a j v eč j i slovenski dne¥nilT"^ ▼ Združenih državah I x Velja leto . . $6.00 . . $3.00 ew York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta - -Za Nr KLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHdsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New ¥ork, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 205. — ŠTEV. 205. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEM BER 1, 1931. — TOREK, 1. SEPTEM BRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ARMADE NAJ BODO POD KONTROLO UGE NARODOV PAUL B0NC0UR JE RAZVIL NOV IN BAJE USPEŠEN NAČRT ZA OHRANITEV SVETOV. MIRU Boncour, kateremu pravijo "francoski Borah", je izjavil, da je Francija pripravljena vse zračne, armadne in mornariške sile po vreči kontroli Lige narodov. — Zaenkrat je veliko vprašanje, kaj bodo storile ostale države in če se bodo strinjale s francoskim predlogom. — V slučaju, da bi se razorožitvena konferenca izjalovila, bi začeli narodi zopet oboroževati. Nadaljna žrtev morilca H. F. Powersa PARZ, Francija, 3 1. avgusta. — Joseph Paul Boncour, predsednik odseka za zunanje zadeve v poslanski zbornici, kateremu pravijo "Francoski Borah", predlaga, naj vsi narodi podrede svojo o-boroženo silo kontroli Lige narodov. Izjavil je tudi, da bo igrala Francija odločilno vlogo na razoro-žitveni konferenci leta 1932. Njegovo ugotovilo smatrajo za tako važno, da bo zadalo posvetovanju glede razoroženja povsem drugačno smer. — Ce bomo prišli na razorožitveni konferenci do sporazuma, koliko vojaštva, bojnih ladij in letal naj ima vsaka država, bi bilo po mojem mnenju najboljše, če bi države ne razpolagale s svojo oborože no silo, ampak naj bi bila ta sila podrejena kontroli Lige narodov. — Razorožitvena konferenca mora biti uspešna. Ako ne bo, bi začele znova oboroževati posebno one države, ki so sedaj podvržene raznim omejitvam. To nam je Nemčija jasno namignila, in istega mnenja kot Nemčija, je tudi Madžarska. — General von Seekt, ki je ustvaril novo nemško profesijonalno armado ter jo namerava nadomestiti z milico, je stavil par predlogov, ki so nesprejemljivi. Ti predlogi temelje na matematičnem razmerju med oboroženimi silami narodov, kar je pa v očitnem nasprotju z Ligino pogodbo. RIM, Italija, 31. avgusta. — Italijanski zunanji minister Dino Grandi je odpotoval v Ženevo ter bo skušal doseči s francoskimi zastopniki dogovor glede omejitev oboroževanja na morju. ŽENEVA, Švica, 31. avgusta. — Danes bodo razpravljali pred odborom panevropske komisije, ki zboruje pod nadzorstvom Lige narodov, o sovjetskem predlogu glede gspdarskega mirovnega pakta. Načrt bo podrobneje razložil Maksim Litvinov, ruski minister za zunanje zadeve. Tekom današnje seje se bodo vršila posvetovanja glede gospodarske obnovitve Evrope. ŽENEVA. Švica, 3 1. avgusta. — V torek se začne 64. zasedanje sveta Lige narodov, in pri tej pri-liki se bo obnovila debata glede nemških narodnostnih manjšin v poljski Gornji Sleziji, Pozanju in Po-meranskem. Predsedoval bo Alexandro Lerroux, zunanji minister španske republike. Vprašanje glede nemških manjšin je bilo odgodeno na seji meseca maja. Na vrsto bo prišla tudi pritožba Finske, da je Anglija tekom vojne zaplenila več finskih ladij ter se jih posluževala, ne da bi plačala zanje kake odškodnine. Ker se niso mogli Finci z Angleži sporazumeti, so predložili zadevo svetu Lige narodov. Danes so začeli zborovati politični zastopniki in finančni izvedenci narodov ter se bodo v prvi vrsti bavili z raznimi carinskimi sistemi v Evropi. Večina izvedencev je za odpravo visokih carin, češ, da se gospodarski položaj Evrope ne more izboljšati, dokler bodo obstajale. Včeraj je dospel sem nemški zunanji minister dr. Curtius, ki se bo udeležil pogajanja komiteja. Ob prihodu je rekel časniškim poročevalcem: — —Jaz se bom seveda v prvi vrsti zavzel za pravice Nemčije in za njene potrebe, obenem bom pa MACD0NALD JE ZOPET V LONDONU Ministrski predsednik se niti ne zmeni za zahteve, da bi se odpovedal svojemu mandatu. HEN DON AIRDROME, 31. avgusta. — M nistrski predsednik Mac-Donoild je dospel dunes z aeropla-nom iz Lossimoutha ter S3 taicjj podal v London na kabinetno sejo. LOSSIEMOUTH, Škoclja, 31. avgusta. — Ob poledevetih. zjutraj se je ministrski predsednik MacDo-naild odpeljal z r.eroiplancm pruti Londonu. Dospevši tja, se bo takoj lotil težavnega dela — ureditve angleških financ. Par dni poiitn^c ga j s zel3 osvežilo. V Londonu se bo naj prej udeležil kabinetne seje. ' Ministrski predsednik ni hotel razpravljati o zahtevi, ki jo stavi delavska stranka v Seaham okraju, kjer je bil izvoljen v purlanr =nt. Stranka namreč zahteva, naj se nemudoma odpove svojemu mandatu Boj delavske stranke przti sedanji angleški delavski vladi je zacio-bil konkretno obliko. Strogovnounijski kongres je na-mreš objuvil program, ki je v očitnem nasprotju z vladnimi odredbami. Strokovno^unijski kongres bo imel svcje zborovanje dne 7 septembra v Bristolu, torej dan prej, predno bo I novi kabinet stopil pred izredno zasedanje parlamenta,. Vladni predlog naj se zniža podporo nezaposlenim za deset odstotkov, bo mletel na odločen protest. LINDBERGHA PROSLAVLJAJO NA JAPONSKEM Občinske oblasti mesta Tokio so priredile svečan sprejem ameriškemu letalcu in njegovi ženi. TOKIO, Japonsko, 31. avgusta. — Mestne oblasti so priredile polkovniku Charlesu Lindberghu. in njegovi ženi svečan sprejem. V spremstvu mestnega župana in ameriškega poslanika Forbesa sta se peljala letalec in njegova žena v okrašenem avtomobilu po dalgih ulicah. Ob straneh cesLe je bila zbrana tisočglava ljudska množica. Ljudje so letalcu navdušeno nazdravljali in mahali z japonskimi in ameriškimi zastavicami. Zastavice S3 dale oblasti slehernemu zastonj na razpolago. Svečanost