Št. 51 Maribor, petek 1.10.2021 OBČINA BLED 927. Odlok o preoblikovanju Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled, v Javni zavod za turizem Bled ISSN 1854-2409 / 2386-0448 ODLOK O PREOBLIKOVANJU TURIZMA BLED, ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA BLED, V JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM BLED Uvodne določbe I. 1. člen S tem odlokom ustanoviteljica Turizem Bled, zavod za pospeševanja turizma Bled, preoblikuje v Javni zavod Turizem Bled (v nadaljevanju zavod) in ureja status javnega zavoda, razmerja med ustanoviteljico in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda. Ustanoviteljica zavoda je Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled (v nadaljevanju ustanoviteljica). Na podlagi navedenega je Javni zavod Turizem Bled del javnega sektorja, skladno z drugim odstavkom 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju: ZJU). II. Firma, sedež in pravni status zavoda 2. člen Firma zavoda je: Javni zavod Turizem Bled. Skrajšana firma zavoda je: Turizem Bled. Sedež zavoda je na Bledu. XVII Poslovni naslov zavoda znotraj sedeža zavoda s sklepom določi svet zavoda. Organizacijska oblika: javni zavod. Zavod je pravna oseba. III. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 5/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/00,36/00, 127/06), 13., 14 in 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 13. seji dne 28.09.2021 sprejel Leto Dejavnost 3. člen Poslanstvo zavoda je izvajanje dejavnosti načrtovanja, organiziranja in spodbujanje razvoja turizma na območju Občine Bled. Zavod je ustanovljen za opravljanje dejavnosti in storitve, ki jih opravlja v javnem interesu kot javno službo v Občini Bled in sicer za: 1) informacijsko turistično dejavnost, ki vključuje: a) informiranje turistov, vključno s turisti s posebnimi potrebami, b) zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev, c) ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe, d) sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom, e) urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, 2) upravljanje s turistično destinacijo Bled, 3) spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, 4) trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, 5) promocijo turizma, 6) varovanje nepremičnih spomenikov lokalnega in državnega pomena, 7) razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture, 8) razvoj in vzdrževanje javnih površin, namenjenih turistom (vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetličnih nasadov, planinskih ter tematskih poti in podobno), 9) urejanje in vključevanje zavarovanih naravnih območij v turistično ponudbo, ob upoštevanju aktov o zavarovanju ter v skladu z razvojnimi usmeritvami in varstvenimi režimi v zavarovanih območjih, 10) organizacijo in izvajanje prireditev, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 11) ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva glede pozitivnega odnosa do turistov in turizma, 12) druge storitve, ki se na turističnem območju brezplačno zagotavljajo turistom. Za doseganje optimalnih učinkov izrabe kapacitet v upravljanju lahko zavod opravlja na področju svojega delovanja tudi tržno dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda. V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko zavod glede na svoje prostorske, tehnične in kadrovske zmogljivosti izvaja zlasti sledeče tržne dejavnosti: 1. oblikovanje, trženje in prodajo spominkov, literature, izdelkov lokalnega izvora in podobnih izdelkov, pri čemer imajo izdelki turističnega območja prednost pri predstavitvi, ponudbi in prodaji; 2. nudenje gostinskih, izobraževalnih, razstaviščnih, muzejskih in drugih storitev za obiskovalce in 18.120 18.130 47.610 47.621 47.622 47.640 47.650 47.770 47.782 47.789 47.890 58.110 58.130 58.140 58.190 59.130 63.910 63.990 68.200 68.320 66.190 70.210 70.220 72.200 73.110 73.200 74.200 77.110 79.110 79.120 79.900 82.300 82.990 85.590 90.010 90.030 90.040 93.210 93.292 93.299 93.110 93.190 94.110 IV. Stran 1837 izvajalce prireditev v objektih v upravljanju in na promocijskih prireditvah; 3. izvajanje informacijske dejavnosti; 4. nudenje storitev za druge; 5. dajanje objektov, tehnične, prireditvene in druge opreme v upravljanju v najem ter nudenje pomoči in tehnične podpore za izvedbo posameznih promocijskih dogodkov drugim organizatorjem. Opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka ne sme ogroziti izvajanja osnovnih dejavnosti zavoda (javne službe). 4. člen Dejavnosti iz prejšnjega člena, ki jih zavod izvaja so po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščene: Drugo tiskanje Priprava za tisk in objavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami Trgovina na drobno s časopisi in revijami Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi potrebščinami Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z urami in nakitom Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom Izdajanje knjig Izdajanje časopisov Izdajanje revij in druge periodike Drugo založništvo Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj Dejavnosti tiskovnih agencij Drugo informiranje Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in pokojninske sklade Dejavnost stikov z javnostjo Drugo podjetniško in poslovno svetovanje Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike Dejavnost oglaševalskih agencij Raziskovanje trga in javnega mnenja Fotografska dejavnost Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup Dejavnost potovalnih agencij Dejavnost organizatorjev potovanj Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti Organiziranje razstav, sejmov, srečanj Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje Umetniško uprizarjanje Umetniško ustvarjanje Obratovanje objektov za kulturne prireditve Dejavnost zabaviščnih parkov Dejavnost smučarskih centrov Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Obratovanje športnih objektov Druge športne dejavnosti Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj  Organi zavoda 5. člen Organi zavoda so:  svet zavoda,  direktor in strokovni svet. Svet zavoda 6. člen Svet zavoda ima sedem (7) članov, ki ga sestavljajo: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin   štirje (4) člani predstavniki ustanoviteljice; dva (2) člana predstavnika zainteresirane javnosti s področja turizma;  en (1) član predstavnik delavcev zavoda. Predstavnike ustanoviteljice imenuje Občinski svet Občine Bled. Kandidati morajo izkazati izkušnje in poznavanje področja turizma. Predstavnika zainteresirane javnosti imenuje Občinski svet Občine Bled na predlog zavezancev za plačilo turistične takse v občini Bled. Predlogi se na podlagi javnega poziva podajo za:  enega (1) predstavnika iz sfere hotelirjev oz. turističnih podjetij na Bledu,  enega (1) predstavnika iz sfere sobodajalcev na Bledu. Oba predstavnika zainteresirane javnosti po metodi večine prejetih glasov izvolijo na sestanku, ki ga skliče zavod. Predstavnika delavcev izvolijo delavci na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v zavodu. Zaposleni glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov zaposlenih zavoda, ki so se udeležili volitev. Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. Člani sveta zavoda so po preteku te dobe lahko večkrat ponovno imenovani. Delo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti podpredsednik. 7. člen Prvo - konstitutivno - sejo sveta zavoda skliče direktor najkasneje v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda. Na konstitutivni seji člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo sveta, če to zahtevajo najmanj štirje (4) člani sveta zavoda ali direktor. Če predsednik sveta zavoda ne skliče seje v roku petnajstih (15) dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda. Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta zavoda. Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Če je rezultat glasovanja neodločen, je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta zavoda. Svet zavoda podrobneje uredi svoje delovanje s statutom zavoda in poslovnikom. 8. člen Svet zavoda ima naslednje naloge: (a) nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, (b) sprejema letni program dela in finančni načrt ter spremlja njegovo izvrševanje, (c) sprejema poslovno računovodsko poročilo o poslovanju zavoda, (d) podaja mnenje o načinu razpolaganja presežkov prihodkov nad odhodki, (e) podaja mnenje o načinu kritja presežkov odhodkov nad prihodki, (f) imenuje revizorja, če se svet zavoda odloči za revizijo računovodskih izkazov ali je takšna revizija predpisana, (g) imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanoviteljice, (h) sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja, (i) ocenjuje delo direktorja, Stran 1838 (j) daje predhodno soglasje o pridobitvi, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, s katerim razpolaga zavod, (k) daje predhodno soglasje k zadolževanju zavoda, (l) daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda, (m) daje soglasje k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, (n) izvaja druge pristojnosti in naloge, določene z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda. K aktom iz alinej: (b), (c) in (g) daje soglasje občinski svet ustanoviteljice. 9. člen Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata:  če sam zahteva razrešitev,  če se neopravičeno ne udeleži treh sej zaporedoma,  če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,  če ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali. Člana sveta lahko razreši ustanoviteljica oziroma tisti, ki ga je imenoval. Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni. V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan član oziroma izvoljen razrešeni član. Mandat novega člana sveta zavoda traja do izteka rednega mandata prvotnega člana sveta zavoda. Direktor 10. člen Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo dobrega gospodarja. Direktor zastopa zavod brez omejitev. Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem ustanovitelja za mandatno obdobje petih let. Če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja direktorja, če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran in se razpis ponovi, se za čas do izvolitve direktorja imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno (1) leto. Z direktorjem se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas imenovanja. 11. člen Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:  ima visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnje) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja),  ima najmanj deset (10) let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet (5) let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,  izkazuje raven znanja angleškega jezika na nivoju C1 ter vsaj še enega od naslednjih jezikov: italijanščina, nemščina,  ima izkušnje na področju turizma oziroma s turizmom povezanih dejavnosti;  predloži svojo vizijo delovanja in razvoja zavoda za mandatno obdobje. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 12. člen Mandat direktorju zavoda preneha s potekom časa, za katerega je bil imenovan. Mandat direktorju predčasno preneha tudi z razrešitvijo. Svet zavoda razreši direktorja pred potekom mandata:  če direktor sam zahteva razrešitev,  če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,  če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,  če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,  če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je zavod ustanovljen. V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena, svet zavoda za čas do imenovanja novega direktorja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja zavoda. Postopek imenovanja se podrobneje opredeli v statutu zavoda. 13. člen Naloge direktorja so:  načrtuje, organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda,  pripravlja program dela za dejavnosti, ki sodijo v javno službo, program za tržne dejavnosti in finančni načrt,  sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer po predhodno pridobljenem soglasju sveta zavoda,  pripravlja kadrovski načrt,  pripravlja načrt nabave osnovnih sredstev,  sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda,  sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda,  skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda, skrbi za trženje storitev,  določa cene storitev,  oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev, skrbi za promocijo zavoda,  sodeluje z drugimi zavodi, civilnimi, nevladnimi in gospodarskimi organizacijami,  sodeluje z ostalimi regijskimi (destinacijskimi) občinami, izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izved-bo določenih nalog zavoda,  odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo,  zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,  poroča ustanovitelju in svetu o delu zavoda in ostalih zadevah,  pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda in ustanoviteljice,  opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda,  pripravlja sanacijski načrt ob računovodsko prikazani izgubi v poslovnem izkazu. Stran 1839 Direktor samostojno podpisuje listine finančno materialnega poslovanja v višini 20.000,00 EUR. Za podpis listin nad vrednostjo 20.000,00 EUR mora pridobiti predhodno soglasje sveta zavoda, razen v primeru, da so poslovni dogodki z vrednostjo nad 20.000,00 EUR že vključeni v potrjeni poslovni načrt zavoda. 14. člen Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta zavoda, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanoviteljice. Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce, ki jih za to pooblasti v skladu z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Strokovni svet 15. člen Zavod ima strokovni svet, ki je strokovni kolegijski organ zavoda. Strokovni svet ima pet (5) članov. Člane strokovnega sveta imenuje svet zavoda na predlog direktorja izmed strokovnjakov s področij delovanja zavoda. Članstvo v strokovnem svetu se izključuje s članstvom v svetu zavoda. Naloge strokovnega sveta so:  priprava predlogov za učinkovito upravljane destinacije,  priprava predlogov za program promocije destinacije,  priprava predlogov za program prireditev,  priprava predlogov za izboljšanje kakovosti turistične ponudbe destinacije,  priprava predlogov za oblikovanje novih turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo,  priprava predlogov za aktivnosti in ukrepe za trajnostni razvoj destinacije. Sestava in način oblikovanja strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda. Mandat članov strokovnega sveta zavoda je vezan na trajanje mandata direktorja zavoda. V. Splošni akti zavoda Statut zavoda in drugi splošni akti 16. člen Zavod ima statut s katerim se podrobneje uredijo vprašanja glede organov zavoda, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda. Statut na predlog direktorja s soglasjem ustanovitelja sprejme svet zavoda. Zavod ima splošne akte, ki jih mora imeti zaradi zakonskih zahtev in druge splošne akte s katerimi je potrebno urediti posamezna področja delovanja in poslovanja zavoda. Splošne akte sprejema direktor. S sprejetimi splošnimi akti direktor seznani svet zavoda. Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, direktor akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sprejme po predhodnem soglasju sveta zavoda. VI. Sredstva za delo in odgovornost za obveznosti zavoda Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 17. člen Zavod pridobiva sredstva za svoje delo:  iz proračuna ustanoviteljice,  iz drugih javnih virov,  s prodajo blaga in storitev na trgu ter najemninami,  iz sredstev nacionalne turistične organizacije za pospeševanje turizma,  iz donacij, daril ter drugih virov,  iz drugih sredstev, pridobljenih z javnimi razpisi. Zavod upravlja s stvarnim premoženjem, ki mu ga v upravljanje prenese ustanoviteljica. Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanoviteljice. Ustanoviteljica zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje dejavnosti javne službe, določenih s tem odlokom, v skladu z zakonom, izvršilnimi predpisi, pogodbami in drugimi akti pristojnega organa. Zavodu se sredstva iz proračuna ustanoviteljice zagotovijo z letno pogodbo o financiranju zavoda, in sicer v višini, ki je določena z vsakoletnim proračunom ustanoviteljice. Poslovne knjige in poročila zavoda morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. 18. člen Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti ter ekonomske potrebne rezerve. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanoviteljica na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda. O načinu pokrivanja morebitnega presežka odhodkov nad prihodki odloča ustanoviteljica na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda. VII. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 19. člen Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Zavod prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje. VIII. Odgovornost ustanoviteljice za obveznosti zavoda ter medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljice in zavoda 20. člen Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanoviteljica do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljice za delovanje zavoda. Ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike. 21. člen Ustanoviteljica ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi ugotavlja skladnost programa dela zavoda z lastnimi razvojnimi načrti ter spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom. Občinski svet izvaja predvsem naslednje ustanoviteljske pravice in obveznosti:          IX. Stran 1840 odloča o statusnih spremembah zavoda, odloča o prenehanju zavoda v skladu z zakonom, daje soglasje k letnemu programu dela in finančnemu načrtu, daje soglasje k poslovno računovodskemu poročilu, odloča o načinu razpolaganja presežkov prihodkov nad odhodki, odloča o načinu pokrivanja morebitnega presežka odhodkov nad prihodki, daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda, imenuje predstavnike ustanoviteljice v svet zavoda, izvaja druge naloge in obveznosti ustanoviteljice v skladu s področno zakonodajo, statutom, tem odlokom in drugimi predpisi. Prehodne in končne določbe 22. člen Zavod je pravni naslednik zavoda Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma Bled, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, matična številka: 1121782000, davčna številka: SI 10544194. 23. člen Za čas do imenovanja direktorja zavoda v skladu s tem odlokom je direktor zavoda dosedanji direktor Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled, imenovan na podlagi sklepa sveta zavoda Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled, št. 489, z dne 25. 10. 2017, ki zastopa in vodi zavod za čas do konca trajanja njegovega mandata. Za vpis sprememb v sodni register je pooblaščen direktor Turizma Bled. Vpis sprememb v sodni register mora priglasiti najkasneje v roku tridesetih (30) dni od uveljavitve tega odloka. 24. člen Naloge sveta zavoda do imenovanja sveta zavoda v skladu z določbami tega odloka, ki mora biti imenovan najkasneje v roku štirih (4) mesecev od uveljavitve tega odloka, opravlja svet zavoda Turizma Bled, zavod za pospeševanje turizma Bled. 25. člen Finančna sredstva za delovanje zavoda do sprejema njegovega letnega programa in finančnega programa zagotovi Občina Bled iz svojega proračuna. 26. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Akt o preoblikovanju zavoda in pogodbe o ureditvi razmerij med ustanovitelji (Uradni list RS, št. 74/1999 z dne 10. 9. 1999), Statut Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled z dne 26. 6. 2001 ter novelacija Akta o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje turizma Bled, Turizem Bled, in Pogodbe o ureditvi razmerij med ustanovitelji – prečiščeno besedilo – z dne 15. 1. 2020. Ne glede na določila predhodnega odstavka se Statut Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled z dne 26. 6. 2001 in novelacija Akta o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje turizma Bled, Turizem Bled, in Pogodbe o ureditvi razmerij med ustanovitelji – prečiščeno besedilo – z dne 15. 1. 2020, uporabljata do vpisa preoblikovanja po tem odloku v sodni register. 27. člen Svet zavoda najkasneje v treh (3) mesecih po pričetku veljavnosti tega odloka sprejme statut zavoda. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Najkasneje v roku treh (3) mesecev od uveljavitve statuta zavoda je potrebno sprejeti vse splošne akte, ki jih mora imeti zaradi zakonskih zahtev, in druge splošne akte s katerimi je potrebno urediti posamezna področja delovanja in poslovanja zavoda. Direktor zaradi nemotenega dela za čas do sprejetja vseh potrebnih splošnih aktov, vključno z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in zaradi nemotenega nadaljevanja dela zaposlenih v dosedanjem zavodu, Turizmu Bled, zavodu za pospeševanje turizma Bled, v Javnem zavodu za turizem Bled, na podlagi tega odloka, sprejme začasni akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v zavodu, na podlagi katerega se vsem zaposlenim ponudi nova pogodba o zaposlitvi. Vsi zaposleni z dnem uveljavitve tega odloka pridobijo status javnih uslužbencev, kot ga določa prvi odstavek 1. člena ZJU. Strokovni svet zavoda se imenuje v skladu s tem odlokom najkasneje v roku treh (3) mesecev po pričetku veljavnosti statuta. 28. člen Ta odlok se objavi v uradnem glasilu občine in začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi. Številka: 032-11/2021-5 Datum: 28.09.2021 928. 5. prehodne in končne določbe pri oddaji bivalnih enot v najem. Vrste bivalnih enot in minimalne tehnične zahteve določa Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (UL RS št. 123/04 in 61/17). II. Pravilnik o dodeljevanju bivalnih enot Občine Bled Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 88. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 , 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14), Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Ur. list RS, št. 123/04 in 61/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15) ter 16. člena Statuta Občine Bled (Ur. list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na svoji 13. redni seji, dne 28.09.2021 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU BIVALNIH ENOT OBČINE BLED Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo: 1. upravičenci do bivalnih enot v najem, 2. pogoji in merila za oddajo bivalnih enot v najem, 3. postopek oddaje, 4. prenehanje najemnega razmerja, Pogoji in merila 3. člen Dohodki gospodinjstva prosilca za dodelitev bivalne enote ne smejo presegati dohodkov, ki jih Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (UL RS, št. 47/14 in sprem.) določa kot mejo za oprostitev plačila lastne udeležbe. Dohodki gospodinjstva se upoštevajo v obsegu in na način, določen v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. 4. člen Hkrati s pogoji v 1. odstavku 2. člena mora upravičenec izkazati najmanj eno izmed razmer ali situacij, v katerih se nahaja:  izguba službe ali druge okoliščine, zaradi katerih je vlagatelj kljub uveljavljanju subvencionirane najemnine nezmožen plačevati neprofitno ali tržno najemnino in zaradi tega izgubi stanovanje. Prosilec mora situacijo utemeljiti s poročilom pristojnega centra za socialno delo.  drugih izjemnih situacijah, utemeljenih s poročili pristojnega centra za socialno delo. V primeru elementarnih in drugih nesreč, zaradi katerih občanom grozi brezdomstvo, se bivalna enota lahko dodeli tudi osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Za pridobivanje, vpogled, prepis, izpis in kopiranje osebnih podatkov iz javnih evidenc veljajo enaka določila, kot jih opredeljuje Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. IV. I. Upravičenci do bivalnih enot v najem 2. člen Upravičenci do dodelitve bivalnih enot so osebe, ki:  imajo prijavljeno stalno prebivališče v Občini Bled najmanj 5 let,  imajo državljanstvo Republike Slovenije,  niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine,  so v najtežjih materialnih in socialnih razmerah in jih je zaradi ohranjanja družine potrebno reševati izven javnih razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem,  niso lastniki stanovanjske enote ali druge nepremičnine, primerne za bivanje. Z dodelitvijo bivalne enote se osebam iz prejšnjega odstavka tega člena omogoči začasno nastanitev, dokler si ne poiščejo ustreznejše rešitve za bivanje. III. Občina Bled Janez Fajfar, župan Stran 1841 Postopek oddaje 6. člen Bivalna enota se odda v najem na podlagi posredovane vloge na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh Občine Bled. Vloga mora vsebovati vse zahtevane priloge. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 7. člen Župan Občine Bled za obravnavo vlog za dodeljevanje bivalnih enot v najem imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija preuči utemeljenost vloge prosilca skladno s tem pravilnikom. V primeru, da je bivalna enota na razpolago in da strokovna komisija ugotovi, da je prosilec upravičenec do bivalne enote in izpolnjuje pogoje ter merila za dodelitev bivalne enote, direktor občinske uprave na predlog komisije izda odločbo o dodelitvi bivalne enote. Po vročitvi odločbe upravičencu se z njim sklene najemno pogodbo v skladu z določili Stanovanjskega zakona. Najemno pogodbo v imenu najemodajalca sklene župan. Da je bivalna enota na razpolago, se šteje tudi možnost souporabe bivalne enote dveh ali več upravičencev. V primeru, da ob sprejemu vloge prosilca ni nobene proste bivalne enote, strokovna komisija o tem obvesti prosilca in ga uvrsti na seznam prosilcev za dodelitev bivalne enote. Takoj po sprostitvi bivalne enote strokovna komisija preveri, ali prosilci s seznama še izpolnjujejo pogoje za dodelitev bivalne enote. Strokovna komisija ugotovi, kdo od prosilcev s seznama je tisti trenutek v najtežji socialni stiski in mu ob upoštevanju primernosti razpoložljive bivalne enote le-to dodeli. Bivalna enota se odda v najem za določen čas, največ za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja, v izjemnih primerih, navedenih v 9. členu tega pravilnika. Na podlagi nove vloge najemnika, ki jo mora vložiti najmanj 30 dni pred iztekom dobe najema bivalne enote, komisija preveri, ali so za podaljšanje najema bivalne enote še vedno izpolnjeni pogoji iz 2. in 4. člena tega pravilnika. O podaljšanju najema bivalne enote izda direktor občinske uprave na predlog komisije odločbo. 8. člen Prosilec postane upravičenec z izdajo odločbe o dodelitvi bivalne enote, najemnik pa s sklenitvijo najemne pogodbe. Najemno pogodbo mora upravičenec skleniti v roku, ki ga določi občina. Če tega ne stori, se šteje, da od vloge odstopa. 9. člen Upravičenec, ki mu je bila dodeljena bivalna enota, je zavezan v času uporabe bivalne enote aktivno iskati rešitve za ureditev stanovanjskega problema, in sicer tako, da uporabi vsa zakonita pravna sredstva in aktivno sodeluje s službami, ki so pristojne za reševanje nastalih situacij, kar dokaže s poročili pristojnih služb. Izjemno podaljšanje bivanja v bivalnih enotah je možno le na predlog upravičenca, ki dokaže, da je storil vsa dejanja in uporabil vsa sredstva, na podlagi katerih bo ali bi prišlo do ureditve stanovanjskih razmer. 10. člen Najemnina za bivalno enoto se določi z najemno pogodbo. Za upravičenca se najemnina določi na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki ga izda pristojno ministrstvo. V. Prenehanje najemnega razmerja 11. člen Najemnik lahko najemno pogodbo za bivalno enoto odpove kadarkoli. Odpoved mora biti pisna. 12. člen Najemna pogodba preneha:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,   Stran 1842 če pristojne strokovne službe ugotovijo, da najemnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev bivalne enote v najem po tem pravilniku, iz razlogov in pod pogoji, ki so navedeni v 103. členu Stanovanjskega zakona, kot krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe. 13. člen Najemna pogodba za bivalno enoto ni prenosljiva in v nobenem primeru ne preide na ostale uporabnike te enote. 14. člen V primeru prenehanja najemne pogodbe oz. smrti upravičenca je rok za izpraznitev bivalne enote en mesec. 15. člen Najemnik je dolžan bivalno enoto izročiti izpraznjeno, očiščeno in prebeljeno ter v stanju, v kakršnem jo je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi. Najemnik je dolžan povrniti vso škodo, ki je nastala zaradi nepravilne rabe bivalne enote. VI. Prehodne in končne bivalnih enot v najem določbe pri oddaji 16. člen Vse najemne pogodbe za bivalne enote, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi do preteka njihove veljavnosti. 17. člen Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se neposredno uporabljajo določbe stanovanjskega zakona in podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona. 18. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-11/2021-10 Datum: 28.09.2021 Občina Bled Janez Fajfar, župan 929. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Bled Na podlagi 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - UPB13, 8/10 Odl. US: U-I-244/08-14, 13/10, 16/10 Odl. US:U-I-256/08-27, 50/10 Odl. US:U-I-266/0812, 59/10, 85/10, 94/10 - ZIU, 107/10, 35/11, 110/11 ZDIU12, 27/12 Odl. US: U-I-249/10-27, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 13. redni seji, dne 28. 09. 2021 sprejel Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV IN ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH ORGANOV OBČINE BLED 1. člen (1) V 5. odstavku 5. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2016; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) se doda stavek, ki se glasi: »V primeru delne prisotnosti na seji, se sejnina obračuna v sorazmernem deležu in sicer glede na čas prisotnosti v razmerju s trajanjem celotne seje.« 2. člen Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.  Stran 1843 40. členu: za obstoječi objekt na zemljišču parc. št. 106/9 k.o. Želeče, oznaka objekta v OPPN SRC: LJ 15a, je poleg vzdrževanja objekta in rekonstrukcije dopustna tudi sprememba namembnosti v trgovski objekt (12301 Trgovske stavbe) z namenom vzpostavitve začasne rabe objekta, za obdobje največ 7 let. 3. člen Ta sklep velja dve leti od dneva uveljavitve. Investitor mora v tem času vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali predodločbe. Sklep preneha veljati tudi, če preneha veljati na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje ali predodločba. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-11/2021-8 Datum: 28.09.2021 Številka : 032-11/2021-11 Datum: 28.09.2021 Občina Bled Janez Fajfar, župan Občina Bled Janez Fajfar, župan 931. 930. Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za del območja OPPN za severno razbremenilno cesto na Bledu (za zemljišča parc. št. 106/9, 106/18 in 106/19, vse k.o. Želeče) Na podlagi 130. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 13. Seji, dne 28.09.2021, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DEL OBMOČJA OPPN ZA SEVERNO RAZBREMENILNO CESTO NA BLEDU (ZA ZEMLJIŠČA PARC. ŠT. 106/9, 106/18 IN 106/19, VSE K.O. ŽELEČE) 1. člen (1) S tem sklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve št.: P 157530, junij 2021, dopolnitev julij 2021, ki ga je izdelal PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur. (2) Elaborat lokacijske preveritve se nanaša na odstopanje od določil Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severno razbremenilno cesto na Bledu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/14) za namen omogočanja začasne rabe na zemljiščih s parc. št. 106/9, 106/18 in 106/19, vse k.o. Želeče. Odstopanje za namen začasne rabe je potrebno, da se na obstoječem objektu na navedeni lokaciji začasno omogoči trgovsko stavbo. 2. člen Dovoli se odstopanje od določil izvedbenega prostorskega akta – Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severno razbremenilno cesto na Bledu v: Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za enoto urejanja prostora z oznako RE-6 - LIP Bled Na podlagi 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 – UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 13. seji dne 28.09.2021 sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA Z OZNAKO RE-6 - LIP BLED 1. člen (1) S tem sklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve št.: P 157080, maj 2021, ki ga je izdelal PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur. (2) Elaborat lokacijske preveritve se nanaša na individualno odstopanje od določil Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje RE-6 - LIP Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) na zemljiščih s parc. št. 102/9, 475/5, 322/6, vse k.o. Rečica. Individualno odstopanje je potrebno, da se umesti stavbo za odpremno logistiko, ki bo proizvod – objekt. 2. člen Dovoli se odstopanje od določil izvedbenega prostorskega akta – Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje RE-6 - LIP Bled v:  10. členu: arhitekturno oblikovanje, oblikovanje fasad in strehe proizvoda – objekta lahko odstopa od določil tega člena;  11. členu: znotraj E-2 in E-3.1 je dopustna umestitev stavbe za odpremno logistiko, ki bo proizvod – objekt. Umestitev proizvoda–objekta lahko presega gradbeno mejo med E-2 in E-3.1.;  12. členu: znotraj E-2 in E-3.1 je dopustna umestitev nezahtevnih objektov, ki so proizvod– objekt, katerih oblikovanje lahko odstopa od objekta, h kateremu pripadajo; Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  13. členu: izvedba vzhodne stranice proizvodaobjekta z ozelenitvijo z zunanje strani ni potrebna,  31. členu: izvedba vzhodne stranice proizvodaobjekta kot protihrupne pregrade ni potrebna,  38. členu: ob gradnji proizvoda-objekta je dopustno odstopanje od predpisane etapnosti, in sicer ob gradnji objektov v enoti E-2 ni potrebno urediti vstopnega območja južno od dovozne ceste (zunanje ureditve, parkirišča in pripadajoč obodni zeleni pas). Izvedba pripadajočega zelenega pasu (opornega sistema z vzpenjavkami) ob gradnji ni potrebna. Umestitev proizvoda–objekta lahko presega grafično določeno gradbeno mejo med E-2 in E-3.1. 3. člen Ta sklep velja dve leti od dneva uveljavitve. Investitor mora v tem času vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali predodločbe. Sklep preneha veljati tudi, če preneha veljati na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje ali predodločba. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-11/2021-9 Datum: 28.09.2021 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CANKOVA 932. Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova za leto 2021 Na podlagi Odloka o rebalansu I. proračunu Občine Cankova za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2021, z dne 17.06.2021, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16)), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 39/2016 uradno prečiščeno besedilo, z dne 03.06.2016) ter Mnenja Ministrstva RS za finance o shemi de minimis pomoči »Dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova« št. 441-11/2017 z dne 16.03.2017, objavlja Občina Cankova naslednji JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI CANKOVA ZA LETO 2021 I. Naročnik javnega razpisa Občina Cankova, Cankova 25, 9261 Cankova II. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova za naslednji ukrep: 1. Spodbujanje odpiranja novih delovni mest in samozaposlovanja III. Stran 1844 Višina razpoložljivih finančnih sredstev V proračunu Občine Cankova za leto 2021 so za navedeni ukrep zagotovljena sredstva v višini 20.000 EUR na proračunski postavki 401005 – Spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova. 1. Spodbujanje odpiranja novih delovni mest in samozaposlovanja: 20.000 EUR IV. Upravičenci Na javni razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje gospodarske družbe, registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah. Za ugotavljanje velikosti gospodarske družbe se uporablja veljavna opredelitev velikosti podjetij EU, ki velja za področje državnih pomoči (Uredba komisije ES, št. 800/2008). Na razpis se lahko prijavijo upravičenci s sedežem ali poslovno enoto, dejavnostjo in lokacijo investicije na območju Občine Cankova. V. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti Do pomoči niso upravičena podjetja oz. fizične osebe, ki: 1) so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji; 2) so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje; 3) ne opravlja nobene od naslednjih dejavnosti, ki so razvrščene v naslednje sektorje:  ribištvo in ribogojstvo, po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000,  primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,  predelava in trženje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih:  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,  če je pomoč pogojena s tem, da se v celoti ali delno prenese na primarne proizvajalce, 4) so že prejela pomoč po Pravilniku in sredstev niso koristila namensko ali niso izpolnila obveznosti iz pogodbe o dodelitvi sredstev pomoči; 5) so že koristila državno pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči; 6) nimajo poravnanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev v obdobju zadnjih 3 mesecev; 7) nimajo poravnanih vseh zapadlih obveznosti do občine. Pomoč ne sme biti:  namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,  pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga,  dodeljena podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, za namen nabave vozil za cestni prevoz tovora. Posebni pogoji za dodelitev pomoči: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Upravičenec mora ob prijavi na javni razpis podati pisno izjavo o: a) že prejetih »de minimis« pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih (iz državnih, občinskih in mednarodnih virov) in v kakšnem znesku je v relevantnem obdobju še kandidiral za »de minimis« pomoč; b) drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške; c) seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja. Skupna višina pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). Te omejitve veljajo ne glede na to, iz katerih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Če je prejemnik za iste upravičene stroške že prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljenih intenzivnosti državnih pomoči. Za ostala določila se upoštevajo določila pravilnika o dodeljevanju pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovnih pravic delničarjev ali družabnikov drugega podjetja; b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk a) do d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Kot kumulacija pomoči se upošteva:  pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;  pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012;  pomoč de minimis, dodeljena v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR). Prednostni kriteriji Pomoč za spodbujanje gospodarstva se prednostno dodeljuje upravičencem, ki v največji meri izpolnjujejo naslednje kriterije:  število novih delovnih mest oziroma samozaposlitev, Stran 1845  vlaganje v dejavnosti, ki so v občini deficitarne, manj razvite ali dopolnjujejo proizvodni program obstoječih podjetij,  vlaganja v dejavnost, ki uvajajo sodobno tehnologijo, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. Davek na dodano vrednost ali katerekoli dajatve, ki jih predpisuje država, niso upravičeni stroški po pravilniku tega razpisa. VI. Ukrepi Ukrep 1: Spodbujanje odpiranja novih delovni mest in samozaposlovanja Namen: spodbujanje odpiranja novih delovnih mest z dodatnim zaposlovanjem brezposelnih oseb, s samozaposlitvijo ter s tem prispevati k manjši brezposelnosti ter povečanju števila zaposlenih na območju Občine Cankova. Predmet pomoči:  sofinanciranje samozaposlovanja,  sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest. Upravičenci po tem javnem razpisu so:  samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe,  dejavnost, ki jo ima podjetnik registrirano mora predstavljati njegov edini in glavni poklic. Upravičeni stroški v okviru tega ukrepa so:  minimalna mesečna bruto plača. Pogoji: a) Brezposelna oseba, ki jo upravičenec zaposluje mora izpolnjevati naslednje pogoje:  je državljan R Slovenije,  ima stalno bivališče v Občini Cankova,  je bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na Republiškem zavodu za zaposlovanje (razen za prvo zaposlitev),  ni imela zadnje zaposlitve pri upravičencu ali njegovih povezanih družbah. b) Upravičenec, ki se samozaposluje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:  samozaposlitev se mora ohraniti najmanj 24 mesecev po prejemu pomoči,  samozaposlitev upravičenec dokazuje z izdelanim poslovnim načrtom, dokazilom o registraciji podjetja ter potrjenim obrazcem M1/M2,  samozaposlitev mora biti izvedena v obdobju od 01.01.2021 do zaključka odprtega razpisa to je do 02.11.2021. c) Upravičenec, ki odpira nova delovna mesta, mora izpolnjevati naslednje pogoje:  delovno mesto se mora ohraniti najmanj 24 mesecev po prejemu pomoči; v tem času upravičenec tudi ne sme zmanjšati skupnega števila obstoječih delovnih mest (povečanje skupnega števila obstoječih delovnih mest nad najvišjim stanjem v zadnjih 12 mesecih, brez upoštevanja upokojitev),  upravičenec lahko pred pričetkom črpanja pomoči preizkusi delavca s poskusnim delom v trajanju od enega do treh mesecev, pomoč se začne črpati po preteku poskusnega dela,  v primeru, da pride do prekinitve zaposlitve, iz kateregakoli razloga pred potekom roka subvencioniranja, je upravičenec dolžan zagotoviti nadomestno zaposlitev na tem delovnem mestu, v roku 30 dni od njenega prenehanja iz iste izobrazbene skupine, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  nove zaposlitve, za katere želi prejeti pomoč, upravičenec dokazuje s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ter M1/M2 obrazcem,  nova zaposlitev mora biti sklenjena v obdobju od 01.01.2021 do zaključka odprtega razpisa to je do 02.11.2021. Višina pomoči:  do 2.000,00 EUR na zaposlitev in/ali samozaposlitev,  v primeru odpiranja novih delovnih mest lahko upravičenec prejme sredstva za največ 2 novi zaposlitvi za poln delovni čas. Višina sredstev: 20.000,00 EUR. Potrebna dokumentacija in dokazila: 1. Prijavni obrazec – P1 (razpisni obrazec P1/1) 2. Izpolnjena in podpisana izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji (razpisni obrazec P1/2) 3. Osnovni podatki o vlagatelju z zahtevanimi prilogami (razpisni obrazec P1/3)  potrdilo o plačanih davkih, prispevkih in drugih obveznih dajatvah od pristojne izpostave FURSa, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje prijave,  dokazilo o obstoju družbe/samostojnega podjetnika: izpis iz Poslovnega registra Slovenije, izdane s strani AJPES-a; to dokazilo pridobi Občina Cankova,  M1/M2 obrazec za vsako zaposlitev oz. samozaposlitev,  potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da je oseba bila oz. je prijavljena na Zavodu pred zaposlitvijo pri upravičencu,  izjava upravičenca o številu zaposlenih na dan pred zaposlitvijo osebe za katero se zaproša sofinanciranje (izjava ni potrebna za primer samozaposlitve),  poslovni načrt, v kolikor gre za samozaposlitev. Vzorec-primer dosegljiv: http://www.podjetniskisklad.si/sl/pomocuporabni kom/pripomocki-za-pripravo-vloge/pripomocekza-pripravo-poslovnega-nacrta 4. Dispozicija projekta (razpisni obrazec P1/4) 5. Izpolnjena in podpisana izjava o pridobitvi sredstev (razpisni obrazec P1/5) 6. Podpisan in parafiran vzorec pogodbe (razpisni obrazec P1/6) 7. Seznam izpolnjenih prilog (razpisni obrazec P1/7) 8. Pravilna oprema ovojnice (razpisni obrazec P1/8) VII. Merila Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije. VIII. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2021 v sladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. IX. Potrebna dokumentacija Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za ukrep javnega razpisa, izjave, merila za oceno vlog za ukrep, vzorce pogodb, je vlagateljem na Stran 1846 voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Cankova ter na spletni strani občine: http://www.cankova.si. Dodatne informacije so v času odprtja razpisa na voljo vsak dan med 8.00 in 10.00 uro na telefonski številki 02/5409 370 (kontaktna oseba: Petra Kegel, elektronski naslov: tajnistvo@obcinacankova.si). Vsi prosilci morajo v okviru javnega razpisa priložiti izjavo o točnosti navedenih podatkov in strinjanju s pogoji javnega razpisa ter izjavo o pridobitvi sredstev za iste upravičene stroške. Dokazila, ki jih mora vlagatelj priložiti prijavnemu obrazcu so opredeljena v okviru vsakega ukrepa posebej. X. Rok in način predložitve vlog Javni razpis je odprt od dneva objave v Uradnem glasilu slovenskih občin do 02.11.2021. Vlagatelji oddajo vlogo v obdobju od objave razpisa do 02.11.2021. Kot pravočasna se šteje vloga, ki bo najkasneje do 02.11.2021 do 14:00 ure, osebno oddana v sprejemni pisarni Občine ali prispela po pošti na naslov OBČINA CANKOVA, Cankova 25, 9261 Cankova. Prepozno oddane vloge bodo s sklepom zavržene. Vloga za ukrep mora biti speta in v skladu z navodili in zahtevami javnega razpisa, in sicer v zaprti ovojnici ter z ustrezno navedbo na sprednji strani: »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS – GOSPODARSTVO 2021 - 1 (št. ukrepa)« in s polnim nazivom in naslovom prijavitelja. Razpisni dokumentaciji je priložen obrazec pravilne opreme ovojnice. Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene. XI. Obravnava vlog Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev bo v roku 5 dni po preteku roka za oddajo vlog. Odpiranje vodi strokovna komisija, imenovana s sklepom župana št. 032-02/2019 z dne 05.06.2019. Odpiranje vlog ni javno. Prepozne vloge in vloge, ki niso ustrezno označene in niso oddane na obrazcih razpisne dokumentacije se s sklepom zavržejo. Sklep izda pristojni organ občinske uprave, na predlog strokovne komisije. Prijavitelje, katerih vloge na razpis niso popolne, pristojni organ, na predlog strokovne komisije, pisno pozove, da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti daljši od 8 delovnih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne dopolnijo oz. neustrezno dopolnijo, pristojni organ na predlog strokovne komisije, s sklepom zavrne. Strokovna komisija vse pravočasne in popolne vloge oceni na podlagi meril iz javnega razpisa in pripravi predlog prejemnikov sredstev in njihovo razdelitev. Razpisana sredstva se bodo upravičencem dodelila do porabe razpoložljive višine sredstev. V primeru večjega števila upravičencev se bo delež sofinanciranja oz. pomoči ustrezno znižal. Na podlagi predloga komisije o razdelitvi sredstev, bo pristojni organ občine izdal sklep o višini dodeljenih sredstev, v roku 8 dni od prejema predloga, na katerega je možna pritožba na župana občine v roku 8 dni od njegovega prejema. Župan odloča o pritožbi v roku 30 dni od njenega prejema. Odločitev župana je dokončna. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi prejemniki. O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni najkasneje v roku 30 dni po odpiranju vlog. S posameznimi upravičenci, ki so prejemniki finančnih sredstev po tem javnem razpisu, se sklene pogodba, v kateri se določajo medsebojne pravice in obveznosti Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (vzorec pogodbe je sestavni del razpisne dokumentacije). Če se upravičenec v roku 15 dni od prejema pogodbe, ne odzove k podpisu pogodbe, se šteje, da je enostransko odstopil od prijave na javni razpis in od odobrenih sredstev. Naročnik si pridržuje pravico, da po zaključku razpisa posamezna določila pogodbe spremeni. V pogodbi se določi tudi obvezno poročanje prejemnika o namenski porabi dodeljene pomoči ter posredovanje ustreznih dokazil. Hkrati s posredovano pogodbo občina prejemnika sredstev pisno obvesti o znesku de minimis pomoči in da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU 352, 24/12-2013). XII. Nadzor nad porabo sankcije za kršitelje sredstev pomoči Stran 1847 predčasno prenehale in v roku zanje, ni zagotovil nadomestnih zaposlitev. Razpisana sredstva, ki ostanejo iz razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena nerazdeljena, se lahko dodelijo prejemnikom sredstev, ki so v roku, določenem s pogodbo o sofinanciranju investicije, v celoti realizirali projekte oziroma aktivnosti. Predlog prejemnikov sredstev in razdelitve še nerazdeljenih sredstev pripravi strokovna komisija, pri čemer upošteva namen pravilnika in javnega razpisa. Ta razpis začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 300-01/2021 Datum: 1. 10. 2021 in Porabo dodeljenih pomoči preverjata občinska uprava in nadzorni odbor. Občina Cankova hrani evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. Prejemnik je dolžan dodeljena sredstva porabiti namensko. Prejemnik mora Občini Cankova omogočiti nadzor nad porabo dodeljenih sredstev. Prejemnik mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun:  če dodeljena sredstva porabi nenamensko;  če je v postopku javnega razpisa navajal lažne podatke, na podlagi katerih so mu bila sredstva dodeljena;  v drugih primerih, določenih s pogodbo. V primeru iz prvih dveh alinej prejšnjega odstavka prejemnik še dve leti po vračilu vseh pridobljenih sredstev ne more kandidirati na naslednjih razpisih na podlagi tega pravilnika. Upravičenec izgubi pravico do dodelitve odobrenih sredstev oziroma sorazmernega dela odobrenih sredstev, v kolikor v roku, določenem v pogodbi o sofinanciranju investicije, ne realizira oziroma ne realizira v celoti projektov oziroma aktivnosti, za katere so mu bila z odločbo sredstva odobrena. Če je aktivnost še v teku zaradi svoje narave ali ni izvedena zaradi višje sile, se rok podaljša za največ 3 mesece po roku izvedbe iz pogodbe. Podaljšanje roka iz prejšnjega odstavka na podlagi dokazil prejemnika pomoči odobri občinska uprava z aneksom k pogodbi. Dodeljena sredstva pomoči oziroma njihov sorazmerni del je dolžan vrniti tudi upravičenec, za zaposlitve, ki so Občina Cankova Danilo Kacijan, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 933. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 ), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 17. redni seji dne 29.9.2021, sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 (Uradni glasilo slovenskih občin, številka 1/2021 in 16/2021) se splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Rebalans II. proračuna 2021 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja v EUR 11.337.595 8.208.072 6.802.397 5.031.247 1.356.720 349.430 65.000 1.405.675 621.048 14.736 166.150 23.000 580.741 1.208.000 182.000 1.026.000 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 751 Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) Stanje na računu preteklega leta 31.12. 2. člen Po uveljavitvi tega Odloka rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021, je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021. 3. člen Odlok rebalansu proračuna občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-18/2020-83 Datum: 29.9.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 934. Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke »5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom izvedbenega dela »5. Stran 1848 1.921.523 737.389 1.184.134 19.037.729 3.186.502 538.089 75.100 2.506.400 66.914 2.818.853 182.000 1.752.852 456.750 427.251 12.580.374 12.580.374 452.000 452.000 0 -7.700.134 217.620 217.620 217.620 0 217.620 3.300.000 3.300.000 3.300.000 0 0 0 -4.182.514 3.300.000 7.700.134 4.182.514 Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2021) in 126. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet na 17. redni seji dne 29. 9. 2021 sprejel AVTENTIČNO RAZLAGO DOLOČB DRUGEGA ODSTAVKA TOČKE »5. PIP IN MERILA ZA PARCELACIJO« 113. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM V POVEZAVI Z GRAFIČNIM PRIKAZOM IZVEDBENEGA DELA »5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA (LT1, LT9, LT11)« 1. člen Sprejme se avtentična razlaga določb drugega odstavka točke »5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 3/19, 42/19 – obv. razl., 51/19 – obv. razl., 4/20 – obv. razl, 6/21, 30/21 – obv. razl.) v povezavi z grafičnim prikazom izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11).« 2. člen Določbe drugega odstavka točke »5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem se v povezavi z grafičnimi prikazi izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« razlagajo kot sledi: »Določbe drugega odstavka točke »5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – obv. razl., 51/19 – obv. razl., 4/20 – obv. razl, 6/21, 30/21 – obv. razl.) je v povezavi z grafičnimi prikazi izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« treba razumeti tako, da je z gradbenimi mejami določene zazidljive dele parcel (maksimalne tlorisne gabarite) dovoljeno smiselno povezovati (združevati) tudi kadar je znotraj posamezne funkcionalne enote določenih več z gradbenimi mejami določenih zazidljivih delov parcel (npr. na območju LT1/2) in ne le ob združevanju funkcionalnih enot.« 3. člen Avtentična razlaga je sestavni del odloka. Avtentična razlaga slovenskih občin. se 4. člen objavi v Uradnem glasilu Številka: 350-02/2017-30 Datum: 29. 9. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 935. Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 št. 2 Na podlagi 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in št. 16/2021) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 17. redni seji dne 29. 9. 2021 sprejel DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 ŠT. 2 1. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2021 in 30/2021 – v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni tako, da se v 8. členu za zaporedno št. 157 doda 7 (sedem) novih zemljišč, in sicer: Stran 1849 »158. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/9, površina 8 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 159. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/10, površina 7 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 160. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 398/9, površina 56 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 161. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1383/6, površina 72 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 162. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/2, površina 1153 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 163. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/7, površina 627 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 164. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 960/1, površina 195 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker pristojen organ za geodetske evidence pripravlja izračun vrednosti zemljišč skladno z novo metodologijo. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 2. člen Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 št. 2 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0001/2021-04 Datum: 29. 9. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 936. Sklep o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno Na podlagi 3., 10., 12. in 13. člena Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Cerklje na Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 17. redni občinski seji, dne 29.9.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA ALI JE PARKIRANJE ČASOVNO OMEJENO I. Splošne določbe 1. člen S tem sklepom se določijo javne parkirne površine v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno. II. Parkiranje na javnih parkirnih površinah s plačilom parkirnine 2. člen (parkiranje na površinah s plačilom parkirnine) (1) Parkirne površine, na katerih je uvedeno plačevanje parkirnine, morajo biti opremljene s prometno signalizacijo, ki to označuje. V primeru, da je parkiranje časovno omejeno, mora biti s prometno signalizacijo označeno:  dovoljeni čas parkiranja in  plačilo parkirnine. (2) Parkirnina se lahko plača gotovinsko ali negotovinsko na parkomatu oziroma preko mobilnih plačilnih sredstev. (3) V primeru plačila parkirnine na parkomatu, ki izdaja parkirne listke, mora uporabnik parkirni listek namestiti s prednjo stranjo (potrdilo o plačilu) tako, da je dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo (datum in ura začetka parkiranja). (4) V primeru plačila parkirnine na parkomatu, ki ne izdaja parkirnih listkov, se zahteva vnos registrske tablice, enako kot v primeru plačila preko mobilnih plačilnih sredstev. V tem primeru aplikacija za nadzor nad plačano parkirnino, ki jo uporablja občinsko redarstvo ali komunalno nadzorništvo, prejme podatek o plačani parkirnini v povezavi z vnosom registrske tablice. (5) Uporabnik mora vozilo po izteku časa, za katerega je bila plačana parkirnina, odpeljati. V kolikor parkirni listek ni nameščen kot je predhodno določeno ali aplikacija za nadzor nad plačano parkirnino ne prepozna registrske tablice, se šteje, da vidne označitve časa in dokaza o plačani parkirnini ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz imetja parkirnega listka globe ne izniči. (6) Prekršek stori, kdor se ne ravna po prometni signalizaciji, ki določa plačilo parkirnine. (7) Na parkirnih površinah, kjer je uvedeno plačilo parkirnine in so zavarovana z zapornico, se ne uporabljajo določila prejšnjega odstavka tega člena. Parkirnina se plača ob izstopu vozila iz parkirišča v odvisnosti od časa, v katerem je vozilo dejansko uporabljalo parkirno površino. (8) Na parkirnih površinah, na katerih je parkiranje omogočeno s plačilom parkirnine, smejo časovno neomejeno parkirati vozila z dovolilnico. V času parkiranja na območju parkiranja s plačilom parkirnine morajo svoja vozila označiti z dovolilnico, ki mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu tako, da je dovolilnica dobro vidna in povsem čitljiva z zunanje strani vozila, Stran 1850 razen če je dovolilnica izdana v elektronski obliki in je povezana z aplikacijo za nadzor nad dovolilnicami, ki jo uporablja občinsko redarstvo ali komunalno nadzorništvo. V kolikor dovolilnica ni nameščena ali aplikacija za nadzor nad dovolilnicami ne prepozna registrske tablice kot je predhodno določeno, se šteje, da dovolilnice ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz imetja dovolilnice globe ne izniči. 