jt /n«» no.
Zc v Ameriki s»u v; pri Munet^ idu pojavili simptomi težke želodčne \>*** fezni Todt <xlpnrno HunefeldV)vo telo je vzdržalo. Ovcnčan s tlivo te Jt vr« nil v domovino. Toda bil je popoln si» romak, kajti za preokoceanski polit je riskiral vse svoje imetje. Prciivljal se je itključno t dohodki od pred*i\anj in često se je tcžko boril 2a »voj oh* stanek.  Lrnrl je v bedi, »tar šcle 37  I«, l
JVUikarada LjubHansk^ga SOKOLA
V   NARODNCM   [X)ML
t: vri; sa MM«i toftk, II. t*^n»rt.
>.J   dev:jb
>V deželi Marrov«
MPomIad v cretju"
Maškerada >i*kola L na pultno solx>-Uj dne 9. februarja bo dotefla vituran-sko popolen uspeh in bo presenetila v^e posetnikc. ker entke pnrfd.tvc v Ljubljani §e nismo imel:. K temu bo pred-vsem pripomoge! dobro orftnizirant pnreditveni *xlsek. Izdax> se sledeča navodila: do»top v Taborski grad je *mmo pri nltvnem vhodu (Vrhov£c%4 ulica) in ne. kakor fc bilo noroćano v včerajšnjem ».Jutru«-, da je za maske vhod iz stverne ttr<ini. BUfiajnt hodo t-dprtc ob p<»l 20.. zaćettk točnu ob pol 21. Maskani je do voljeno da takoi po pregledu lihko v stopi jo \ pri-reditvene prostore, s v.mcr bo gotovo vsem ustreženo. Garderobe bodo V spodnjih prostorih levo, od koder je direktni dostop v dvorano. Informacijsko tu rediteljsko slufbo bodo opravljali ^rajski lakaji. \ stopnina za usebo 20 dt-narjev, za maske 15 Din. Vstopnice v predprodaji na Taboru v društveni pU Njrni med 16. i.i 19., vhod nasproti vo-ašnice. Cestna električna železnica •• no ustavtiala na dan mask©rade na krt« žiiČu škofje ulice in sv. Petra cesta. Glede avtobusov sporoČtmo naknadno.
Stran 4.
.SLOVENSKI   NAROD- dne 7. februarja !Q2°.
Stev 31
Szekuta Jeno:                                       10
Suženj in Rimljanka
Roman.
Trgo\ec s Mužnji in goveda brez gospodarja.
V.
nr-jickal sem se in kulena so se ini šbila. V ušesih mi je šumelo. Koma] scr'ii  ui»iiite\ ai  trgovcu >  sužnji.
Mož se je opetovanu uzrl in me pri-y;aujai, nuj ne zaostajam.
—   Poginu,    dečko, vse    bo dobro. Kir.alu bova doma Do doma je komaj neka; rimskij stadij. Doma si pa odpo-čiješ.     Tuđi vina ti dam.    Tople hrane duWš in leža! boš lahko do večera.
-- Kaj nameravaš početi z menoj? -    sem vpraša! prestrašeno.
—    N.ič.    Samo hranil  in  brani!   te bom. Nočem, da bi te doletela kaka ne-zsjuju. Dober dečko si.