je dosegla svoj višek v Hibya parku, kjer so se zbrale na dalj ne množite obžinstva. Pred oficijelnim sprejemom sta bila Lindbergh in njegova žena gosta "American Association." v hotelu Imperial. V Hibiya parku je pizdravil župan Nugata, ne le v imenu mesta Tok a, pač pa .tudi v imenu devetdeset milijonskega japonskega prebiva lstva. Podrobno je cpisal Lrndberghov prekoa^eanski polet t.r istotafco tudi njegov polet iz Združenih držav na Japonsko. Lindbergh se je v precej dolgem govoru županu primerno zahvalil. SENATORJI ZA PREPREČENJE ZLOČINOV Po mnenju nekaterih senatorjev bi bilo treba prepovedati pošiljanje orožja iz države v državo. MORILEC POWERS PODPISAL NAJNOVEJŠE PRIZNANJE _ CLARKSBURG, W. Va., 3 1. avgusta. — Harry F. Powers, morilec bogate vdove Aste Buick Eich er in njenih treh otrok v Park Ridge, 111., je danes priznal svoj peti umor. Umoril je namreč Dorothy A. Lemke. Njeno truplo so včeraj našli. Prišla je v istih okolišilnah v Clarks- WASHINGTON, D. C., 31. avgusta. Ko se bo sestal meseca decembra kongres, bo najbrž napovedan odločen boj zloimoem. Zadnji čas so se po raznih mestih, posebno v New Yorku in Chicagu, pojavili zločini ki so povzročili med prebivalstvom splošno razburjenje. Tekom strelj-.Tija, ki so ga vprizo-rili zločinci, je bilo namareS ran je- t nih oziroma usmrčenih tudi nekaj otrok. ^ NORTHBQRO, Mass.. 30. avgu-(sta. — Sorodniki Dorothy LemRe burg kot Mrs. Eicher. Stara je bila Sj identificirali danes po fotografi -35 let ter doma iz Worcester, Mass. j jah Harry-a F. Powersa kot moža. Morilec je igral danes s tremi to- s katerim se je Mrs. Lemke pred par variši poker v jetnišnici. Pri tem sij tedni odpeljala, da fx se porohla. je vzel teliko časa, da je podpisal j Nj:n svak Chester Fleming je re-listino, v kateri priznava umor Mrs. kel, da je dobil od nje več pisem, ka-Lemke. Takoj nato je sedel k mizi i tera je pa smatral za. potvorjena. in začel naprej kvartati. . Neko pismo s p:dpisom 'Do- Politeistom je svetoval, naj prene- rothy" je dospelo iz Uniontowna, Pa. hajo z iskanjem, češ, da ne bodo na- j v njem mu sporoča ženska da je za- . j šli nobenih trupel več. Vsega skupaj ima na vesti baje samo pet žrtev. Senatorja Copeland iz New Yorka j Policija je pa mnenja., da se je in Cappeli z Kansasa bosta; predla- ( ženitveni posredovalec Powers že gala, naj se sprejme postavo, ki bo. več let peial s svojim groznim in VELIKA DELAVNOST NA ITALIJANSKEM ZAMORCA LINČANA V FLORIDI BLOUNSTOWN, Fla., 31. avgusta. Južno od tega kraja sta bila linčana dva zamorca, ki sta bila pod precejšnjo jamoino izpuščena iz ječe. Obtožena sta bila, da sta usmrtila nekega lovskega čuvaja-. prepovedovala pošiljati orožje iz države v državo. Senator Cope lan d bo tudi predlagal, naj ibo prepovedano importirati iz Evrope orožje in municijo. — Nič ni lažjega dandanes kot defaiti orožje, — je rekel senator Nye. — Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da če bi pestava določila, da je mogo:e dobiti orožje edinole od vladnih uradnikov, ki so v to svrho postavljeni. Zlcčinov bi na ta način sicer ne preprečili, pač bi jih pa, znatno omejili. SI RUSKIH ŠTUDENTOV PRIDE V AMERIKO MOSKVA, Rusija, 31. avgusta. — Prihodnje leto bo dospelo v Ameriko enoinosemdeset ruskih študen- ških univerzah in tehničnih visokih MUSSOLINI V NEVARNOSTI šolah. LONDON, Anglija, 29. •avgusta. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je včeraj dvakrat ušel smrti, ko je bil aeroplan, s katerim s? 'je vozil iz Spezije v Rim, prisi- --i ljen dvakrat pristati. RIM, Italija, 31. avguseta. — Pro-; Priatanje se je za vršilo v zelo te-Prometno ministrstvo je objavilo, žavniii okoliščinah. Musolinija je da bo bodoči italijanski proračun spremljal italijanski minister za določal $145,000,000 za razna javna zrakoplovbo, general Italo Balbo. delaj, pri katerih bo tekom zime za- - pesi enih 250,000 mož. Samo za že- _ |»mnpnr„ nn .. . _ _ ^ leznice je namenjenih stotisoč do- LLNliDliKuli DU NAJBRŽ larjev. NEMŠKA DELEGACIJA POLETEL V MOSKVO TOKIO, Japonsko, 30. avgusta. Polkovnik Charles LincEjergh je cfc>- 0DP0T0VALA V ŽENEVO vč€raJ nww* p^iamstvo --j ter se zahvalil sovjetskim oblastim BERLIN, Nemčija, 30. avgusta. — za vse usluge, ki so mu jih izkazale. Včeraj je odp;^ovala v Ženevo pod ko je pristal na Kari gin otoku pri vodstvom zunanjega ministra C ur- ; Kamčatki. Pri tej priliki se je pre-■tiusa nemška delegacija, ki se bo cej natančno informiral glede raz-udeležla sej sveta Lige narodov in mer v Sibiriji ter rekel, da bo naj-evropske komisije. I brž poletel v Moskvo. tudi odločno zagovarjal stvar mednarodnega sporazuma. Svet Lige narodov bo začel zborovati v torek, do-čim se bo vršila skupščina Lige narodov prihodnji pondeljek. Kot glavna govornika bosta nastopila Angleža Sidney Chapman in viscount Cecil. Z0PETNA P0V0DENJ NA KITAJSKEM Pri velikem prekopu se je porušil nasip — Četrt milijona prebivalcev je utonilo oziroma podleglo boleznim. ŠANGHAJ, Kitajsko, 31. avgusta. V provinci Kiangsi so se porušili nasipi v daljavi osmih milj in voda je preplavila ozemlje. Poslediec te katastrofe zaenkrat še niso znane, toda domnevaš se, da , je utonilo na tisoče .prebivalcev mesta Kaoyu in bližnjih mest. V Hankovu, Harajangu in Vučan-gu so c: ste še vedno pod vodo. Število ljudi v onih mestih, ki so utonili oziroma podlegli nalezljivim boleznim, cenijo na četrt milljcna. Porušilo se je 163,000 hiš in 780 tisoč oseb je brez strehe. Uradniki ki so skušali s pomočjo areaplamov preiskati poplavljeno o- krvavim rokodelstvom. Kot poročanj, so našli v zapuščeni garaži moderno opremljeno mučilnico. Tudi vislice je imel na razpolago. Kakor hitro je izvabil zakonaželjni ženski denar, jo je usmrtil. Powers je vcdil posredovalnico za ženi'De pod imenom Cornelius O. Pierso0.