3. člen (določitev javnih parkirnih površin s plačilom najemnine) (1) Javne parkirne površine na območju Občine Cerklje na Gorenjskem, kjer je se plačuje parkirnina, so naslednje:  parkirišče A – na Trgu,  parkirišče B – pri spomeniku,  parkirišče C – pri Hribarjevi hiši, 4. člen (čas v katerem se plačuje parkirnina) Parkirnina na vseh javnih parkirnih površinah, določenih v 3. členu tega sklepa se plačuje:  v času od 7:00 do 17:00 ure, od ponedeljka do petka,  parkiranje se med delovniki od ponedeljka do petka med 17.00 in 07.00 uro naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih se ne zaračunava. 5. člen (cenik parkiranja) Cenik za parkiranje na vseh javnih parkirnih površinah, določenih v 3. členu tega sklepa: Parkiranje na plačljivih parkiriščih Sprotno plačevanje parkirnine Parkirna dovolilnica Cena v EUR z DDV 1 ura brezplačna 1. plačljiva ura 0,50 EUR vsaka nadaljnja ura 2,00 EUR mesečna / 100 EUR letna / 500 EUR Obliko in način izdaje dovolilnice določi župan. 6. člen (1) Za plačilo parkirnine se na začetku obračuna ne manj kot ena ura, tudi če je do konca obratovalnega časa parkirišča ali dovoljenega časa za parkiranje manj kot eno uro. III. Parkiranje na javnih parkirnih površinah s časovno omejitvijo 7. člen (parkiranje na površinah s časovno omejitvijo) (1) Voznik, ki parkira vozilo na parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, kar opredeljuje prometna signalizacija, mora čas začetka parkiranja označiti s parkirno uro tako, da je dobro vidno in povsem čitljivo z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo ter po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati. V kolikor parkirna ura ni nameščena kot določa prejšnji stavek, se šteje, da vidne označitve časa ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. (2) Voznik po preteku, s parkirno uro označenega časa, ne sme ponovno podaljšati časa parkiranja. (3) Na parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, smejo časovno neomejeno parkirati le vozila z dovolilnico, ki jo izda pristojni organ. V času Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin parkiranja na območju časovno omejenega parkiranja morajo svoja vozila označiti z dovolilnico, ki mora biti nameščena s prednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom ali nalepljena na prednjem steklu tako, da je dovolilnica dobro vidna in povsem čitljiva z zunanje strani vozila. V kolikor dovolilnica ni nameščena kot določa prejšnji stavek, se šteje, da dovolilnice ni in se vozniku ali lastniku vozila izreče globa. Kasnejši izkaz imetja dovolilnice globe ne izniči. 8. člen (določitev parkirnih površin s časovno omejenim parkiranjem) (1) Javne parkirne površine na območju Občine Cerklje na Gorenjskem, kjer je parkiranje časovno omejeno, so naslednje:  pri Osnovni šoli Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, na označenih mestih,  parkirišče – pr Petrovc (TIC, knjižnica),  ob občinski stavbi (Trg Davorina Jenka 13). 9. člen (čas parkiranja na površinah s časovno omejitvijo) Parkirnina na vseh javnih parkirnih površinah, določenih v 8. členu tega sklepa se omeji:  v času od 7:00 do 17:00 ure, od ponedeljka do petka – maksimalni čas parkiranja 1 ura,  parkiranje ni omejeno med delovniki od ponedeljka do petka med 17.00 in 07.00 uro naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Priloga 1: lokacije javnih parkirnih površin s plačilom parkirnine Parkirišče A in B IV. Stran 1851 Ostale določbe 10. člen Župan ali pristojni občinski upravni organ lahko odredi delno ali popolno zaporo javnih parkirnih površin. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega sklepa izvajata Medobčinski inšpektorat Kranj in vsakokratni upravljavec parkirnih površin v skladu z nadrejenimi predpisi. 12. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične, ko bo za te površine vzpostavljena ustrezna prometna signalizacija. Številka: 371-53/2020-03 Datum: 30. 09. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan Priloge:  Priloga 1: lokacije javnih parkirnih površin s plačilom parkirnine  Priloga 2: lokacije javnih parkirnih površin s časovno omejitvijo Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Parkirišče C Priloga 2: lokacije javnih parkirnih površin s časovno omejitvijo – pri OŠ Davorina Jenka, na označenih mestih Stran 1852 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin – Pr Petrovc - ob občinski stavbi (Trg Davorina Jenka 13) Stran 1853 Št. 51/1.10.2021 - 937. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1854 celotno območje Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 17. redni seji dne 29. 9. 2021 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status »javno dobro« na naslednjih nepremičninah:  katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 960/1 (ID 7118791), Št. 51/1.10.2021   Uradno glasilo slovenskih občin katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/9 (ID 7118784), katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/10 (ID 7118785). 2. Na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670000. 3. Navedene nepremičnine izgubijo status javnega dobra z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-42 Datum: 29. 9. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 938. Sklep o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F), 7. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 17. redni seji dne 29. 9. 2021 sprejel naslednji SKLEP O RAZGLASITVI ZEMLJIŠČ ZA GRAJENO JAVNO DOBRO 1. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednja zemljišča: 1. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1145/41 (ID 5939106), 2. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1139/34 (ID 5939104), 3. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1146/1 (ID 406487), 4. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1136/14 (ID 5276040), 5. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1136/20 (ID 5276015), 6. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1137/1 (ID 1917428), 7. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1139/35 (ID 5939110), 8. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1141/4 (ID 5939109), Stran 1855 9. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1145/37 (ID 4600265), 10. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1145/38 (ID 4265234), 11. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1145/39 (ID 1409603), 12. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1145/53 (ID 7099657), 13. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1146/27 (ID 406272), 14. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA parcela 1136/21 (ID 238722), 15. katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela (ID 6015149), 16. katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela (ID 6015153), 17. katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela (ID 6015154). GORA GORA GORA GORA GORA GORA 674/22 674/26 674/27 2. Pri nepremičninah pod zap. št. 1 - 15 iz 1. točke tega sklepa se v zemljiški knjigi pri lastniku: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670000, zaznamuje: »grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta«. 3. Pri nepremičnini pod zap. št. 16 in 17 iz 1. točke tega sklepa se v zemljiški knjigi pri lastniku: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670000, zaznamuje: »grajeno javno dobro lokalnega pomena – javna površina«. 4. Navedene nepremičnine pridobijo status grajenega javnega dobra z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-02/2018-35 Datum: 29. 9. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan OBČINA ČRENŠOVCI 939. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Črenšovci Na podlagi tretjega odstavka 218. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 21. in 24. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2020) je Občinski svet Občine Črenšovci na 22. redni seji, dne 22. 9. 2021 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE ČRENŠOVCI I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za celotno območje Občine Črenšovci. (2) Odlok določa merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in določbe o olajšavah in oprostitvah plačila komunalnega prispevka. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje in  kanalizacijsko omrežje. (2) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar:  se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme oziroma obstaja možnost priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere uporaba je s predpisom obvezna,  se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna površina oz.  se obstoječemu objektu spreminja namembnost. II. Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka 3. člen (opredelitev pojmov) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema po tem odloku so:  objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,  objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti. b) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja na komunalno opremo. c) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje Stran 1856 zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost. d) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe. e) Zmogljivost objekt je bruto tlorisna površina stavbe, določena v skladu s standardom SIST ISO 9836, površina gradbenega inženirskega objekta, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836, ali površina drugega gradbenega posega, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836. f) Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. 4. člen (merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila:  površina gradbene parcele stavbe;  bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov;  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;  opremljenost parcele z obstoječo komunalno opremo;  faktor namembnosti objekta Fn;  prispevna stopnja zavezanca psz(i). 5. člen (površina gradbene parcele stavbe) (1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev. (2) Če gradbena parcela v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka ni določena oz. ni prikazana, se za površino gradbene parcele upošteva površina, kot je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. (3) Če površina gradbene parcele ni mogoče dobiti na način iz prejšnjih dveh odstavkov, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabe te stavbe, pri čemer se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo. (4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene parcele ni mogoče določiti na način iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine Fp, pri čemer velja, da Fp znaša 2,5. (5) Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka, če ni na voljo natančnejših podatkov, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega prispevka za stavbe, ki se jim ne določajo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna. 6. člen (bruto tlorisna površina objekta) (1) Bruto tlorisna površina objekta se določi po standardu Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin SIST ISO 9836. (2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatek o bruto tlorisni površini objekta povzame iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz prejšnjega stavka, se upošteva dejanska bruto tlorisna površina objekta. (4) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen. 7. člen (razmerje med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) je enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7. 8. člen (opremljenost parcele z obstoječo komunalno opremo) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne opreme, na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njihova uporaba. 9. člen (faktor namembnosti objekta) (1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn) in se določi v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. (2) Če se komunalni prispevek odmerja za objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o gradnji objektov. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta. (4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta (Fn): Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Fn Enostanovanjske stavbe - enostanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe - dvostanovanjske stavbe - tri in večstanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine Gostinske stavbe - hotelske in podobne gostinske stavbe - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Poslovne in upravne stavbe Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe - garažne stavbe Industrijske stavbe in skladišča - industrijske stavbe - rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe Stavbe splošnega družbenega pomena - stavbe za kulturo in razvedrilo - muzeji, arhivi in knjižnice - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - stavbe za šport Druge nestanovanjske stavbe - nestanovanjske kmetijske stavbe - obredne stavbe - kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov (oznaka 2 v CC-SI) in za druge gradbene posege je Fn enak 0,5. Stran 1857 Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI 1,00 1110 1,00 1,00 0,70 1121 1122 1130 1,30 1,30 1,30 1,30 1211 1212 1220 1230 1,00 1241 0,70 1242 1,10 1,10 1251 1252 0,80 0,80 0,80 0,80 0,80 1261 1262 1263 1264 1265 0,70 0,70 0,70 1,00 1271 1272 1273 1274 10. člen (stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: Preglednica 2: Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere (EUR/m2) Komunalna oprema Cp Ct (v EUR/m2) (v EUR/m2) 1. Vodovodno omrežje 6,50 17,00 2. Kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 17,50 48,00 3. Cestno omrežje 11. člen (prispevna stopnja zavezanca) Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca psz(i):  za vodovodno omrežje 12 %,  za kanalizacijsko omrežje 56 % in  za cestno omrežje 12 %. III. Izračun komunalnega prispevka 12. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) (2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: KPobstoječa(i) AGP Cpo(i) Dpo ASTAVBA Cto(i) Dto Fn psz(i) i znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, površina gradbene parcele stavbe, stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe, delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, bruto tlorisna površina stavbe, stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. 13. člen (izračun celotnega komunalnega prispevka) (1) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na naslednji način: Stran 1858 KP = Σ KPi (2) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. 14. člen (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se zavezancu izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KPi = KPnovo stanje objekta – KPstaro stanje objekta (2) V primeru odstranitve obstoječega objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. V času odmere komunalnega prispevka morajo biti na razpolago ustrezni dokazi o samem obstoju objekta, njegovi zmogljivosti, namembnosti in legalnem priključevanju na komunalno opremo. Upoštevanje odstranjenih objektov pri odmeri komunalnega prispevka je možno le za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja in samo če od odstranitve objekta do dne podaje vloge za odmero komunalne prispevke ni preteklo več kot pet let. (3) Za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, se lahko štejejo tudi objekti zgrajeni pred 31. decembrom 1967, vendar le, če investitor predloži dokaze glede izpolnjevanja domneve gradbenega in uporabnega dovoljenja v skladu z določbo zakona, ki ureja graditev. Breme dokazovanja je na strani investitorja. Če dokazi ne obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri komunalnega objekta ni možno. (4) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. IV. Odmera komunalnega prispevka 15. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali po uradni dolžnosti. (2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca, mora biti zahtevi priložen tisti del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potrebna za odmero komunalnega prispevka. Če taka dokumentacija ne obstaja, je zavezanec nima ali njena izdelava ni zahtevana po veljavni zakonodaji, lahko zavezanec namesto nje predloži drugo tehnično in ostalo dokumentacijo, iz katere bodo razvidni podatki, potrebni za odmero komunalnega prispevka. (3) Če občina v fazi odmere komunalnega prispevka ugotovi, da nima vseh podatkov, potrebnih za odmero ali dvomi o pravilnosti razpoložljivih podatkov, lahko sproži ugotovitveni postopek z namenom ugotovitve pravilnega stanja. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 16. člen (izdaja odločbe o odmeri) (1) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge. (2) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 15 dni. 17. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi. (2) Komunalni prispevek se lahko odmeri kot obročno plačilo v dveh enakih obrokih, v primeru, da je znesek obračunanega komunalnega prispevka višji od 2.000 EUR. (3) Plačilo komunalnega prispevka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku izda pristojni organ občinske uprave po plačilu celotnega komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačevanja po plačilu prvega obroka. Občina ima pravico zahtevati ustrezno zavarovanje za plačilo drugega obroka. (4) V primeru odmere komunalnega prispevka za priključitev obstoječih objektov na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje lahko občina na vlogo lastnika nepremičnine, ki dokaže, da je upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči na podlagi Zakona o socialnem varstvu zadrži plačilo komunalnega prispevka, kar se uredi s pogodbo, ki jo skleneta občina in lastnik. V pogodbi se navede, za koliko časa se zadrži plačilo in postopanje v primeru odprodaje ali podaritve nepremičnine, smrti lastnika, spremembi njegovega socialnega stanja in podobno. (5) Na zahtevo investitorja se, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, vračilo plačanega komunalnega prispevka v nerevalorizirani vrednosti izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k zahtevi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. Investitor lahko zahteva vračilo komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka v roku pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja. 18. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo v razmerju do občine, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja. V. Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka 19. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo. Stran 1859 (2) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo enostavnih objektov in tistih nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta. (3) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče, v obsegu nadomeščenega objekta, pri čemer je lahko lokacija nadomeščenega objekta v primeru, ko nadomestitev na obstoječem stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli ni možna, tudi na drugi, nadomestni lokaciji. (4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo (oznaka 1263 v CC-SI), zdravstvo (oznaka 1264 v CC-SI), muzeje, arhive in knjižnice (oznaka 1262 v CC-SI), gasilske domove (del oznake 1274 v CC-SI, ki se nanaša na gasilske domove), opravljanje obredov (oznaka 1272 v CC-SI) in šport (oznaka 1265 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (5) Plačilo komunalnega prispevka se v celoti (100 %) oprosti za gasilske domove (del oznake 1274 v klasifikaciji CC-SI, ki se nanaša na gasilske domove). (6) Ob oprostitvah iz četrtega in petega odstavka tega člena mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. 20. člen (pretekla vlaganja) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se v primeru vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme v nominalni vrednosti upoštevajo pretekla vlaganja v komunalno opremo, na katero se vložek nanaša. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti dokazila, iz katerih mora biti nedvoumno razviden datum, vsebina, lokacija in višina finančnega vložka v komunalno opremo. (3) Kot pretekla vlaganja se upoštevajo samo vlaganja, nastala v obdobju ne več kot 20 let od dneva vloge za odmero komunalnega prispevka oz. v primeru izdajanja odločbe po uradni dolžnosti od dneva izdaje odločbe. Če gre pri tem za fizično osebo so dokazila prenosljiva samo med dediči prvega dednega reda in se jih lahko uveljavlja samo enkrat. VI. Prehodne in končne določbe 21. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. 22. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 54/10). Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 23. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-22/2021-230 Datum: 22. 9. 2021 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja 940. Pravilnik o postopku izvedbe participativnega proračuna v Občini Črenšovci Na. podlagi 33. in 48.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/20) je Občinski svet Občine Črenšovci na svoji 22. redni seji, dne 22. 9. 2021 sprejel PRAVILNIK O POSTOPKU IZVEDBE PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA V OBČINI ČRENŠOVCI 1. člen (Predmet urejanja) (1) Ta pravilnik določa postopek izvedbe participativnega proračuna v občini Črenšovci. (2) Participativni proračun v Občini Črenšovci se imenuje »MOJ PROJEKT ZA OBČINO«. (3) Namen participativnega proračuna v občini Črenšovci je spodbujanje aktivne participacije in vključenosti občanov, dvig kakovosti bivanja v lokalnem okolju in krepitev skupnosti. (4) V pravilniku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 2. člen (Začetek postopka) (1) Postopek izvedbe participativnega proračuna v občini Črenšovci se začne z vsakokratnim sklepom, ki določa način priprave participativnega proračuna v občini Črenšovci in ga sprejme občinski svet. (2) Sklep iz prejšnjega odstavka določa:  višino sredstev za izvedbo participativnega proračuna v Občini Črenšovci za posamezno leto,  število in obseg območij Občine Črenšovci za potrebe izvedbe participativnega proračuna ter  obseg sredstev ločeno za posamezno območje. 3. člen (Strokovna komisija) (1) Postopek za dodelitev sredstev po tem pravilniku vodi strokovna komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje župan. (2) Komisijo sestavlja 5 članov, in sicer:  predsednik odbora za proračun, finance in gospodarske dejavnosti  predsednik odbora za družbene dejavnosti  predsednik odbora za infrastrukturo in komunalo  direktor občinske uprave,  računovodja. (3) Strokovno podporo komisiji nudi občinska uprava. (4) Člani komisije na prvi seji izmed sebe imenujejo predsednika komisije. Stran 1860 4. člen (Javni poziv) (1) Javni poziv občanom za oddajo projektnih predlogov pripravi občinska uprava, potrdi strokovna komisija, objavi pa župan. (2) Javni poziv vsebuje:  ime in sedež uporabnika proračuna,  pravno podlago za izvedbo javnega poziva,  namen in cilje javnega poziva,  razdelitev občine Črenšovci na območja za potrebe javnega poziva,  okvirno višino razpoložljivih sredstev po območjih,  navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem pozivu,  način izvedbe izbora predlaganih projektov,  postopek izvedbe javnega poziva,  kraj in čas, kjer lahko zainteresirani pridobijo obrazec za oddajo projektnega predloga, in način oddaje projektnega predloga,  rok, do katerega morajo biti predloženi projektni predlogi,  rok odpiranja in pregleda projektnih predlogov,  način glasovanja o primernih projektnih predlogih,  datum glasovanja,  rok in način seznanitve vlagateljev o izidu glasovanja in  druge potrebne informacije za izvedbo postopka (sklopi projektov). (3) Javni poziv se objavi na spletni strani občine in v novicah za občane. 5. člen (Oddaja projektnih predlogov) (1) Občani projektne predloge oddajo v spletno aplikacijo na spletni strani Občine Črenšovci, po pošti ali osebno na sedežu Občine Črenšovci v roku, določenem z javnim pozivom. (2) Če projektni predlogi niso vloženi v spletni aplikaciji, se oddajo na posebnem obrazcu, ki bo skupaj z javnim pozivom objavljen na spletni strani Občine Črenšovci in poslan v vsako gospodinjstvo. (3) Projektne predloge, oddane skladno z določili druge točke tega člena, občinska uprava vnese v spletno aplikacijo. 6. člen (Zbiranje projektnih predlogov) (1) Po poteku roka za oddajo projektnih predlogov vse oddane projektne predloge zbere občinska uprava Občine Črenšovci. (2) Vsak posamezen projektni predlog se skladno z določili, ki urejajo upravno poslovanje, evidentira kot samostojna zadeva. 7. člen (Preverjanje skladnosti projektnih predlogov) (1) Vse prejete projektne predloge občinska uprava v roku, ki je določen v javnem pozivu, najprej pregleda v skladu s pogoji, ki so določeni v drugi točki tega člena in navedeni v javnem pozivu. (2) Občinska uprava presodi, ali projektni predlog zadostuje naslednjim pogojem:  prispeva k uresničevanju javnega interesa na območju občine Črenšovci,  je takšne narave, da bo nosilec projekta lahko Občina Črenšovci,  je skladen z razvojnimi usmeritvami občine, opredeljenimi z veljavnimi razvojnimi programi, s strategijami in programi razvoja posameznih področij, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin   izveden bo na območju občine, ni uvrščen v proračun občine in ne ustreza pogojem za nepovratna finančna sredstva, ki jih predlagatelji lahko pridobijo na razpisih Občine Črenšovci,  ne predlaga izvedbe in financiranja že obstoječe in financirane redne dejavnosti,  je finančno ovrednoten med 2.000 in 5.000 EUR z DDV. (3) Če projektni predlog izpolnjuje pogoje, določene v prejšnjem odstavku tega člena, se uvrsti v postopek preverjanja izvedljivosti projektnega predloga. (4) Za projektne predloge, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena, občinska uprava pripravi kratko obrazložitev, zakaj se ne uvrstijo v nadaljnje preverjanje. (5) Celotna dokumentacija s skladnimi in neskladnimi projektnimi predlogi in obrazložitvijo se pripravi za nadaljnji vsebinski pregled in pregled izvedljivosti občinske uprave ter za odločanje strokovne komisije. (6) V primeru nejasnosti projektnega predloga je občinska uprava dolžna preveriti potrebne podatke in vsebine pri vlagatelju projektnega predloga ter o pridobljeni informaciji narediti uradni zaznamek v zadevi. 8. člen (Preverjanje izvedljivosti projektnih predlogov) (1) Vse projektne predloge, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 7. člena, občinska uprava vsebinsko pregleda z vidika izvedljivosti. Pri tem občinska uprava še posebej preveri časovni, ekonomski oz. finančni, zakonodajni, zemljiško-knjižni vidik, kakor tudi vidik vzdržnosti izvedenega projekta. (2) Po preveritvi izvedljivosti občinska uprava pripravi obrazložitev in ustrezna pojasnila za strokovno komisijo. 9. člen (Dokončna presoja in potrditev projektnih predlogov) (1) Za končno presojo in potrditev projektnih predlogov, primernih za glasovanje, je pristojna strokovna komisija. (2) Na podlagi obrazložitev občinske uprave strokovna komisija pripravi končni seznam skladnih in izvedljivih projektov po posameznih območjih občine za glasovanje. (3) Na glasovanje se uvrstijo vsi projektni predlogi, za katere je v predhodnih postopkih ugotovljena skladnost, kot je določena v 7. členu tega pravilnika, in izvedljivost, kot je določena v 8. členu tega pravilnika. (4) Strokovna komisija lahko predlaga, da se zaradi možnosti izvedbe in finančnega okvirja posamezni projektni predlog delno prilagodi oziroma spremeni oziroma se dva ali več enakih projektnih predlogov združi v en projektni predlog, o čemer mora obvestiti predlagatelje projektov. (5) Strokovna komisija, skladno z javnim pozivom, pripravi končni seznam projektnih predlogov za glasovanje. (6) Strokovna komisija potrdi tudi seznam neskladnih in neizvedljivih projektnih predlogov, ki se skupaj s pojasnilom zavrnitve objavi na spletni strani Občine Črenšovci. (7) Na podlagi odločitve strokovne komisije sklepe o zavrnitvi izda občinska uprava. 