PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL QRGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU 618 LETO—VOL. XL V. SANS IMA SE bodočnost časa do uasa ljudske značaje in njih borbeno silo. In tako se kre-meniti narodi za Piie Frank Česen, gl. predsednik Kuj me. življenje, kuj! vilo, pri katerih je potreben le Ce sein kremen, se zaiskrim, aktiven odbor in nekoliko dobre Ce jeklo, bom pel, - I volje. Delegat je so svečano ob- Ce steklo — naj se zdrobim. U^Mli. da bodo v svojih nasel- n*n» binah v tem oziru storili svojo - Oton Župančič, dolžnost, ^ ostalih krajih b()(}0 V tem značilnem verzu se pa v kratkem prejeli tozadevna' zrcalijo človeške vrline in hibe, pisma. To velja tudi za pridru-ki so čestokrat v zvezi z na- žene podporne organizacije, fe-predkom ali zaostalostjo celih deracije, posamezna društva in narodov. Zgodovina .pretehta od narodne domove. SANSove smernice so zapo-padene v predloženih resoluci-o, dočim j jah, ki v glavnem povdarjajo sc stekleni zdrobijo. To velja 1 arosvetno-kulturno delo, napor tudi za manjše organizacije in 1 za svetovni mir in podporo unij- poedince. I ' skemu gibanju: Iz resoluciji in severoatlantski pakt. V zvezi s tem imamo v mislih referatov je razvidno, da čakajo uspešno konvencijo Slovanske- SANSa še velike naloge ako ho-ga ameriškega narodnega sveta, če vsaj delno zadostiti potrebam ki se je vršila v dneh 27.-28. ameriških Slovencev in obenem maja v Clevelandu, O. Nobena navezati prosvetno-kulturne sti-tajnost ni, da se je pred konven- ke s staro domovino, cijo pri nekaterih pojavilo ma-, y prosvetno-kulturnem oziru l^ušje glede SANSovc bodoč- je predvsem potrebno, da naša ^ ^ . . , nosu. Zopet drugi so ga hoteli peVska in dramska društva po- na*ane' ° zo$e uver/en, da bo zaoadna Nemčija nadomestiti z novo organizacijo, i stanejo člani SANSa. Nato bomo na strani driav severoatlantskeqa pakta, Mer je pro- 3Z? ltrna%e?e^ijela £ ff ^ 1 ^T komunistična in za naš način življenja. ' P ohranitev SANSa'v X^u"; ^ «°< * oboroževanja Francije in 'ostale zapadne novimi razmerami in potrebami. bi vključeval lahke operete, so- Evr°Pe /e dogovorjena in Amerika tO mili- Dalje je bilo ,z velikega števila lospeve, težje skladbe in nove tariziranje financira z dovaianjem munkiie. Problem redbi razvidno, da ima SANS še skrbeli za izvirne in prevedene ie" blt' millta"**'tno močnega kot pa bi Zapadna vedno narod za seboj. Ta na- igre, prilagodene za naše odre Nemčija smela biti Toda sledniaJma kakih 20 mili- S'V t\podfrrJe Spadajo tUf /on°V Preb,Vo/cev kof P° iih i™ Francija in tudi ka oplašiti z JK^SS. ^če, ^dustrialnoje ie sedaj veliko jačja vzlic temu, da je toda naši ljudje so že preveč Samoobsebi je umevno, da se bo "------------------~ --------" preizkušeni, da bi nasedli za- moral SANS pečati z nabavo vajalcem in krivim prerokom. sodobnih pripovednih in poljud- Zastopniki slovenskih naseljen-; no-znanstvenih knjig, da jih bo cev ki so s čudovito vztrajnostjo prodajal podružnicam; v zame-1 gradili nase ponosne narodne no pa bi tja pošiljal knjige in1 domove, številna društva in kul- dramska dela ameriških napred- •turne ustanove, so ostali prepri- n,h pisateljev. čani, da ima SANS lepo in čast- c a u • . 0 . - , ^ 1 Seveda bo imel SANS še dru- Veliko zaposlenih, a brezposelnost se še vseeno veča Stotisoče fantov in deklet je sedaj iz šol — graduiranih in na MILITARIZIRANJE ZAPADNE EVROPE NI NIKAKRŠNO JAMSTVO ZA MIR , General Oitiar Bradley, ki načeljuje našemu vrhovnemu obrambnemu štabu, ie v zasliševanju pred kongresnim odsekom za vnanje zadeve dejal, da pri- __ poroča oborožitev zapadne Nemčije, ker po njegovem ™^pilag7trgu ta° najemen je de* mnenju bo to najboljša investicija za zajezitev komu- lavcev. nizma. Militariziranje Nemčije ter vse zapadne Evrope pa naj kajpada financirajo led. države. Zasliševanje pred omenjenim odsekom se ie vršilo radi Trumano-vega predloga, da naj v ta namen potrošimo za začetek poldrugo milijardo dolarjev in potem kolikor še delodajalcu pošiljati delavce te bo potrebno, le dosedaj smo za oboroževanje Fran- ali one stroke in v uradlh iz cije in Italiie veliko potrošili in z municilo zalagamo tudi Norvežko ter raznt druqe države, ki so podpisale Toda čaka jih težak boj — delavcev je več kot jih trg potrebuje in tako so tu izpodrivanja borbe med unijami, katera naj imav pravico najemati oziroma Generala Bradleyja je en član kongresne komisije za vnanie zadeve vprašal, če ne bi bila oborožitev Nemčije zelo riskirana stvar. Namreč, da ko bi postala spet mogočna, kakor ie bila pod kajzerjem in potem pod Hitleriem, izigravala zaoad proti sovjetskemu bloku in obratno. Odgovoril je da taka možnost lahko katerih se izplačuje brezposel nostne podpore, se tudi jakč jeze. Kapitalistični listi, ki so zoper vsako socialno zaščito, razen za svoje lastnike, trdijo, da delavci hodijo po brezposelnost-no podporo zato, ker so preleni, da bi si poiskali drugo delo. In dokazujejo, da je služb na ponudbo tolikp, da se -je čuditi, čemu govorimo o kaki brezposelnosti. A je vendar na stotisoče brez-j poselnih, ki prejemajo dovoljeno jim zavarovalnino, in brezposelnih, skupno z graduiranimi! študenti, je sedaj približno pet milijonov. To je mnogo v teh časih, ko smo še veckio v napol no zgodovino za seboj in da ni vain_ ._,_.IE ■MmtniHk-Mi1 fc„ til Mb ^»udfg^g^iVn za njegovo razpustitev. -V tem mnenju nas je zlasti podkrepil stari borec za delavske pravice in naš takozvani svetilnik Etbin Kristan. S svojimi ognjevitimi govori je vlival pogum in zaupanje navzočim delegatom. In ker je bilo še malodušja, je vpričo njegove vztrajne bojevitosti izginilo. Zato lahko trdimo, da je Kristan še vedno gonilna sila v našem naprednem gibanju. U vojno izgubila in da so ji zmagovalci razdrli veliko tovaren. $ General Bradley, predsednik Truman in drugi naši vojaški ter politični qlavarji trdijo, da le mogočno militariziran blok držav, ki ie včlanjen v severnoat-lantskem paktu, bo v stanju ohraniti svetovni mir. To jamstvo pa bo po njihovem mnenju še toliko jačje, ako se pritegne v to zvezo tudi Nemčijo. ki je tradicionalna militaristično. Proti taki sM se Rusija ne bo upala iti. In to pomeni, da bomo imeli mir. Torej mir v senci oborožene sile. % Ameriška diplomacija meni, da je vzhodna Nem- r je glavno — dohodkov. Cigan je rekel: "Malo novaca, malo muzike." In to velja zlasti za SANS, ki je navezan izključno na prosto- t.. , , . : voljne dohodke. Zato vsi lepi1 c,/° rusko okupaciio zelo nezadovoljna in da načrti ne bodo koristili, če ne čimjačja bo zapadna Nemčija, toliko težje bo sta- bomo zavihali rokavev, šli med Hšče sovjetskih oblasti. blaga j no TS^SZES J' "l*»™nife,tacij nemške mladine iz vzhod- Stroškov. To pa se bo zgodilo le, ne Ne™ije v Berlinu pa je razvidno, da so Rusi mojstri ako obudimo zaspane podružni- v propagandi, vzlic prizadevanju zapadnih sil ter ce, ustanovimo nove in raztol- zapadne Nemčije, da ji bi izpodbili tla. Rred omenjenim odsekom je bil zaslišan tudi posebni Trumanov odposlanec W. Averill Harriman, ki je dejal, da zapadna Evropa sedaj še z daleč ni dovolj močna, xda bi se sovjetski agresiji, če se dogodi, mogla uspešno zo per staviti. Torej druq argument, da le z militariziranjem Nemčije ji bo to mogoče. Politika Zed. držav vodi v to smer. In ako noče Francija postati sama na svojo roko militaristično sila, pa naj se Nemčiji pomaga, oziroma se ji dovoli, da ona postane. Nehaj o naših stvareh . Med prvimi, ki bo imel prireditev v korist Proletarca, je klub Naprej JSZ v BridKeportu, O. Vršila se bo v nedeljo 25. junija na farmi s. Joe Skoffa v Bartonu, O. Vsem našim rojakom je njegov vrt znan iz prejšnjih posetov, ki jih je organizirala tedaj še zelo aktivna krajevna organizacija Prosvetne majice v vzhodnem Ohiu, ali pa klub Naprej sam. V Chicagu se bo vršil na Heglovem vrtu (Willow Springs) piknik v korist Proletarca tretjo nedeljo v septembru.. Ta petek 23. junija bo v Slovenskem delavskem centru seja kluba št. 1 JSZ in takoj nato seja uprayncga odbora Proletarca, eksekutive JSZ in Prosvetne matice. Veliko važnih stvari bo na dnevnem redu, med drugim vprašanje, kako razvrstiti delo v upravništvu, ker Anton Udovich je sedaj čez dan v tov arni, ponoči, ob sobotah in nedeljah pa tukaj. On je pripravljen pomagati — pravi da tudi nekaj ur brezplačno, ako treba, a zanašal se je od vsega začetka na pomoč, ki sla mu jo začasno dala pri razpošiljanju koledarja Frank Sodnik in Johnny Rak, v knjigovodstvu ter v drugih poslih pa je pomagala Anne Beniger. 