Neznancev jezik se mi je zdel eu-deti. Takoj sem spoznah da mu Iatinšč:-rra ne gre dobro. Vpletnl je ,r;rške. egip-tovske, hebrejske, asirske, starohalJej-ske in punske izraze. In čudno — rani me! sem ga. Bilo je. kakor da je posvetila v moje nove možgane tajna !uč. Razmnel sem razne iezike, ki so jih ko-voril. v babilonski zmešnjavi naši pra-dedi. rastreseni po tnestih, pokopani v t>cski: na dnu Sredozemskega morja. Ni bilo človeskega glasu, čitfar skrite-ga pomena bi takoj ne ugani!. Kajti prcselil sem se bil v stari vek ne le te-!esnn. marveč v meni se je bil razvil tud; duh mojih prednikov. Tada govoriti nisem znal Bil sem kakor žival. pa-\r »rcii nfc;s ju n'č veo. Pc<- ki skuša UJJ3-niti želje svojejra gospodarja po premi-kaniu ustnic in rok. In trgovec s sužnji u: ravna! /. menoi /amaii k')t z zvestim. pametnim iisoni. Opetovano mi je po-/\i/'j;,l. kn sem ^f ustavil. ali pa je tk'sknil z je/ikom, češ. naj se požurim. Sinu menda n. \ edel. v katerem jeziku iui. govori z menoj. Ravnal je z mencj kakor z igubljeno živino, ki jo hoče zva-b::   v svojo staio.
M:rr<>,   !i'rr'>T   KmkiIu   Ni   dan! mi je prigovarjal in me vlekel za usnje-n:  rub piiLŠčii.  IVt  ;e  i::i:u vedila  mimo imifteatra.
Hlađen veter ie pihal skozi odprta vrata, opremljena z železno mrežo. Na vrat li   ie  stala    z  brona  vh'ta  quadrija.
Mraz me je spreletel. ^poninil sem se vseh Jirr/.ot prejšnjega dne, ko sem moral stati sredi arene in boriti se z divjimi zverm-i. Nehote sem pospešii korake. Trgovec s sužnji mi je potrepljal po rami. kakor da ie itganH moje skriv-ne misli.
- Ne boi se. Ti priđeš sem. Jaz te bo:n branII.
Vstop-ila s\ u v mesto. Lepe, snažne ulice so naju pozdravile. Povsod so stali srški in jonski stebri. krasne mar-mornate ploščc. poslopja z rdeće opeke, ti' pa tam kip ali slavolok. Med hi-5.-»ni; so bile natesnjene vrvi. na katerih so sušili siromašni Ijudjc ob Icpeni vre-
menu perilo. Od Dunava je pihal hlađen vetrič. Vhod v pristanišne so obsevale baklje, ki so bite nekak morski svetil-nik in so služile za znamenje bojnim ladjam, plovečim med otoki.
Bilo mi je. kakor da me je zanesla usoda v kako italijansko mesto. Tuđi hodnik; so bili tlakovani z velikim! štin-oglatimi kamnitimi ploščami, kakor y italijanskih pristaniških mestih. Da ni-sem vedel, da je to Aquincum in da se razprostira nail menoj nebu starega veka, bi bi! mislil, da me je usoda zanesla v kako pristaniško mesto kje na zapadni obali Jadranskega m-orja.
Iz cne širokih ulic se je začula vo-jaŠka koračnicu. Težkl korak! so od-mevali po tlaku, vmes je rožljalo orožje. Bližala se je vojaška patrulja.
Voiaki so bili v oklepih iz volovske kože. v polni bojni opremi, s težkrm; Ćeladami na g':n i. za pašom meče, na komolcih ščite. Plašče so imeli spredaj zapete z medeninasto zapono v obliki le\ie ulave. Zemlja se }e skoro tresla pod njimi, tako strumno so korakali. V eni skupini so se lesketa'a kupia. Pu-veljnik. star bradat pretorianus, je prijazno   i>i-/.Jrav:!   tTi.(:^->   <r>remljcvalca.
—   Hej. Christobulos! Kam pa tako poznoV
—  Tegaie sužnja vodim Jomov.
—  Kie si ga kupil?
—  V Salini — na trgii.
—  Je kaj vreden?
—   £e ne vem. Moram ga sele presušiti.
Patrulja je krenila proti zimskemu ta-borišču na brenti Dunava, inidva sva pa nadaljevala pot po mestu.