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" labaja vaakl don tevzemM nedelj In pravnikov. podpisa In ooebnoott ae no priobčujejo. Denar naj oe blagovoli irHH'J*** po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, »rotimo, da oe "»m tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", XI« W. IStta Street. Ne« York. N I. Telephone: CHelsea 3—S87* NEIZVEDLJIV PREDLOG Težki rasi so napodili, in nihf-e no ve, kako bi se (leži la izkopala iz moreče depresije. Sredstva, s katerimi skušajo pomagati, so se doaedaj Je deloma obnesla. Nekateri se pa zadovolje s tem, da dajejo dobre nasvete. Med drugimi se je pojavil tudi Thomas D. Campbell iz Montane, eden največjih pridelovalcev žita v debeli. Stavil je predlog, ki se zdi nekaterim izvedljiv ter jjra smatrajo za rešitev naših gospodarskih problembv. Campbell ne želi drugega kot da bi se uvrstilo vse nezaposlene — torej približno šest milijonov mož — v xvezno armado, nakar bi bili komandirani k delu pri razlili javnih gradnjah. Y povračilo za delo naj bi dobivali obleko, lirano in ttanovanje ter plaeo, kakoršno dobivajo vojaki. Zadeva bi bila torej zelo preprosta, ee bi ne bila tako presneto zapletena. Ako bi prišel ta predlog do izvedbe, bi moral vojni department tako poslovati kot je posloval v vojnem času. Namestiti bi bilo tre*ba ogromno število pisarniških Uradnikov, in v departmentu1 bi bilo silno dosti dela. i)a bi bilo mogoče armado šestih milijonov mož obleči, nahraniti in ji preskrbeti primerna stanovanja, bi bilo treba izdati neštete milijone, seveda, če bi jih kongres dovolil. Nato bi se pa pojavilo pereče vprašanje, kaj bi počeli s tistimi ljudmi, katerih bi ne bilo mogoče zaposliti pri gradbi poslopij, cest, nasipov itxl. Armada nezaposlenih ne sestoji izključno iz rokodelcev, obrtnikov in dninarjev, pač je pa v nji tudi na stoti sore uradnikov, pisarjev itd., katerih ni mogoče zaposliti pri javnih gradnjah. Campbell predlaga, da bi se uvrstilo nezaposlene za šest mesecev ali za eno leto v armado. Stvar bi imela, tudi če bi bil načrt izvedljiv, svoje težkoče. Za organizacijo armade G,000,000 mož (ljudje bi morali biti kolikor toliko vojaško izvežbani)bi vzelo najmanj šest mesecev časa. Tekom te dobe bi morala vlada skrbeti za te ljudi, ne da bi v zameno opravljali kako delo. V to svrho bi bilo treba dati na milijone dolarjev. Polegtega se že vlada bavi s pomožnimi odredbami, kojih izvedba bo stala milijone dolarjev. Ljudem skuša dobiti delo ali jim na drug način pomagati. To bi bilo pa izključeno, če bi bil Campbellov načrt sprejet Pa še nekaj bi treba vpoštevati. Kakšen vtis bi napravila izvedba Campbellovega načrta na evropske velesile? Urez dvoma bi začele domnevati, da se skriva za načrtom vse kaj drugega kot pa želja, da se pomaga nezaposlenim. Mednarodni dogodek, ki je v juliju cCTvladal vse druge, je bila huda finančna kriza, ki se je najbolj raz-besneia v Nemčiji. Čeprav so poznavalci razmer že nekaj časa pričakovali katastrofo, sta vendar prišla, pole m velikih berlinskih bančnih podjetij in pa (pcčasna paradiža evropske finamoe, ki mu je takoj sledila, kot nekak težak udarec za večino ljudi. Kakršnakoli 30 sredstva, ki so se na nje sprazumeli zbrani državniki, da podpro ogrodje naše zapadne civilizacije, je vendar izredno važne, da doženemo, kolikor mogoče toino, .prave vzroke te krize, saj je vedno lažje preprečevati kakor zdraviti. Pogledati moramo, ali niso morda vzroki nesreče, tki smo ji komaj urili, taki, da tudi pri-prosto ljudstvo na svetu lahko pripomore, da taka nesreča v bodoče ne ibo več megoča? O pravih vzrokih teh težav je mnogo različnih mnenj. Za svojo osebo bi dejal, da le redko kdo dvomi, da sc se težave porodile iz pomanjkanja. zaupanja. V bistvu gre za enak poj av kakor j s panižen naval na banko, če se r a znesejo glasovi o njeni krizi. Upnikov Nemčije se je polotil strah, da ne bi izgubili svojega denarja, in vsi so se p;dvi-zali, da ga dvignejo. Zato je ta zadeva psihoolški pojav; če ga hočemo uspešno 2draviti, mora biti tudi zdravil-; psihološko. S tem pa nočem reči, da so nepotrebni tehnični finančni načrti, ki jih je izdelala londonska konferenca, da bi podprla nemški kredit. Da, celo neobhodno potrebni so, vendar bi jaz trdil, da pomenijo samo začetek. Naše prizadevanje za vzposfcavo zdravja Evropa mora iti še dalje in globlje. Kaj je torej vzrok, da je svet pa- rno za trenutek natančneje premislimo, se bomo uverlli, da je tako mišljenje abotno. Tudi če bi verjeli. da je vse ameriško ljudstvo na zelo zniki moralni stopnji, kar pa« gotovo ni res, bi ga. morali vrh tega smatrati še za izredno neurrrn:, kajti nič ni očitneje od dejstva, da zavisi blagostanje Združenih držav, enako kakor blagostanje vsake druge države, od blagostanja vsega sv£ta. Dejansko gledajo Američani na svetovne probleme približno tako kokor mi v Evropi. Ne bi se hoteli vmešavati v prepire, ki se jih ne tičejo; prepričani so, da tako v meša-vajns ne bi prineslo prida sadov. Popolnoma upravičeno mislijo, da bi za vlado, ki deltrje več tiseč milj daleč od Evrope, bilo objestno in nesmiselno, če bi se udeleževala evropskih sporov. Vendar je Američanom mnogo do tega, da takih sporov ni, saj škodujejo tudi njim in jim nalagajo dolžn:st pomagati narodom, ki so zašli v težkoče. Um-ljivo pa je, da mora taka pomoč imeti vsaj verjetnost, da bo uspešna, in da sme nalagati prevelikih bremen njihovemu lastemu narodu. Vendar sem uverjen. da se do te mere Evropa, vedno hhko zanese na ameriško dobro voljo. Naj omenim sedaj še svojo domovino, ki jo naj evropski celini tudi kaj radi preostro sadijo. Njeno stališče je bolj ali manj podobno 3tališču Amerike, samo z majhno zemljepisno razliko, da je