1 pamo. da se bo s takim sodelovanjem nadaljevalo ker le na ta način nam bo mogoče naloge uspešno vršiti. To je jubilejno leto Proletarca. V načrtu imamo slavnostno številko, ki naj bi izšla 20. septembra. Vredno je proslaviti tak jubilej, kajti za nami je 45 let neumornega truda ne samo za Proletarca, pač pa v vsake sorte drugih akcijah: v izdajanju Družinskega koledarja, v stavkovnih borbah, ki so bile nekoč silnejše kot so sedaj, ker je lokalna, državna, krajevna in zvezna oblast teptala po njih m sploh je bilo ljudstvo v bojih na in-dustrialnem polju skozi do Rooseveltove dobe brez zaščite. In v ospredju teh bojev so bili od vsega početka socialisti ter njihova glasila, med njimi Proletarec. Louis Zorko je na konferenci krajevne organizacije Prosvetne majice v Milwaukeeju grajal, ker ni bil uveljavljen nje-vojni dobi in se vse naše gospo-j gov predlog, sprejet že več kot pred enim letom, da bi imeli ne darstvo kreta okrog vprašanja, te tako konferenco kakršna je bila ta temveč za vse naše gibanje ali naj oboroževanje pospešimo, ----K»«-njr da-li naj oborožimo kar pol sveta, ki je še na naši strani, ali pa gremo kar naravnost v vojni požar. Mednarodni delavski urad, ki je bil ustanovljen pod avspicijo prejšnje lige narodov in sedaj posluje pod okriljem ZN, poro- naj ča. da brezposelnost narašča tu- "amen naj bodo štirje njeni odborniki ali odbormce iz enega in di v dtugih deželah, katere so istega mesta. Predlog je bil sprejet in tako bo sedaj v Clevelandu trdnjava Sansa. Toda nihče ni pojasnil, da smo imeli.v prejšnjem Sansovem odboru šest Čikaianov in trije izmed njih —predsednik, tajnik in blagajnik delajo v istem uradu. Seje so imeli kmdmr ae jim je zddUt poUebika. A «Uri nuna h j - P0i0j_ V Clevelandu jim bo to težje, razen ako si ohranijo navdu sirom dežele. Konferenca v Milwaukeeju, kot ugotavlja v tej številki na drugi strani Anton Udovich, je bila sijajna — največja in najboljša. kar se jih je še on udeležil. A izprevidel je tudi, da zelo manjka takih rojakov, kh bi bili pripravljeni na delo. Isto tako smo videli na zboru Sansa 27. in 28. maja v Clevelandu. Odbor Sansove konvencije za nova pravila je priporočal, j se vrši seja ožje eksekutive saj enkrat na mesec, in v ta men na i bodo štiri«* n lf»m i irl Iti i rti i L ■ »1! I. ..... !__i_ i____ . zastopane v tej ustanovi, razen na Irskem, Švedskem, v Avstraliji in Novi Zelandiji. To ni aa bnrincmut kapitali?- ma nič kaj vzpodbudno. Seveda, odgovor je, da ker tu ni nihče primoran delati, je naš problem uposljevanja drugačen kot pa v državah sovjetskega bloka, kjer delaš kakih 40 ur na teden za plačo, ostale ure pa (Konec na 3. strani.) Na tej konvenciji so napravili mačimo ljudem naše plemenite zelo dober vtis tudi navzoči de- cilje in namene, legatje iz Slovenije: Tone Se- Silno važno je vprašanje sve- liškar, znani delavski pisatelj in tovnega miru. Na obzorju se v pesnik; Drago Sega, književnik vedno večji meri pojavljajo voj- in literarni kritik in slovita ni hujskači, ki ogrožajo mirno zdravnica Franja Bidovec. Na sožitje med narodi. Na drugi SANSovo konvencijo jih je po- strani pa se trudijo razne 0 slala osvobodilna fronta, da se nizacije, med njimi tudi verske nam osebno zahvalijo za mate- da preprečijo tretjo svetovno rijalno in moralno pomoč ih da vojno> katera bi z at0mkami dose seznanijo z razmerami ame- ceia uničila civilizacijo in pog-riskih Slovencev. Glavni stan nala ostanke človeštva v jame SANSa je bil premeščen v Cle-|kot v temni davnini. Tem mi-veland. S tem so delegatje razbremenili prezaposljene glavne odbornike v Chicagu, kjer je bil glavni stan od vsega početka. Bod oče naloge SANSa Bodočnost in napredek vsake Nedavno se je v Detroitu vr-. ry Wallace, ki je prejel le nekaj organizacije sloni na smernicah *na konvencija ameriške soci- nad milijon glasov, dasi so bili ni zaledju ki ga tvori članstvo. a|isti*ne stranke, ki je bila do-1 njegovi kampanjski shodi ohi- Glavm odbor same nec more sto- kaj burna< Stara eksekutiva je skani bolje kot pa Trumanovi riti ničesar ako nima zaslombe bi|a poražena, še bolj pa njen in D«/we>jevi. In.na Wallaceove v javnosti. Zato je predvsem po- sk|ep, ki jc odločil, da naj stran- shode> bilo treba plačevati u S! P g delavmh ka več ne nastopa s svojim pred-1 vstopnino in pa še prispevati v SANSovih podruznie oživijo tu- sedniškim kandidatom, v lokal- peharčke. a volivni rezultat pa di ostale, ki so iz enega ali dru- nih volitvah pa le tam kjer ima-1 je bil za progresivno stranko in gega vzroka postale nedelavne. Teh podružnic je precejšno šte- (Konec na 3. strani.) želah^vse tako, da se moraš žu- rjti, polovico za piačo, polovico zastoni. /V Zed. državah tega ni, zato si vlada v Washingtonu prizadeva ohraniti delavce v službah na umeten način — namreč z oboroževanjem raznih dežel, z relifnimi akcijami itd. Naša dežela ima res vsega v izobilju, SP ostane samostojno v politični akciji »»Silat mm ■ ■ ■ ■ihmiimiib—i Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča itevilka Proletarca i« 2219 i Ako je številka tik VAftEGA imena n * NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam' je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! jo krajevne strankine postojan« ke kaj upanja na uspehe. To spremembo taktike soci« za Wallacea ter Tavlorja razo-čarljiv. "Kako naj delujemo v tej do gcvarjala Norman Thomas in niti Wall pa Maynard Krueger. časopisju, z velikim kampanj- Sklep eksekutive je bil zavr- skim skladom in z vso pozor-žen s 64 proti 42 glasovom. Jho- nostjo, ki si jo je kot bivši pod-mas in Krueger, strankin tajnik predsednik Zed. držav in kot Fleischman, Tucker, P. Smith bivki član zvezne vlade ni mogel in njihovi pristaši so argumen- dohiti več kot dober milijonov je imela v drugih jezikih. Tudi ke berete "lahko vsak teden na tega ni več. agleškl strani v Prolet*rcu. Toda socialisti, ki so iz stare S tem ie socialistična stranka dobila novo vodstvo. Večino v vih-Bergerjevih-Hillquittovih-l"^" l7a Stn*' ki » n- ___ daljevanje s povsem neodvisno šole, so hoteli socialistično stranko obvarovati v njenih Debso- Maurerjevih tradicijah in tako sta Norman Thomas ter Maynard Krueger bitko izgubila. Sicer nista bHa za razpust stranke, pač pa da naj bi postala le nekaka učiteljica, ki bi ljudem pri- alistične stranke 'sta najbolj za- bi mi," je rekel Thomas, "ko pa povedovala, čemu so na svetu in i niti Wallace z vso kampanjo v j socialna zla, v politiki pa naj bi po krajevnih razmerih pomagala bodisi politični akciji CIO ter AFL, v splošnem pa se udejstvo-vala v ADA (Američanov za demokratično akcijo). Za samostojno politično akcijo socialistične stranke je največ govoril Darlington Hoopes iz Readinga, Pa. On je odvetnik ,po poklicu. Bil ie izvoljen pred leti na socialistični listi v tegis- tirali, da čemu siliti naše kandidate na glasovnico, ko pa nimamo sredstev, da bi mogli uspešno agitirati zanje. In ko vendar vemo, da ne dobe niti toliko glasov kakor imajo podpisov na no- glasov?" Sedaj kajne ie treba da govoriš po kakem radijskem o-mrežju. To stane. Kakih 15 mi- šenje, ki so ga pokazali ob vznesenih govorih na konvenciji. Vsi pa vedo, da so si naložili težko delo. Prejšnji tajnik Sansa, Mirko Kuhel, je podal zares točno poročilo, z vsemi podatki o delovanju te organizacije, in to je mo«eI s|orili 1|| \VSKI(i \ I.JIDS I \ V IZHAJA VSAKO SREDO Ixdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zcdinjcnih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1 75 za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES?: United States: Ona Year $3.00; Six Months $1.75; Three Month« $1.00 Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Z UPRAVNIK0VE MIZE Anton Udovich Predzadujo nedeljo 11. junija lonija Bučar. Znesek prejet od je hila konferenca Prosvetne srečkanja naj bi šel listu v pod-matice v Arcadia parku v Mil- poro ali pa Prosvetni matici, to waukeeju. Mislim, da je bila to je bilo dano temu uradu v od-ena najživahn^jših konferenc te lok, da lahko razpolaga za kar organizacije. Le žal, da smo ime- se mu vidi bolj potrebno. One, li tako malo čai-a, da