!z pogovora med poveljnikom i>a-trulk in mojim spremljevalcem sem zvedel, da se rmenuje trgovec sužnje\\ Chrisnbtilos. Ime je grško. toda vse kaže, da mož ni sin solnčne Hellade. Ko sem zr! tako m lnkm e. bistra oči, na lepo zaokrožena usta in kljukast nos, sem se spomnil. da sem ta obraz nekje že v-idel. Podoben je bil nekemu trgovcu s kožami. s katerim sem se pozimi seznanil v Budimpešti. Morda je ;nož irtfcšanec. aleksandriiski a'li ciperski žid, ki ga je zanesel pohlep po denanu iz tople domovine, polne palm, na pusti severni breg Dunava. Morda je pa Pun ali nemirni prebivalec Pimta. Mož ni posebno plemenit, v tuđi preslab ni. Njegov bog je kupci ja in zlato tele. Će hi žacI \- naših čas'li. :-' 'vi l-or/ni senzaL irgovec s suknom. ;zJ:p . ■•■!» -ia-rodnosospođarskega strokovnega lista ali pa bankir. Ker je pa živel v starem veku. je postal trgovec s sužnji. Ni :z-ključeno, da je v bist\n dobra duša. da /.večer po gnusnem poslu poljublja svojo deco. liubi svojo ror-^'\( in je usmiljen z bližnjim, ker ne sluti, kako podja -e njegova kupci,a Y ^t:;rem \-e-ku je bila namreč trgovina s sužnji ne-kai tako naravnega. kakor če postane kdo zdai trgovec z živino ali konjski mešetar. Podjetnegi Chrisobula. ki me je pobral na cesti, da me proda, naibrž prav nič ni pekla vest. kakor ne pečo modernega posredovalca slu^b, ki zvabi kmetsko deklc v svojo pišamo, da ;! preskrb: mesto s'užkinve
Roman življenja in smrti prestolonaslednika
Rudolfa
Iz spomiiH)\ dvorne dame princese Zichy, objavljenih pred 30 leti v franeoski   »Revne de Revues«
Mnogo ugibanj, zagonetk in šuš* Ijanja je krilo do zadnjega trenutka življenje, zlasti pa zagonetno smrt prestolonaslednika Rudolfa, edinega srna cesarja Franca Jožefa. Oba presto* lonaslednika sta umrla prezgodaj na; silne smrti. Morilčevi roki je podlegla tuđi Rudolfova mati. V ćeli habsbur= ški rodbini se je poznal zadnja leta pred vojno razpad in razvrat. Proklet* stvo usode in kruta roka zgodo vine sta sli preko te vladarske rodbine in se po izgubi prestola ništa mirovali, dokler ni izginil zadnji vladar degene* riranega rodu.
40 let je minilo od zagonetne tras gedije v Maverlingu, ki je razburila takrat ves svet, avstrijske narode je pa navdala s strahom in tuđi / obžalo-vanjem. Avstrijski narodi so namreč upali, da nastopijo bolj§i ćasi, ko za* < Je prestol Rudolf Bil je vsaj na vi*
'. drugačen, ne0o njegov oče in razni ivvjvraženi Rudolfi in Franci. Od nje-Ua se je pričakovala nekaka obnov= Ijena moderna josefinska akcija, toda brez nasilne centralizacije in germanU zacije.
Zadnje čaše je nastalo mnogo pri; povedk, vesti, odkritij in bajk o ma; verlinski tragediji. Neokusno in deplasirano bi bilo pogrevati storijo o Ru= dolfu, da ne gre za bridko usodo in pretresli ivo tra^dijo človeka. Rudolf je bil človek z vsemi dobrimi in slabi-mi Iastnostmi. NTjesova nesreća ie bila v tem. da se ni smel razvijati tako in tja, kamor so ga vlekla plemenita nag= njenja, želja po svobodi in vladanju. Po značaju je bil mnogo boljši od dru* gih nadvojvod in tuđi od svojega oče* ta in zato je moral biti na dvoru kot človek in kot princ nesrečen.