Anglij*a 20 milj namesto 4000 milj oddaljena od ostale Evrope. V splošnem je poglavitna skrb Anglije mir. Mir ni samo v največjem interesu Britanije; tudi vsa čustva in vse mišljenje angleškega naroda» so zo^er v; j no. Dvo- čakovati, da še bo današnja nemška nriadina smatrala- v katerikoli j meri odgovorno za politiko, ki je do-vedla do katastrofe leta 1914, torej pred 17 leti, ko je današnji nemški dij ak bil še otr^k. Izgledati mu mora kot največja krivica, če se sed^j od njega zahteva, da nosi katerikoli del odgovornosti, celo če predpostavljamo, -da je Nemčija v prvi vrsti odgovorna za vojno, kar bo seveda nemški naraščaj z odločnostjo zavrnil. Nemčija leta 1914 -je roila poleg tegu bistveno drugačna od današnje Nemčije. Najbrže tudi ni noben razumen in razborit človek ob sestavljanju pariških mirovnih pogodb mislil, da bo mogoče trajno deliti evropske narode v dve skupini. Režim neenakosti, ki so ga pogodbe brez dvoma •ustvarile, je že po naravi obsojen samo na začasen obstoj. Lahko bi na sličen način raz-glrlUjal ipoložaj še pri mnogih drugih na-rodih; povsod bi se pokazalo, daj javno mnenje ni v svojem bistvu zmes neraočjonalnosti in predsodkov. v kar verjamejo mnogi publicisti pok tujih državah, temveč da je proizvod čisto razumljivih in naravnih čustev, ki nas vse vodijo. Če bi b:lo res, da vodita p.litiko držav hudobnost in neumnost, ne bi del v tako krizo nezaupanja? Ne- ; mim, da je še kje v Bvropi država, posredni povod je brez dvonra bil; kjer bi bila greza nad vojskovanjem MISIJONRJI MED LTdDOŽRCI. ProtesUatetear misijonarja Turner In Steward cia otnjatviLa te dni poročilo o avojAn delovanju na otoku Malekula, odkoder sta nedavno prima v glavno avstralsko mesto Sidney. Na tem otoku stat naletela na dhry rod, U ima še nonrado, da o-trake kar &ve zagreba. Tudi človeško meso tam *e udirajo. Norvoco-zagrebajo, ne d* bi matere Pafceoo čtoveiko meso kot posebno slaAtico ea naj-1. Domačini nosijo 6-mgsatt par te ne- ke vrste .trave, 4er»ke pa nosijo o-bleko samo iz trave. Omoženim ženicam manjkata dva sprednja zoba, ki jim jth takoj po poroki JZbijejo. Nevesto si more vsak mož kupiti m navadno jo plača s prašiči. Plesišč Je na tem otoku kal preveč — na •vsak kilometer daljave pride po eno plesišče. Misijonarjev so se domači- ni spočetka silno bedi in so bežali pred njima?; tnarjveč strahu pa 90 imeli pred —• mi>*iiiiiTn zobovjem od misijonarjev. prcipad dunajske ILreditanstalt. Pridružili so se mu na nadaljnji vzroki ki potekajo iz političnih prilik v Nemčiji. Ogneviti govori, množice mož, ki se urijo v pevojaških četah, nepretsani przM v delu časopisja, naj se obnovi stari predvojni duh Nemčije, in drugi sliini pagavi, vse to oči vidno vznemirja Zbunanji svet. Ne smemo namreč pozabiti, da ni nihče tako boje: kakor med-naroni finančnik, ki se neprestano vprašuje, ali so njegove naložbe v tujih deželah varne, in le malo je treba, da se njegovo ravnodušje vznemiri. , Vendar bi ibiia velika napaka misliti, da je iNemija edini vir težav. Kdor se je v zadnjih mesecih vsaj malo barvil z mednarodnimi vprašanji, je brez dvoma opazil, da se ves svetovni položaj od dneva do dneva slabša. To razpoloženje se kaže že od zadnjega zasedanja Društva narodov; čeprav je v pomirjevalnem czračju Ženeive napetost malo popustila, so vendar ugodni znaki takoj izginili, ko je bilo zasedanje zo-pat zaključeno. Verjetno je naposled, da 92 težatve samo odraz gospodarskih težkoč, ki že vsako leto aH še več mučijo vse narode sveta: nadprodukdja, v nekaterih državah, znižana kupna moč v drugih, brezposelnost, pretirana carine in ostalo. Vse te težave so pole? •tega še poslabšali politični nemiri. Ni namen mojega, članka., da toi raeravljal o ■gospodarskih, iprcfolemih, ki jih je mogoče trajno rešiti samo z daljšim delom. Kar pa lahko vsi storimo, je, da skušamo pomiriti fpolitičm ne-sprohtva. Res je to v prvi vrsti naloga vlad, jasno pa je, da vlade te naloge ne bodo mogle same rešiti, ako jih ne bo podprlo tudi prebivalstvo. Narodi moraoo to zadevo vz£-ti sami v roke. Prva naloga vlad m prebivalstva je, da skušajo razumeti, kaij giblje narode na( oni strani mej. Nesmiselno je, .prekrižati roke in se slepiti, kakor to delajo mnogi po vseh državah, ki pravijo: "Vsi tujci so lopovi ali bedaki aii pa oboje!" To gobovo nd res; brez strahu lahko trdimo baS nasprotno, namreč da preveva/Jo inoasemoe približno ista čustva in vodijo isti motivi, kakor jih imamo sami. Naj navedem za primer samo eno •aH dve državi. Začnimo z državo, ki je najbolj oddaljena od Evrope, z Združenimi državami. Mnogi ljudje v Evropi sodijo, da' so Združene države sila samoljubne in da jim ni mar ea ničesar drugega kakor za to, kako bi nagrabile kar največ de- in veselje ob njegovem keneu silne j sa, kakor je bilo v Angliji ob koncu svetovne vojne. To čustvovanje je tudi glavni vzrok našega oklevanja, ali bi se pridružili varnostnim garancijam ali ne, k;r po-vzrodča onkraj Kanafia toliko hude krvi. Iskreno smo prepričani (samo da bi nam naši inozemski prijatelji hoteli verjeti!), da je vsak poskus ohraniti mir z gr.sžnjo vojne tudi v najboljšem primeru haeardna igra. Kljub temu se m za svojo osebo live r j en, da bi Velika Britanija v odškodnino za jasno in odkrito mirovno gifbanje, kakršno bi se manifestirajo v daiekosežni razorožitvi, bila voljna prevzeti občuten riziko in dati tudi stvarne garancije proti naipadu. Žal, da Angleži prav tako težko? razumepo pojmovanje celinskih narodov, kakor ti s težavo razumejo britansko stališče. Nekateri moji roj-aki so baš sedaj izredno kritični glede francoske politike in francoskega, delovanja. Iz zmernih in Dopisi. N. Braddock, Pa. Dne 23. avgusta se je smrtno ponesrečil s svojim aeroplanom Jakob Zaje, sin dobro znane družine Mary Zaje. Bil je priznan pilot komaj 2 tedna. V nedeljo je vzel seboj svojega tovarišu Jos. Petroska, okoli 6.30 zvečer pa se mu je polomil motor, ter je paidel na tla v Snowden, Pa. Zaje je bii na mestu mrtev, Pe- j tresk pa je umrl čez nekaj ur v St. Joseph bolnici v Pittsburgh-u. Zaje je bil komaj 18 let star, Petrovsk pa 19 let. Bil je č!