niti dnev- kot sem že omenil, da so prodanega reda nismo dokončali toli- jale srečke, so imele dve skri-ko kot bi ga raa i. Zborovalna njicL Ena kot sem jo že omenil, dvorana je bila nabito polna, in druga je bila pa od cigar, v Zborovanja so se udeležili tudi katero so devale drobiž. Stavil gostje iz starega kraja: Tone Se- sem na ono lepo, polno sladke liškar, Dra^o Sega ju zdravnica čokolade, dobil sem pa ono od Franja Bojc-Bidovec. Navzoč je cigar, z izkupičkom vred. Res, bil tuii jugoslovanski konzul ona prva je bila lepša, ta druga Vinko K nol iz Chicaga. Vsi štir- pa več vredna, posebno za Pro-je so bili \ predstavljeni konfe- letarca, ker v nji je bilo $26, renčni zbornici. sestra Bezek iz Waukegana, ki Navzoči s*> zastopali vsako-! je dobila-ta lepo skrinjico, pa je vrstne organizacije, ki so včla- še dodala $1 v ono od cigar. Ker njene v Prosvetni matici. Zato! so pa okoli stoječi videli, da je .so se gostje iz Jugoslavije, ka- v nji še prostora, so dali še po kovichu so ubuovili naročnino Anion Delinar, John Hrvat, Mrs. A. No$an, ki je tudi prispevala listu v podporo 50c, John Zriu l, in Čitalnica S. D. Dema na Waterloo Rd. v . JOHNU KREBLU so obnovili naročnino Joseph Fifolt, Frank Krančevič, Leo Kushlan, in Louis Skube. Bridgeport, Ohio — John Vitez je poslal znesek za deset koledarjev in za znamke JSZ. Gruden $1, in *#m Louis Barbo- procesu socialne revolucije. In rich $3 40. Ker smo potom Bar- to je za enega izmed nas, ki je boricha Uhko postregli Jennie bival skoro vse življenje v burž- . važnih deželah, težko —* težko ' razumljivo. Ne rečem, da je tam vse v redu. Gotovo ne! Dostikrat je na čelu kake stroke človek, kateri ni ne vešč in ne kos nalogi. Ali Gruden s koledarjem iz leta se je nanuvo naročila na Proletarca. Saj radi postrežemo, samo če imamo s čem. 6e Milwaukee — Theresa Ju-vanc mi je osebno izročila na- SANS Dillonvale, Ohio — Joseph Kosenina je poslal znesek za tri koledarje. Hefminie, Pa. — Antonu Zor-niku so obnovili naročnino Rudolph Krec in Matt Oberman, ročnino na list in njemu v pod- saj so vendar 1« ljudje in vsak poro $2, ko sem bil na že človek dela zmote. Velikanski omenjeni konferenci. Četudi je industrialni razmah, kateri je v omenjena naročnica še mlada, je tekoči petletki potegnil ogromno dejala, da čita Proletarca že 41 let in pravi, da ga bo do smrti. Škoda, da nima Proletarec saj deset tisoč takih vestnih čita-teljev, * Sheboygan, Stihu Wis. — ljudi v tovarne, je ne samo otežil in obremenil slovenske in druge kn;ete v Jugoslaviji, ki morajo ne samo preživljati vse te mase, ampak tudi težje delati na polju. Zato se ne čudim, če Franku, se fantje pritožijo. Ali kdaj še u »»r xt iff so obnovili naročnino ni naš kmet jamral? Spominjam oba iz W. Newtona, Pa., ter Al- Jacob Rupnik, Joseph Samsa, se leta 1929, ko sem bil zadnjič bin Vertacnik, Hutchinson, Pa. Fred Toman, in John Turk, Po-1 v domovini. Z ženo sva potovala Ob enem je naročil še deset ko- leg tega je poslal tudi znesek še po Bosni, Dalmaciji in Herce-ledarjev, kateri bodo ze najbrž j za nadaljne tri prodane kole- govini. Videla *ya v resnici rev-razpecani prej kot bo čital to darje. , ne ljudi. Ali skoro vsak, s ka- porocilo. j --terim sem govcjril, je običajno McKees Rocks, Pa. — Jacob Drug» teden bom pa skušal enako odgovoril: "Pa dobro je, Ambrozich je poslal znesek za opisati naše goste iz rojstne do- hvala Bogu!" Ko sva prišla do-petnajst prodanih koledarjev. movine, ki so nahajajo med na- . , „ . , mi in kot čujem, da se kmalu Pittsburgh, Pa, — Michael zopet vrnejo domov. Pleshe je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Milwaukee. Wis.—Louis Bar-borichu so obnovili naročnino Josephine Ernest, in Jennie Gruden. Listu v podporo so prispevali John Jenko $1, Jennie Opisal bi tudi rad pogovor na še naročnice Mitci S. Zlatich, ki mov na Dolensko sem v razgovoru s sosedi čul eno in isto: "Oh, al je hudo!" Letina je bila ^isto leto izredno dobra. Žita in sadja je bilo dovolj. Spomnil se je predzadnji teden .glasila T" ? sKk?lna,t "^pvine v uradu na poti iz Jug^lavije kjeF J agilna članica Franees Za-1 »n vem, da bodo vsi uspeli, kovšek, ki so jo ob obilni ude- Zdaj pa z rednim tedenskim ležbi položili k večnemu počitku poročilom naprej. Par teh hišic sem v resnici precej raz-z lepo zeleno pobarvano streho ter rujavimi stenami. Te ptičje hišice so še danes tih tednih sem bil resno pripravljen napisati knjigo o Rusiji. Zdelo se mj je. da dovolj poznam deželo in nje splošen političen in ekonomski položaj. prazne. Ali navadne, katerih ^ vsled zaposlenosti nisem na-barva je že zdavnaj izgubila vso Pisal- In prav je bilo. Kajti ko Chicago, III. — Peter Vrhov-nik je obnovil naročnino in pri- dan pred našo konferenco. Predsednik zbornice je pozval , vse navzoče, da so vstali v znak speval listu v podporo $1. sožalja. JOSEPH KRISTAN se je u- Podrobnosti poročil vseh osta- stavil v uradu, obnovil naročni- lih zastopnikov je nemogoče no in prispeval listu v podporo opisati na tem mestu. Zastopane $2. so bile tudi dve nove skupine— to je Gospodinjski odsek, in Cicero, III. — Louis Mesec je Moški klub Arcadia parka. Nad- obnovil naročnino. Izročil Arley zorni odbor (K. Podjavoršek, A. Mahnich in J. Simon) so pregledali knjige in poročali o onem srečkanju v korist Proletarca, ki se je vršilo minulo jesen pod okriljem te organizacije, kar je takrat prineslo listu v podporo $280.50. Upravnik lista se zahvali vsem, ki so se trudili in razpečevali omenjene srečke v korist lista. Kuharice so nas začele že pri- gan.j«itr, k ti dan je tako hitro ličnost, s pol podrto streho—so polne vsako leto. "Vrenčki" imajo pač svoj okus in svoje prepričanje. Pri nas in po svetu Čedalje bolj se jasni našim vse kar je bilo potrebno vedeti državnikom, da so malo predaleč o tej deželi. Sedaj ko sem bil zašli v svoji križarski vojni za doli že devetkrat, šele spozna- mir. Njih naziranje je kajpada vam kako silno malo mi je zna- — čim več atomskih bomb, ter no o tem predmetu. Isto bi dejal čim več milijard potrošimo za za naše ljudi, kateri napravijo orožje, toliko bližje sm6 miru. kakšno štiritedensko romanje v xu i i i IaIimaaiI _ ^ Z. Z _ • 1___1 bilo veselice, seje ali priredbe, ki je ne bi obiskala ali pa delala na nji ta zavedna ženska. Dolgo časa sem te poznal, Francka, in vedno spoštoval tvoje delo. Počivaj v miru! Družini — iskreno sožalje! sem tam bil že petnajst let—sem prvič spoznal — da je še takrat nisem poznal. Svetovni letalski promet Bilo je slično z menoj. Ko sem v letu 1949 leta 1939 prvič potoval v Mehi-| Mednarodno organizacija za IN NJEGOVO DELO Poročilo glavnega tajnika M. G. Kuhlja Glavni tajnik Sansa Mirko G. Kuhel je predlotil 4. konvenciji stedeče poročilo: Dragi bratje in sestre ter cenjeni gostje: Današnja seja predstavlja tretjo konvencijo Slovenskega ameriškega narodnega sveta in s Slovenskim narodnim kongresom tvori četrto zborovanje delegatov in delegatinj v sedmih letih in pol obstoja te organizacije. To je moje tretje konvenčno poročilo in oprostiti mi boste morali, ako bo zaradi triletnega medkonvenčnega razdobja nekoliko daljše kot po navadi. To je tudi prva naša konvencija, na katero so prišli tudi zastopniki iz Slovenije, predstavniki velike slovenske politične organizacije Osvobodilne frqnte. Pozdravljeni in dobrodošli! Naš sestanek danes je skromnega značaja in število delegatov in delegatinj je skoro tretjino manjše nego pred tremi leti. Vzroki za to so umljivi. Konvencija pred tremi leti je naložila organizaciji gotove pozitivne naloge, katere smo skušali po najboljši moči in po danih prilikah izvršiti. Prva teh nalog je bilo delo za vzpostavitev in okrepitev trajnega miru med narodi in za dosego tega cilja je Sans soledoval z glavnimi progresivnimi silami v Ameriki, ki so se oklenile tega idealnega programa. E^*uga naših nalog je bila želja za zbližanje naše novo domovine Amerike z Jugoslavijo in za odstranitev vzrokov, ki so med vojno priljubljeno Jugoslavijo postavili po vojni v neprijateljsko luč in nas vse skupaj z podobnimi ustanovami jugoslovanskega porekla potisnili v neprijeten položaj. V dosego tega smo skušali racionalno tolmačiti razvoj izgradnje jugoslovanske socialistične države zlasti med našimi lastnimi rojaki ter ji nuditi moralno jx)dporo. Naša tretja naloga pa je bila