Dvorna dama, princesa Zichv. po^ ročena Odeschalchi, je objavila pred 30 leti v franeoski »Revue de Revues« pod naslovom »La vie et la mort du prince Rodolph de Habsbourg« zani-mivo razpravo, v kateri opisuje živ* lierje in tradično smrt prestolona* slednika Rudolfa tako živo, da se čita njeno delo kot vseskozi napet roman. V naslednjem posnemamo iz princesi« ne razpravc najvažnejse in najzanimi* vejse podatke o Rudolfovcm življenju in smrti.
Mladost
Rudolt je bil telesno in duševno izredno nadarjen. Tuđi vsgojen je bil zelo skrbno kajti že v zibelki je bil določen za prestolonaslednika. Njego* vim učiteljem in profesorjem se ni bi* lo treba zatekati k fingiranim uspe* hom, kajti Rudolf je vse dobro ražu-mel in si zapomnil, svoje šolske in družabne dolžnosti je izpolnjeval rad in   marljivo.   2.c  po  naravi  je   bil   zelo
simpatičnoga značaja. Bil je preprost, iskren in romantično navdahnjen. Te lastnosti je podcdoval menda po ma; teri, telesno in duševno tako dražestni in zato tuđi nesrečni cesarici Elizabeti. Že v zgodnji mladosti se je približeval po svojih nazorih liberalizmu, ki je ta> krat nastopal proti cerkvi. Razume se, da ie bil cesar dobro informiran o napredovanju in nazorih svojega edinca in da so storili plaćani vohuni vse, da ie bil z njim čim bolj nezadovoljen Sicer se jim pa ni bilo treba mnogo truditi, kajti Franc Jožcf ie bil velik nazadnjak.
Družabni stiki
Rudotf je imel rad okrog stbe vests lo in duhovito družbo mladih plemi* čev, ki so se odlikovali s plemenitost* jo in izobrazbo Madžare je imel rad zaradi lova ki ga je tuđi on navduše-no gojil. Najraje je streljal orle. Prohodi! je ćele Alpe in dolge tedne je prebil na Madžarskem, kjer orli takrat nišo bili redek pojav. Zapustil je tuđi zelo bi^gato in zanimivo zbirko naga* čenih roparic. Kot prestolonaslednik je moral imeti svoj dvor. Za dvorne^ ga maršala so mu izbrali grofa Mare* ka de Bombellcs. moža odličnih last= nosti, v moralncm pogledu pa ne pre* več rahločutneca. \* mladosti je vzga* jal princa grof de Contrecourt, mož strogih nazorov in železne volje. Do 18. leta je ohranil princ pod njegovim vodstvom nedolžno dušo in čisto srccf živci je življenje solidnega mladeniča, kar je blagodejno vplivalo tuđi na njegov telesni razvoj, kajti Rudolf ni bil posebno moćne narave.
Ženske, razuzdanost
Lahkomisclni Bombellcs U pa takoj poskrbel, da zapolni vrzeli v vedes nju in čustvovanju mlađega princa in da ga seznani z najvažnejšimi živlienj* skili vprašanji, ki zanimajo vsakega mladeniča, namreč i ženskami, s strastjo in ljubeznijo. Rudolfa je za* nimala prej znanost, umetnost, lov, sport in vojaštvo. Njegovo srce je bi* lo še nedotaknieno. Pod Bombelleso^ vini vodstvom se je pa kmalu pognal v vrtinee razuzdanoga življenja. Pri* ložnosti mu ni manjkalo, saj je bil bo» gat in visokega rodu. Bil je mlad, viso* ke postave in prikupljive zunanjosti. ženske si je sam izbi ral iz vseh dru* /abnih slojev in nobena ga ni odbila. Tako se je zgoJilo, da ie prinasal ne* sreeo v mnoge zelo odlične in na svoj rodovnik ponosne rodbine.