-an društva št. 300 S. N. P. J. v Braddock. Pa. Pogreb se je vršil v četrtek 27. avgusta, v spremstvu veliko prijateljev in znancev, kateri so ga spremili k večnemu počitku. Tem potom izrekam iskreno soža-lje sorodnikom in znancem. BIRA NA BELOKRANJSKEM. Anton Rednak. ZA SAMOSTOJNOST SIRIJE I Pred kratkim me je neki dopis-! nik vprašal, zakaj o Belokranjcih j ničesar ne povem. I No, pa naj povem eno o teh veselih ljudeh. V bei^eranjsko vas. v kateri je bilo petdeset posestnikov, je prišel star župnik in je začel pastirovati. Priiel je sredi poletja ter je verno pasel svoje ovčice. Približala se je jesen in ž njo vred čas bire. Župnik je imel dve kravici in pir njiv, da je bilo dovolj pridelka za čez zim-, vinograda pa in imel nobenega, kar je bila- prava pregreha. Ker se pa ni branil vinske kapljice, je kar naravnost oznanil z leče: — Predragi farani, čas bire se je približal. Ne bcm vas nadlegoval za maslo :n pšenico; tudi s svinjetino se mi zdi, da bom zu zimo preskrbljen, rad bi pa videl, če bi mi dal PARIZ, Francija, 31. avgusta. —;. vsak dva litra vina. Petdeset vas je, nsm brio težko prepričati vlade, da ! zanesljivega vira se je izvedelo, m JUtn " t0va svej stališče opuste, ker poti hu- J ^ se vrše pagaJanja za samostoj-!'^f8® clPravila debnesti in nesmiselnosti imamo |ncst Sirtje md klterc je prevzela vedno polno argumentov. Težava le- ži baš v tem, da naeodi žive ped vplivom naravnih in razumljivih nazorov. Ne moremo pa. upati, da pridemo do pravega msdnarodnega sporazuma, če že v naprej odklanjamo in pobijamo probleme, ki trenutno gledajo na velike probleme diu&uče kakor mi. Otresti se moramo naziranja, da so težave, ki tlačijo narode po tujih državah, neresnične samo zato ker nočemo razumeti. V polnem obsegu moramo znati razumeti ta čustva in te težave. Mislim, da bi najjbclje in naijlažje dosegli tako rešitev v odkritosrčnih in svobodnih razgovorih, ne pa s pletkami za zaprtimi vrati. Sporazum med MačDonaidom, Lavai-m in Brueningom bi sicer bil korak k ozdravljenju sedanjih težav, bil bi satmo majhen korak. Treba je, da se velika večina Angležev, Francozov in Nemcev, a tudi Američanov, Italijanov in Slovanov med-sebojon razume, prizna obstoj težav tudi po drugih državah in istočasno popusti v svojih lastnih zahtevah. Sporazum sam tem ali onim državnikom ne zadostuje. Obče pomirjen je mora priti med narode sveta. Lord Robert Cecil. Francija pred enajstimi leti mandat Francija bo priporočila Ligi narodov, naj pofetane Sirija zopet samostojna, ko bo "napočil čas za to". ZANIMIVA LOBANJA. in jutri se bova z mežnanjem Mapo vasi. Naslednjega jutra sta sedla na voziček, na katerem je bil s^d, ki je držal sto litrov. V vsaki hiši so jima lepo postregli z jedjo in pijačo. Jedla sta samo v treh hišah, pijačo sta pa v vsaki pokusila, kajti tisto lefo je dal B:g sicer le malo vinske kapljice, toda tista, ki jo je dal, je bila izborna. Medtem ko sta mežnar in župnik v hiši pokušala, je zlil gospodar dogovorjena dva litra v sod. PO TREH LETIH VSTALA MRTVIH. OD Zanimivo zgodbico o prodajalki Arnouvel, ki je pred leti pisala svoji materi pismo, da se bo usmrtila, sedaj pa so jc na čuden način zopet 0_ . — i našli. Usmrtiti se je hotel, ker je skcoanno pisanih časopisnih clan-; . , .... .. ___Iv trgovina, kjer je bila nameščena, kov in drugih publikacij posnemam, 0 * 1 V gorovju Jervois v srednji Avstraliji so našli nedavno lobanjo praičlcveka. o kateri pravi ravnatelj •avstralskega zavoda za anatomijo Colin Mackenzie, da je ta lobanja najbolj zanimiva cd vseh, kar so jih našli v novejši dobi. Mackenzie je predaval o tej lobanji v zdravniškem društvu v Canberri. Rekel je, da je ta l:banja neke žsnske, ki je j S precejšnjo težavo je spravil bila približno 30 let stara, živela pa mežnar sodček v klet, dočim se je je pred 1 milijonom let. Govoriti je župnik veselil rujne kapljice, mogla le malo. Ozko, nazaj nagnjeno čelo kaže na prav malo razvite možgane, ki so bili .tako majhni, da tako majhnih še nikjer niso našli. Taka je bilo pri vsaki hiši. Ko sta prišla do zadnje, je bil sod pcln in z veho zabit. I Do sobote je pc-čakul, v soboto , zvečer je pa šel v klet ter nastavil. Tudi za-dnji del -g-lajve je zelo kratek. Na točil j s v kozarec, pokusil in Mišice na. zadnjem delu glave pa .se nakremžil. kažejo, da je ta ženska držala glu-1 v prvem hipu ni verjel svojemu vo pokonci le z veliko težavo, iz če- jeziku in svojim očem, toda kmaiu sar sledi, da je morali, živeti v do- ' se je prepričal, da je tekla iz soda foi, kc ljudje še niso hodili popolno- : sama čista vodiču. ma pokonci. Mackenzie trdi dalje, t da se da iz te lobanje sklepati, da i Najprej je 2vrnil krivdo na me*" obvladuje mišičevje ves intelektual- . n,3rja Matevža- Pa se je kmalu pre- ni sistem in da ima ves duševni raz- , prižal- da je krivici dolžil- Po kratkem premišljevanju dai pri nas pripisujejo Francozom stremljenje po nadvladi v Evropi. Sodijo, da so popolnoma m:Iiturističnega duha in da se prav za. prav ni ne razlikujejo od osovraženih oblik, ki smo jih pred vojno imenovali "pruski militarizem". Vendar pa je ta&o naziraiije o francoski mentalitetd popolnoma neupravičeno in neresnično. Ogromni večina. francoskega naroda si želi prav tako resno miru, kakor si ga želimo v Angliji, in manifestacije, ki se mnogim mojim prijateljem vidijo tako vznemirljive, izvirajo samo cd aod, ker Francozi