realizirati izgradnjo pediatrične klinike v Ljubljani ter z nabranimi sredstvi nakupiti potrebno opremo in instalacije. K temu smo dodali še zbiranje prispevkov za redka zdravila ter pošiljanje istih zdravstvenim oblastem v Slovenijo. Vsekakor je to bil obširen program, v katerem je idealizem v veliki meri odtehtal realistično plat in so bili naši uspehi v teh ezirih skromni. Zapreko so nam delale v prvi vrsti financ^ta-terih dotok se je od meseca do meseca krčil, polega tega pa še velik skok v ameriški"politiki proti desni ter ogromna propaganda prosti vsakemu in vsemu, kar je stremilo v progresivno smer. Sans je podpiral Ameriški slovanski kongres in sodeloval v njegovem naporu, da se odstranijo razlike, ki so Ameriko in vzhodne evropske države s Sovjetsko zvezo na čelu čedalje bolj odganjale eno od drugih, ter da se ustvari podlaga za zbližanje in s tem pogoji za ohranitev miru. Dasi Ameriški slovanski kongres ni nikoli v veliki meri propagiral težnje narodov Jugoslavije v zadevi njihove zunanje politike, predvsem glede na \ prašanje Trsta, Beneške Slovenije ter Koroške, smo Slovenci vseeno sodelovali z njim ter ga finančno in moralno podpirali. Račun nam pokaže, da smo v ta namen potrošili v zadnjih treh letih $1,068.50, druge slovenske organizacije, društva in posamezniki so pa prispevali dodatne vsote izven Sansa. Februarja meseca tega leta pa je Eksekutiva prekinila vse zveze z Ameriškim slovanskim kongresom ter odstopila. Vzrok za ta korak je bil neupravičen napad na Jugoslavijo od strani kongresovega tajnika ter Narodnega odbora in blatenje njene borbe za politično, nacionalno in ekonomsko svobodo in neodvisnost, kar je omenjeni kongres ves čas povzdigoval do neU,' nenadoma' tn " najbrž po navodilu pa je to borbo nazval za izdajstvo-ter imperialistično hlapčevstvo. Omeniti je še treba, da je ob času lega preloma Sans bil edina slična organizacija v sklopu Ame- I, • • » I J j , ----------u.gtiiiiMivijo d.a -o- i--------- -------oaivii« ut ^aiii/,at.ljd V MVIUIJU /\mC- vso kaH b t h^ leUlske transP°rte objavlja za- ™kega slovanskega kongresa ter da je slednji ostal le še senca Saj tako je tolmačil to stvar naš predsednik Truman konferenci časnikarjev. Res je, da je tisto tolmačenje gotovih predstavni svoj rojstni kraj. Najtežje je pa seveda razume vanje položaja. Jaz vem koliko idealistov je svoje čase odšlo v kov nase vlade postalo tako Sovjetsko Rusijo — in se nato čudno, da se je že mnogo ljudi čez nekaj časa vrnili silno razo začelo spraševati kdo ima prav? čarani. Vzrok je, da revolucio- Truman pravi: "Danes smo bliž- narna gesla, besede in resolucije je miru kot pa kdaj prej v zad- niso aktualnost, in da vsaka tekel, da je bil že čas za kosilo in tako smo morali zborovanje zaključiti. Nekateri so bili celo mnenja, da bi zborovali tudi po kosilu, drugi so pa zopet želeli, njih petih letih." In drugi dan pa zahteva milijardo in pol za oboroženje zapadne Evrope. Komentator David Lawrence vprašuje, mar ni že čas, da nekdo po pravici pove kje stojimo — namreč ali za vojno ali za mir. V svojem članku (on gotovo ni moža zopet na noge in da bo zopet lahko posvetila nekaj časa raznim organizacijam, pri katerih je bila prej aktivna. Kokomo, Ind. — Mary Pet- . . . . . . . ., i kovšek je poslala znesek za dva da naj bi raje že omenjeni gostje koIedarja in listu v ^^ $1 iz starega kraja, kaj vec povedali in tako se je odločilo, da bo Riverdale, Md.—Mary Suglič po kosilu predavanje, za kar je je poslala znesek za*štiri kole-prišlo še več ljudi, ki «o govor- darje, in naročnino za Antona nike nagradili z aplavzi. i Archa, ki menda že nad 30 let Konferenčni predsednik je bili kmetuje v omenjenem kraju Frank Zaitz in zapisnikarca pa ter želi, da bi ga kateri rojak Božičnik. I La Salle, 111. — John Furar je obnovil naročnino za leto in pol. Oglesby, 111. — Christina Nad-vesnik je poslala naročnino za list in njemu v podporo $2. Piše, da ji je mož resno bolan že od komunist ali pa sopotnik) citira dec. m. 1. Zal mi je take nesre- govor Mr Achesona, v katerem če. Toda to ne pomaga, težko je pravi: "Kot sem že prej omenil, kadar je bolnik v hiši, posebno svobodni narodi imajo težko naše ako bolezen dolgo traja. S logg v bodočnosti, dokler bo so-skrbno nego, upam, da spravi vjetska vlada nadaljevala po današnji poti. Mi ne moremo čakati in samo upati, da se to spreobrne. Mi moramo naprej z vso odločnostjo, da si ustvarimo situacijo moči v svobodnem svetu, kajti samo na tej podlagi bo mogoče ustvariti trpežno podlago sporazuma s sovjetsko vlado." Lawrence vprašuje ali so te besede za Evropo tli za nas. Članek je precej dolg toda zelo na mestu. George Weller, ki tudi ni komunist, piše iz Evrope, da smo Angela Zaitz. Predno je predsednik zaključil zborovanje, se je lepo zahvalil upravnemu odboru Arcadia parka za brezplačno dvorano za to zborovanje. Med tem je bilo naznanjeno, da sta darovala Helen Ambrozich in Joseph Tamše ddbitek, lepo cedrovo skrinjico, z lepo zrezla-nim pokrovom, kot jih imajo za dragulje. (Nisem gotov če sem ta imena prav vjel, ako je kaj narobe, naj me kdo obvesti, pa bom popravil). Ta skrinjica se je srečkala za kar so prodajale srečke Helen Ambrozich in Apo- obiskal, ko potujejo po Ameriki. Anton Arch je prispeval listu v podporo $1, kakor tudi sama Mary Suglič SI. Detroit, Mich.—-Katarina Sti-mac je poslala naročnino na list in njemu v podporo $2. Linden, N.J. — J. Pasarich je poslala za naročnino lista in njemu v podporo $2. Las Vegas, Nev.—Nick Pahor je ponovil naročnino, poslal zk koledar in listu v podporo $1. Cleveland, O. — Antonu Jan- vojna in še posebno socialna revolucija ustvari položaj kaieri je vsaj za nekaj časa nekak organiziran kaos kjer je sredi navdušenih proklamacij in oglasov — nered. glad. trpljenje in civilna vojna. Saj to je bilo prva leta v sovjetski Rusiji. Samo največja vztrajnost in pa revolucionarna požrtvovalnost, posvečena samo enemu cilju, je potrebna v takem položaju. Tukaj ni govora o sedemurnem delavniku ter proletarskem raju V Jugoslaviji je bil nekoliko drugačen. Ali kljub temu so bile slike precej slične. Štiriletna vojna, še toliko strašnejša ker je bila ob enem tudi civilna vojna. Jugoslavija je bila veliko bolj porušena kot je bila Rusija po prvi svetovni vojni. Kot Rusiji leta 1921-22, ko je vladala silna lakota — je tudi Jugoslavija zelo trpela prva tri leta po vojni radi slabih letin. Vsak, ki je čital knjigo "Silent People nimive podatke o civilnem letalskem prometu v preteklem letu. Leta 1949 so prevozila letala letalskih družb vsega sveta približno 25 milijonov potnikov. To bi bilo okoli 70,000 oseb v enem dnevu. Redni letalski promet je bil lansko leto tolikšen, da je vsakih 5 sekund pristalo ali pa odletelo eno letalo z vsakega letališča na svetu. Ta pov-preček je mišljen za dnevne kakor tudi nočne lete. Preko severnega dela Atlantskega oceana je bilo 10,000 prekoocean-skih poletov. Torej je bilo v enem dnevu na tej progi približno 30 letov. Lansko leto je letelo preko severnega Atlantskega oceana 300,000 potnikov. To je dosedaj največje število poletov na tem delu sveta. malo predaleč zašli z naorože-. Speak" avtor' Robert St. John^ "iTV™. "! "J \ Ame' bo razumel njih strahovit polo- žaj. Kot Sovjeti v prvih deset- rika, Francija in Anglija ponudile orožje Arabcem in Izraelu — pod pogojem, dd~ga ne rabijo v medsebojnem boju. Rezultat je bU, da sta egiptovska in izraelska vladi izjavile absolutno nevtralnost napram Rusiji. Ne- letjih, je bila tudi Jugoslavija bojkotirana z vseh strani. In kakor Rusija si je morala Jugoslavija sama ustvariti svojo industrijo iz nič. In to, moji dragi, se ne ustvari v petih letih in se na kaj narobe kajne. Tudi Evropej- da meriti z ameriškim vatlom ci se branijo orožja. I Tukaj pri nas izgleda, da je vsak, kdor je za sporazum in za zajezitev te blazne vojne histerije (katera nas sigurno pripelje v tretjo svetovno vojno) ali sopotnik in če že to ne pa vsaj Ali bo mogoče uporabljati nadomestne dele za srce? Marsikemu se zdi čudno, da so okvarjene dele srca nadomestili z umetnimi deli. Vendar se bavijo zdravniki prav resno s to mislijo in napravili so že razne poskuse na srcu psa. le nekaj časa je tega, kar je skupina kirurgov operirala več psov: odprla jim je srce ter del osrčja nadomestila z umetno-plastično