Kakor vsi Habsburžani, tako ie imel tuđi Franc Jožcf v tem pocKdu za seboi zelo burno preteklost. Zato ni čuda, da je zatiskal obe očesi nad sinovimi pustolovščinami češ, mladost se mora izdivjati. Do uničenih deklet in
rodbin, ki jih je pogn«l njefiov sin v sramoto  in nesrećo,  mu  je  bilo  pre* sneto majo   To je bilo pn Habsburža-nih   samo   po   sebi   razumljivo.   Edmu kar je slednjič razburilo kronski svrt. je bila bojazen, da bi ne trpclo prestu lonaskdnikovo   zdravje,     k*jti     kakor vsi   ^rtstolonaslcdniki,   tako   bi   moral tuđi   Rudolf   dati   državi     in   dinastiji prestolonaslednika.
Ženin
lak<-> je bik> iktcnjcno n'nca oic» niti. Ni pa bilo lahko najti t«f evropskih dvorih ne vesto. Li bi uMrczau vstm zahtevam razuzdanc^a i.i xu\*-jen^ga prestolonisltdnika mtoliikc driave. Zato su ga podali najprtj na >pai*sko, potcin pa po vrsti na vccmo katoLskih dvorov. Toda med vsemi princesami, s katenmi se je na svoji turnej seznanil. mu ni bil« nobtn* vseč. Tuđi belgijska Mcfanij*. ki jt bila mt<l vsemi za Avstrijo *e najbolj prikladna, mu ni ugajala. \ end^i jt pa pa !la končno iniločitev \ nJT prilog Od'očilno b sedo je imela pri r m njr« na sestra Lf uisa, ki je že več let bivala na ' najsken dvoru kot nevesta princa Filipa Kobur^kega. Po dolgem posvetovunjr in prigovarjanju ko je bil že utruj^n in sit potovanj, na kate« rih jt mor"l biti kot ženin pred Evro* po soliden, je privolil, da se n«*x)ti v Brus<rlj. VTsi. zlasti pa cesar. s*» napeto pričakovali. Vaksne bodo posledici njegovega putovanja. Takrat je bila namr-t hčerka belgijskega kralja že zadnja katoliska princesa, vrednt z«se» sti   pr    r«>!   Ntir*.   monarhhc.
Princesa Stefanij« je bila ^tara t-t-krat Ih k . Bila je šibke, toda lenc p^>» stave, dražestna, Ijubka. vesela. Toda njene oči so bile brez i/raza, trrpaini* ce in obrvi preveč bltde. Za o je bila Rudolfu med vsemi kraljevskim) hčer» kami, kar jih je videl, uajmanj všeč. Vendar mu pa ni preostajalo nič dru* gega in tako je zavladala v obeh vla> darskih rodbinah velika radost, ko se jt raznesla vest da je avs»rrijski prestolo« naslednik zasnubil ?tefanijo. Toda ma* lo je manjkalo, da se že dogovorjena in sklenjena poroka ni razdrla.
(Nadalje van je   fel«dl)
ti © C
v    *
/   face*«
Kuiif
Najboljše,  najtratneise,  zato ■ ■'             najecnejše !
Kupujte  „Zvezdanko"!