10. člen (Objava projektnih predlogov za glasovanje) (1) Po potrditvi seznama projektnih predlogov, ki se uvrstijo na glasovanje, občinska uprava pripravi vabilo občanom na glasovanje po posameznih območjih, ki ga objavi župan. (2) Vabilo s seznamom projektnih predlogov za glasovanje se objavi na spletni strani Občine Črenšovci in kot novice pošlje v gospodinjstva. Stran 1861 (3) Vabilo vsebuje:  seznam projektnih predlogov, ki so uvrščeni v glasovanje na posameznem območju, skupaj s povzetkom projektnega predloga ter oceno vrednosti, preverjeno oziroma dopolnjeno s strani občinske uprave,  navodilo o načinu glasovanja,  datum in čas glasovanja,  upravičence do glasovanja ter  vse druge potrebne informacije za izvedbo glasovanja. 11. člen (Glasovanje) (1) Glasovanje poteka na spletni strani Občine Črenšovci, v roku, določenem v vabilu za glasovanje. (2) Glasovanje poteka tudi na sedežu Občine Črenšovci, in sicer na datum, določen v vabilu za glasovanje. Glasovnico za glasovanje pripravi občinska uprava, ki zagotovi tudi prisotnost strokovnih sodelavcev za izvedbo glasovanja. (3) Glasovanje poteka tudi po pošti, v roku določenem v vabilu za glasovanje. Izid glasovanja po pošti ugotavlja tričlanska komisja, ki jo imenuje župan. (4) Navodila za glasovanje in upravičenci do glasovanja so natančno določeni v vabilu za glasovanje. (5) Vsak občan ima pri glasovanju en glas za projektne predloge iz svojega območja, ki ga lahko odda preko spletne aplikacije ali osebno na sedežu občine. 12. člen (Uradni rezultati glasovanja) (1) Uradne rezultate glasovanja objavi občinska uprava Občine Črenšovci na spletni strani Občine Črenšovci in se kot novica pošlje v gospodinjstva. 13. člen (Izglasovani in potrjeni projektni predlogi) (1) Po izvedbi glasovanja in pridobitvi uradnih rezultatov glasovanja strokovna komisija razvrsti izglasovane projektne predloge glede na število prejetih glasov ter jih potrdi kot izbrane glede na razpoložljiva sredstva za posamezno območje. (2) Za posamezno območje se glede na izid glasovanja po vrstnem redu potrdi toliko projektnih predlogov, kolikor je razpoložljivih sredstev za določeno območje, in sicer tako, da se projektni predlogi razvrstijo po vrsti tako, da si sledijo od tistega z največ prejetimi glasovi do tistega z najmanj prejetimi glasovi. Če imata dva ali več projektnih predlogov enako število glasov in obeh oziroma vseh ni mogoče potrditi za izvedbo, o tem, kateri projektni predlog bo izveden, odloči strokovna komisija. (3) Projektnih predlogov komisija med seboj ne sme kombinirati na način, da bi spremenila vrstni red izglasovanih projektnih predlogov z namenom, da bi se lahko izvedlo večje število projektnih predlogov oziroma da bi zagotovila izvedbo projektnega predloga, ki ni dobil zadostnega števila glasov glede na druge projektne predloge. (4) Razdelitev preostanka sredstev je v pristojnosti strokovne komisije, ki mora pri tem upoštevati vrstni red izglasovanih projektnih predlogov. (5) Strokovna komisija pripravi predlog projektov za uvrstitev v proračun Občine Črenšovci za naslednje leto najkasneje v 15-tih dneh po preteku glasovanja. Predlog projektov za uvrstitev v proračun strokovna komisija posreduje občinski upravi, ki izvede ustrezen upravni postopek. (6) Župan na spletni strani in v novicah objavi končni izbor projektov, ki se bodo izvedli. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen (Izvedba projektov) (1) Potrjeni projekti se uvrstijo v proračun Občine Črenšovci. (2) Potrjene projekte občinska uprava izvede skladno s sprejetim proračunom Občine Črenšovci in v skladu s predpisi, ki določajo način izvrševanja proračuna. 15. člen (Končno poročilo strokovne komisije) (1) Strokovna komisija po zaključku proračunskega leta pripravi končno poročilo o izvedenih projektih, ki ga posreduje županu, ki ga objavi na spletni strani. 16. člen (Veljavnost) (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-22/2021-227 Datum: 22. 9. 2021 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja OBČINA HAJDINA 941. SKLEP O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE HAJDINA V LETU 2020 1. Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2020. 2. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 223-1/2021 Datum: 29. 9. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 942. Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji, dne 29. 9. 2021 sprejel SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA O VIŠINI NAJEMNINE IN VIŠINI ENKRATNEGA NADOMESTILA O NAJEMU GROBA, TER KUPNINE ZA ŽARNI GROB NA POKOPALIŠČU HAJDINA 1. člen Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/2020) se dopolni tako da se:  v drugem odstavku 1. člena doda nova alineja, ki se glasi: »enojni žarni grob 44,00 EUR«  v drugem odstavku 2. člena doda nova alineja, ki se glasi: »enojni žarni grob 53,00 EUR«  v 3. členu doda nova točka, ki se glasi: »dolžine 0,80 m in širine 0,80 m 354,00 EUR«. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3544-1/2020-2 Datum: 29. 9. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17, Uradno prečiščeno besedilo-UPB1) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 15. redni seji, dne 29. 9. 2021 sprejel naslednji Sklep o dopolnitvi Sklepa o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Stran 1862 943. Sklep o prenehanju dolžnosti člana in o imenovanju nove članice v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Na podlagi 25. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 15. redni seji, dne 29. 9. 2021 sprejel SKLEP O PRENEHANJU DOLŽNOSTI ČLANA IN O IMENOVANJU NOVE ČLANICE V SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. člen Alešu Sakelšku zaradi prenehanja delovnega razmerja v OŠ Hajdina preneha mandat člana v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 2. člen V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenuje nova članica Janja Bratuša. 3. člen Mandatna doba imenovane v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu traja do izteka mandata sveta v sedanji sestavi. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-6/2018-3 Datum: 29. 9. 2021 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan OBČINA LJUTOMER 944. Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za razvoj podjetništva v Občini Ljutomer Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet občine Ljutomer na 14. redni seji, dne 30. 9. 2021 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU FINANČNIH SPODBUD ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V OBČINI LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (vsebina in namen) S tem pravilnikom se določajo ukrepi za razvoj podjetništva v občini Ljutomer, namen posameznih ukrepov, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji in postopek dodeljevanja finančnih spodbud ter nadzor nad porabo dodeljenih sredstev. 2. člen Sredstva na podlagi tega pravilnika se dodeljujejo kot pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, z dne 24. 12. 2013) in Uredbo Komisije (EU) št. 2020/972 z dne 2. julija 2020 ter Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04). 3. člen Sredstva za izvedbo ukrepov za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se vsako leto določi z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer. 4. člen Namen pravilnika je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v začetni fazi njihovega razvoja, spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, pospeševanje njihove rasti, ustvarjanja novih delovnih mest, posledično zniževanje socialnih transferjev, krepitev gospodarske osnove in vključevanje mladih v podjetništvo. 5. člen (opredelitev pojmov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:  »Pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije.  »Podjetje« je vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost (tj. vsaka dejavnost ponujanja dobrin in storitev na trgu proti plačilu, ki pokriva vsaj stroške) Stran 1863  »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.  »Upravičeni stroški« so stroški, za katere se lahko dodeljuje pomoč. II. Upravičenci in pogoji minimis« pomoči dodeljevanja »de 6. člen (upravičenci) 1. Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:  samostojni podjetniki posamezniki, mikro in mala podjetja, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS in 158/20 – ZIntPK-C),  zasebni zavodi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so registrirani po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in  pravne osebe, ki so registrirane po Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1I in 13/18). 2. Za vse upravičence se v tem pravilniku uporablja izraz »podjetje«. 7. člen (osnovni pogoji) 1. Za upravičence iz prvega odstavka prejšnjega člena se štejejo vsi subjekti, ki izvajajo ukrepe iz tega pravilnika z najmanj eno zaposleno osebo, imajo sedež dejavnosti na območju občine Ljutomer in investirajo na območju občine Ljutomer. 2. Do pomoči po tem pravilniku so upravičena podjetja, ki so bila ustanovljena oziroma registrirana pred manj kot tremi (3) leti od datuma objave javnega razpisa oziroma vsaj 30 dni pred objavo javnega razpisa (šteje se 31 dan). 8. člen Upravičenci po tem pravilniku so tista podjetja, ki poleg splošnih pogojev iz prejšnjega člena izpolnjujejo še naslednje pogoje: 1. podjetje ni iz sektorja;  ribištva in akvakulture,  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,  če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, 2. pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; 3. pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi; 4. skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR); 5. pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz; 6. bo ustrezno upoštevana kumulacija pomoči (10. člen pravilnika); 7. podjetje ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije; 8. podjetje ne pridobiva pomoči po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje; 9. podjetje ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne in občinske pomoči; 10. če je prejemnik za iste upravičene stroške že prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljenih intenzivnosti državnih pomoči; 11. podjetje ima pravočasno in v celoti izpolnjene vse obveznosti do Občine Ljutomer ter do javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Ljutomer; 12. podjetje ima poravnane vse davke in prispevke ter obveznosti do delavcev; Z razpisom se lahko določijo še druge omejitve za podjetja, ki opravljajo glavno dejavnost razvrščeno v določena področja, oddelke, skupine in razrede, skladno z veljavno Uredbo o klasifikaciji dejavnosti. 9. člen (Ostali pogoji dodeljevanja »de minimis« pomoči v skladu z Uredbo EU Komisije (EU) št. 1407/2013) Ostala določila za ukrepe pomoči »de minimis« so naslednja:  dajalec pomoči pisno obvesti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 12. 12. 2013);  dajalec pomoči obvesti prejemnika o znesku de minimis pomoči;  dajalec pomoči hrani evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči;  prejemnik pomoči pred dodelitvijo sredstev dostavi pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu;  prejemnik pomoči pred dodelitvijo sredstev dostavi pisno izjavo o drugih že prejetih (ali Stran 1864 zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih. 10. člen Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme preseči 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR):  pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;  pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012;  pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR). III. Ukrepi pomoči 11. člen (ukrepi pomoči) Pomoč po tem pravilniku se lahko dodeljuje za naslednje ukrepe: A. Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij B. Sofinanciranje izvajanja promocije podjetništva A. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 12. člen Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij Namen ukrepa je spodbujanje naložb za namen ustanavljanja novih podjetij ter razširjanja in razvoja podjetij in s tem vzpostavitev boljših možnosti za gospodarski razvoj ter povečanje konkurenčnih prednosti podjetij. Predmet pomoči je:  sofinanciranje začetnih investicij  sofinanciranje investicij za razširjanje dejavnosti in razvoj Pomoč se dodeljuje kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. Upravičenci po tem ukrepu so podjetja iz 6. člena tega pravilnika, ki investirajo v začetne investicije ali v razvoj in razširitev dejavnosti. Upravičeni stroški za materialne investicije so:  stroški nakupa, gradnje ali preureditve proizvodnih oziroma poslovnih prostorov,  stroški nakupa nove opreme,  stroški nakupa novih ali rabljenih strojev,  ureditev elektro in strojnih inštalacij v skladu s predpisi,  izvedba inštalacij za prenos podatkov. Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:  stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme. Neupravičeni stroški po tem ukrepu so: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  stroški davka na dodano vrednost, razen za upravičence, ki niso identificirani za namene DDV in nimajo pravice odbijati vstopnega davka, kar se dokaže s potrdilom pristojnega finančnega urada,  stroški drugih davčnih dajatev,  stroški zamudnih obresti,  stroški dela zaposlenih pri upravičencu,  stroški nakupa drobnega inventarja,  drugi stroški, opredeljeni v javnem razpisu. 8. Višina dodeljene pomoči:  do 80 % upravičenih stroškov 9. Materialna in /ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj pet (5) let. 10. Višina razpisanih sredstev, omejitve glede najvišjega zneska pomoči in ostali pogoji se opredelijo v javnem razpisu. B. Sofinanciranje izvajanja promocije podjetništva 1. Namen ukrepa je spodbujanje promocije podjetij, ki omogoča lažje razvijanje in ohranjanje konkurenčnih prednosti upravičencev. 2. Predmet pomoči je:  sofinanciranje stroškov promocije 3. Pomoč se dodeljuje kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. Upravičenci po tem ukrepu so podjetja iz 6. člena tega pravilnika. 5. Upravičeni stroški po tem ukrepu so:  stroški najema sejemskega prostora  stroški izdelave nove spletne strani  stroški izdelave nove spletne trgovine  stroški izvedbe digitalnega marketinga 6. Neupravičeni stroški po tem ukrepu so:  stroški davka na dodano vrednost, razen za upravičence, ki niso identificirani za namene DDV in nimajo pravice odbijati vstopnega davka, kar se dokaže s potrdilom pristojnega finančnega urada,  potni stroški,  stroški dnevnic, prehrane in prenočevanja,  tekoči in drugi stroški vzdrževanja spletnih strani,  tekoči in drugi stroški vzdrževanja spletne trgovine,  in drugi stroški, opredeljeni v javnem razpisu. 7. Višina dodeljene pomoči:  – največ do 80 % upravičenih stroškov 8. Višina razpisanih sredstev, omejitev najvišjega zneska pomoči in ostali pogoji se opredelijo v javnem razpisu. IV. Postopek dodeljevanja finančnih spodbud 13. člen (splošno) Sredstva za izvedbo ukrepov po tem pravilniku se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. Merila in kriteriji ter druge vsebine za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku, se podrobneje določijo v javnem razpisu. Javni razpis se lahko objavi za vse ukrepe ali le za posamezni ukrep iz 12. člena tega pravilnika, ter za vse ali posamezne vrste upravičencev iz 6. člena tega pravilnika. 14. člen (strokovna komisija) Postopek javnega razpisa vodi petčlanska strokovna Stran 1865 komisija, ki jo imenuje župan s sklepom izmed:  članov Odbora za gospodarstvo in turizem,  članov Obrtno-podjetniškega strateškega sveta,  članov Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer,  zaposlenih v Pomursko tehnološkem parku Murska Sobota in  zaposlenih v Občinski upravi Občine Ljutomer. Komisija se imenuje za obdobje mandata župana. Delo komisije vodi predsednik ali podpredsednik, ki ju izberejo člani sami znotraj komisije. Naloge komisije so:  priprava predloga meril in kriterijev za ocenjevanje vlog,  priprava predloga vsebine javnega razpisa in razpisne dokumentacije,  odpiranje vlog,  ugotovitev popolnosti in pravočasnosti vlog,  pregled in ocenitev prejetih vlog,  priprava predloga prejemnikov sredstev in predloga razdelitve razpisanih sredstev in  vodenje zapisnikov o delu komisije. Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava. 15. člen (javni razpis) Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Ljutomer in mora vsebovati vsaj:  predmet javnega razpisa,  skupni znesek razpisanih sredstev,  ukrepe, ki so predmet javnega razpisa in razdelitev sredstev po ukrepih,  upravičence, ki lahko zaprosijo za pomoč,  pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati,  merila in kriterije za dodeljevanje pomoči,  upravičene stroške,  obdobje upravičenosti,  rok za vložitev vlog,  naslov, na katerega se pošiljajo vloge in način oddaje vlog,  prijavne obrazce,  kontaktno osebo za dajanje pojasnil. 16. člen (pravni akti za dodelitev pomoči upravičencem) Na podlagi predloga komisije, pristojni občinski organ izda odločbe. Medsebojne obveznosti in pravice med upravičencem pomoči in občino ter način in pogoje koriščenja dodeljenih sredstev se uredijo s pogodbo. Kontrolo nad izvajanjem določil iz pogodbe in namenskim koriščenjem pomoči opravlja pristojni organ. 17. člen (izguba pravice do dodelitve sredstev) Prejemnik pomoči izgubi pravico do dodelitve sredstev v primeru, da se ugotovi:  da prejemnik pomoči projekta ni izvedel (za projekt se štejejo investicije ali druge oblike upravičenih stroškov pri posameznih ukrepih) ali  da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe ali  da prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti ali  da prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je dal zavajajoče izjave ter ob drugih ugotovljenih kršitvah in nepravilnostih ali Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  da prejemnik redno ne izplačuje plač/socialnih prispevkov ali  da je davčni dolžnik. V primeru ugotovljenih kršitev:  je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje in  prejemnik pomoči ne more pridobiti sredstev na podlagi tega pravilnika na nobenem izmed naslednjih javnih razpisov. Končne določbe V. 18. člen Z dnem, ko prične valjati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik za dodeljevanje spodbud malega gospodarstva in podjetništva Občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2016). 19. člen Z dnem, ko preneha veljati Pravilnik za dodeljevanje spodbud malega gospodarstva in podjetništva Občini Ljutomer z dne 11. 6. 2016, preneha tudi mandat komisije imenovane po tem pravilniku. V skladu z novimi pravilnikom se imenuje nova komisija. 20. člen Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.    1. bolonjska stopnja 2. bolonjska stopnja 3. bolonjska stopnja 5. Obvezna priloga v vlogi:  Dokazilo o vpisu za študijsko leto 2021/2022. 6. Potrebo po tehnični podpori v zvezi z aplikacijo je mogoče prijaviti na: info@erazpisi.si. Kontaktna oseba za podajanje dodatnih vsebinskih informacij je Karmen Lah, tel. št. 02/584 90 54. Številka: 603-36/2021-4103 Datum: 24. 9. 2021 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA MAKOLE 946. Javni razpis za nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2021/2022 Na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), 32. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 1/2016) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 13/2021) objavlja Občina Ljutomer 55,00 EUR, 75,00 EUR, 90,00 EUR. 4. Rok za oddajo elektronske vloge je 29. 10. 2021. Elektronska vloga se odda na način vpisa podatkov v aplikacijo. Povezava do aplikacije je objavljena na spletni strani Občine Ljutomer: https://www.obcinaljutomer.si/ Razpisi. Vloga se lahko odda, ko so v vlogi vpisani vsi podatki in je pripeta obvezna priloga. Po izteku roka oddaja vloge ne bo več mogoča. Vloga in priloga se ne more podati v fizični oz. pisni obliki. Številka: 302/2021-10-215 Datum: 30. 9. 2021 945. Stran 1866 Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/2002,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B,127/06-ZJZP, 14/07ZSDPO, 109/08 in 49/09) ter 30. in 105. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007) je Občinski svet Občine Makole na 14. redni seji dne 29.09.2021 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MAKOLE ZA LETO 2019 JAVNI RAZPIS ZA NAGRADE ŠTUDENTOM ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2021/2022 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2019. 1. Občina Ljutomer razpisuje nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2021/2022. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Makole za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2019 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 2. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:  je državljan Republike Slovenije,  imeti mora stalno prebivališče v občini Ljutomer,  je redni ali izredni študent, ki ni zaposlen. Nagrade ne morejo prejeti študentje, ki so vpisani v prvi letnik dodiplomskega študija. Študent lahko pridobi nagrado za napredovanje za en letnik samo enkrat. 3. Višina nagrade za napredovanje v višji letnik znaša: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1867 3. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Makole so v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih: Konto OPIS BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavčni prihodki 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz 741 drugih držav II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 IV. (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA Realizacija 2019 A. I. Priloge k zaključnemu računu so splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja) z obrazložitvami, posebni del proračuna z obrazložitvami na nivoju podskupine izdatkov po institucionalni klasifikaciji, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov, bilanca stanja z obrazložitvami ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. 1.993.116 1.745.473 1.578.508 1466.186 71.545 40.576 166.965 122.089 3.213 6.432 35.231 247.643 238.158 9.485 1.947.467 677.553 153.665 24.639 439.113 6.606 53.529 792.986 29.976 489.255 60.297 213.457 445.599 445.599 31.329 8.853 22.477 45.650 0 0 0 0 0 0 0 91.920 91.920 115.736 115.736 21.833 -23.816 -45.650 209.243 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2019 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2021-16 Datum: 29. 9. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan Št. 51/1.10.2021 947. Uradno glasilo slovenskih občin Pravilnik o spremembi Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Makole ter o povračilih stroškov Na podlagi 16. člena statuta Občine Makole (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 2/2007,45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 14. redni seji dne 29.09.2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O VIŠINI IN NAČINU DOLOČANJA PLAČ OZIROMA PLAČIL ZA OPRAVLJANE FUNKCIJE FUNKCIONARJEM, SEJNIN ČLANOM DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN DRUGIH ORGANOV OBČINE MAKOLE TER O POVRAČILIH STROŠKOV 1. člen Spremeni se 1. odstavek 16. člena Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Makole ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/2007, 28/2012 in 59/2015) tako, da se glasi:: »(1) Plača župana in podžupana se izplačuje mesečno za pretekli mesec v rokih kot veljajo za javne uslužbence. Nagrade oz. sejnine se izplača v roku od 20 do največ 45 dni po izvedeni seji.« 2. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Stran 1868 1. Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanja cene izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami na območju Občine Makole, ki ga je predložil izvajalec javne službe Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o.. 2. Potrdijo se naslednje obračunske cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami: 1. Storitve povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami:   Cena omrežnine: 1,0920 EUR / DN 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja potrjena obstoječa cena) Cena storitve čiščenja: 0,3287 EUR/m3 (brez DDV) 3. Cene storitev pričnejo veljati in se uporabljati s 01.10.2021. Številka: 900-4/2021-11 Datum: 29. 9. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan Številka: 900-4/2021-17 Datum: 29. 9. 2021 Občina Makole Franc Majcen, župan 948. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 9. redni seji, dne 29.09.2021, sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA STORITVE POVEZANE Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN MALIMI KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI OBČINA MISLINJA 949. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 22. redni seji sveta, dne 30.9.2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Ukine se status javnega dobra na nepremičninah:  s parc. št. 2257/12, k.o. 864 – Mislinja in  s parc. št. 1596/1, 1596/3, 1595/14, 1595/5, 1595/3, 1595/1, 1595/7, 1595/12, 1595/16, 1595/9, k.o. 2646 – Srednji Dolič. II. Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičninah iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 – do celote (1/1). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 353-05/2011 Datum: 30.9.2021 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan (4)     Stran 1869 dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karta 6 Priloge k OPPN: prikaz stanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN, povzetek za javnost, mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora OBČINA NAKLO II. 950. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 12. in 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št.. 28/2015), je občinski Svet občine Naklo na 17.redni seji, dne 22.9.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO SKLADIŠČA ZA KMETIJSKE PRIDELKE I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke (v nadaljevanju: OPPN). (2) OPPN je izdelalo podjetje Mega team d.o.o. 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela. (2) Besedilo odloka sestavljajo: I. Splošne določbe II. Opis prostorske ureditve III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom IX. Dopustna odstopanja X. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN XI. Končne določbe (3) Grafični del sestavljajo karte: 1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (v nadaljnjem besedilu OPN) s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karta 1 2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karta 2 3. Geodetski načrt območja: karta 3 4. Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: karta 4 5. Prikaz območja OPPN, fiksnih točk in gradbene linije: karta 5 6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne Opis prostorske ureditve 3. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega celotno zemljišče parc. št. 521 k.o. Strahinj v izmeri 2.208,00 m2. (2) Na obravnavanem zemljišču stoji montažni betonski bazen, ki se odstrani. 4. člen (ureditve izven območja OPPN) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne in energetske infrastrukture ter za ureditev cestnega priključka. 5. člen (predvideni posegi v območju OPPN) V območju OPPN se dovoli gradnja:  skladišča za kmetijske pridelke III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Na obstoječem funkcionalnem zemljišču kmetije zaradi prostorske utesnjenosti gradnja skladišča ni možna, zato je za gradnjo predlagano zemljišče parc. št. 521 k.o. Strahinj (2) Zemljišče leži neposredno ob stavbnih zemljiščih kmetije na Z strani. Veljavni OPN zemljišče uvršča v območje kmetijskih zemljišč – K1. Zaradi lege med obstoječimi objekti in cesto ni primerno za kmetijsko rabo. (3) Predlagana nova lokacija meji neposredno samo na zemljišča kmetije, zato v času obratovanja predvidenega objekta ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednje območje. IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo 7. člen (vrste gradenj glede na namen) Dopustna je gradnja skladišča za kmetijske pridelke. 8. člen (pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov) Skladišče za kmetijske pridelke: Gabariti:  tlorisni gabarit: 35,25 m x 13,40 m + 14,75 m x 18,25 m; Na S strani objekta je predviden nadstrešek dolžine 35.65 m in maximalne širine 5.25 m.  višinski gabarit: enoetažen - pritličje (P)  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice Konstrukcijska zasnova:  objekt je lahko montažen (kovinska, lesena, armiranobetonska konstrukcija oz. kombinacija naštetih) ali masivno grajen; Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  Stran 1870 strešna konstrukcija bo klasična lesena, kovinska, iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev ali montažnih lesenih nosilcev (leseno paličje); Arhitekturno oblikovanje:  fasada bo obložena z lesom v naravni barvi, lahko tudi ometana in obarvana s svetlo barvo; 14. člen (telekomunikacijsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje) Objekt ne bo priključen na telekomunikacijsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Po zemljišču ne potekajo obstoječi telekomunikacijski, vodovodni in kanalizacijski vodi. 9. člen (oblikovanje okolice objektov) Povozne površine naj se izvedejo v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine se zatravijo. 