snovjo. Po operaciji so s posebno črpalko skrbeli za reden krvni obtok. Operacija je popolnoma uspela in psi so lahko zopet normalno živeli. Nato so šli še dalje in dvajsetim psom zamenjali srčne zaklopke zaklopkami iz umetne smole, imenovane lucit. Tudi ta poskus je bil uspešen: zaklopke iz umetne snovi delujejo prav tako kakor naravne. Iž teh poskusov lahko upravičeno sklepamo, da bodo v%bližnji bodočnosti iznašli tudi nadomestne dele za človeško srce. svoje prejšnje veličine. In morda je baš zaradi našega sodelovanja v Ameriškem slovanskem kongresu in zaradi njegovega tajnika Sans bil zapisan med subverzivno organizacijo v justi nem uradu ter s tem ukrepom dobil težak udarec. To se je zgodilo maja 1948. Celo med mnogimi progresivci in našemi najboljšemi delavci smo naleteli na take, ki so se nenadoma umaknili iz Sansovega po-zorišča. Vendar Sans ni nikoli bil obveščen uradno ali drugače o tem krivičnem koraku in postopanju justičnega tajnika, temveč šmo to dejstvo ugotovili le potom dnevnega časopisja. Na pritožbo še odgovora nismo dobili. Ni mi treba poudarjati kot glavni tajnik Sansa, da z mojo vednostje ves čas njegovega obstoja ni bil podvzet niti en korak ah sprejet en sam zaključek, ki bi metal senco na lojalnost Sansa napram Združenim državam. Nasprotno pa smo lahko ponosni na vse naše preteklo delo za zmago in koristi Amerike ter na moralno in gmotno pomoč, ki smo jo nudili našim bratom in sestram v stari domovini. Sramovati se nimamo ničesar in se pred ničemer skrivati! in primerjati z deželo, katera je industrializirana že več kot sto let. Vsak popotnik kateri se danes povrne v staro domovino naj ne pozabi, da je ta dežela prešla ne samo skozi HETA-KOMBE VOJNE — ampak je v Odkar se je pripetil dotični nesrečni incident nad Slovenijo z ameriškami letali in je zavladala fanatična histerija med su-perpatrioti v Ameriki proti Jugoslaviji, smo skušali zadevo pravilno tolmačiti posebno našim rojakom, ki so jih drugi Ameri-kanci pričeli pisano gledati. Slo je seveda za Trst. Avijonski incident je bil pač dobrodošlo sredstvo našim diplomatom. Zavedajoč se, da je javno mnenje obrnjeno proti Jugoslaviji, so na mirovni konferenci podprli in zagovarjali aspiracije bivše sovražnice Italije ter obrnili hrbet pravičnim zahtevam svoje dobre zaveznice Jugoslavije. Naša poročila in članki so vsaj deloma med našimi rojaki pobijali laži in izmišljotine^ ki so jih gnusno sipali med ameriško ljudstvo dnevni časopisi, radio in domača reakcija. Danes je seveda situacija zopet drugačna Naše trditve o Jugoslaviji je podprla Jugoslavija sama s svojim odločnim nastopom, ki reflektira v prelomu med njo in državami kominforme. Naša želja je seveda bila, da bi do preloma med slovenskimi državami ne smelo priti. Ta mednarodna tragedija je demoralizirala marsikaterega dobrega jugoslovanskega Ame-rikanca ter dala pečat pasivnosti marsikateremu idealistu. Vendar med nami ni prišlo do razprtij in razkola, kajti znali smo ceniti vrednpst skupnosti in edinstva. Reakcija je pač zamanj pričakovala, da se bo Sans zaradi tega razsul. Skoda, da Ameriški slovanski kongres ni imel te predvidnosti. Zbližanje med Ameriko in Jugoslavijo se je znantno izboljšalo politično in ekonomsko in to je precej olajšalo mučen položaj, v katerem smo se nahajali zadnjih par let. To je tudi za Sans moralna zmaga, za nasprotnike pa hud udarec. Ne smemo pozabiti, da je v mrzli vojni med vzhodom in zapadom Jugoslavija itnela postati žrtev zaradi svoje strateške lege ter da te tragične usode ni hotela sprejeti. Niti nimam dvoma, da njeno vlado v tem oziru podpira ogromna večina naroda, posebno še tisti deli Jugoslavije, ki so bili pred osvoboditvijo najbolj zatirani in zapostavljam. Sans je navdušeno pozdravil leta 1948 ustanovitev tretje politične stranke s Henryjem Wallaceom na čelu. Na seji glavnega Socialistično gibanje hoče °d*>ora baš dve leti nazaj v Clevelandu je bilo soglasno zaklju-zgraditi raj na zemlji. A tudi <%eno' da sc aktivno udejstvujemo v tej stranki ter da storimo pravico verovati v nebesa po med slovenskimi volivci vse v naši moči, da pride ta stranka smrti nikomur ne odreka. l,o svojega mesta pri predsedniških in kongresnih volitvah ' „ .----—T—------------. Pričeli smo zbirati sredstva v ta namen, določili znesek $2 000 Vedeti kako svetovati, je u-( v kampanjski sklad, organizirali smo Uhode ter poslali dva dele-metnost učenja.—Amiel. I (Dalje na 3. strani.) / MILITARIZIRANJE ZAPADNE EVROPE NI NIKAKRŠNO JAMSTVO ZA MIR / (Konec s 1. strani) V Franciii je nekaj državnikov mnenja, da ako bomo laieli novi raih militarizirati, naj njene vojake vezbamo k'*e v francoski Afriki, ne pa v Nemčiji ob francoski meji. Te vrste Francozi očitno menijo, da bo Amerika nosila vse stroške in Francija pa naj bi imela 'dobiček od teaa.To jezi oosebno našega državnega tajnika Achesona. Francija ie dobila po vojni od Zed. držav v vse sorte dajatvah jako veliko pomoči. Toda iz Washing-tona ji namigujejo, da tega ne upošteva temveč dela na svojo roko neoziraje se na ameriške želje. Francoski vnanji minster Robert Schuman, ki je vodilni član vlade, je uvide!, da bo treba nekaj storiti, pa je začel že pred meseci taina pogajanja s predsednikom nemške v/ode in rezultat je, da naj bi se nemška ter francoska ieklarska ter premogovniška in- - d u str i/a združile v skupen karteI, kar bi ob enem privedlo v ekonomsko enotnost Francije in Nemčije. Do-sedaj sta si bili ti dve državi v tekmi politično, mili-taristično- in gospodarsko. Dali bo Schuman v tej novi potezi uspeti, je vprašanje. V Washingtonu žele, da bi, ne pa v Londonu. Delavska stranka ie izdala pamflet, v katerem pravi, da bi tak karteI kakršnega ie zasnoval Schuman pomenil ojačanje kapitalizma za privaten profit, a na pritisk iz Washinqtona je angleška vlada iziavo delavske stranke omilila s pojasnilom, da pamflet tolmači le stališče stranke, ne pa njeno. Vendar pa je jasno, da se Anglija v celoti boji kakršnega koli združenia nemške in francoske industrije. Cemu? Zaradi konkurence, le sedaj, ko je Nemčija še vsa okupirana, Anglija težko prodaja svoje produkte na mednarodnem trqu. Kajti izpodriva jo ameriška industrija. Tudi Italija se boii zveze med nemško in francosko industrijo iz enakih razlogov. Dasi so delavci v Italiji nizko plačani, bi njena slabo razvita jeklarska industrija s takim nemškim in francoskim kombinatom, kakor ga predlaga Schuman, ne mogla tekmovati. Odgovor na vse to je viden med vrsticami v pamflet u angleške laboritske stranke: socializiranjevse težke industrije v vseh deželah zapadnega bloka. Toda vladujoči sloj Zed. držav tega ne bi dovolil in bo preprečeval podržavljnja obratov dokler bo mogel. Ameriški vladi se je posrečilo o teti zapadno Nemčijo za "svobodno podjetništvo" in Anglija, ki je social demokratom v Nemčiji obljubila industrijo po-državiti, je morala na ameriški pritisk odnehati. Vse to stanje seveda ustvarja oziroma neguje sedanjo napetost med ameriškim kapitalizmom in sovjetskim boljševizmom. . - Naša sedanja "prosperiteta" temelji vsled tega največ na oboroževanju - ne samo našim temveč pred vsem na zalaganju municije, ki jo naša vlada pošHja prijateljskim deželam. - Rusija sklepa - vsaj tako beremo v njenih listih, da je ameriška vlada s svojo militaristično kliko trdno odločena začeti voino. In njen čili da je uničiti Sovjetsko zvezo. Zato je naravno, da se tudi ona oborožuje in po vseh videzih se zdi, da ima že zdaj mogočno armado, letalstvo, atomske bombe, podmornice in kar drugega je že treba za uničevanje, moritve in rušenje. Ta silna tekma bo prenehala le, ako se sporazumeta Moskva in Washington za mir in vzajemnost. Drugače pa mora to stanje privesti svet neizogibno v tretjo svetovno vojno - ki bo nekaj grozovitega - pogubna za vse, bodisi za zmagovite kakor za premagane države. SANS ima še bodočnost (Konec s 1. strani) rovnim organizacijam se bo pridružil tudi SANS in deloval v tem smislu v kolikor bo pač mogoče. V zaključku je treba pripomniti, da je odpadla vsaka bojazen glede legalnosti SANSa, in-da so vrata na široko odprta vsem poštenim Slovencem. Važno je tudi, da se odnošaji med Jugoslavijo in Združenimi državami stalno izboljšujejo. Zelo značilna je izjava, ki jo je podal pred- svojim okriljem vse napredne sile ameriških Slovencev ter nudila znatno pomoč naši rojstni domovini ob času najnujnejših potreb. Obenem opustimo malenkostne osebne boje in predsodke v javnosti, ki so le kost za reakcijo, da jo gloda; ter de-lujmo skupno za velik cilj — za močno in uspešno napredno organizacijo, Slovenski* ameriški narodni svet. VELIKO ZAPOSLENIH, A BREZPOSELNOST SE SE VSEENO VEČA (Konec s 1. strani) sednik Truman novemu jugo- Hoover meni, da je to nezdravo slovanskemu ambasadorju Via-! stanje — in on to ve iz izkušenj, dimiru Popoviču, ko mu je ob- Toda njegove kritike — če jih ljubil vso možno podporo pri njegovih naporih za boljše in trajne od noša je med obema de-želema. Truman je izjavil, da bi kongres in zvezna vlada u-poštevala, ter se ravnala po njih, bi pognala to deželo prav tako v "depresijo" kakor jo je Hoo- pfcD gojijo velike čute prijatelj- j ver. fco je bil on na čelu vlade £m irr^t, jsei ur,™.