čutijo, aid še ved-ni niso dovolj vari. Vztrajnost, s katero se Francija oklepa načela nedotakljivosti mirovnih pogodb, je v veliki mesi samo posledica fran-ooseke želje po moro. Francija mi sli, da zavisi njena varnost lod nekaterih mednarodnih pogodb in da bi prišla v nevarnost, čim bi se te pogodbe le malo razrahljale. Ne morem reči, da je to politično pametno nazlranje. Često postanejo baš preprečevalna sredstva zoper nevarnosti provokacija teh nevarnosti, zato je ena najtežavnejših in najpotrebnejših nalog državniške modrosti, da odloči, kje in kdaj bi bilo najboljše in najkoristnejše dati koncesije, to se pravi, kdaj bi take koncesije pomagale oanUjeva/ti, ne ponoverila 1000 frankov, sramote pa,da bi veljaki za tatico, kar ni mogla preboleti. Mati zgube svoje hčerke kar ni mogla preboleti in ko so čež nekaj mesecev potegnili iz vode tuplo mlade deklice, je mati res spoznala v utooljenki svojo hčerko. Truplo so nato pokopali, ma>ti je pa vsako nedeljo obiskovala grob in ga krasila s cvetlicami. Neki sorodnik nesrečnega dekleta pa je slučajno prišel v mesto Herblay in tam je opazil na trgu voj v mišičevju. Pokončna! hoja je: razmeroma še mlada lastnost človeka, fci l:banja pa da nas uM, da moramo /biti zelo pozorni na či-nitelje in da ckolnosti, od katerih je odvisna naša pok:nčna hoja. Mi smo za mišičevje premalo skrbeli, gledali pa smo zelo na duševni razvoj: zato pa trtpe ljudje na toliko boleznih. prodajalko surovega masla, ki se mu je zadelo silno podobna njegovi pokoj in sestrični. Ogovoril jo je, iz razgovora je pa spoznal, da je to res njegova "mrtva" sorodnica. Dekle je priznalo, da ji je zmanjkalo p3-g-uma usmrtiti se; zato je pobegnila, in od tedaj naprej si ptič služi svoj kruh kakor pač ve in zrn. Sorodnik je odpeljal dekle s seboj v Pariz in konec? Poroka ! pa povečevati nasprotstva. Ako pa: zni in drugi slabo razumevamo Francoze, ali ne razumemo morda enako slabo tudi Nemcev? Ali je taika» nenaravno z nemške a&rja. Menijo, da so popolnoma rav- j strani, da .tudi oni skušajo stopiti oodušne za vae tedave, s katerimi se ■ kot enakopravni član v evropsko morajo boriti ostale države, če aa-) družbo narodov? Malo teftko je pri« vse one rojake sirom zdru2enih drŽav in kanade, ki se nimajo pri nas vlog, vabimo. da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlagateljem Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank n cobiundih new york, n. t. ■MMiilfeM je 1 namreč mežnar razrešil zagonetko. — Tako je bilo. gospod župnik — je dejal. — Vsak kmet si je mislil: — Vino je močno in malo ga je, zakaj bil ga dajal brez potrebe. V s^d bom zlil dva litra vode, saj se ne bo nič poznalo. Tako si je mislil in tako je storil prvi posestnik, t-ako so mislili in tako so storili vsi. — Saj je bito nemara res tako — je d€\jal župnik in se začel pripravljati za pridigo. Naslednjega dne je pa takole pri-dtgoval: — Prisrino se vam zahvajujem za vino, ki pa žal ni tako. kot bi moralo biti. Mi masniki imamo posebno mero. ki takoj pokaže, če je v vinu kafci kaplja vode. Vino sem premeril, in mera je pokazala, da je v njem dva litra vode. Prav dobro poznam tistega šaljivca. ki se je hotel ponorčevati z menoj ter mi je dal namesto vina vode. — Ker ga pa nočem imenovati, da bi se drugi nad njim ne zgražali in ker hočem, da bo pravici zadoščeno, bova Ha jutri zopet z mež-narjem od hiše do hiše, toda ne 3 sodom, pač pa s praznim vosom. — Vsak naj pripravi dva litra vode ter naj steklenici v papir zavije, da se ne bo videlo, tisti, ki je zadnjič vode dal, naj pa dve steklenici najboljšega vina natoči. In naslednjega dne sta res šla z vozom od hiše do hiše. Gospodarji so čakali župnika že na pragu. Vsak mu je dal polni, v pa«ar zaviti steklenici. In tako se je zgodilo, da sta pripeljala zvečer demov sto literskih steklenic najhujšega vina. Izza onega časa Je pa v Beiokra-jini navada, da župnik prej pokusl vino, predno ga kmet slije v sod. GLAS NARODA NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 1, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY fai U. S. A. Reklama je danes sila, ki osvaja svet. Vse druge sile se ji uklanjajo, te ikoraj vse je spravila po svojo oblast. To je dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. To vsak dan lahko na ce-ll vidite. Res je, da je bila v davnih (recimo v tistih dobrih starih » časih reklama Se zelo, eelo neznatna, vendar pa brez nje sve ni živel. Reklama je namreč naravi že a priori dana. To se pravi, da jf vsakemu živemu bitju na zemlji •kako je na Marsu, ne vem) vroje-na. T ud živali, imajo zelo razvito leklamo. Ne verujete? Le poglejte kure kokodakati, ko znese jajce. Pa pur*imo živali («la se ljudem ne zamerimo i! Tudi človeku je reklama vrojena. Kakno reklamo dela dojenček, to menda vsi veste. Kdor nima družine, naj se pa spomni < ne dobe, ko je še sam delal zase rt k:amo. Ženttbene ponudbe — kako rijajna reklama je to! Kaj hočete še več? Če bi ne bila reklama v človeku, bi tudi take korenine ne ncgla v njem pognati, da bi iz nje-fr-a zrastlo tako deblo, Jcakoršno je današnja reklama . Kakor vsaka velika stvar ali o-teba , tako ima tudi reklama ivc j prazn!k. Ti prazniki so veJe-sejmi. Naslednje vrstice vam bodo p. vedale, kako sem preživel tak 'reklamni praznik' na ljubljanskem vsieicjmu. Pokaral vam bom rekla-:no v vsej njeni slavi, moči in ve-ii:'ni in neznotnost človeka v pri-mtri z njo. Neko lepo popoldne, ko je curkoma iz neba lil dež, sem prejel z jo prijazno pismo. Pisal mi ga je bližnji sorodnik. Najino sorodstvo je zelo tesno, ker je vezano po tri-insedemdesetem kolenju in trinaj-r.cm komolcu. Pravim pa zato, da mi je bližnji sorodnik, ker so nam večkrat bližnji sorodniki zelo daleč, caljni pa prav blizu. Da pa boste verjeli, da