Hakutaturni papir
Mg a Oin 4* proda ja uoravs **S1ov. Naroda'4
M^LISEIE
VSEH VRST, ĆRTNE IN AVTO-TlPIlfi* IZDE14JJB PO PREDLOŽENIH R1SBAH PEROPISIH tH SLIKAH IA N AVADBN T1SK AU ZA FINEfAO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOtNO PO NAROĆILU IN V NAFKRAJ* ŠBH tASV PO NIZMJH CBN AH
JUGOGKAFIKA, Ljubljana
T&Hti\mk W ZALOŽNA DRUŽ** « O- «.  »V- ^BT»A «Aft **
Ribje olje
sveže.   aaifincjSe.   oorveSko.   u   i*-karne dr   0   Pu^sote-Ja  v  Ljubtjaai
o$e&am                                           257
Krompirja
b^le^a in zdravesa potrc-buicm \ c^ vagonov. Nekaj ta'išnega za uto-vorjenje v zimskem omotu, a ostale, ko bo dopuščal čas Potrcbujem tttdi bel in roza krompir za seme in drobneza za imnsko krmo. Isto-taJio kupim bel in rumen Idol, tud: maniše količine Ponudbe z naved-bo zadnj« cene na naslov: Profca Ra?a:ć, Sta-ra Pazcva, Srem.      171
Primorka 244
Dv i suite   pismo!                            ?i>9
Strojepisna dela
?:e\zamc Chrisrofov zavod; bunen rar nLzc-k. — U*na ara 4 Din.    -50
Uradnica
Jazo^i-j-vcaka. ptrttkrna v ilove a-ščrai, nerniiini ia itaLjanS^in-. 2 znanjem franooskesra jezika ter aemške itenosrafik, liit prnutrnc sluibe. — H. Modic, Trst. Via Conunerciale   1S, IV.                 270
ZAHVALA.           '*
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob pri« liki nenadne smrti mojega rupozabneca soproga
Franca Rolih,
poitnega poduradnika
>c najtoplej« zahvdjujem Posebno zahvalo >cm doLrna pokojnikovim tovarišem za krasen vcoec, pevskemu zboru niž. poštnih ustužbencev za ginljive žalostinke, za«tap» niku direkcije g. dr. Vagaj'u, sefu glavne po§tc fi. Kobć-tu rn vsem, kt so pokojnika "j^em-iri na zadnji pot i.
Zalujoča soproga IVANA ROLIH.
Slike  za legitimacije
izfcluje   aaihitreje   fotoprat   Mugop rti*ier.  L}iit)ljaii»,  Sv.  PKra  c   ^5
89/1
Štvilja
ia krj?<tn>: pcila &£< dtr!d cu;i:u-cL'i-u samo za hrano. Nas!o\ v upravi   >Sk>v.  Nadoda«.               -6S
Vinogradari!
Vinograd«; >av> ..^ .-, *.-'. '^* bjgrwrh>vo (akaci^vc) su lto«t*-ajev«,   v   v*ib   dk)?'            <        1  f1-
nih   Aoksvtja   Vas ,               ",   tri«
Cc, Jcicnicc 3i Do'^r-n.« — Žc! J*>s:£j3 Brcžirt. pc ;a^-.. po-voljnih pojoife in c*n«l» lni'j*rm^-c.jtr  &*]t dnevnu  vtaitw'hi«lv<j     JUi
l>»>H»»t>t<«>>>IIIIH<».....
Popravila to  čišćenje  orežja
F. K. KAISER,   PUŠKAR
LJUBLJANA,   KONG.<ESNi   ! RG   ST. y
PROriETIII ZAUOD ZA PREMOG D.D
LJUBLJANA
prodaja po   ia ugodnecu   cenah .1 samo nm debolo:
|^VCBV^1\^\9    Dunave    r.   nđustr* ske *vrhf
KOVAšKI PREMOG -^ ..
f\^)|\S     varni^ki, plavžanki m plfntk
BRIKETE
Prometni zavod za oremoo d. d
* Ullbliani.   Miklošičeva  cesta    tev   i^> i
£kMWk%3 Mivkik  nllArilJbIllt#xi
reg. pos   in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
oJeliue ^sakovitnt Kieditt,  esKomtlta raenice.  «oha-    Spreiemi.   nranllnc   /toge  aa tmiižJce  ali   v   tekocen     Kot paoousceni prodaiaec »rec» Urtavu« r^reant loiti .„, «aKturt tei izvrsaie raten deviznih »n valutni* vst    neonu   ter    Ih   obrestoi*   po  đogovoni   najugoane e     »rodi pusenen jdđeie^ /a mir prodalo  poiej. tesa 0roa; .
Urcjuje: Juaip Zupaućić. — Za »N»rodno tiskarno: Ftaa Jeieriek. — Za <9>»(O lo msera 01 dcl listi. Oluo Cbiisiut — Vsi « tju6ij»n-