*™ kih jugoslovanskih priseljencev I .kl *mo PreW* za razvoj ZD, kakor tudi na dej-J ? ,L*™ ,n v *oboto ter P°*ne-stvu. da ste obe deželi bili za- £ bodo v PrihodnV **evilki. Ve<ici v dveh svetovnih voj- Ni Je boljše knjige, izdane nah med Slovenci v Ameriki—kakor Torej ohranimo in okrepimo je Ameriški družinski koledar to dinamično organizacijo, ki je 1950. Naročite si ga, če ga ie v teku osmih let strnila pod nimate. Stane samo $1.50. sans in njegovo delo * * ** %lNadaljevdrfje t 2. struni) gata na ustanovno konvencijo, ki se je vršila julija 1948 v Phi-ladelphiji. Na mfKovnem shodu v Shibe parku se je 8ans odlikoval v tem, da je izročil med "posameznimi darovi največji znesek — $2,000. Strankim program smo prevedli v slovenščino, natisnili ga v 10,000 izvodih ter razdelili med naše volivce, Brez poštnine in dela v glavr\em uradu smo potrošili v ta namen skoro $2,700, ali $1,000 več nego smo nabrali. Tragičen rezultat volitev je reagirav negativno med našimi člani* in posledica tega je bila, da je Sans postal nekaj mesecev konec 1948. leta popolnoma pasiven. Otresli pa smo se tudi te letargije, podvzeli druge akcije, predvajali filme, ustvarili sklad za zdravila ter tako napravili novo zanimanjo ne samo za staro domovino, temveč tudi za Sans. 1 Decembra meseca 1948 je bil razpuščen Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, kateremu je sedaj predsedoval Zlatko Balokovič. Odbor je bil nad pol leta popolnoma neaktiven in brez tajnika. Z njegovo likvidacijo so bile pretrgane vse vezi, ki so družilo ameriške Jugoslovane ter Bolgare za skupen nastop. Tudi v slučaju tega odbora najdemo vzrok za razpust v pomanjkanju finančnih sredstev. Predvsem pa leži krivda na negativnem odzivu hrvaške, srbske ter makedonske-bolgarske skupine v izpolnitvi danih obljub. Sans je bil edina organizacija v Združenem odboru, ki je več nego izpolnil vse svoje finančne obveznosti napram združeni organizaciji. Mi nismo nikoli delali obljub brez denarja. Pa razpustu pa je prišel na nas apel, da pomagamo pokriti deficit za izplačitev izposojenega denarja. Naša Eksekutiva je na januarski seji 1949 to zahteve odklonila iz ^-razloga, da je bil denar izposojen brez naše vednosti ter da so za povrnitev orgovorne organizacije, ki niso plačale v proračunu določenih kvot. Istooasno je seveda tudi naša upravna blagajna pešala in bi ne mogla nositi nepredvidenega bremena. Od. 1. maja 1947 do razpustitve smo prispevali v pomoč Združenega odbora znesek $1,579.55, od ustanovitve 1943 pa do konca pa nad $35,000. Petindvajsetega januarja 1949 je bil uradno razpuščen Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč (American Conjmitte for Yugoslav Relief), ki se je prvotno imenoval Vojni pomožni sklad Amerikancev južno slovanskega porekla (War Relief Fund of Americans of Slavic Descent). Bila sta dva vzroka za razpust: 1) glavna naloga je bila izvršena, upravni stroški pa so ostali sorazmerno visoki; uvrstitev tudi te organizacije s Sansom, Združenim odborom ter ostalimi jugoslovanskimi organizacijami med nelojalne in subverzi^pe*. Dobro leto prej pa je predsednik tega odbora dobil priznanje od predsednika Združenih držav za njegov velik napor na polju pomožne akcije. Ameriški odbor je bil, kot je znano, od decembra 1945 naprej izven kontrole jugoslovanskih organizacij in so o njegovem poslovanju odločali drugi Amerikanci, dasi so pretežno večino prispevkov darovali Hrvati, Slovenci, Srbi in Makedonci. V zaključnem poročilu je predsednik Balokovič naznanil, da je skupna vrednost pošiljk znašala $2,732,835, vrednost vseh prispevkov v gotovini in blagu pa $3,264,649. Na podlagi teh številk so vsi drugi stroški z upravo vred znašali 16 1/3%. Sans je nabral in izročil temu odboru v gotovini $119,000 ter okrog $350,000 vrednosti v blagu. Naši stroški z zvezi s sejami so bili seveda posebej. • V zadevi otroške klinike v Ljubljani so bili od zadnje konvencije naprej podvzeti pozitivni koraki, da se naš načrtov celoti izvede. Dolgo časa nismo slišali ničesar iz stare domovine niti ne dobili načrtev, po katerih so tukaj tvrtke povpraševale. Končno je to zadevo uredil naš častni član Louis Adamič čim je prišel v Jugoslavijo v januarju 1949. Iz teh načrtov in poročil v ljubljanskih listih smo tedaj razvidli, da so bili plani sabotiram od strani arhitekta, za kar je moral plačati s svojim življenjem. Molk je torej trajal toliko časa, dokler niso krivca obsodili. Mi tudi nismo računali na razne zapreke v zvezi z dobavo izvoznih dovolenj, s časom, ki so ga* nekatere tvrtke zahtevale za izvršitev naročil, z dejstvom, da se klinika v Ljubljani gradi v sklopu petletnega plana ter da imajo drugi nujnejši projekti v zvezi z izgradnjo težke industrije in moderne ekonomije prednost ter še z drugimi sličnimi dejstvi. Skupni dohodki v ta sklad so z obljubljenimi vsotami znašali od pričetka kampanje do 30. aprila letos $168,-135.54. V tej dobi je bila porabljena vsota $95,121.50 za sanitarno opremo, rentgenske aparate, kuhinjsko opremo,% opremo za pralnico, vključivši moderne ožemalne, sušilne in likalne stroje, desinfekcijske in sterilizacijske aparate, brezaenčne luči za ope-racijsko sobo, linolej, za ambulantni avtomobil in podobno. Plačali smo tudi $16,250 na račun posebnih dvigal, ki pa so zaradi posebnih načrtov šele v izdelavi in še ne odposlana. Poslopje pediatrične klinike je že izgrajeno, toda notranjost še ni urejena za uporabo. Primanjkuje še mnogo materiala, ki bi imel priti iz sosednjih držav, kar pa je preprečil prelom trgovskih pogodb ter bojkotiranje 6d strani Češke, Poljske ter drugih držav v okviru kominforme. (Dalje prihodnjič) Tole mi ne gre v glavo? NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim, vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WERT 36th STREET v Tel. CRawferd 7-2*12 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shinston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 , ▼ Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti f « Naročite si dnevnik "Prosveta // i » w *1 s Naročnina za Združene države (izvemii Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4 00 ia pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cdok Co..