mi je res pisal, preberite sami: "Velecenjeni sorodnik! Čast mi je, sporočiti Vam, da sem sklenil, prvič v svojem življenju, in upam, da s« kesal ne bom, če pa se L<«n jaz, se moj sin gotovo ne bo.... Hop, nič ne boste brali pisma, ki ml ga je poslal moj bližnji sorod-r.ik. Povem vam samo to, da mi je cbljubil poslati svojega nadebudnega sinka, naj ga vodim po vele-sr^mu. Sam je bil zadržan, to se pravi, da ga žena ni pustila. Dole lenega dne sem šel na kolodvor in čakal in čakal. Vlak je prisopihal kakor preganjane misli, iz nje-ta so se vsull ljudje kakor razburkana čuvstva in kot pretepena bi Kost se je prikazal sin mojega bližnjega sorodnika. (Ali nisem lepo povedal?! Pozdravil sem ga, kakor gre dostojnemu človeku (njemu namreč, ne meni) in ga odpeljal na velesejm. Vso pot je trdo-»rutn0 molčal, le z očmi je obiral plakatirane stene in kar vleči sem K a moral, da sva sploh priSla "Pod Tivoli". Kupil sem vstopnici (plačal je seveda on) in zarila sva se v gnečo. Mojega Tele-maha je takoj zbodel v oči kip (sit venla ver-bo» peka, ki je držal v rokah potico. Preril se je čisto do njega in MOČ REKLAME ga ogledoval od vseh strani. Menda mu je bilo silno všeč, ker je potegnil listnico iz žepa in ga hotel kupiti, toda v pravem času sem ga pc-tegnil k sebi in mu prigovarjal, naj si rajši ogledava druge bolj zanimive stvari. Opozarjal sem ga, na; povsod pazi na reklamo, ker to mu bo kdaj še izvrstno služilo. Hodila sva po dvorišču ob stojnicah in nisva vedela, kam bi se obrnila. Krik tu, vpitje tam, povsod pa prerekanje in barantanje. Prišla sva do neke osebe ženskega spola, ki je razkazovala svojo umetnost v čiščenju madežev. Sveti ogenj reklame jo je objel in začela je mojemu varovancu s tintnim svinčnikom mazati prebelo srajco. Ko je bila srajca tako pisana, kakor zastava, jo je začela polagoma čistiti. Ker ji je delo šlo prepočasi, je mojega sorodnika pustila in napadla drugo žrtev. Moj spremljevalec s pisano srajco je odšel, jaz za njim. Ustavila sva se pri možu, ki je prodajal nove brusilnike. Brusil je nože in kose, rezal steklo in vsako mmuto ponavljal svojo molitvico v slavo in čast svojega blaga. Mož je prosil 'slavno občinstvo' nož, da bi ga nabrusil. Moj spremljevalec je avtomatično segel v žep in privlekel na solnčno luč svoj zanikar-r.i pipec ter ga ponudil prosilcu Brusilec ga je nabrusil in pohvalil, da se upa s tem pipcem kogarkoli (le sebe ne) obriti. V .poti dilo svojih besed je začel po enem licu briti mojega spremljevalca, ki je svojo glavo prav pohlevno držal pod krutim pipčem, ki mu je vsako kocino posebej odžagal. Ko se je nepoklicni brivec utrudil, jej pastil mojo ovčko polobrito. V za- t hvalo za to uslugo je fant kupil cd moža dva brusilnika, ju vtaknil v j žep in nem odšel. Jaz sem mu sledil kakor senca, pa čeprav bi ga moral voditi. Njegova listnica je bila namreč debela kakor krava (oprostite, toda druge primere nisem mogel dobiti). Prišla sva do hamonikarjev. — MoJ sorodnik je kar požiral poskočne valčke in polke in harmonikarji so mu jih le z veliko težave sproti igrali. Kar strigel je z ušesi. Ko so umetniki odigrali in je eden izmed njih nagovarjal občinstvo, naj vendar kupi prvovrstne harmonike in je pri vsakem godalu, ki ga je pokazal tudi ceno povedal,: je moj spremljevalec poka-2al na lepo pisano harmoniko in plačal zahtevano vsoto. Obesil si je harmoniko na rame, s svojo spretnostjo pritisnil dva gumba, ki sta povzročila silno presunljiv akord ln jo vlekel in nategoval na akord s pravim umetniškim zanosom. V takem razpoloženju je hodil mimo ljudi, kakor bi bil najboljši godec, če že ne v Ljubljani, pa vsaj v Evropi. Iz njegove zamaknjenosti ga je vzbudil usnjat dedec, katerega so fantje krepko klofutali. Čim krep-keie si ga udaril, tem več žarnic je zagorelo na steni. Tudi moj Tele-mah bi rad mahnil po možu. Plačal je pristojfbino za tri udarce in napadel svojo žrtev. Pri prvem u-earcu je v eni žarnici nekaj Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! zdanilo, pri drugem udarcu je v žarnici zabrlelo, pri tretjem udarcu pa je bilo v žarnici vse mirno. Roka mu je omahnila in od sramu so mu čevlji zardeli. Obupno me je pogledal, kakor da bi me prosil pomoči. Rad bi mu pomagal, še rajši ga namahal, pa se mi ni zdelo vredno. Tedaj pa je pristopil k njemu zagorel gorenjski fant, mu položil roko na rame, odprl usta, zinil in rekel te-le besede, rekoč: "Ti, če ivoč m pa jest namest tebe udaru, sam pvačej.'' Moj spremljevalec mu je brž potisnil v roko nekaj denarja in ga kot rešenika hvaležno pogledal. Gorenjec je klofutal u-snjatega dedca, da se je v žarnicah kar iskrilo m moj dečko je zmagoslavno gledal po ljudeh. Nato sva šla na strelišče. Zadeti ti jc bilo treba figuro na določenem mestu, pa ti je pokazala svoje umetnost. Moj sorodnik je streljal in streljal, pa nič zadel. Nobena figura mu ni hotela pokazati, iie.j zna. Končno pa je, obupan nad mrtvimi figurami, ustrelil v r.abijalko in glej ga kljukca, ta figura mu je pokazala, kaj zna. Že-r.is-če je rjulo in cvililo v vseh durih in molih, tako da sva od navdušenja oba pobegnila. Ustavila sva se pri vinskih paviljonih. Kratko posvetovanje. Sklep 'en liter al' pa dva in že sva sedela pri majhni mizici v zelo čednem paviljonu. Zbrana izbrana crtiba je občudovala mojega sorodnika. Posebno jim je bil všeč njegov napol obriti obraz, tudi harmonika, oziroma umetnika, so hvalili. Spraševali so ga, kdo ga je cbril in pri tem tako lepo za svojo reklamo poskrbel. Res, živa reklama je najboljša. Ne vem, koliko vina sva popila. Plačal je namreč moj sorodnik. To pa vem, da so se mi tla zibala pod nogami, ko sem vstal. Da ne bi ljudje zapazili, da me je Bacchus c pazil, sem hotel skočiti tovarišu na pomoč, ker je tudi njemu