15. člen (ogrevanje objektov) Načrtovani objekt (skladišče) ne bo ogrevan. 10. člen (lega objektov) Lega objekta je določena z minimalnimi odmiki od parcelnih mej, ki znašajo minimalno:  na južni strani 4 m od parcel št. 520/14, 520/15 in 520/16  na vzhodni strani minimalno 2.50 m od investitorjeve parcele št. 2/1  severni strani 3.00 m od parcele št. 525 in 7.65 m od parcele št. 522 merjeno od fasade objekta ter 2.60 m od parcele št. 525 in 4.05 m od parcele št. 522 merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta in s fiksno točko, ki so prikazani na karti 5. 11. člen (velikost območja) Območje OPPN obsega celotno zemljišče parc. št. 521 k.o. Strahinj v izmeri 2.208,00 m2, kar je prikazano na karti št.2. V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 12. člen (promet) (1) Dovoz do načrtovanega objekta bo mogoč z zahodne strani, z obstoječe makadamske občinske poti (parc. št. 687 k.o. Strahinj), ki se navezuje na občinsko cesto z oznako 280031. (2) Cestni priključek mora biti urejen tako, da so širina priključka in radiji zadostni za izvajanje predvidene dejavnosti. (3) Parkirnih površin na obravnavanem območju ne bo. Na območje morajo biti zagotovljene zadostne manipulativne površine, ki bodo omogočale obračanje vozil in vključevanje na javno cesto. (4) Manipulativne povozne površine morajo biti izvedene v utrjenem makadamu ali asfaltu. (5) Vse poškodbe na javnih cestah, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi eventuelno nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti. 13. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Objekt bo priključen na električno omrežje in sicer preko obstoječega priključka kmetije. (2) Obstoječa priključna moč kmetije je zadostna tudi za načrtovani objekt. (3) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. V kolikor se bodo gradbeni posegi izvajali v območju obstoječih tras elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oz. njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. 16. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto je obstoječe za obstoječo kmetijo ob dovozu, na ustrezno utrjeni površini vzhodno od obravnavanega zemljišča. (2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču. (3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave 17. člen (ohranjanje kulturne dediščine) Območje se ne nahaja v območju ali vplivnem območju varstva kulturne dediščine. V neposredni bližini ni registriranih enot kulturne dediščine. 18. člen (ohranjanje narave) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območji, posebnih zavarovanih območji Natura 2000 ter ekološko posebnih območij. VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov 19. člen (varstvo okolja in naravnih virov) Pri načrtovanju, gradnji objekta in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom. 20. člen (varstvo voda) (1) Meteorne vode s strešin in povoznih površin morajo biti speljane v ponikovalnice. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje. (2) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih voda ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno. (3) Potrebno je preventivno preprečiti obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja. 21. člen (varstvo tal) Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus se mora pred začetkom Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin gradnje odstrani in deponirati tako, da se ohrani njegova rodovitnost. 22. člen (varstvo zraka) Ukrepi za varstvo zraka naj v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti. 23. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN bo po izgradnji stavbe sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom. (2) V času gradnje na območju OPPN je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer. 24. člen (varstvo gozda) (1) Predmetno območje ne meji na gozdni prostor. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se obravnavano območje nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225. (2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju, ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju. 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Ker objekt predstavlja požarno manj zahtevni objekt, naj se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti, ki naj bo sestavni del PZI dokumentacije. (2) Za preprečitev prenosa požara morajo biti zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektu morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja. (3) Delovna površina za intervencijska vozila v velikosti 11 m x 6 m mora biti zagotovljena na območju OPPN. (4) Požarna voda se bo zajemala iz obstoječega hidranta v neposredni bližini načrtovanega objekta na SV strani. IX. Dopustna odstopanja 27. člen (tolerance) (1) Pri določanju višinskega gabarita objekta so dovoljene tolerance do + 0,5 m. Objekt je lahko nižji od višin oz. gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. (2) Tlorisni gabarit se lahko presega za + 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike objekta od parcelnih mej. Odstopanja navzdol niso omejena. Stran 1871 (3) Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo bolj racionalne tehnične rešitve in bolj ekonomična investicijska vlaganja. X. Vrste dopustnih veljavnosti OPPN posegov po prenehanju 28. člen (prenehanje veljavnosti) (1) OPPN preneha veljati, ko je izveden in je z načrtom predvideni objekt zgrajen ter v uporabi. (2) Prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Naklo z odlokom. 29. člen (dopustni posegi) Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavbe, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb. XI. Končne določbe 30. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 31. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na sedežu Občine Naklo in na pristojni upravni enoti. 32. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0001/2019-18 Datum: 22.9.2021 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA PREVALJE 951. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 – odl. US) ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP in 74/21) in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 21. redni seji dne 30.9.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2021 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 (UGSO št. 4/2021, 33/2021, v nadaljevanju: Odlok), ki se na novo glasi: »2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Stran 1872 V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov . Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v€ A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) Proračun leta 2021 (Rebalans II.) 13.353.967 5.978.915 5.231.099 4.211.019 695.755 324.325 747.816 453.222 9.000 14.500 271.094 471.550 333.650 137.900 1.000.000 1.000.000 5.903.502 3.558.390 2.345.112 14.610.803 2.430.312 387.183 62.337 1.863.725 22.902 94.165 2.568.400 2.890 1.484.221 252.216 829.073 9.156.574 9.156.574 455.517 19.000 436.517 -1.256.836 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1873 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2020 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«. 2. člen V poglavju 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA se 6. člen Odloka spremeni tako, da se na novo glasi: »6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 80 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.«. 3. člen V poglavju 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA se 10. člen Odloka spremeni tako, da se na novo glasi: »10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v proračunu za leto 2021 697.728 272.325 425.403 -831.433 831.525 lahko zadolži za investicije v višini 697.728,00 €, za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: Sklop 2 v višini 397.728 € ter za ostale investicije v višini 300.000 €. Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o:  začasnem zmanjšanju zneskov sredstev za posamezne namene, če prihodki proračuna ne pritekajo v predvideni višini,  najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta,  varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev.«. 4. člen Vsa ostala določila Odloka, ki se s tem Odlokom ne spremenijo, ostanejo še naprej v veljavi. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0025/2021 Datum: 30.9.2021 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA ŠALOVCI 952. Pravilnik o spremembah Pravilnika o nagradah dijakom in študentom v Občini Šalovci Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) ter 18. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/18) je Občinski svet Občine Šalovci na 19. redni seji dne 29. septembra 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O NAGRADAH DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V OBČINI ŠALOVCI 1. člen V Pravilniku o nagradah dijakom in študentom v Občini Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2021) se spremeni 6. člen tako, da se glasi: »6. člen Višina nagrad dijakom: 1. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 3 znaša 200,00 EUR 2. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 4 znaša 350,00 EUR 1. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 5 znaša 500,00 EUR Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Posebna nagrada v višini 50 % nagrade se dodeli dijakom:  ki so zaključili izobraževanje v programu, ki je bil ob vpisu v izobraževanje, opredeljen kot deficitarni poklic, razviden iz seznama, ki ga opredeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski Sklad RS;  ki so ob koncu šolanja pridobili naziv zlati maturant.« 2. člen Spremeni se 7. člen tako, da se glasi: »7. člen Višina nagrad študentom: 1. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 6 znaša 800,00 EUR 2. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 7 znaša 1000,00 EUR 3. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 8 znaša 1200,00 EUR 4. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 9 znaša 1400,00 EUR 5. Višina nagrade za dokončano izobrazbo po SOK raven 10 znaša 2000,00 EUR Študentom iz tega člena, ki so dosegli povprečno oceno študija 8 ali več, pripada poseben dodatek k nagradi, in sicer v višini:  100,00 EUR v primeru doseženega povprečja ocen študija najmanj 8 oziroma  200,00 EUR v primeru doseženega povprečja ocen študija najmanj 9. Posebna nagrada se lahko podeli študentom, katerih zaključna študijska dela obravnavajo tematiko vezano na območje Občine Šalovci. Višina posebne stimulacije se poveča za 50 % nagrade. V tem primeru se en izvod diplomske, magistrske ali doktorske disertacije izroči v arhiv Občine Šalovci. Nagrada ob zaključku študija se študentu lahko za doseženo stopnjo izobrazbe dodeli le enkrat. Ravni izobrazbe navedene v tem pravilniku se usklajujejo z veljavno tabelo ujemanja ravni SOK in ravnmi EOK.« 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021. Številka: 007-3/2021-2 Datum: 29. 9. 2021 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan A Helyi Önkormányzati Törvény (SzK Hivatalos Közlönye, 94/07. sz. – egységes szerkezetbe foglalt szöveg, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15ZUUJFO, 76/16 AB határozat, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) valamint Šalovci Község Alapszabályának (Szlovén községek hivatalos közlönye, 34/18. sz.) a 18. cikke alapján Šalovci Község Tanácsa a 2021. szeptember 29-én megtartott 19. rendes ülésén a következő szabályzatot fogadta el: SZABÁLYZAT A ŠALOVCI KÖZSÉGI DIÁKOK ÉS HALLGATÓK DÍJAZÁSÁRÓL SZÓLÓ MÓDOSÍTÁS 1. cikk A Szabályzat a Šalovci Községi diákok és hallgatók Stran 1874 díjazásáról (Szlovén községek hivatalos közlönye, 27/2021. sz.) 6. cikke a következőképpen módosul: „6. cikk A diákoknak odaítélhető díj mértéke: 1. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 3. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 200,00 EUR. 2. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 4. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 350,00 EUR. 3. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 5. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 500,00 EUR. A díj 50%-ának megfelelő különdíj a következő diákoknak ítélhető oda:  azoknak a diákoknak, akik olyan programot végeztek el, amely a beiratkozásukkor a Szlovén Köztársaság Állami Ösztöndíj-, Fejlesztési, Rokkantsági és Gyermektartási Alapjának a listája alapján hiányszakmának minősült;  azoknak a diákoknak, akik elnyerték az arany érettségiző címet.” 2. cikk A 7. cikk a következőképpen módosul: „ 7. cikk A hallgatóknak odaítélhető díj mértéke: 1. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 6. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 800,00 EUR. 2. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 7. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 1000,00 EUR. 3. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 8. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 1200,00 EUR. 4. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 9. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 1400,00 EUR. 5. Az érvényes szlovén képesítési keretrendszer (SOK) 10. szint szerinti befejezett oktatásért járó díj összege 2000,00 EUR. A jelen cikkben említett hallgatóknak, akik 8-as vagy magasabb tanulmányi átlagot értek el, további pótlék jár a díjhoz, mégpedig a következő mértékben:  100,00 EUR, ha a tanulmányi átlag eléri a 8-as osztályzatot,  200,00 EUR, ha a tanulmányi átlag eléri a 9-es osztályzatot. Különdíj ítélhető oda azoknak a hallgatóknak, akiknek az egyetemi diploma-, mesterdiplomamunkájuk vagy doktori disszertációjuk témája kapcsolódik Šalovci községhez. A különdíj/ösztönzés mértéke a díj 50%-a. Ebben az esetben a diplomamunka vagy doktori disszertáció egy példányát le kell adni Šalovci Község Archívumába. A felsőoktatási program bizonyos szintjeinek a befejezéséért járó díj egy-egy hallgatónak csak egyszer ítélhető oda. A jelen szabályzatban feltüntetett végzettségi szintek az érvényes szlovén képesítési keretrendszerrel (SOK) és az európai képesítési keretrendszerrel (EKKR) kell összeegyeztetni.” 3. cikk Jelen szabályzat a Szlovén községek hivatalos közlönyében történő megjelentetését követő napon lép életbe, és 2021. január 1-jétől alkalmazandó. Szám: 007-3/2021-2 Šalovci, 2021. szeptember 29-én Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Šalovci Község polgármestere Iztok Fartek OBČINA ZAVRČ 953. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zavrč Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; UL RS, št. 16/2008 in spremembe), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; UL RS, št. 94/2007 – UPB2 in spremembe) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin 60/2018) je Občinski svet Občine Zavrč na 14. redni seji dne 23.09. 2021 sprejel naslednji ODLOK O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ZAVRČ I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj, Občina Zavrč (v nadaljevanju: občina) s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Zavrč. 2. člen (strokovne podlage) (1) Odlok je pripravljen na osnovi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Zavrč, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Maribor, december 2016. Vsak opis spomenika vključuje:  evidenčno številko (EŠD),  ime enote,  lokacijo,  utemeljitev razglasitve,  opis varstvenega režima spomenika,  vplivno območje spomenika,  opis varstvenega režima na vplivno območje,  grafični prikaz. 3. člen (pomen izrazov) (1) Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena. (2) Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:  arheološka najdišča originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov Stran 1875 človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;  stavbe eno ali več prostorni grajeni objekti s streho; so odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja; ločimo gospodarsko-proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;  parki in vrtovi deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom; v to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtno arhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);  stavbe s parki in vrtovi enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov; ločimo profane stavbe s parki ali vrtovi (dvorec s parkom ali vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki in vrtovi;  spominski objekti in kraji grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek; ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;  drugi objekti in naprave grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih del in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi; so odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja; ločimo delovne naprave, industrijske-gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne in merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;  naselja in njihovi deli prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami; obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;  kulturna krajina del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti; glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;  ostalo zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. (3) Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so v strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Zavrč vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. II. Vsebinske določbe 4. člen (kulturni spomeniki lokalnega pomena) (1) Za kulturne spomenike lokalnega pomena razglasijo naslednje enote dediščine: se Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1876 Arheološka najdišča EŠD: Ime enote: 18141 Belski Vrh – Arheološko najdišče sv. Urban Lokacija: parc. št.: *32, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 16/5, 16/6, 18/1, 18/2, 19/1,19/10, 19/4, 19/5, 19/6, 19/9, 20, 21, 22/1, 22/2, 22/3, 24, 25/1, 25/2, 25/3 vse k.o. Belski vrh Utemeljitev razglasitve: Na vrhu griča Vrbanjšak, najvišjem vrhu okolice, se nahajajo ostanki poznogotske cerkve sv. Urbana in srednjeveške utrdbe. Ostanki cerkvenih zidov so mestoma še danes visoki več metrov. Cerkev in utrdba sta pomemben vir arheoloških znanstvenih podatkov, ki lahko doprinesejo k razumevanju razvoja srednjeveške kulturne krajine Haloz. Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - z gozdom se gospodari na tradicionalen način; - njivske in travniške površine se obdelujejo čim plitveje; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; Merilo: M = 1:2880 EŠD: Ime enote: 30295 Hrastovec – Utrdba na Vrhovcu Lokacija: parc. št.: 419/1, 419/2, 423/1, 423/2, 426/1, 426/2, 428/1, 428/2, 428/3 vse k.o. Hrastovec Utemeljitev razglasitve: Na vrhu grebena nad reko Dravo, med gradom Borl in cerkvijo sv. Marije nad Zavrčem, so ostanki manjše okrogle utrdbe z obzidjem. Glede na podobne utrdbe v okolici, predvidevamo, da je utrdba srednjeveška. Ostanki utrdbe predstavljajo dragocen vir arheoloških znanstvenih podatkov, ki lahko pomembno prispevajo k razumevanju razvoja srednjeveške kulturne krajine Haloz. Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - z gozdom se gospodari na tradicionalen način; - pri spravilu lesa je potrebno preprečiti poškodovanje ostankov obrambnih zidov; - strojno urejanje gozdne vlake ni dovoljeno; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; Merilo: M = 1:2880 EŠD: Ime enote: 14510 Zavrč – Arheološko najdišče Prodnica Lokacija: parc. št.: *18, 12/9, 12/10, 13/16,, 13/17, 17/2, 17/4, 17/5, 17/6, 17/7, 17/8, severni del 18, 28, 29/3, 29/4, 29/5, 29/6, 29/7, 29/8, 30/1, 30/2, 31/5, 31/6, 31/9, 31/10, 31/11, 31/12, 31/13, 31/14, 31/15, 31/16, 31/17, 31/18, 31/19, 31/20, 31/21, 31/22, 31/23, 31/24, 31/25, 31/26, 31/27, 32/4, 32/5, 32/6, 32/7, 32/8, 32/10, 32/11, 32/12, 32/13, 32/14, 33/2, 33/3, 33/4, 37/2, 38/10, 38/6, 38/8, 38/9, 38/3, 38/4, 38/5, 39/3, 39/4, 39/5, 39/6, 39/7, 39/8, 40, 42, 44, 45, 46/4, 46/6, 46/7, 46/8, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1877 46/9, 47/11, 47/12, 47/13, 47/15, 47/16, 47/18, 47/19, 47/20, 47/21, 47/22, 47/23, 47/24, 47/26, 47/28, 47/29, 47/3, 47/30, 47/30, 47/31, 47/32, 47/33, 47/34, 47/35, 47/36, 47/37, 49/3, 49/4, 50/1, 50/2, 50/3, 50/5, 50/6, 51/2, 51/3, 51/5, 51/6, 51/7, 51/8, 51/9, 52/1, 52/2, 52/3, 52/4, 53, 54/2, 54/3, 54/4, 55/1, 55/2, 56/1, 56/2, 56/3, 57/1, 57/2, 57/3, 57/4, 57/7, 57/8, 57/9, 57/10, 57/11, 64, 65, 67/4, 69/1, 69/2, 72/1, 75/1, 75/2, 75/3, 75/4, 75/5, 75/6, 75/7, 75/8, 79, 80/1, 80/2, 80/4, 81, 85/1, 85/2, 85/3, 86, 87, vzhodni del 159/1, 159/5, 159/6, 159/7, 159/8, 159/9, 172/2, 172/3, vzhodni del 172/7, 172/8, 174/1, 174/2, 174/4, 174/6, 174/7, severni del 174/9, 174/15, 174/16, 174/17, 174/18, 175/1, 175/3; vse k.o. Zavrč. Utemeljitev razglasitve: Na blagem pobočju in terasah nad reko Dravo se nahajajo arheološke ostaline iz različnih obdobij. Doslej so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste dobe, rimske dobe in srednjega veka, grobišče iz bronaste dobe ter rimska cesta. Arheološko najdišče Prodnica je bogat vir arheoloških znanstvenih podatkov, ki pomembno bogatijo razumevanje razvoja historične kulturne krajine dela Haloz ob nekdanjem prehodu čez reko Dravo. Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa: - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - z gozdom se gospodari na tradicionalen način; - njivske in travniške površine se obdelujejo čim plitveje; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja; Merilo: M = 1:2880 Stavbe EŠD: Ime enote: 22268 Belski Vrh – Klet Belski Vrh 88 Lokacija: parc. št. *161, 496/2 k.o. Belski vrh Utemeljitev razglasitve: Sredi slemenskega naselja Belski Vrh stoji pritlična vinska klet pravokotnega tlorisa. Ostenje je grajeno kot kladna konstrukcija, delno zaščitena z ilovnatimi ometi. Pokriva jo dvokapnica s sekundarno salonitno valovito kritino. Ima značilno tlorisno zasnovo, kjer bivalnemu delu pod isto streho sledi prostor za prešo. Manjša okna kvadratne oblike ščitijo kovane okenske mreže in enokrilne polne naoknice. Zaradi lege kleti v brežino, je v pročelju vidna kamnita struktura kletnega prostora. Vanj vodijo lesena enokrilna vrata. Ob vzhodnem vogalu stoji prislonjeno leseno stranišče na štrbunk. Vinska klet iz 19. stoletja predstavlja značilen stavbni tip vinogradniškega območja vzhodnih Haloz. Opis varstvenega režima: Merilo: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko strehe in vzpostaviti prvotno slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. 1 : 2880 EŠD: Ime enote: Lokacija: 22270 Belski Vrh – Klet Belski Vrh 18 južni del parc. št. 76/1 k.o. Belski vrh Utemeljitev Na začetku razloženega slemenskega naselja Belski Vrh stoji pritlična klet podolžnega tlorisa, Št. 51/1.10.2021 razglasitve: Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1878 značilne kladne konstrukcije, delno zaščitene z ilovnatimi ometi. Pokriva jo sekundarna opečna dvokapnica. Oba zatrepa sta obita z lesom. Del južne obcestne in vzhodne fasade obdaja preprosto oblikovana lesena ograja ganka. Ohranjeno je vso stavbno pohištvo z okovjem. Manjša okna pravokotne oblike so dvokrilna z delitvijo kril na tri polja. Ščitijo jih preprosto oblikovane kovane okenske mreže in lamelne naoknice. Podkleten je samo bivalni del. Klet je dostopna z vzhodnega pročelja. V notranjost kleti vodijo enokrilna lesena vrata. Vinska klet iz zadnje četrtine 19. stoletja predstavlja značilen stavbni tip gričevnatega predela haloške krajine. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko strehe in vzpostaviti prvotno slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Merilo: 1 : 2880 EŠD: Ime enote: 3525 Lokacija: parc. št.: *1, 223/1, k.o. Gorenjski vrh Utemeljitev razglasitve: Podružnična cerkev svetega Janeza na Gorenjskem vrhu se omenja v zapisniku oglejskega vizitatorja l. 1751. Zgrajena je bila na 340 m visokem Gorenjskem vrhu, zelo verjetno v drugi tretjini 17. stoletja, saj naj bi bila na velikem zvonu iz te cerkve, ki so ga zaplenili v prvi svetovni vojni, zapisana letnica 1695. Izjemna je njena tlorisna zasnova, saj jo sestavljata ladja in monumentalen zvonik na vzhodu z izjemno debelimi stenami, talnim zidcem s kamnitim porezanim robom ter kamnitim delilnim vencem. Notranjščina ladje je obokana z banjo s sosvodnicami, ki sloni na pilastrih z geometričnimi konzolami. Ladja se na zahodnem delu zoži kar se v notranjščini kaže v spremembi debeline stene, ki je na robnem delu posneta. Od opreme velja omeniti baročne oltarje, posebej glavnega s plastično upodobljenima apostolskima prvakoma sv. Petrom in Pavlom ob straneh, nekdanjo ukradeno oljno sliko s prizorom Jezusovega krsta v Jordanu pa nadomešča manj kvalitetno sodobno delo, na oltarju pa velja omeniti še plastično upodobljeno glavo Janeza Krstnika na pladnju v temenu slike. Tudi slika stranskega oltarja sv. Blaža je ukradena in nadomeščena, ohranjena je slika sv. Martina v nastavku in robna oltarna ornamentika, isto velja za oltar sv. Florjana, katerega nastavek ob ornamentiki v temenu še krasi slika prvega cerkvenega mučenca sv. Štefana. V cerkvi še velja omeniti lesene klopi, leseno emporo, delno ohranjen ročno žgan opečni tlak, pod zvonikom pa cvetlično ornamentiko na grebenih oboka. Stavbno raščenost objekta in njen resnični umetnostnozgodovinski pomen bo treba raziskati s konservatorsko-restavratorskimi raziskavami gradbene substance objekta, saj se zdi, da bi vzhodni del objekta s stolpom/zvonikom lahko bil starejšega izvora. Gorenjski Vrh – Cerkev sv. Janeza Cerkev sv. Janeza poleg izjemnega tlorisa z izstopajočo stavno maso zvonika na vzhodu, katerega pomen bo skupaj s cerkvijo še treba natančneje raziskati, odlikuje izpostavljena krajinska lega. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov; - prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, talni zidec), tlaki (opečni tlak itd.), oprema (baročni oltarji i.t.d.); - pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni detajli; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1879 - na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. Merilo: M = 1: 2880 EŠD: Ime enote: 22266 Hrastovec – Andrečekova klet Ulica: Hišna številka: Lokacija: Hrastovec 60 parc. št. 843/1 k.o. Hrastovec Utemeljitev razglasitve: V osrednjem delu razloženega slemenskega naselja Hrastovec stoji nekdanja viničarija. Zasnovana je kot pritlična stavba podolžnega tlorisa. Ima značilno kladno konstrukcijo, ki jo je nekdaj ščitil ilovnati omet. Pokriva jo slamnata dvokapnica s polnim čopom nad jugovzhodno fasado. Sredi severozahodnega lesenega zatrepa pod slemenom, se odkriva manjša polkrožna odprtina. Stavba pod isto streho združuje stanovanjski in gospodarski del. Prvi ima dvocelično zasnovo, ki ji sledi prostor s prešo iz leta 1854 in manjši hlev, kjer so nekdaj redili dve kravi in prašiča. Podkleten je samo bivalni del viničarije. Obokana klet je grajena iz avtohtonega kamna. Klet je dostopna z zunanje strani. V kletni prostor vodi enoramno čelno stopnišče iz lokalnega peščenjaka. V celoti je ohranjeno leseno stavbno pohištvo z okovjem. Stanovanjski del osvetljujejo manjša lesena škatlasta dvokrilna okna pravokotne oblike. Ščitijo jih kovane okenske mreže in dvokrilne polne naoknice. Prostor s prešo in manjše gospodarsko poslopje sta dostopna samo z dvoriščne strani. V celoti je ohranjena notranja oprema (lončena peč z leseno klopjo, postelja, miza, klopi, stoli, sklednik…). Andrečekova klet, nekdanja viničarija, iz prve četrtine 19. stoletja, predstavlja del stavbne dediščine vinogradniškega območja vzhodnih Haloz. Kot taka izpričuje način življenja viničarjev kot specifične poklicne in socialne skupine v gričevnatih predelih vzhodnih Haloz. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko in material strehe, ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Merilo: 1 : 2880 EŠD: Ime enote: 22267 Hrastovec – Gregečova klet Ulica: Hišna številka: Lokacija: Hrastovec 116 parc. št. *112/1, 567/2 k. o. Hrastovec Utemeljitev razglasitve: Opis varstvenega Na zahodnem obrobju naselja Hrastovec, stoji vinska klet pritličnega podolžnega tlorisa. Grajena je v obliki kladne konstrukcije. V tlorisu se odkriva značilna razporeditev prostorov: bivalnemu delu pod isto slamnato dvokapnico z delnimi čopi sledi prostor s prešo iz leta 1903. Na enem od stropnih tramov bivalnega dela se je ohranila letnica 1824. Oba zatrepa vinske kleti sta obita z lesom. Pod slemenom jugovzhodnega zatrepa sta dve manjši polkrožni odprtini. Manjša lesena okna kvadratne oblike so ohranila zunanje in notranje okenske karnise. Podkleten je samo bivalni del. Kletni prostor, kjer se hrani vino, je dostopen z jugozahodne strani. V njem je v celoti ohranjen tramovni strop. Gregečeva klet iz leta 1824 sodi v skupino stavbnih tipov vinogradniškega območja vzhodnih Haloz in kot taka izpričuje in ohranja identiteto haloške kulturne krajine. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Št. 51/1.10.2021 režima: Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1880 varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko in material strehe; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. - Merilo: 1 : 2880 EŠD: Ime enote: 3526 Lokacija: parc. št.: *61/5, 867/2, k.o. Turški vrh Utemeljitev razglasitve: Čeprav se v vseh – sicer skromnih – obravnavah objekta pojavlja navedba, da je cerkev iz druge polovice 17. stol., je že na zunanjščini razvidno dejstvo, da je arhitektura srednjeveškega izvora. Ohranjen je poligonalno sklenjen prezbiterij z zunanjimi stopnjevanimi oporniki, prirezanim kamnitim talnim zidcem in majhnim, rahlo šilastoločno sklenjenim oknom, z lijakasto stopnjevanim kamnitim ostenjem v vzhodni stranici ter nekoliko večjim oknom, katerega ločni del se že oblikuje v trilist, na južni strani prezbiterija. Pravokotno ladjo in severno steno prezbiterija sicer členijo pravokotna okna z rahlo v zgornjem delu ločno oblikovanim ostenjem, severno in zahodno steno ladje pa predirata polkrožno sklenjena kamnita portala. Na slemenu je nad zahodnim delom strehe nameščen zvonik jahač. Na vratnicah severnega stranskega vhoda se zdi še ohranjeno baročno okovje (ščitek iz tolčenega železa, zapiralo). Banja ladje sloni na pilastrih z geometričnimi, bogato razgibanimi konzolami, ki se na stiku ladje in prezbiterija razgibajo v bogat stenski okras, katerega vrhnji del se nadaljuje v prezbiterij in nosi banjo oboka, zaradi česar v notranjščini ne razbiramo več prezbiterijevega srednjeveškega izvora. V zahodni del ladje je inkorporirana zidana empora, ki sloni na dveh pravokotnih stebrih, pri čemer je odličen tamkajšnji kamnit tlak iz plošč belega marmorja, kot posebno kvaliteten del opreme pa velja omeniti baročno orgelsko omaro, ki bržkone datira še v 17. stoletje. Med srednjeveškimi kamnitimi elementi velja omeniti še kamnit portal oblikovan v formo t.i. oslovskega hrbta z rozetastim okrasom v vogalih, ki vodi v zakristijo. Glede patrocinija velja omeniti navedbo, da naj bi bila cerkev prvotno posvečena sv. Mavriciju, kdaj so zamenjali zavetnika pa ni znano. Današnjo opremo predstavlja glavni oltar z oljno sliko Mohorja in Fortunata med kipoma sv. Erazma in Frančiška Ksaverija in sv. Klaro na temenu, pri čemer tako oltarni nastavek kot tudi kipi še datirajo v 17. stoletje. Stranska oltarja sta posvečena sv. Mavriciju in sv. Matiji. Za temeljitejšo gradbenozgodovinsko razumevanje objekta bo treba opraviti konservatorskorestavratorske raziskave gradbene substance objekta. Turški Vrh – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Cerkev sv. Mohorja in Fortunata poleg izjemne lege odlikujejo kvalitetni srednjeveški in baročni arhitekturni elementi. Opis varstvenega režima: Opis vplivnega območja spomenika: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov; - prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, talni zidec, okenska ostenja itd.), tlaki (kamnit tlak itd.), oprema (baročni oltarji, orgelska omara itd.); - pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni detajli; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; - na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. parc. št.: *61/3, 940, 941/1, 941/2, 946, 947, 953/1, k.o. Turški vrh, južni del parc. 1, k.o. Drenovec Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1881 Opis varstvenega režima Zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati njegovo neposredno bližino za vplivno območje: nepozidano in zatravljeno (redna košnja trave..), širšo pa obdano z avtohtonim gozdnim pokrovom. Merilo: M = 1: 2880 EŠD: Ime enote: 3523 Lokacija: parc. št.: *5, k.o. Zavrč Utemeljitev razglasitve: V osnovi je cerkev še poznogotska arhitektura iz prve polovice 15. stoletja, glede na patrocinij je lokacija lahko tudi starejša. Od srednjeveške faze ja ohranjen 5/8 sklenjen prezbiterij z enkrat stopnjevanimi zunanjimi oporniki, delno je ohranjen kamniti profil šilastoločno sklenjenega vzhodnega okna ter pod ometom skrit talni zidec z kamnito kapo. Cerkev je bila v drugi polovici 17. stoletja barokizirana. Enoladijsko cerkev na zunanjščini členijo polkrožne lunete nad pravokotnimi okni s profiliranimi okviri izvedenimi v ometu, pri čemer vertikalnost okenskih osi ritmizira eleganten štukiran okras nad in pod pravokotnimi okni, bržkone že del klasicistične dekoracije. Južno stran ladje v osrednji osi odpira kamnit portal s profiliranim robom, na severni strani pa baročna kapela in zakristija. Notranjost ladje členijo tri obočne traveje banje s poudarjenimi delilnimi oprogami, posamezne traveje pa členijo štukirani robovi sosvodnic, ki se sklenejo v centralne medaljone s štukaturnim robom. Stene členijo slopi arkad s profiliranimi kapiteli, obočne oproge pa se stečejo v stopnjevane pilastre s prav tako bogato profiliranimi kapiteli. Na zahodni strani je v volumen ladijske traveje vzidana zahodna empora, ki se naslanja na štiri nekoliko predimenzionirane stebre. Prvič naj bi bila cerkev poslikana že leta 1792, leta 1891 pa je bila notranjščin poslikana s poslikavo dopasnih cerkvenih očetov v medaljonih na oboku prezbiterija, izbranimi celopostavnimi svetniki in svetnicami v medaljonih na oboku ladje, Zadnjo večerjo na ladijski strani slavoločne stene in Jezusom na Oljski gori v luneti nad prehodom v severno kapelo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi barvna stekla v baročno oblikovanih pravokotnih oknih v strukturi srednjeveškega prezbiterija, ki so sneta in hranjena v kapeli. Po požaru leta 1855 je bil preoblikovan zgornji del s skodlami kritega baročnega zvonika, ki je bil ob tej priložnosti povišan in pokrit z neogotsko pocinkano streho. Zavrč - Cerkev sv. Nikolaja Posebno odlična je cerkvena baročna oprema, pri čemer po kvaliteti izstopa desni stranski oltar, danes posvečen Jezusovemu srcu. Posebno razgibani telesnini s pretanjenima vzvalovanima draperijama in izrazito realistično in karakterno zastavljenima obraznima potezama kažeta plastiki cerkvenega očeta sv. Bonaventure in Janeza Nepomuka, ki nedvomno in v najboljši luči kažeta roko baročnega kiparja Holzingerja. Temu lahko pripišemo tudi plastiki cerkvenih očetov sv. Petra in Pavla v atiki oltarja. Nekoliko slabšo kvaliteto kažejo plastike glavnega oltarja iz leta 1764. Tako sv. Peter in Pavel na lokih kornega obhoda kot tudi sv. Simon in Juda Tadej so ozke figure brez prave telesnine, draperije so testene, obrazi tipizirani, brez osebnih karakteristik in čustvene potence izražene v obraznih potezah. Prav tako osrednji kip svetega Miklavža iz leta 1899. Holzingerjevi roki lahko pripišemo tudi figuri sv. Helene in Lucije na levem stranskem oltarju, danes posvečenemu Lurdski Materi božji, ki z nekoliko stiliziranimi obraznimi potezami in umirjenimi draperijami kažejo izzvenevanje baročne vznesenosti. Dokumentarne fotografije kažejo na severni strani ladje prižnico z razgibano figuralno kompozicijo sv. Jurija z zmajem s tremi spremljevalnimi puti na strehi prižnice. Na konhi prižnice je razviden reliefni prizor sv. Petra, ki sprejema ključe svoje cerkve. Danes sta od nekdanje celote ostala le dva izmed treh omenjenih putov, pritrjena na steno na mestu, kjer je nekoč stala prižnica, ki pa kažeta manjšo rokodelsko spretnost. Cerkveni kompleks na zunanjščini zamejuje kamnito obzidje, ki ga na dveh straneh odpirata vhodni kompoziciji s kamnitima portaloma. Da je obzidje vsaj iz 17. stoletja priča upodobitev Georga Matthäusa Vischerja, v osnovi pa je lahko še iz srednjega veka. Cerkev sv. Miklavža odlikuje krajinska lega, številni kvalitetni arhitekturni detajli in baročna oltarna oprema, zaradi celovito ohranjenega cerkvenega kompleksa z obzidjem, župniščem in spremljevalnimi gospodarskimi objekti, sodi med kvalitetnejše sakralne ansamble v širšem prostoru slovenske Štajerske. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju, varovanju in valoriziranju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov; - prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, profilirano gotsko okno, itd.), opremo (baročni oltarji itd.); Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1882 - da morajo biti vsi posegi v spomenik podrejeni ohranjanju in varovanju pojavnosti in oblikovanosti zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni detajli, stavbno pohištvo; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; - na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. - potrebno je varovati arheološke plasti na območju spomenika, tako zunaj kot znotraj objektov; - v primeru posega pod talne nivoja spomenika je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; - ob odkritju kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: *3, 119/8, 119/9, 120, 121/1, 119/8, 119/9, 121/3, 121/4, 127, 128/3, 128/4 severovzhodni del 128/2, vzhodni del 173/1, 173/7 k.o. Zavrč Opis varstvenega režima Zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati njegovo neposredno bližino za vplivno območje: pozidano zgolj z obstoječimi objekti nekdanjega cerkvenega ansambla, ki ga je poleg cerkve z obzidjem tvorilo še župnišče in spremljevalni gospodarski objekti. Sicer v vplivnem območju spomenika novogradnje niso dovoljene. Urejanje okolice mora biti podvrženo ohranjanju berljivosti cerkvenega ambienta, morebitno krajinsko oblikovanje pa po uporabljenih materialih in pristopih usklajeno z lokalnimi in historičnimi značilnostmi prostora. Merilo: M = 1: 2880 EŠD: Ime enote: 3524 Lokacija: parc. št. *27, južni del parc. št. 97 k.o. Zavrč Utemeljitev razglasitve: Cerkev svete Marije v Zavrču je enoladijska gotska arhitektura s tristranim prezbiterijem z ohranjenim profiliranim kamnitim gotskim oknom in zvonikom na zahodni fasadi. Neposrednih podatkov, ki bi govorili o nastanku kvalitetnega sakralnega objekta arhivski viri žal ne prinašajo, razen izročila, da so jo zgradili splavarji v priprošnjo za varstvo. Zidavo lahko postavimo v okvirni čas zgodnjega 15. stoletja, gotovo pa je nastala veliko pred letom 1592, v katerega naj bi bila datirana slika iz glavnega oltarja, danes hranjena v Pokrajinskem muzeju Maribor. Okrog leta 1700 je bila prvotni cerkvi na severni strani prizidana baročna kapela, v letu 1914 pa je cerkveno notranjščino z ornamentiko in prizori iz Marijinega življenja poslikal mariborski slikar Horvat. Posebno odliko sakralnega objekta predstavlja izjemen, skorajda v celoti ohranjen južni stranski kamniti portal, v gotski formi t.i. oslovskega hrbta in filialnim okrasom, njegovo posebnost pa predstavlja mestoma še ohranjena originalna polihromacija. Visoko kvaliteto in sledenje aktualnim umetnostnim tokom kaže tudi zvezdasto-rombasta obočna shema v prezbiteriju, ki sloni na mestoma figuralnih, mestoma pa konzolah oblikovanih v t. i. formo parlerjanskih listnih mask. Temenski sklepnik kaže Jezusovo obličje, osrednjo polo sklene sklepnik s simbolom začetka in konca, grškima črkama alfa in omega, sklepnik na zahodni strani prezbiterija pa bržkone kaže simbol kraljevske lilije. Med konzolami najdemo tudi angele z napisnimi trakovi in angele grbonosce ter samostojne grbovne ščitke, polihromacija, ki je izpričevala njihovo pripadnost in napise, je žal izgubljena. Ladja je obokana z križnorebrastim obokom z oprogami, katerega konzole in sklepniki so veliko preprostejši. Od žal izropane opreme velja posebej izpostaviti poznogotsko plastiko Marije kot Apokaliptične žene na glavnem oltarju, ki sicer kaže nekoliko robato rezbarsko roko, vendar s testenimi gubami draperije in realističnim obrazom vsakdanje žene kaže duha časa zgodnjega 16. stoletja. Na baročnem oltarnem nastavku jo obstopata plastiki Ane in Joahima, pripisani mariborskemu kiparju Holzingerju. V zgornjem delu nastavka je upodobljena Sv. Trojica obdana z angelskimi glavicami. Na zadnji strani oltarja je v deske vrezana letnica 1781. Stranska oltarja sv. Urbana in sv. Antona puščavnika sta žal izropana vseh figur. V banjasto obokani kapeli je baročni oltar roženvenske Matere božje z njenim kipom v sredini, ki ga ob straneh obdajata plastiki sv. Dominika in sv. Klare. Oltarje naj bi leta 1893 renoviral Angelo Zoratti, iz istega leta pa naj bi bila tudi Brollova slika roženvenske Matere božje v bližini stranskega vhoda. V kapeli nad kamnitim portalom je oljna slika Marije sedmih žalosti, v cerkvi pa so omembe vredne tudi baročne lesene klopi in zakristijska omara ter tlaki. Zavrč - Cerkev sv. Marije Cerkev Device Marije poleg izjemnih gotskih kamnitih arhitekturnih detajlov, med katerimi velja izpostaviti južni portal in konzole prezbiterija, odlikuje slikovita krajinska lega. Opis varstvenega Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1883 režima: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov; -prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, profilirana gotska okna, itd.), oprema (baročni oltarji, poznogotska plastika Marije kot Apokaliptične žene itd.); - pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni detajli; - preprečiti je potrebno zaraščanje neposredne okolice cerkve zaradi ohranjanja vedut na spomenik (predvsem z drevesno vegetacijo na južni in vzhodni strani); - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; - na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. -potrebno je varovati arheološke plasti na območju spomenika, tako zunaj kot znotraj objektov; - v primeru posega pod talne nivoja spomenika je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo; - ob odkritju kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: M = 1: 2880 EŠD: Ime enote: 6518 Lokacija: parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 12/1, 12/11, 12/12, 12/13, 12/14, 12/15, 12/8, 122/10, 122/11, 13/10, 13/11, 13/15, 13/18, 13/20, 13/3, 13/4, 13/5, 13/6, 13/7, 13/8, 174/3, 174/5, 176/4, 176/5 k.o. Zavrč Utemeljitev razglasitve: Zavrč sodi med dvore, ki so izpričani sorazmerno pozno. Pokrajina je sodila k borlskemu uradu Bela in je bila v 16. stoletju v posesti Szekelyjev, 1622 pa je prešla v roke njihovega upnika, ptujskega trgovca Matije Quallandra, ki je tu ustanovil novo gospoščino. Leta 1739 je Quallandrom sledil Jožef Anton pl. Klis, 1750 Marija Ana pl. Klis, 1781 Cecilija pl. Lendenfeld, roj. Klis, 1792 Tomaž Ulm, 1803 njegova vdova Tekla, 1823 njun sin Anton. Njegovi potomci so ostali v posesti dvora do nacionalizacije leta 1945, zdaj so v njem stanovanja. Stavbo sestavljajo trije samostojni, enonadstropni trakti, ki so nastali postopoma in niso rezultat enotnega arhitekturnega koncepta. Trakti v obliki podkve oklepajo pravokotno notranje dvorišče, ki ga na četrti strani zapira zid z novejšim vhodom. Fasade stranskih traktov so na zunanjih stenah členjene z maltastimi pilastri in gredami, osrednji vzhodni trakt, ki leži nasproti vhoda, pa ima na zunanji strani stolpast prizidek; njegove fasade so členjene z baročnimi okviri. Vsi trije trakti so na dvoriščni strani arkadirani. V pritličju počivajo arkade na slopih, v nadstropju na okroglih stebričih. Arkadni hodniki so v pritličju obokani in delno tlakovani z mačjimi glavami. V nadstropju so stropi hodnikov ravni, tlak pa je ornamentalno sestavljen in drobnih belih in črnih rečnih oblic, vanj pa je vložen napis THECLA ULM 1817. V osrednji vzhodni trakt vodi rusiciran renesančni portal. V teracastem pragu je napis: A Q 1717 – 1956 K G. Ta trakt je hkrati edini podkleteni del graščine. V klet, ki ima opečne oboke vodi, vodi preprost kamnit portal z letnico, kombinirano z inicialkami: 18 A. V. U. 44. Stavbnozgodovinski razvoj dvorca še ni docela raziskan. Najstarejši je vsekakor njegov osrednji, vzhodni trakt, ki ga ohranjeni portal datira vsaj na začetek 17. stoletja, v čas, ko so posest prevzeli Quallandri. Vendar so, kot kaže upodobitev Georga Matthäusa Vischerja k dvorcu že zgodaj prizidali pomožne gospodarske stavbe. Letnica 1717 utegne biti izhodišče za opredelitev časa, ko je dvorec dobil svojo današnjo tritraktno zasnovo. Takrat so podrli pomožna gospodarska poslopja, pozidali oba stranska trakta in tako sklenili stavbni koncept, novo nastalo notranje dvorišče pa so opremili z arkadami. K zunanji strani prvotnega dvorca so prizidali stolpič, hkrati pa so modernizirali in poenotili fasade. Takšno datacijo v temeljnih potezah še vedno nespremenjene zasnove potrjujejo arhitekturni členi, med njimi zlasti kamniti okenski okvirji in značaj arkad. Poznejše predelave, ki jih potrjujeta letnici 1817 in 1844, so omejene večji del na utilitarne posege. Takrat so odstranili s stavbe starejše arhitekturne sestavine in jo oblikovno osiromašili, je pa čas 19. stoletja pustil pečat v notranjščini objekta z ohranjenim stavbnim pohištvom z okovjem in elegantnim štukaturnim okrasom na stropovih. Za natančnejšo stavnozgodovinsko analizo objekta bi bile potrebne temeljite konservatorsko-restavratorske analize stavbe substance. Namesto stanovanjske rabe bi bila ustreznejša vsebinska revitalizacija objekta s spremljevalnimi poslopji v upravno ali/in kulturno-turistično krajevno vozlišče. V kompleks dvorca sodijo tudi bližnja gospodarska poslopja s številnimi kvalitetnimi stavbnimi Zavrč – Grad Zavrč Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1884 detajli (kot so tlaki, oboki itd.), ki so predvidoma iz preloma 19. stoletja, vendar bodo za ugotovitev njihove dejanske stavbne zgodovine potrebne konservatorsko-restavratorske raziskave. Dvorec Zavrč poleg izjemne krajinske lege in nepozidane parkovne okolice, odlikujejo dokaj kvalitetni baročni arhitekturni elementi in številni ohranjeni stavbni detajli iz različnih časovnih obdobij. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških, vrtnoarhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; - da morajo biti vsi posegi v spomenik in okolico ter vsaka raba podrejeni ohranjanju, varovanju in valoriziranju spomeniških lastnosti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov; - prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali), tlaki, stavbno pohištvo z okovjem, štukaturni okrasi itd; - pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli itd.); - ohranjati se mora vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, relief) in grajene sestavine (zidovi, ograje, stopnišča itd.); - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti; - na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam; - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave; Merilo: M = 1: 2880 EŠD: Ime enote: 22264 Zavrč – Stara pošta Ulica: Hišna številka: Lokacija: Zavrč 3 parc. št. 75/6, 75/7, 75/8 k.o. Zavrč Utemeljitev razglasitve: V samem jedru naselja Zavrč, tik ob cesti, stoji večji stavbni kompleks, ki obsega nadstropno stanovanjsko hišo in bližnje visokopritlično gospodarsko poslopje. Stanovanjsko hišo s tlorisom v obliki črke L, pokriva simetrična opečna dvokapnica. Fasadno členitev ponazarjajo poudarjeni talni, profiliran mejni in strešni zidec ter polkrožno zaključen strešni venec. V osrednji osi petosne obcestne fasade vodi v notranjost hiše preprosto oblikovani kamniti portal pravokotne oblike s čelnim kamnitim stopniščem iz lokalnega sivega peščenjaka. Obcestno južno in zahodno stransko fasado krasijo izjemni detajli fasadnega okrasja – nad vsakim pilastrom in zaključkom šivanih robov se je ohranilo figuralno okrasje z motivom ženske glave. Vsa okna nadstropja taistih fasad uokvirjajo profilirani segmentno zaključeni okenski okvirji z okenskimi policami. Na južni dvoriščni fasadi se je ohranil polkrožni kamniti portal z letnico 1742 in kamnoseško oznako za pošto. Zapirajo ga kovane polkrožne vratnice s profiliranimi okrasnimi detajli. Vso stavbno pohištvo razen vratnic dvoriščnega portala je sekundarno. Enako velja tudi za okenske mreže na oknih obcestne fasade. V notranjosti pritličja se na hodniku odkrivajo križni oboki. Na hodniku nadstropja je mogoče slediti obokom z oprogami. V notranjih prostorih se je v večji meri ohranilo notranje stavbno pohištvo z okovjem. Visoko pritlično gospodarsko poslopje, pretežno kamnite gradnje, je v tlorisu zasnovano v obliki črke T. Pokriva ga opečna dvokapnica, ki se v zahodnem traktu zaključuje s polnim čopom. Izjemen notranji volumen gospodarskega poslopja krasijo visoki oboki z oprogami. Na dvoriščni zahodni fasadi severnega trakta si sledijo večje polkrožne vratne odprtine. Na taistem traktu na vzhodni fasadi so večje pravokotne vratne odprtine, najverjetneje so sekundarne. Notranjščino gospodarskega poslopja osvetljujejo manjša pravokotna ležeča okna. Ker se je po reki Dravi odvijal močan splavarski in brodarski promet, je prav v Zavrču bila pomembna pošta in mitnica. Celoten stavbni kompleks je po nekaterih pisanih virih rabil kot mitnica in pošta, kjer se je pobirala vodna mitnina od dravskih splavarjev vse do 19. stoletja. Mitnica in pošta sta med drugim zarisani na zemljevidu završke župnije iz leta 1816. Gre za edinstven primer stavbne dediščine iz prve polovice 18. stoletja. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin - Stran 1885 neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko strehe; ohraniti tako notranje kot zunanje stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Merilo: 1 : 2880 EŠD: Ime enote: 22263 Zavrč – Ulmova klet Ulica: Hišna številka: Lokacija: Zavrč 1 parc. št. 170/1, 170/3, 170/4 k.o. Zavrč Utemeljitev razglasitve: Na začetku obmejnega naselja Zavrč, ob glavni cesti Zavrč – Varaždin, stoji nadstropna v brežino grajena grajska zidanica znana kot Ulmova klet, z datacijo 1836 na sklepniku kamnitega segmentno zaključenega kletnega portala. Mogočno stavbo podolžnega tlorisa s sedemosno obcestno fasado pokriva opečna dvokapnica s polnima čopoma. Mogočnost stavbe poudarjajo posamezni fasadni detajli izraziti predvsem na glavni obcestni fasadi. V kleti se odpira ogromen obokani prostor, kjer se hranijo leseni sodi. V jugozahodnem predelu je manjša bivalna enota, ki je rabila za bivanje upravnika grajske zidanice. Ostali del pritličja je rabil za predelavo grozdja. Prvotne grajske preše ni več. Členitev fasade v kletnem in pritličnem predelu ponazarjajo tudi okenske in vratne odprtine. Na glavni obcestni fasadi so se ohranile okenske odprtine s kamnitimi okenskimi okvirji in kovanimi mrežami ter polnimi naoknicami. Ohranjeno je vso pripadajoče okensko okovje. V predelu stanovanjske enote in nekdanje preše je mogoče slediti večjim pravokotnim pokončnim dvokrilnim oknom z delitvijo kril na tri polja, ki jih ščitijo kovane mreže in lamelne naoknice. V osrednji osi glavne obcestne fasade vodijo v notranjost kleti mogočna polkrožna kovana vrata z manjšim kovanim okrasjem v obliki cveta. Na dvoriščni fasadi je troje vrat, ki vodijo v stanovanjski in gospodarski del stavbe. Vzdolž vzhodne polovice taiste fasade se je ohranil novejši nadstrešek in manjša betonska rampa za potrebe stiskalnice. Ulmova klet z datacijo 1836 predstavlja tip gospodarskega poslopja namenjenega izključno predelavi grozdja in hranjenju vina. Zidanica predstavlja tako po tlorisnih kot višinskih gabaritih daleč največje gospodarsko poslopje tovrstnega stavbnega tipa. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov, gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme, ohraniti smer slemena, obliko strehe; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem, prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov, strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. Merilo: 1 : 2880 6. člen 5. člen (pravice in obveznosti povezane z dediščino) (kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno (1) Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način soglasje) vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni (1) Za vsako spremembo funkcije spomenika ali promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni kulturno posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. dediščine. 7. člen (kartografski prikaz) (1) Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih Opis varstvenega režima: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in 1:2880, prav tako pa prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in Občina Zavrč. 8. člen (zemljiškoknjižno urejanje) (1) Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 4. členu tega odloka. (2) Občina ima predkupno pravico na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in na nepremičninah v vplivnem območju kulturnega spomenika. 9. člen (označevanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena) (1) Kulturni spomeniki lokalnega pomena na območju Občine Zavrč se označijo skladno s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških spomenikov. 10. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov ali drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, izvaja inšpektor, pristojen za dediščino. 11. člen (prekrški) (1) Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine. III. Končni določbi 12. člen (prenehanje veljavnosti obstoječega predpisa) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 35/1989) v delu, ki se nanaša na območje Občine Zavrč. Stran 1886 13. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo slovenskih občin. Številka: 900-4/2018-030(002) Datum: 23. 9. 2021 Občina Zavrč Slavko Pravdič. župan OBČINA ZREČE 954. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 110/11 – ZDIU12, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15ZIPRS 1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne, 22.9.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19, 31/20, 67/20 in 27/21) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODK 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI v EUR Proračun leta 2021 8.217.956,11 7.116.571,85 5.575.092,00 4.310.092,00 741.000,00 504.000,00 20.000,00 1.541.479,85 298.983,40 5.000,00 10.600,00 920.813,51 306.082,94 100.000,00 0,00 0,00 100.000,00 0,00 0,00 0,00 1.001.384,26 Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1887 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 2. člen Spremeni se drugi odstavek 10. člena tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 180.000,00 EUR.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0015/2019-16 Datum: 22. 9. 2021 683.070,79 318.313,47 8.667.463,77 3.028.075,52 607.376,15 105.163,30 2.083.466,78 41.369,29 190.700,00 2.660.542,42 167.472,40 1.700.800,00 320.835,00 471.435,02 0,00 2.906.607,35 2.906.607,35 72.238,48 47.238,48 25.000,00 -449.507,66 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 273.690,70 273.690,70 -723.198,36 -273.690,70 449.507,66 723.198,36 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 955. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spodnja industrijska cona Zreče Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 19. člena Statuta Občine Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče, na 12. redni seji, dne 22.9.2021, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU SPODNJA INDUSTRIJSKA CONA ZREČE I. Splošna določba 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16-popr.), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Spodnja industrijska cona Zreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN SIC Zreče). (2) OPPN SIC Zreče je pod številko 19055-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d.. II. Vsebina OPPN 2. člen (sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M 1:5000; B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi obm.; M 1:5000; B3 Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000; B4 Ureditvena situacija s prerezom območja; M 1:1000; B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000; B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; Stran 1888 B7 Načrt parcelacije; M 1:1000. C) SPREMLJAJOČE GRADIVO C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; C2 Pobuda in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta; C3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi; C4 Prikaz stanja prostora; C5 Seznam strokovnih podlag; C6 Mnenja in postopek CPVO; C7 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; C8 Povzetek za javnost; C9 Elaborat ekonomike; C10 Okoljsko poročilo. 1. Opis prostorske ureditve 3. člen (namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za nove gradnje, rekonstrukcije, rušitve ter vzdrževanje objektov na območju obstoječe industrijske cone v Spodnjih Zrečah, pogoji za nove gradnje poslovnih, proizvodnih ter garažnih objektov ter transformatorske postaje na nepozidanih stavbnih zemljiščih znotraj cone, pogoji za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic ter pogoji za priključitev obstoječih in novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. (2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. 4. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje OPPN je velikosti ca. 10,2 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: del 6/1, del 6/3, del 6/4, 11/1, del 11/2, 12/1, del 12/4, 12/5, 13/1, del 13/2, 15, 21/1, 21/6, 21/7, 21/8, 21/9, 21/11, 21/12, 21/13, 24/2, 26/1, 28/1, 28/2, 28/3, 31, 32, 33/1, 33/2, 34, 35, 39/2, 54/1, 54/2, 55/2, 55/3, 55/6, 55/7, del 55/4, 56/3, 56/4, 58/2, 58/3, 58/6, 58/7, 58/8, 58/9, 61, 62/1, 62/2, 64/3, 64/4, del 1364/3, del 1364/6, 1368/4, 1368/5, del 1368/8, del 1384/19, 1426/1, 1426/2, vse k.o. Zreče (1100). (2) Znotraj območja se nahajajo obstoječe poslovne in industrijske stavbe z evidenčno številko 1148, 1149, 1152, 1153, 1154, 1492, 1493, 1579, 1592, 1596, 1597, 1622 in 1624. (3) Območje spodnje industrijske cone Zreče se nahaja jugovzhodno od naselja Zreč, na ravninskem delu območja, ujeto med Dravinjo na zahodni strani, Rudniško cesto na severni strani ter obstoječimi kmetijskimi površinami na južni strani, ki se raztezajo smeri proti Radani vasi. (4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. 5. člen (posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov. 2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor Št. 51/1.10.2021 2.1 Uradno glasilo slovenskih občin Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 6. člen (vplivi in povezave) (1) Območje industrijske cone je z naseljem Zreče povezano preko obstoječe cestne mreže naselja. Glavni dostop do spodnje industrijske cone predstavlja obstoječa Rudniška cesta, ki poteka iz severne smeri centra Zreč ob severovzhodnem robu cone v smeri proti Radani vasi. Južno od industrijske cone se nahaja centralna čistilna naprava Zreče ter poslovno območje tik ob Dravinji. (2) Na območju obstoječih makadamskih parkirišč v severnem delu območja, se nahaja zaklonišče za 200 oseb, ki izpolnjuje osnovno stopnjo zaščite in je bilo zgrajeno v letu 1985 za potrebe industrijske cone. (3) Vzdolž jugozahodnega roba cone teče Dravinja, ki je vodotok I. reda in ima na območju cone določen 5 metrski priobalni pas, gorvodno od cone 15 metrski priobalni pas in dolvodno od cone 40 metrski priobalni pas. Dravinja je opredeljena kot naravna vrednota (NV št. 4495). (4) Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni tangirano s kulturno dediščino, Naturo 2000, ekološko pomembnimi območji ali ostalimi varovanimi območji. Območje je opredeljeno kot erozijsko območje z zahtevnimi in običajnimi zaščitnimi ukrepi in ni plazljivo. Na vodotoku Dravinja so bili izvedeni vsi protipoplavni ukrepu Dravinje v skladu z izdelano Hidrološko hidravlično študijo – Poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, št. proj.: 151/2013, izdelal: GBH, Miljenko Hočurščak s. p., Pot k mlinu 18E, Maribor, julij 2013, dopolnitev: avgust 2013, zato območje v večjem delu ni poplavno. V območje razreda preostale poplavne nevarnosti sega le manjši del cone v delu obstoječe kotlovnice, ki je zgrajena tik ob Dravinji. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) OPPN SIC Zreče je razdeljen na štiri območja, in sicer:  območje A: industrijska cona;  območje B: garažna hiša;  območje C: poslovno območje tik ob Dravinji in  območje D: transformatorska postaja. Ostalo območje predstavljata javni prometnici, t.i. Rudniška cesta ter »južna cesta«. (2) Območje A: Območje predstavljata dva niza obstoječih stavb (niz 1 in niz 2), ki se jima doda še niz 3, ki se razprostira v južnem delu območja na nepozidanem delu stavbnega zemljišča cone. Severno ob stavbi 1A, na lokaciji obstoječih parkirnih mest, je načrtovana dozidava novega proizvodnega objekta (stavba 1B), ki se lahko v celoti ali v delu nameni parkiranju osebnih vozil (t.i. garažna hiša). Stavba se lahko izvede tudi kot samostojni objekt (ločena od stavbe 1A). Južno od niza 2 (stavba 2A in 2B) je načrtovan novi tretji niz proizvodnih stavb (stavba 3A in 3B). Stavbe v tretjem nizu se lahko izvedejo tudi kot dozidave stavb drugega niza. Glavni vhod na območje A se ohrani preko obstoječe vratarnice v severnem delu območja. Načrtovana je povečava vratarnice in nadstrešnice. Pri glavnem vhodu se uredi pokrita kolesarnica za kolesa in ostala enosledna vozila. Promet znotraj območja A se uredi v sklopu manipulacijskih površin območja. Interni tovorni promet poteka dvosmerno in enosmerno krožno okoli niza 2 in 3. Tovorni promet območja A se ne navezuje na novo Stran 1889 »južno cesto«, ampak se vrši izključno preko glavnega vhoda. V sklopu manipulacijskih površin območja A se uredijo še parkirišča za tovorna vozila in osebna vozila. Parkirišča za osebni promet se lahko uredijo tudi v sklopu posamezne stavbe v eni ali več etažah. V severovzhodnem delu območja A, med Rudniško cesto in stavbami, se izvede višji oporni zid, ki bo omogočil izvedbo dodatnih parkirišč za osebna vozila ter krožni promet tovornim vozilom. Za ureditev interne prometnice je predvidena odstranitev obstoječe kotlovnice, ki se nahaja severozahodno od stavbe 2B. Smeri prometnih tokov se uredijo z ustrezno talno signalizacijo. Obstoječa kotlovnica, ki je urejena med Dravinjo in nizom 2 se lahko prestavi v sklop stavbe. Prizidan del kotlovnice, ki stoji na priobalnem pasu Dravinje, se odstrani. Na območju A je možna postavitev pomožnih stavb kot so dodatne nadstrešnice, namenjene zaščiti tovora in blaga pred zunanjimi vremenskimi vplivi, dozidave namenjene tehnološkemu procesu ter tipski objekti (šotori, baloni in podobno) namenjeni skladiščenju, pri čemer je potrebno upoštevati določen faktor zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin v skladu s tem odlokom. Območje A se lahko ogradi z varovalno ograjo, ki pa ne sme segati na priobalni pas Dravinje. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli (sončni, fotovoltaični,…) za proizvodnjo energije. (3) Območje B: Na območju B je predvidena izgradnja garažne hiše maksimalno v štirih etažah. V njej je možno zagotoviti do 200 parkirnih mest na etažo. Uvoz v garažno hišo se izvede pri glavnem vhodu na območje A. Fasada garažne hiše, ki meji na Rudniško cesto se izvede polna oz. ustrezno zvočno izolirana, da se prepreči prenos hrupa na bližnje stanovanjsko območje. Pri projektiranju garažne hiše je treba upoštevati obstoječe zaklonišče, ki se ga ohrani. Zaklonišče mora, kljub gradnji garažne hiše, zagotavljati vse zakonsko predpisane parametre, ki so določeni za tako vrsto zaklonišč in ne sme v nobenem primeru ostati brez svoje primarne funkcije. Če tega ni možno zagotoviti, je potrebno nadomestno zaklonišče na novo zgraditi na primernem mestu znotraj območja A. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli (sončni, fotovoltaični,…) za proizvodnjo energije. (4) Območje C: Na območju C se opravlja dejavnost cestnega tovornega prometa ter začasnega skladiščenja gradbenega materiala. Ohrani se obstoječo poslovno stavbo, ki se jo lahko dozida pod pogojem, da je zagotovljen faktor zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin, ki to določa ta odlok. Vse nelegalno zgrajene stavbe, nadstrešnice, ki stojijo na priobalnem pasu Dravinje se porušijo. Priobalni pas Dravinje se zatravi. V sklopu gradbene parcele se zagotovi manipulacija tovornih vozil ter parkiranje za zaposlene in obiskovalce. Na območju C je možna postavitev pomožnih stavb kot so dodatne nadstrešnice in dozidave, namenjene skladiščenju, zaščiti materiala in vozil pred zunanjimi vremenskimi vplivi, pri čemer je potrebno upoštevati določen faktor zazidanosti ter minimalni delež zelenih površin v skladu s tem odlokom. Območje se lahko ogradi z varovalno ograjo, ki pa ne sme posegati na priobalni pas Dravinje. Dostop do območja se uredi preko nove »južne ceste«. Na strehe stavb se lahko namestijo paneli (sončni, fotovoltaični,…) za proizvodnjo energije. (5) Območje D: Na območju se zgradi nova transformatorska postaja. Tip, velikost in moč transformatorske postaje določi upravljavec elektro omrežja. Dostop do transformatorske postaje se omogoči preko Rudniške ceste ali nove »južne ceste«. (6) Ostalo območje predstavljata Rudniška cesta, ki se rekonstruira ter nova »južna cesta«, ki se izvede zaradi Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin dostopa do poslovnega območja tik ob Dravinji ter centralne čistilne naprave Zreče. (7) Zeleni pas: Med Rudniško cesto ter območjem A in B se uredi zeleni pas širine 5 do 15 m, ki se ga zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem. (8) Vzdolž južnega roba območja (vzdolž južne ceste) se izvede protihrupna ograja od Rudniške ceste do čistilne naprave. Med območjem OPPN in protihrupno ograjo se zasadi drevored. (9) Priobalni pas Dravinje: Vse nelegalno zgrajene objekte se odstrani. Celotni priobalni pas se zatravi. (10) Posamezna območja se lahko ogradijo z varovalno ograjo, katera pa ne sme posegati v priobalni pas Dravinje. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in občinskim prostorskim načrtom dovoljeno izvajanje naslednjih dejavnosti: C – Predelovalne dejavnosti, od tega samo: C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov C24 Proizvodnja kovin C25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov C27 Proizvodnja električnih naprav C28 Proizvodnja drugih strojev in naprav C33 Popravila in montaža strojev in naprav D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro E – Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F – Gradbeništvo H – Promet in skladiščenje, od tega samo: H49 Kopenski promet, cevovodni transport H52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti I – Gostinstvo, od tega samo: I56 Dejavnost strežbe jedi in pijač M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, od tega samo: M70 Dejavnosti uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, od tega samo: N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice S – Druge dejavnosti, od tega samo: S94 Dejavnosti članskih organizacij 9. člen (vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) (1) Na območju A znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb:  12112 Gostilne, restavracije, točilnice;  12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;  124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;  125 Industrijske in skladiščne stavbe (razen stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov);  12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo zaklonišča in nadstrešnice). Stran 1890 (2) Na območju B znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb:  124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;  12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo zaklonišča in nadstrešnice). (3) Na območju C znotraj meje OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb:  124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;  125 Industrijske in skladiščne stavbe (razen stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov);  12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice). (4) Na območju D ter javnih prometnicah, postavitev stavb ni dovoljena. (5) Na območju OPPN je prepovedano umestiti:  obrate, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega;  obrate večjega ali manjšega tveganja za okolje;  zbirne centre za odpadke ter obrate za skladiščenje/predelavo odpadkov ter  obrate, ki so glede narave dejavnosti nedvoumen vir vonjav. 10. člen (vrste dopustnih gradbeno inženirskih objektov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer:  2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;  22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;  2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo manj zahtevni);  24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (od tega samo ograje in oporni zidovi). 11. člen (vrste dopustnih drugih gradbenih posegov) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov:  3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine);  3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. 12. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:  gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);  rekonstrukcije objektov;  odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;  vzdrževanje objektov. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 13. člen (lega, velikost ter oblikovanje osnovnih in pomožnih stavb) (1) Osnovne in pomožne stavbe se locira znotraj posamezne gradbene parcele območja A, B in C upoštevajoč minimalne zelene površine iz 16. člena tega odloka ter faktor zazidanosti iz 18. člena tega odloka. Odmiki od sosednjih parcel morajo biti minimalno 2 m, pri čemer je potrebno upoštevati požarno varstvene zahteve. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin V grafičnem delu so velikosti načrtovanih stavb prikazane le informativno. (2) Maksimalni vertikalni gabarit: pritličje (P) + 4 x nadstropje (4N) oz. max. 15 m nad koto pritličja. Stavba na območju B ima lahko maksimalno štiri (4) etaže oz. max. 12 m nad koto terena pri vratarnici. Stavbe na območju C so lahko maksimalne etažnosti: pritličje (P) + nadstropje (N) oz. max. 8 m nad koto pritličja. Možna je izvedba visokega pritličja ali drugačna oblika etažnosti, ki je pogojena z izbrano tehnologijo proizvodnje. Možna je izvedba kleti, ki se popolnoma vkoplje v teren. (3) Kota pritličja: kote pritličij obstoječih stavb se ohranjajo. Kote pritličij novih stavb se prilagodijo kotam pritličij obstoječih stavb. (4) Stavbe so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik z možnimi manjšimi aneksi. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja. Oblikovno se poudari glavno fasado stavbe, kjer se praviloma nahaja tudi glavni vhod v stavbo. (5) Osnovna stavba se oblikuje:  streha: dvokapna ali sestavljena dvokapnica, naklona od 10 do 20 stopinj ali ravna. Garažna hiša ima ravno streho ali urejen plato s parkirišči brez strehe.  kritina: primernega materiala glede na tip strehe. Lahko je tudi deloma ali v celoti zazelenjena.  fasada: različni tipi fasadnih oblog v belih ali svetlosivih tonih. Glavne fasade ter glavni vhodi se lahko poudarijo z različnimi materiali in/ali barvami v skladu s celostno podobo podjetja. Fasada garažne hiše, ki meji na Rudniško cesto se izvede polna in zvočno-izolirana.  oblikovanje odprtin: svobodno. (6) Pomožne stavbe se maksimalno možno poenotijo z oblikovanjem osnovne stavbe. 14. člen (lega ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) (1) Gradbeno inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN. (2) Fotonapetostne elektrarne z električno močjo pod 1 MW ter ostali paneli se nameščajo na strehe obstoječih in načrtovanih stavb. (3) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene žičnate ali kovinske, vendar morajo biti transparentne. Ograje se lahko gradijo na parcelni meji s sosednimi zemljišči, razen ob Dravinji, kjer je treba upoštevati priobalni pas. Oporni zidovi višji od 2 m so kamniti ali betonski obloženi s kamnito oblogo. (4) Protihrupna ograja se izvede vzdolž južne ceste v dolžini ca 220 m. Višina ograje se določi v skladu s projektno dokumentacijo in mora biti takšna, da bo preprečevala prenos hrupa iz industrijske cone na sosednja stanovanjska območja. 15. člen (lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov) (1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN. (2) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in lahko zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. Manipulacijske zunanje površine se asfaltirajo. (3) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograja). (4) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Zreč. Stran 1891 16. člen (oblikovanje zelenih površin) (1) Med Rudniško cesto in industrijsko cono se uredi gosta zasaditev pasu visoke avtohtone vegetacije v širini od 5 do 15 m. Funkcija zelenega pasu je preprečitev prenosa hrupa ter vizualne izpostavljenosti industrijske cone napram sosednjim stanovanjskim območjem. Prav tako se znotraj posameznega območja zagotovi čimveč zelenih površin, ki se jih zatravi in lahko zasadi z visoko vegetacijo in / ali grmovnicami. Rastline morajo biti avtohtone vrste. (2) Vzdolž južnega roba južne ceste se med območjem OPPN in protihrupno ograjo zasadi drevored avtohtonega visokoraslega drevja. (3) V sklopu posamezne gradbene parcele se zatravi minimalno 10% površin. (4) Vso nižjo in višjo vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in grmovne vrste. (5) Priobalni pas Dravinje se v maksimalni možni meri zatravi. 2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 17. člen (parcelacija) (1) Območje A in B predstavljata gradbeno parcelo GP1, območje C predstavlja gradbeno parcelo GP2 ter območje D predstavlja gradbeno parcelo za gradnjo transformatorske postaje – GPtp. Gradbena parcela GPc1 in GPc2 predstavljata parceli za gradnjo javne prometnice (Rudniška cesta in »južna cesta«). Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B8 Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavb niza 3 na območju A (industrijska cona), se izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne prometnice (GPc2) »južne ceste« v takem obsegu kot je prikazano v grafičnem načrtu »B8 Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. (2) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)). 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 18. člen (izkoriščenost zemljišča za gradnjo) (1) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,8. V zazidano površino se upošteva tudi površina pomožnih stavb. (2) V slopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 10% zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje). 3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 19. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. 20. člen (javna cesta infrastruktura) (1) Znotraj območja OPPN SIC Zreče poteka Rudniška cesta, ki je kategorizirana kot občinska lokalna cesta LC485061 Zreče – Gračič – Malahorna. Rudniška cesta je predvidena za rekonstrukcijo v dolžini ca. 550 m. Rekonstrukcija ceste se izvede v širini 10 m, kar zajema dva vozna pasova širine 2 x 3 m, enostranski pločnik ter dvosmerno kolesarsko stezo (R12 Zreče – Oplotnica). Pri rekonstrukciji Rudniške ceste se upošteva, ohrani ter po potrebi prestavi vse obstoječe cestne priključke, ki se navezujejo na predmetno cesto. Ustrezno se uredi tudi odvodnjavanje ceste ter javna razsvetljava. (2) Pri rekonstrukciji Rudniške ceste se posebna pozornost posveti ustreznemu odvajanju površinskih in zalednih voda, ki prihajajo iz višjeležečega terena severno in severovzhodno od industrijske cone oz. Rudniške ceste (odvodni jarki, drenaža,…). (3) Pri uvozno – izvoznih radijih pri tovornih poteh je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in zagotoviti, da ne bo prihajalo do prometnih zamaškov znotraj industrijske cone ter na območju javnih prometnih površin (Rudniške ceste in »južne ceste«). (4) V severnem delu industrijske cone se ohrani glavni vhod v območje A in B. Priključek iz Rudniške ceste v industrijsko cono je možno urediti tudi kot ustrezno dimenzionirano krožišče. (5) Obstoječ cestni priključek iz Rudniške ceste, ki je urejen južno od obstoječih stavb in služi tudi kot dostop do čistilne naprave Zreče in poslovnega območja ob Dravinji, se ukine oz. se ga naveže na interno prometno omrežje industrijske cone (območje A). Za zagotovitev ustreznega javnega dostopa do čistilne naprave Zreče in poslovnega območja ob Dravinji se v južnem delu industrijske cone izvede novo »južno« cesto, ki se naveže na Rudniško cesto. V sklopu »južne ceste« se izvede obračališče za komunalna vozila in vozila zimske službe, protihrupna ograja in drevored. 21. člen (osebni promet) (1) Za potrebe parkiranja zaposlenih in obiskovalcev industrijske cone (območje A) se ohranja in/ali načrtuje ureditev nivojskih parkirišč ter izgradnja nove garažne hiše (območje B). (2) V garažni hiši na območju B se lahko zagotovi parkiranje za ca. 200 osebnih vozil na etažo, kar skupaj znaša ca. 700 novih parkirnih mest. Dodatna parkirna mesta za osebna vozila se lahko zagotovijo tudi znotraj same cone, tik ob objektih ali pa so lahko urejena v delu posamezne stavbe. (3) Na poslovnem območju tik ob Dravinji se parkiranje osebnih vozil za zaposlene in obiskovalce uredi v sklopu gradbene parcele. Stran 1892 22. člen (tovorni promet) (1) Ves tovorni promet namenjen na območje A se izvaja izključno preko glavnega vhoda v severnem delu območja, kjer se uredi ustrezna vratarnica z nadstrešnico za potrebe kontrole uvozov in izvozov vozil iz območja cone. (2) Parkiranje tovornih vozil se uredi znotraj območja A, kjer je načrtovano minimalno 12 parkirnih mest za tovorna vozila. Parkiranje ali ustavljanje tovornih vozil v sklopu javne prometne površine Rudniške ceste in »južne ceste« je prepovedano. (3) Znotraj območja A se s talno signalizacijo označijo interne prometnice, ki so dvosmerne oziroma so enosmerno speljane okoli območja. (4) Tovorni promet do poslovnega območja tik ob Dravinji se izvaja preko »južne ceste«. Parkiranje in obračanje tovornih vozil je v sklopu gradbene parcele poslovnega območja. Obračanje pa se lahko tudi zagotovi na obračališču urejenemu v okviru »južne ceste«. 23. člen (kolesarski (enosledni) promet) (1) Vzdolž Rudniške ceste se izvede dvosmerna kolesarska steza R12 Zreče - Oplotnica. (2) V sklopu nadstrešnice pri glavnem vhodu na območje A se uredi sodobna pokrita kolesarnica za parkiranje enoslednih vozil (kolesa, motorna in električna enosladna vozila in podobno). Omogoči se zaklepanje vozil. 24. člen (avtobusni promet) V sklopu Rudniške ceste se tik pred glavnim vhodom na območje A izvede avtobusno postajališče. Na postajališču se postavi nadstrešnica za čakajoče. 25. člen (peš promet) V sklopu Rudniške ceste se uredi enostranski pločnik minimalne širine 1,50 m. Znotraj območja A se s talno signalizacijo označijo površine namenjene peš prometu. 26. člen (vodovodno omrežje) (1) Obstoječe stavbe na območju industrijske cone so priključene na javno vodovodno omrežje. (2) Vzdolž Rudniške ceste poteka primarno vodovodno omrežje, ki ga je potrebno zaradi gradnje garažne hiše v severnem delu območja cone ustrezno prestaviti. Vsa dela se izvajajo pod pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja. (3) Za potrebe zagotovitve minimalne vodooskrbe območja se vzdolž »južne ceste« izvede nova trasa javnega vodovoda vse do poslovnega območja tik ob Dravinji. Nova trasa se naveže na obstoječe javno primarno vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž Rudniške ceste. Iz načrtovane trase javnega vodovodnega omrežja se izvedejo individualni priključki do posamezne stavbe. Do stavbe 1B v severnem delu območja se lahko izvede nov vodovodni priključek direktno iz obstoječega primarnega vodovoda, ki poteka vzdolž Rudniške ceste. (4) Območje industrijske cone je opremljeno z internim hidrantnim omrežjem. Če pride zaradi načrtovane gradnje do porušitve oz. odstranitve trase internega hidrantnega omrežja, je potrebno le tega ustrezno prestaviti. Dograditev javnega vodovodnega omrežja se izvede tako, da bo možna nadgradnja internega hidrantnega omrežja, ki mora pokrivati celotno območje OPPN, v skladu z veljavno zakonodajo. Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (5) V sklopu javnih prometnih površin se lahko izvede tudi javno hidrantno omrežje. 27. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN SIC Zreče se nahajajo naslednji elektroenergetski vodi:  20 kV kablovod Zreče 3 – Unior 3 (k-702);  20 kV kablovod DV 20 kV – Unior 3 (k-287);  20 kV kablovod DV Zr. vzhod – Unior 3 (k-298);  20 kV kablovod Unior 3 NOVA (k-877);  20 kV kablovod Zreče 3 – Radana vas (k-703);  20 kV kablovod RTP Sl. Konjice – Zreče 3 (k-701). (2) V sklopu obstoječe proizvodne stavbe 2A je zgrajena transformatorska postaja TP Unior 3 (t-222), ki se napaja preko obstoječih 20 kV kablovodov (k-298 in k-287) in kjer s enahaja merilno mesto za podjetje GKN. (3) Za potrebe napajanja načrtovanih poslovnih in proizvodnih stavb na območju cone je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje tik ob Rudniški cesti (TP SIC), katera bo v lasti podjetja GKN in se bo napajala za obstoječimi meritvami, katere se nahajajo v obstoječi TP Unior 3 (t-222). Potrebno je prestaviti obstoječa 20 kV kablovoda k-298 Unior Vzhod in k-287 Unior Zahod, katera sta v lasti Elektra Maribor d.d. (4) Prestavitev se izvede od obstoječega zaključnega jambora oporišče št. 22 (parc. št. 216/3, k.o. Radana vas) DV 20 kV Unior-Vzhod (d-287)). Nadomestni novi 20 kV SN kablovod bo potekal vzdolž Rudniške ceste in se bo zaključil v obstoječi TP Unior 3 (t-222). Do nove TP SIC se izvede interni napajalni 20 kV kablovod. Prav tako se zaradi postavitve stavbe 3B prestavi obstoječ 20 kV kablovod TP Zreče 3 - TP Unior 3 (k-702). (5) Nizkonapetostno elektro omrežje industrijske cone se izvede iz lastnih TP. (6) Znotraj cone se lahko gradijo lastne transformatorske postaje, napajanje katerih se zagotovi po pogojih upravljavca javnega elektro omrežja. (7) Pred pričetkom gradbenih del v varovalnih pasovih elektro omrežja je potrebna njihova zakoličba s strani upravljavca elektro omrežja. Če se izkaže, je potrebno obstoječe elektro vode ustrezno prestaviti ali zaščititi, da ne pride do poškodb zaradi načrtovanih posegov. Vse nove trase 20kV kablovodov na območju cone se gradi v ustrezno dimenzionirani kabelski kanalizaciji. (8) Vse prestavitve obstoječih javnih elektro vodov se izvede pod pogoji upravljavca javnega elektro omrežja. (9) Prav tako se na območju cone nahajajo lastne transformatorske postaje podjetja Unior d.d. TP Unior 3Nova (t-760) in priključni 20 kV SN kablovod (k-877), ki napajajo podjetje in ne ovirajo realizacije načrtovanih ureditev. (10) Javni prometnici (Rudniška cesta ter nova »južna cesta«) se opremita z javno razsvetljavo, ki se bo napajala iz obstoječe transformatorske postaje TP Radana vas (t-256). 28. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju industrijske cone je deloma zgrajena javna kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda (fekalna kanalizacija) in deloma javna mešana kanalizacija. Vzdolž Dravinje poteka kanalizacijski kolektor za odvajanje komunalnih odpadnih voda, ki je priključen na obstoječo centralno čistilno napravo Zreče, ki se nahaja južno od industrijske cone. Obstoječ mešan kanal, ki poteka jugovzhodno od obstoječih proizvodnih stavb, je speljan v Dravinjo. Industrijske odpadne vode so preko ločenega internega kanalizacijskega sistema speljane v čistilno napravo. Stran 1893 (2) Na območju celotne industrijske cone je potrebno izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi Zreče ter padavinskih voda s končno dispozicijo v Dravinji. Mešana kanalizacija se ukine oziroma spremeni v kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda pod pogojem, da je v ustreznem stanju, hkrati pa se zgradi nova kanalizacija za odvajanje padavinskih voda. (3) Vse komunalne odpadne vode ter industrijske odpadne vode iz cone se speljejo preko kanalizacije za odvajanje odpadnih voda v centralno čistilno napravo Zreče. (4) V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v javni kanalizacijski sistem s končno dispozicijo v čistilni napravi Zreče. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost, robniki, ustrezni padci, itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površine vode ali v tla. (5) Čiste padavinske vode s streh stavb se spelje v Dravinjo ali ponikovalnico, če geološko geomehansko poročilo pokaže, da je ponikanje možno. Čisto padavinsko vodo iz streh stavb se lahko zbira v rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin, itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode z izlivom v Dravinjo ali v ponikovalnice. (6) Potencialno onesnažene padavinske vode z asfaltnih manipulativnih in prometnih površin se morajo predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj, nato pa se lahko izpustijo v podtalje ali Dravinjo. (7) Za preprečevanje hipnega odtoka čistih padavinskih voda v Dravinjo, se vsa kanalizacija izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, pred izpustom v vodotok pa se po potrebi (dokazati z izračunom) izvedejo ustrezni zadrževalniki. Iztok prečiščenih padavinskih voda v vodotok Dravinjo mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Izpustna glava se izvede v neporavnani hrapavi obliki brez vidnega betona na zunanjih površinah. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. (8) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. 29. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN SIC Zreče je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar do merilnega mesta v bližini obstoječe kotlovnice, ki se nahaja tik ob Dravinji (stavba št. 1592). (2) Načrtovane stavbe na območju industrijske cone se lahko priključijo na obstoječe plinovodno omrežje na podlagi soglasja za priključitev po energetskem zakonu EZ-1 in skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili. (3) V sklopu javnih prometnih površin (Rudniška cesta in »južna cesta«) je možna izgradnja novega javnega distribucijskega plinovodnega omrežja. (4) V primeru posega v varovalni pas obstoječega plinovodnega omrežja se mora le ta ustrezno zaščititi ali po potrebi prestaviti pod pogoji upravljavca plinovoda. (5) Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. (6) Vsi posegi v varovalni pas plinovodnega omrežja se opravljajo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja. (7) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. (8) Za izpolnjevanje pogojev ogrevanja iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) (Uradni list RS, št. 52/10 in 61/17 - GZ) se za, s prostorskim aktom načrtovane objekte, lahko predvidi ogrevanje z zemeljskim plinom v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. (9) Zaradi širitve industrijske cone in predvidenega večjega odjema zemeljskega plina, se za zagotavljanje zadostne nemotene dobave odjemalcem, predvidi rekonstrukcijo obstoječega plinovoda, s povečanjem dimenzije priključnega plinovoda. V letu 2019 je v ta namen na odseku prečkanja Dravinje že bila povečana dimenzija priključka za GKN Driveline Slovenija d.o.o. 30. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Vzdolž Dravinje poteka telekomunikacijski vod, iz katerega so izvedeni individualni priključki do posameznega poslovnega subjekta znotraj industrijske cone. Trasa komunikacijskega voda poteka tudi vzdolž Rudniške ceste, ki pa je namenjena elektro povezavi (TP Zreče – RTP Slovenske Konjice). (2) Pred pričetkom gradbenih posegov v varovalne pasove obstoječih telekomunikacijskih vodov je potrebno izvesti zakoličbo le teh. Obstoječe trase se ustrezno zaščiti, položi rezervne cevi ali pa prestavi, kar se izvede pod pogoji in nadzorom upravljavca telekomunikacijskega voda. (3) Točko priključitve načrtovane stavbe na telekomunikacijsko omrežje, vrsto prenosnega medija in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja določi, glede na potrebe in možnosti, upravljavec v fazi izdelave projektne dokumentacije. 31. člen (KKS omrežje) (1) Vzdolž Dravinje poteka vzporedno z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi tudi omrežje KKS. (2) Pri posegih v varovalni pas KKS omrežja je potrebno izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS omrežja po pogojih upravljavca voda. Na mestih, kjer bo KKS omrežje oviralo gradnjo objektov, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebno izvesti njegovo zaščito (obbetoniranje) in položiti rezervne cevi po celotni dolžini prečkanja obstoječe trase ali izvesti prestavitev v sodelovanju in pod nadzorom upravljavca KKS omrežja. Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. Zemeljska dela v varovalnem pasu KKS omrežja se izvajajo ročno, pred zasutjem pa je potreben pregled s strani upravljavca. (3) Pred pričetkom gradbenih del v varovalnem pasu KKS omrežja se izvede njegova zakoličba ter ustrezna zaščita, kar izvede upravljavec KKS omrežja. Morebitno izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja izvede upravljavec KKS omrežja ali njegov pooblaščeni izvajalec del. (4) Križanje KKS omrežja z drugimi komunalnimi vodi se izvede skladno z veljavno zakonodajo (kot križanja je od 90 do 45 stopinj). Vertikalni odmiki med vodi pri križanju Stran 1894 morajo znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oz. vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni le na podlagi dogovora z upravljavcem KKS omrežja ter uskladitvijo tehničnih rešitev. (5) Načrtovane stavbe se lahko priključi na obstoječe KKS omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Točka priključitve se natančno določi v fazi izdelave projektne dokumentacije. (6) Dograditev KKS omrežja do posameznega porabnika je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (PEHD 2 x 50 mm) z zaključkom v vmesnih ustrezne nosilnosti), na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij oz. notranji TK omari. Notranje inštalacije v stavbah morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča (zaključek inštalacijskih PVC cevi v vsaki poslovni enoti v omarici na fasadi oz. notranji TK omari). (7) Cevna kabelska kanalizacija KKS omrežja se izvede z ločenimi revizijskimi jaški od drugih telekomunikacijskih in komunalnih vodov. Umestitev cevi in revizijskih jaškov se izvede v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora s sodelovanjem pri izvedbi povezav cevne kabelske kanalizacije tako, da je le ta integralno povezana z obstoječim omrežjem. 32. člen (odpadki) (1) Na območju OPPN SIC Zreče se uredita vsaj dva ekološka otoka. En ekološki otok se uredi pred glavnim vhodom v cono in je namenjen opravljanju dejavnosti podjetjem znotraj industrijske cone, drugi pa v južnem delu območja, v okviru javnih prometnih površin, za potrebe odlaganja odpadkov poslovnega območja tik ob Dravinji in centralne čistilne naprave Zreče. (2) Ekološki otok se opremi z zabojniki za zbiranje naslednjih vrst odpadkov:  mešani komunalni odpadki (črni zabojnik);  papir in karton (rdeči zabojnik) in  biološki odpadki (rjavi zabojnik). (3) Vse ostale odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, se zbira ločeno v za to predpisanih zabojnikih / kontejnerjih. Za praznjenje oz. odvoz le teh poskrbi posamezno podjetje, ki pozove pooblaščenega odjemalca teh odpadkov za odvoz. (4) Ekološki otok (zbirno mesto) mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. (5) Priporoča se, da je ekološki otok (zbirno mesto) zgrajeno v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. (6) Ekološki otok (zbirno mesto) mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m. (7) V okviru gradbenih del bodo nastajala izkopana zemljina in razni gradbeni odpadki. Šlo bo za razne materiale, ki bodo nastali pri gradnji, urejanju zunanjih površin ter zemljo in kamenje (zemeljski izkop oz. zemlja in kamenje, ki nista zajeta v 17 05 03 – klasifikacijska številka odpadka 17 05 04) pri pripravi terena. (8) Zemeljski izkop se v celoti uporabi na lokaciji nastanka. V odvisnosti od volumna zemeljskih izkopov in stopnje onesnaženosti, je treba pri ravnanju z zemeljskimi izkopi upoštevati predpis o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih oziroma predpis o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Vsako Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin podjetje bo izdelalo Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki bo moral predvideti tudi način ravnanja z zemeljskim izkopom in gradbenimi odpadki. (9) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je treba upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 334/08). Za vsa ravnanja z gradbenimi odpadki, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki. (10) Omilitveni ukrepi za področje ravnanja z odpadki:  določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico;  investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;  investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;  nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki);  zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;  v bližnji vodotok ali na vodnem in priobalnem pasu vodotoka Dravinje je prepovedano odlaganje ali odmetavanje gradbenih odpadkov;  izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi, ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja ter na osnovi tega se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo;  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v času gradnje in tudi v času obratovanja v tla, podtalje ali bližnji vodotok Dravinjo. Poleg vseh omenjenih, se v času obratovanja upošteva še:  zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam;  v primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri ARSO kot zbiralec teh  Stran 1895 odpadkov. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik; za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. V poslovniku morajo biti določene pooblaščene osebe. 33. člen (ogrevanje objektov) Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja zemeljski plin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija, lastna energija iz tehnološkega procesa ter ostali trajnostni načini ogrevanja. 4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 34. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju spodnje industrijske cone ni evidentirane kulturne dediščine. (2) Pred pričetkom zemeljskih del omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora. Štirinajst dni pred pričetkom zemeljskih del mora investitor pisno obvestiti zavod o dinamiki gradbenih del. (3) Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod za predmetno zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 35. člen (varstvo voda in tal) (1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov. (2) Območje industrijske cone meji na Dravinjo, ki je vodotok I. reda. Vodotok ima določen priobalni pas v širini 5 m, gorvodno od cone v širini 15 m in dolvodno od cone v širini 40 m. Vse nelegalno zgrajene objekte in ureditve, ki se nahajajo na območju priobalnega pasu Dravinje je potrebno odstraniti. Odstranijo se tudi vse betonske, asfaltne in druge utrditve površin ter ostale ureditve v priobalnem pasu. Po odstranitvi objektov se priobalni pas rekultivira, humusira in zatravi. Na območju priobalnega pasu je možno izvajati posege skladno z zakonom s področja varovanja voda. (3) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. (4) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. (5) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah. (6) Omilitveni ukrepi za varstvo voda:  ustrezno predhodno čiščenje (pred izpustom v javno kanalizacijo) industrijske odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo;  pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo);  skladiščenje eventualnih nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v podzemno vodo;  odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na območjih vodnih in priobalnih zemljišč je prepovedano;  odstranjevanje obrežne vegetacije se ne izvaja zaradi izgube habitata na obravnavanem odseku vodotoka;  gradbena dela se ne smejo izvajati v času drstenja rib zaradi preprečitve vplivov posega na drstišča;  preprečiti je treba kaljenje vode zaradi izvajanja gradbenih del na brežinah vodotoka. (7) Kljub temu, da območje ne leži na vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati tudi ukrepe, ki so predvideni v 3. varstvenem pasu varovanja vodnih virov, in sicer:  graditi je potrebno vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte. Vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom;  graditi je treba lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo. (8) Omilitveni ukrepi za varstvo tal:  v času gradnje je potrebno spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih;  pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale industrijske odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo (15. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo);  za območje C »Poslovno območje tik ob Dravinji« se doda še ukrep za zaščito tal in podzemne vode, in sicer: Potencialno onesnažene padavinske vode z asfaltnih manipulativnih in prometnih površin se morajo predhodno očistiti na usedalniku grobih delcev, ki se skupaj z ostalo meteorno kanalizacijo preko usedalnika mulja spelje v lovilec olj z iztokom v Dravinjo;  za preprečitev kakršnega koli onesnaževanja tal (in tudi podzemnih in površinskih voda) z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah ter s tem virov pitne vode, je potrebno posebno pozornost nameniti zajemu eventualno onesnaženih odpadnih požarnih voda na način, ki je podrobneje opisan v poglavju o »VODAH« v Okoljskem poročilu za OPPN Spodnja industrijska cona Zreče, št. proj.: 20118-00, ki je sestavni del spremljajočega gradiva OPPN;  prvenstveno je potrebno upoštevanje vseh zahtev iz obstoječih Okoljevarstvenih dovoljenj - torej obstoječih monitoringov emisij v vode in zgoraj naštetih omilitvenih ukrepov. Stran 1896 36. člen (varstvo zraka) (1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu. (3) Omilitveni ukrepi za varstvo zraka: V času gradnje je treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim:  vlaženjem in škropljenjem tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine), kar je posebej pomembno pri zemeljskih delih, ko bo prahu največ;  pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov s ponjavami, ko bodo prevažali sipki gradbeni odpadki in pa sipki gradbeni materiali;  čiščenje okolice gradnje zaradi preprečevanja nabiranja prahu, če bi se le-ta kje pojavil;  čiščenje transportnih poti znotraj gradbišča, kot alternativo pa se lahko uporabi vlaženje takih površin;  čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne ceste, kar je še posebej pomembno v primeru blata na gradbiščnih cestah; čiščenje bo potekalo s pranjem koles in podvozja; v primeru sušnih dni in vozil, ki ne bodo onesnažena z blatom, pa tudi s suhim ometanjem;  izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradnji, ki bi lahko povzročala večje emisij prahu (npr. nepotrebno prevažanje sipkih snovi po gradbišču, razkladanju/nakladanju sipkih snovi v primeru vetra, ko lahko nastane večje prašenje);  zmanjšanje kakršnega koli odmetavanja materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji; obvezno je treba v takih primerih uporabiti gradbiščna dvigala;  preprečevanje takega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi lahko povzročali emisije prahu;  obvezno se mora materiale, ki se nameravajo obdelovati, navlažiti;  prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene snovi, ki negativno vplivajo na okolje;  dosledno upoštevanje vseh določb Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11). V času obratovanja pa je potrebno:  proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale na območju cone, morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak;  pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da bodo na objektu (napravi) nastajale emisije v zrak, skladno s pravilnikom, ki opredeljuje prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje;  pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v primeru, da gre za dejavnost po 82. členu Zakona o varstvu okolja;  izdelava strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave, skladno s 45. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/80, Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 61/09 in 50/13) - če za obratovanje naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave. Znotraj območja C (poslovna dejavnost tik ob Dravinji) pa je potrebno upoštevati, poleg zgoraj navedenih, še naslednje ukrepe:  zmanjšanje hitrosti pri raztovarjanju sipkega tovora;  čiščenje zunanjih površin zaradi preprečevanja nabiranja prahu z vlažnimi postopki. 37. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) (1) Vir elektromagnetnega sevanja predstavljajo obstoječe in predvidene transformatorske postaje znotraj cone. Tik ob Rudniški cesti je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, iz katere je predvideno napajanje novih stavb na območju cone. Znotraj cone so načrtovane tudi lastne transformatorske postaje za potrebe izvajanja proizvodnih procesov. (2) Oddaljenost transformatorskih postaj od najbližjih stanovanjskih območij je zadostna, zato je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja. (3) Za razsvetljavo zunanjih površin cone ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0% ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. 38. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spodnje industrijske cone, spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. (2) Za preprečitev širjenja hrupa na sosednja stanovanjska območja, se med Rudniško cesto in industrijsko cono, od glavnega vhoda v industrijsko cono do konca cone v smeri Radane vasi, v dolžini ca. 400 m, izvede zeleni pas širine od 5 do 15 m, ki se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. Drevored se izvede tudi vzdolž severnega roba Rudniške ceste v delu do glavnega vhoda v cono. (3) Vzdolž južnega roba južne ceste (ob protihrupni ograji) se prav tako izvede drevored od Rudniške ceste do območja čistilne naprave. Drevored se izvede z visokoraslim avtohtonim drevjem. (4) Omilitveni ukrepi za hrup: Ker se na območju že izvajajo dejavnosti, katerih širitev je predvidena tudi v bodoče, ne predvidevamo, da bi nastajala nova potencialno konfliktna območja, kjer bi se območje namenjeno proizvodnim dejavnosti približalo stanovanjskim objektom. Vendar pa je vseeno smiselno dodati še nekatere omilitvene ukrepe, in sicer:  uporabljati se mora brezhibna gradbena mehanizacija in tovorna vozila;  vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru. Za zmanjševanje obremenjenosti s hrupom so s planom predvideni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa. S tem se sledi tudi smernicam Svetovne zdravstvene organizacije za zmanjševanje obremenjenosti prebivalstva s hrupom:  nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot npr. ventilatorji, klima naprave,   Stran 1897 toplotne črpalke) ni dovoljeno na glavnih fasadah oziroma na površinah, ki so orientirane proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Usmerja se jih stran od stanovanjskih stavb in kmetijskih površin, še posebej, če se gradbena parcela nahaja v neposredni bližini. Protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa; pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo tudi določila Pravilnika o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12) glede omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek; zlasti pa je potrebno za zmanjševanje obremenjenosti s hrupom upoštevati ukrep, da morajo imeti vsa tovorna vozila, ki čakajo na vstop v cono, ugasnjene motorje (ne smejo biti v teku). 39. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju OPPN ni opredeljenega območja Nature 2000 in ekološko pomembnega območja (EPO). V območje OPPN, v manjšem delu, posega naravna vrednota Dravinja (NV št. 4495), v katero se posega pri izvedbi izpusta čistih padavinskih voda v vodotok. (2) Na priobalnem pasu Dravinje, ki na območju cone znaša 5 m, ni načrtovanih stalnih ali začasnih stavb. Z izvedenimi protipoplavnimi ukrepi na Dravinji, območje cone ni poplavno ogroženo. 6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 40. člen (obramba) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe. 41. člen (zaklonišče) V severnem delu območja se nahaja zaklonišče za 200 oseb, ki izpolnjuje osnovno stopnjo zaščite. Zaklonišče je vkopano v obstoječ teren, nad katerim so trenutno urejena parkirišča za potrebe zaposlenih v industrijski coni. V primeru gradnje garažne hiše na lokaciji zaklonišča, se gradnja izvede tako, da zaklonišče ostane nedotaknjeno in, da je omogočeno njegovo normalno funkcioniranje v skladu z veljavno zakonodajo. Dostop do zaklonišča se ustrezno prestavi. Če bo ugotovljeno, da takšne gradnje garažne hiše ne bo možno izvesti, se obstoječe zaklonišče odstrani in se v sklopu garažne hiše oz. na območju A zgradi novo zaklonišče, ki bo ustrezalo vsem veljavnim predpisom. 42. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) (1) Na vodotoku Dravinja so bili izvedeni vsi protipoplavni ukrepi Dravinje v skladu z izdelano Hidrološko hidravlično študijo – Poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, št. proj.: 151/2013, izdelal: GBH, Miljenko Hočurščak s. p., Pot k mlinu 18E, Maribor, julij 2013, dopolnitev: avgust 2013, zato območje v večjem delu ni poplavno. V območje razreda preostale poplavne nevarnosti sega le manjši del cone v delu obstoječe kotlovnice, ki je zgrajena tik ob Dravinji. (2) Na delu preostale poplavne nevarnosti je treba upoštevati naslednje protipoplavne ukrepe: Št. 51/1.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  na lokaciji morajo biti zagotovljene protipoplavne vreče ali drugi zagatni protipoplavni elementi oz. pregrade, kot so protipoplavne cevi ipd.  umik premičnih predmetov in podobnega, kar lahko eventualno odnese poplavni dogodek, izven območja poplav. (3) Območje cone je deloma erozijsko ogroženo (običajni in zahtevni zaščitni ukrepi). Za preprečitev povečanja erozijske ogroženosti območja je potrebno, pred vsakim gradbenim posegom v obstoječ teren, izvesti geološko geomehanske raziskave, ki bodo določile morebitne ukrepe za zaščito pred erozijo. (4) Območje ni plazljivo. (5) Pri rekonstrukciji Rudniške ceste se posebna pozornost posveti ustreznemu odvajanju površinskih in zalednih voda, ki prihajajo iz višjeležečega terena severno in severovzhodno od industrijske cone oz. Rudniške ceste (odvodni jarki, drenaža,…). 43. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 44. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje. (3) Poleg upoštevanja vseh zahtev iz obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj (obstoječih monitoringov emisij v vode) in omilitvenih ukrepov iz 35. člena, je potrebno upoštevati še dodatne omilitvene ukrepe, ki so povezani z eventualnimi nastanki požarnih odpadnih voda in so navedeni v naslednjem odstavku. (4) Za preprečitev kakršnega koli onesnaževanja površinskih in podzemnih voda ter tal z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah ter s tem virov pitne vode, je potrebno posebno pozornost nameniti zajemu eventualno onesnaženih odpadnih požarnih voda na naslednji način:  osnovni ukrepi oziroma ravnanja glede izcednih vod vključujejo: skladiščenje gradbenih materialov pod nadstreškom (kot alternativi pa pokriti z za vodo neprepustno folijo ali shranjeni v kontejnerjih); skladiščenje nevarnih kemikalij na nepropustnih tleh z lovilno skledo ter v pokritih, za vodo neprepustnih zabojnikih; utrjevanje izkopanega materiala; skladiščenje gradbenih odpadkov, ki jih padavinska voda lahko izpira, v zaprtih kontejnerjih; preprečevanje, da bi večje količine padavinske vode tekle po odprtih površinah;         7. Stran 1898 širjenje požara na sosednje objekte mora biti preprečeno z ustreznimi odmiki novega objekta od obstoječih objektov; širjenje požara znotraj posameznih območij z različno namembnostjo mora biti preprečeno z izvedbo ustreznih požarnih zidov; zagotovljene morajo biti evakuacijske poti z upoštevanjem števila ljudi (požarno ločena stopnišča, ustrezno število in širine izhodov, dopustne dolžine evakuacijskih poti na varno/na prosto, varnostna razsvetljava) in sistemi za javljanje ter alarmiranje; zagotovljene morajo biti naprave za gašenje (potrebne količine vode za gašenje – vodovodno omrežje, zunanji in notranji hidranti, gasilni aparati); odpadno požarno vodo je potrebno loviti in zbirati tako znotraj proizvodnih prostorov, kot na zunanjih površinah, in sicer je potrebno urediti takšno prometno ureditev ali objekta, ki bo omogočila zbiranje odpadne požarne vode; tla manipulativnih površin in vsi stiki med tlemi morajo biti izvedeni tako, da bodo zadrževali vodo; na ta način bo možno, da bo vsa požarna odpadna voda prestrežena, bodisi znotraj objekta, bodisi v zunanjih površinah; po požaru je potrebno z zajeto požarno vodo ravnati na naslednji način:  po požaru se zajeta požarna voda (odpadna voda) odda v analizo pooblaščenemu podjetju;  na podlagi rezultatov opravljene fizikalnokemijske analize požarne vode se nato definira nadaljnji način ravnanja s požarno vodo. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 45. člen (etapnost gradnje) (1) Območje se ureja v posameznih etapah kot je navedeno v drugem odstavku tega člena. Posamezne etape morajo predstavljati zaključene celote. (2) Ureditve se izvajajo po naslednjih etapah: I. etapa: pred pričetkom gradnje niza 3 se zgradi »južna cesta« vse do čistilne naprave Zreče in poslovnega območja tik ob Dravinji, vključno z obračališčem, protihrupno ograjo ter drevoredom; II. etapa: rekonstrukcija Rudniške ceste s pločnikom in kolesarsko stezo ter ureditvijo avtobusnega postajališča v severnem delu območja v skupni dolžini ca. 550 m; III. etapa: stavbe v nizu 3 (stavba 3A in 3B). (3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, je možna takojšnja legalizacija obstoječih objektov v skladu z določili tega odloka ter tudi gradnja stavbe 1B, garažne hiše, transformatorske postaje ter pomožnih stavb znotraj območja A in C. 46. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev:  pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene posege; Št. 51/1.10.2021     (3)   8. Uradno glasilo slovenskih občin v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja; pred pričetkom zemeljskih del mora investitor omogočiti zavodu za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela ter opravljanje strokovnega nadzora; gradnja mora biti izvedena na način, da ne bo imela negativnih vplivov na sosednja območja; pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani pri predmetni gradnji. Obveznosti izvajalcev: dolžan je zagotavljati varne dostope do obstoječih objektov v območju OPPN, do območja Čistilne naprave Zreče in vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet; po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 47. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. Znotraj območja A (industrijska cona) se lahko parcele združujejo in delijo v skladu s projektno dokumentacijo, vendar pod pogoji tega odloka (faktor zazidanosti, delež zelenih površin, odmiki). (2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. (3) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Posledično je dopustno tudi odstopanje pri parcelaciji javnih prometnic, ki pa ne sme biti večje od 5 m. Karakteristični profil javnih cest se lahko tudi spremeni v skladu s pogoji upravljavca javnih cest. (4) Pri določitvi kote pritličja načrtovanim stavbam je dopustno odstopanje ±50 cm. III. Prehodna in končne določbe 48. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Zazidalnem načrtu Industrijska cona II Unior KI Zreče (Ur. l. SRS, št. 16/78, Ur. l. RS, št. 135/03 in UGSO, št. 58/15). 49. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. Stran 1899 50. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 51. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0001/2019-113 Datum: 23. 09. 2021 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Št. 51/1.10.2021 927. 928. 929. 930. 931. 932. 933. 934. 935. 936. 937. 938. 939. 940. 941. 942. 943. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BLED Odlok o preoblikovanju Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma Bled, v Javni zavod za turizem Bled Pravilnik o dodeljevanju bivalnih enot Občine Bled Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov Občine Bled Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za del območja OPPN za severno razbremenilno cesto na Bledu (za zemljišča parc. št. 106/9, 106/18 in 106/19, vse k.o. Želeče) Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za enoto urejanja prostora z oznako RE-6 - LIP Bled Stran 1836 944. 1841 945. OBČINA LJUTOMER Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za razvoj podjetništva v Občini Ljutomer Javni razpis za nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2021/2022 Stran 1863 OBČINA MAKOLE Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2019 Pravilnik o spremembi Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljane funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Makole ter o povračilih stroškov Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami Stran 1866 OBČINA CANKOVA Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Cankova za leto 2021 Stran 1844 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke »5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11)« Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 št. 2 Sklep o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Cerklje na Gorenjskem, kjer se plačuje parkirnina ali je parkiranje časovno omejeno Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra Sklep o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro Stran 1847 OBČINA MISLINJA Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1868 950. OBČINA NAKLO Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladišča za kmetijske pridelke Stran 1869 951. OBČINA PREVALJE Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 Stran 1871 952. OBČINA ŠALOVCI Pravilnik o spremembah Pravilnika o nagradah dijakom in študentom v Občini Šalovci Stran 1873 953. OBČINA ZAVRČ Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zavrč Stran 1875 OBČINA ZREČE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2021 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spodnja industrijska cona Zreče Stran 1886 1842 946. 1843 Stran 1900 947. 1843 948. 949. 1848 1849 1849 1854 1866 1868 1868 1855 954. OBČINA ČRENŠOVCI Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Črenšovci Pravilnik o postopku izvedbe participativnega proračuna v Občini Črenšovci Stran 1855 OBČINA HAJDINA Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2020 Sklep o dopolnitvi Sklepa o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Sklep o prenehanju dolžnosti člana in o imenovanju nove članice v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Stran 1862 955. 1860 1862 1862 1887