$9.50 sa celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo jet 2657 SOUTH LAWNpALE AVE. CHICAGO 22, IUINOIS ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTEO ST. CHICAGO 14, ILL. Millco Kranjec: Fara Svetega Ivana 4 ~ ROMAN (Nadaljevanje.) . kakšne težave imate z njimi na Ančka je bila "vzgojena" po konferencah . . . Nič ne poma-vseh klerikalnih predpisih, zve- 8a. sam pojdem enkrat na to sta Marijina družabnica, strast- konferenco, da jim bom bral lena političarka, ki je brala samo v»te. Zdi se mi, da nekaj ni v publikacije "Mi mladi borci!", reda. Pa tudi pridigal jim bom "Stražo v viharju" in podobne v nedeljo: kaj je šola in komu stvari, kjer se je v glavnem bilo naJ sluii — Vi pa glejte, da se po komunizmu. Vse drugo njeno boste letos bolje držali. Menda znanje je bilo zaključeno s šol- vas ne bodo učiteljice metale v skimi predmeti, izven tega zna- k°t. kaj?" nja ni bilo nič. Kar pa je bilo, Magdič je zardel zaradi tega je bilo zmotno. očitka, nazadnje pa le ugovar- Bila je vzor novega klerikal- jal; nega človeka, kakršni naj bi pre- -Oprostite, častiti, bojim se, plavili Slovenijo in jo prevzgo- da se tudi vam ne bi bolje go-J"'- i dilo. Naposled me pa ni nihče Majhna, skoraj debelušna, s metal v kot. Res pa je, da zahte-kmečkim, rdečeličnim obrazom, vate od mene tistega, kjer sem oblečena vsakdanje, niti tako ne, brez moči. Cigana človek preda kakor se oblačijo svetoivanov- žandarjem, grešnika ozmerjate, ska dekleta, se je lepega jesen- lenuhu ne plačate dnine, kaj naj Trygve Lie, ki je tajnik Or-skega dne na kolesu pripeljala pa napravim s človekom, ki o- Kanizacije Združenih Narodov, k Svetemu Ivanu, stopila naj- pravlja svojo dolžnost do pičice deluje za obvarovanje te Roose-prej v cerkev, nato pa še v^up- natančno? Nadzornik jo oceni, veltove ustanove iskreno in od-nišče k župniku. da dobro uči, in to je res, kar krito. Rad bi napravil spravo Župnik jo je sicer sprejel z pojdite poslušat! Ima vzoren med Washingtonum in Moskvo, radostnim vzklikom: "vendar red, v Soli se v ničemer ne pre- je v ta namen potoval v Pa-enkrat ena naša!", toda ga je ta- greši, zasebno življenje je neo- v London in v Moskvo, in koj zaskrbelo, ko jo je pogledal: porečno, okoli ne hodi, da bi vr- n»to v Washington, da bi dr-kako bo to dekle kos vsem dru- *ila propagando, k maši gre, žavnike teh vodilnih sil pripra-gim učiteljem na šoli? Saj je kadar pride nanjo red nadzor- naj bi kaj resno storili za bita še pravcati otrok, a še huje, stva. Pri vsem tem naj jaz naj- m"r s tem. da se pobotajo med kar je kmalu dognal iz razgovo- dem tehten razlog, da jo odpoš- *abo. Toda v odgovor mu je ra: pravcata nevcdnica v vseh Uemo/ tod. Kako? Pred njo ameriški napoluradni tisk oči-stvareh. smo imeli tu našega človeka, pa tal, da je "apizar", da želi naj "To ni nič," je potarnal pri ni de!al* Pač Pa take "ganjal da'"<> koncesije Stalinu itd. A obedu kaplanu. 4 Kakšni pa so ti in tako PU^čeval, da me je bilo ob enem isti naši ljudje tu, v ljudje, kl nam jih pošiljajo! *Iič sram' in še vse drtl£e Je zavajal. Londonu in Parizu trdijo, da ne znajo! Kaj naj pa opravi pro-| Ah sem Jaz kriv» se ne vlači nam 111 niar ^"gega kot kako in če ne pijančuje, da bi jo lah- obvarovati mir po svetu. Kako ko prijel? Naš bo kaj takega ^ to vjema z resnično taktiko seveda hitro storil!" Kaplan je teh treh sil in Rusije, da bi se zamahnil z rokami. obvarovalo mir, to mi nikakor "Nisem vam očital lenobe," je ne gre v glavo!_ ti osmero ljudem, ki so vsi iz-kušenejši in ki tudi več znajo." "Ima najboljšo voljo. Z lic ji odseva," je odvrnil kaplan. "Pa ji bo tudi splahnela z lic," je menil župnik. "Naši nasprotniki imajo tudi voljo. Pa izkušeni so! Naši ljudje se vedno zanašajo na žandarje in vlado in ne vem koga še, oni pa na svojo spretnost! Saj ste sami izkusili! Tu ni druge poti, kakor da jih odvrnil Zadravec. "Vem, da vse je sam dobro vedel, in to je bilo m«. ... v.* ivaaui ua JIUJ , . , , ,---* zatremo ali s silo ali pa z zna- doKaJa* čemur mi nismo več kos. J • . - /. €\ Krn f O 11 »V\ _ njem. Kaj naj pa opravi to pi-iče, ki so nam ga poslali proti Klemenčevi? Bojdite no! Saj nisem otrok!" Magdič je nekaj časa molčal, nato pa le odgovoril; "Saj njena naloga vendar ne bo v tem, da se prepira z učitelji in posebej s Klemenčevo. Pri prosvetnem društvu nam manjka ljudi, tam bo delala. Tam mora rasti naša kultura, tam se bo zbirala naša moč. One v šoli pa bomo zagradili." Zadravec je kimal. "Lepo," je rekel. "To je v redu, toda jaz bi rad videl, da bi tudi šola bila naša. Tam se seje prvi strup o-trokom. Pa saj sami pravite, storite, kar je mogoče. Vem da tako *alostnn-ace, and we are surprised that its implications have been so little considered by professional viewers with alarm. Up to now the laboratory men have worshiped exclusively at the altar of competence, with each successive offering shinier, more efficient, more comprehensive, more nearly perfect than its predecessor. Especially has this been true in the field of mechanical* brains, which have advanced from the simple adding machine, to be found in every retail hole-in-the-wall, to a giant gadget, occupying a quarter-acre, that can »not only add. subtract, multiply, divide, and do improper fractions, but also make checking accounts balance, calculate the phase of Venus for any given date in the Ming Dynasty, give you Jackie Robinson's batting average, weigh atoms, play Canasta. read your palm, translate "Fin-negans Wake" into Cherokee, Croat and English, solve gang killings, pick horses to win, place, or show, and predict the exact course of Soviet diplomacy. Obviously a machine like that is in a class by itself and is going to replace no- grams. And then there is the military. Cobwebs will appear in hundreds of empty offices in the Pentagon. And so the creeping paralysis will spread. Shipping lines will go broke carrying midget machines in the hold, en route to international parleys, instead of collecting handsomely for dining and wining itinerant diplomats of the human variety. And what will become of hill-billy governors, anti-vivisection lobbyists, Klan opganizers, D, A. R. officials, Class-B script writers, and even some of us columnists? Apple-vendors all ! The time to act is now Let Prexy Eisenhower keep his Simple Simons at Columbia. They can always be used to take examinations for football heroes. • » • Representative Peterson (Dem., Fla.) tells of a recent meeting be^ tween a Congressional delegation and a group of Seminole Indians who were invited to tell the legislators anything that was bothering them. The Indians said nothing, and when Peterson later asked their leader why they hadn't spoken out, he replied, "Congressmen talk so fast Indians can't think." Here is a sure-fire formula for dealing with Congressional committees. You just don't answer questions, you take a mild crack at your inquisitors, you're as red as a Šeminole. and nobody so much as mentions contempt of Congress. • • • Down Memory Lane Do you remember: When the worst name you could The Undying Dream By Covington Hall I looked to the East, to the North, to the South and the West: Everywhere everybody hurryin' and no one at rest. They had to keep going, the youngsters on jobs, the oldsters on doles, For all needed Bigger Do-nuts with far smaller holes. But the Bosses and Bankers, tho their profits were fat Said "Our System is ruined if we give into that — A House in a Row There's a house that *I think of With pleasure and pride. The door in the front lias a window each sidij; The walls are of brick Of the commonest kind, And houses just like it Are easy to find. Just look at the Rooshians, what little for roubles they gef. And you'll quit all this grouching, complaining and striking, bet! » we and Lumber Costs Spurt Building colts rose 5 per cent from March to April, government figures show. LumNr prices are leading the advance, with boosts of 15 per cent in three weeks for some types of wood. Lumber now advertising the "superiority" of the costs 3 Va times what it did in 1939. | various brands. Hit 'Camels,' 'Old Golds 'Luckies'; No Evidence Any Brand is 'Superior* April 5 was a bad day for cigar ette manufacturers who have been spending millions of dollars advertising the alleged superiority of their brands. After years of inves tigation and scientific study, the Federal Trade Commission made public its first findings that cig arette ads" are "the bunk." The commission ordered the makers of "Camels" and "Old Golds" to stop their "false and misleading" claims that those brands contain less nicotine and "throat irritants" than other kinds. Don't "Prefer Lack les The F. T. C. also made public a "proposed report," finding "Lucky Strike" advertising guilty of similar false claims, and ordering the makers of that brand to stop untrue assertions that "independent tobacco experts prefer Luckies 2 to 1." Also, this report says, there is no truth in the claim that the quality of "Luckies" is improved by "toasting " In general, this report declares, "there is no evidence that one brand of cigarettes is superior to another." Yet "ad men." newspapers, mag. azines and radio stations wiH continue to get millions of dollars for And That settles That; or it should; or so it would seem, But so many workers still foolishly hold to the dream (To which all Freemen swear allegiance and ever steadfast cling) Of a Classless Free America and each of us a King. Something Less Than Socialism As part of a "peace program" which he advocated in a Memorial Day address, former Vice President Henry Wallace included what he called "Progressive Capitalism." He told his listeners to form "Progressive Capitalism" clubs for the purpose of saving capitalfsm in the U.S. and making it serve the people rather than exploit them." We don't know exactly what Henry was talking about or what kind of economic and social system he envisages, but we can be sure that it is something less than Socialism. It is foi* that reason that we are able to say in advance that Socialists will not be members of Henry's clubs. We Socialists don't want "something less." Being human, we'll take whatever we can get under the capitalist system, of course. But anything less than a cooperative commonwealth with production planned for use instead of for profit Just Isn't worth fighting for once a worker gets the Socialist viewpoint. That's why a majority of the delegates to the recent national convention of the Socialist Party rejected a course that would have made the Socialist Party a political adjunct of A.F.L.5s Labor's League for Political Education and the CIO-PAC. It isn't that such advantages as Labor is seeking aren't good. But they're Just not enough. Moreover, both those organizations stand for some form of profit-serving capitalism. and so their basic aims are in opposition to those of Socialists •We may be taking Henry Wallace more seriously than he deserves when wejhus argue against his proposal for "Progressive Capitalism." I But we are tired of hearing proposals that suggest satisfaction with class exploitation — If only the exploiters will be permitted to grab a little less than everything. What Socialists want is an economy under which the worker will receive the FULL social value of the product of> their toil and in which ALL wealth will be distributed on the basis of service and NONE on the basis of ownership. Workers who settle for less are compromising with dishonesty.—Reading Labor Advocate. 'Tis one of a row In a very long street, Where rumbling of wheels And the tramping of feet Are echoed all day From the walls left and right; And silence, too timidly. Haunts it at night. My friends often say That nirfhber must be Identification Most useful to me. And lacking its help, I should tramp half the road, To end by invading Some neighbor's abode. But there lies the proof Of how little they know The fondness I feel For the house in tho row, And how the plain features It shares with the street Have precious distinctions. My glances to meet. Care sits at my elbow Through most of the day; She urges to labour, Yet preaches dismay; She follows me homeward. Unhidden, I know. But flies from the door Of the house in the row. Yes. flies from the door, For there's plenty to prove She never joins issue With courage and lovc^ And these always greet me. Thank God, when I go Home, home to my dear At the house in the row. 1 . Q . , . ----------III. HH JUU LUU1U body. But a mechanical simpleton call an employee of the State De- order00™ threat of a hi«h ! parfment as "cookie-pusher"? ° tuI 0 i, ~ f ' When American trains ran on • The world is full of incompetents time? and'if we are to have cheap, easily- operated machines that can turn out the same volume of stupidity without having to be fed, we are clearly faced with technological unemployment on an undreamed of scale. Take Congress for example. Why should the taxpayers lay out $15,000 a year for a John Rankin when a midget mechanical brain can be had for less? They would get the same quality of service on a permanent basis—no more costly primaries—and with much less oil. Think, too, of the fate that con- When "welfare" was a recent word that wouldn't cause a rush of blood to the head of a Republican? When Wisconsin had a Senator? When " My country right or wrong" referred only to one's own country? — —m When there was only one Roosevelt? When no one even thought of doing anything about the weather? When Douglas MacArthur was a mere mortal? When you could tell a post-war period from a pre-war period? _____________________ __R B. in The Nation "Heretics'7 Among Communists .i F?W eVent'can "pcm important to Americans that tho formation of a new Communist splinter group in far-off India, and there is a good possibility that it is as insignificant as it sounds Yet taken as Tart of a world pattern, the development has more than passing inter "•„''* "0tf,y P C J°Shi' '°P the orthodox Con - .TkTh' r.Y'V' '"<»• had been expelled for "deviatlonism." and ike heretics from time immemorial they are certain that theirs is the true way of the faithful. In this respect the new group, reported to have rhrTr 5v00 of,,he coumrys 80000 "1 "K,OS V'a But Where the Tito.sts differ from tho Commtern almost solely on the question of Russia's relationship with Other Communist states, the Indians dissent on basic doctrine They u7 meTn "J™' C°mmUn,*U" to "revolution by peace h! r P , , „ T aceep,i"8 the lead of the Yugoslavs, they h,diet he C P of India for "grave Trotskyite-Titoist errors" This make n oMhT'T oukl c" " n0lhl,nR !n C°mm0n b"tW~n th* '"ternaZ.,! t" Yet it^ he nf, .UmSt%anu thC naU<™"sl »Pl^t of the Tito-itf. Yet it IS the nationalism of the Titoists that gives the Indian and the Yugoslav dissidents a common interest. Both aro bent on achieWng ' ,de',red «*'»! system within the traditional framework and in 1,o " ™ Večna rrrrcoun,rics Th- - 0,»: same trend in China. Indo-China. and elsewhere. Here is theirony and he hope-,he irony that communism, for all its vaunted internTtfonal sm. is no more impervious to the clash of national interests than cap -ta tam: the hope that the spread of communism will not n ieswUv build up Russian strength to the point of assuring a titanic struggle between two worlds —From "The Nation " siruggle Nature "Nature seems determined make us work." ' "Yep. the ležs hair we have comb, the more face we have wash." to to to 10,000,000 London — Trade union members In Great Britain has hit an all-time high mark of close to 10 million, It was revealed here by Ray Boyfield, secretary of the organisation department of the British Trades Union Con-gress. Of the total. 80 per cent are In union* affiliated with the T.U.C. 'n proportion to population. British workers are twice as well organised as those hi the United States. Total dividend payments by all American corporations rose from $7.900,000,000 in 1948 to $8.400,-000,000 in 1949, 84 per cent above the annual average for the 1942« 45 war years. The man who rules bis spirit, said the Voice that cannot err, ta greater than one who takee • city. — lira S. J. Hale Among all our good people, not ooe in a thousand sees the sun rise once in a year. They know nothing of the morning—Daniel Webster. The Task at Hand A rabid golfer said to Grantland Rice, the noted sports authority: "What is the most important stroke in golf?" To which Mr Rice instantly replied: "The next one." Total auto sales during the first nine months of 1949 were 35 per cent above the comparable 1948 period. Poverty is hard; but debt is horrible.—Spurgeon. * Add Skilled Workers WASHINGTON — The Department of Labor estimates that 72,-970 craftsmen will be added to tho skilled labor force of American industry in 1950 through the federal apprenticeship training program. Each candidate for Parliament in the British elections must post the equivalent of $400, which is forfeited if he polls less than one-eighth of the votes in his district. Genius begins great works; labor alone finishes them.—Joubert. Eat to please thyself, but dress to please others —Benjamin Franklin. The only freedom which deserves the name is that of pursuing our own good, In our own way, so long as we do not attempt to deprive others of theirs, or impede their efforts to obtain it. — John Stuart Mill. Nearly 45% of the workers in the cotton garment industry were paid less than 75c an hour before the new federal minimum wage law went into effect January 25. Able Parliamentarian Few women have any knowledge of parliamentary law," You don't know my wife. She's been speaker of the House for 25 years." 4,058 Credit Unions Federally chartered credit unions now number 4.058. with total assets of $258 million, according to a government report %