slaba predla. Posvaril sem ga: "Ali ti nisem rekel, da ne pij toliko?" Že sem ga držal za rokav, toda ne njega, ampak natakarja, ki je bil mož dejanj. V elegantnem loku sem prlfrčal pod milo nebo. Ljudje so skraja mislili, da je padel mete o: zemljo, ko pa so videli, da sem homo sapiens ali po domače zapit človek, so se pomirili in šli vsak svojo pot. Nekoliko sem počakal in moj Tele-mah je omahnil s harmoniko skozi vrata. Vstal sem, prijel sorodnika pod pazduho in vi-ris unitibus (še znamo latinsko!) sva se opotekala v gospodarski paviljon. Sami stroji, mlatilniee, sla-moreznice, plugi ln brane. M o j dečko je naročil nekaj strojev za očeta, pdačal aro Ln odšla sva. Hodila sva od paviljona do paviljona, ogledala sva si kuhinjsko posodo in moj spremijevlec si je kupil prav ličen lonec. Avtomobile in motorje sva videla in moj varo-ivar.ee je kupil lepo kolo. Paviljon za paviljonom sva obiskala in moj sorodnik je povsod nekaj kupil, tako da sem mu moral jaz nesti nekaj njegovih stvari. Kaj sem hotel? To pač vse reklama stori. Ko sva si ogledala potrebne, pre-koristne in velevažne stvari, sva se hotela nekoliko razvedriti. S sireno sta dva nemška Junkerja oznanjala ljudem, da imata živo deklico brtz glave (nič posebnega, koliko jih je samo v Ljubljani). Šla sva gledat to Evino potomko. Mislil sem si tedaj, da bi bil to najideal-neji par na svetu, ko bi se moj Tele-mah in ta deklica vzela. Dvoje teles brez glave, ena glava, pa nobene misli. Poslovila sva se od deklice brez glave in stopila na prosto. Vesela godba je nama udarila na uho. Ju-hunuj, 'ringelšpil'! Mojega -varovanca je pograbilo to veselo razpoloženje in zlezel je na sedež v ringelšpilu'. Jaz sem moral ostati na tleh in varovali njegove reči. Stvar se je zavrtela enkrat, dvakrat, verige so se napele in vedno v širših krogih se je vrtela vesela mladina. Moj sorodnik je mahal z rokami in skušal nekaj povedati. MisMi sem, da je vse to od veselja, pa je revežu na vrtiljaku slabo prišlo.... Ko je bila komedija končana, sem zavlekel svojega ubogega tovariša na bližnjo klop in ga z vodo pokrep-čal. Ko se je zavedel, sem ga vprašal. "Ali si videl, kakšna reklama je to?*' Moja pohlevna ovčka je pokima-1 a in se udarila s prazno listnico po glavi. Njegove prve in zadnje besede so bile: "Ti, spat pojdem!" STRASNA USODA TRffOU-TANCEV POD LAŠKIM JARMOM Švicarski listi objavljajo nujen poziv na Društvo narodov v Ženevi. Poziv so poslali listom ugledni Egipčani in drugi afriški veljaki, ki obtožujejo zasedfoene čete v Tropolisu groznih činov nad ondotnim revnim prebivalstvim. Tripolis je, krakor znatno, italijanska kolonija. Kaj delajo v njej zavojevalci, se nam pojasni, če preči-tam: tri vprašanja, omenjene spomenice. Prvo je namenjeno šefu rimske viade in se gkasi: Ali ste o-pr=miii vašo vojsko, letalstvo in mornarico z najmodernejšimi pridobitvami zato, da boste premagali šibka ljudstva, ki se vam ne morejo upreti? Dnivjo vprašanje govori papežu: Kako morete biti božji namestnik na zemlji, če smejo vršiti tatkšna barparstva vlade, v čijih deželah ste rvu zaščitnik morale in religije? Tretje vprašanje velja evropskim narodom: Ali je to civilizacija. katero prinašate v dežele Orien-ta? Poved za tri vprašam j a so dala naslednja dejstva:. Več tisoč ljudi v Afr.'ki je p:d pritiskam novih vladajočih razm-r o-stanrilo svoje domove in se napotilo v puščavo. Mnogo se jih je izgubilo in jih zapadlo smrti, štirinajst takšnih nesrečnih beguncev pa je voda naplavila na egiptovsko nabrežje. Bil so skupaj privezani na verigo. Kdo je to storil? Še straišnsjše je poročalo iz naselbine Al Kafre, kjer živi nadvse mirno prebivalstvo. Letala so obmetavala vas z bombami, ki so uničile mnege ljudi. Na preostale so navalili vojaki z golim orožjem. Kag so počenjali, ni mogoče popisati. Naj zadostuje ugotovitev, da so napadali ženz in dekleta jim delali silo in rezali nosečim plodove iz živega telesa! Spomenica navaja i m sni na ta način usmrčenih žensk, med katerimi so tudi žene mnogih odlič-nikov. Niš manj strašna usoda ni zadela prebivalstva v Barki. Tam so o-kupaitorji prijeli 15 ljudi, jih naložili v aeroplan, ki se je dvignil v zrak. Kd je letalo prišlo dovolj visoko, so piloti pometali Arabce brez usmiljenja na tla-, kamor so seveda prileteli mrtvi. Kronika zasedb en'h grozot s tem še tli izčrpana. V Al G3'bal Al Atoli-zarju so ckupat~rji pregnali z domov nad 80,000 Arabcev in jih napodili v puščavs. Elkahrlo, v njih domačiji pa so naselili svoje ljudi. Na ta način so aa se poleg o-pisanih grozot doga jajo še manjše, bclj vsakdanje, ki se manj ooazijo, je umevno. Tako na pr. okupatorji ^Silijo demačine, da vstopajo v vojsko in jih potem ženejo v boj proti lastnim bratom. Pri tem se časih primeri, da sirota Arabec omaga. Kadar pride do tega, napravijo z njim kratko sodbo. Puška poči, krogla mu upttine življenje, okupatorji pa triumfirajo. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION. SERVICE—Jugoslav Buren OTROŠKA PARALIZA. Veliko je sedaj govora o rtalezlji— vi bolezni, ki jo rrazžvamo otroško paralizo (infantile paralysis). Znanstveno ime je akutna pic-myelitis. Ta bolezen povzročuje otrpne los t ene ali več skupin mišic. Skoraj vsi znanstveniki so mnenja, da povzročitelj te nalezljive bolezni je nekak .precejalni strup t. j. kli^a, ki je premajhna, da bi se mogla videti z mikroskopom. Klica prodira v telo skozi usta ali nos, si pridobi vstop v krvni tok in povzroča vnetje v hrbtenjači ali možganih ali v obeh. Ako vnetje je fcihko in kmalu mine, ne nastanejo nikake zle posledice, ali ako j e večje in bolj dolgotrajno, nekatere živčne slanice v hrbtenjači trpijo take poškodbe, da mišice, ki jih ovladuje dotičen živec, cskatoijo a'li popolnoma otrpnejo. Največ slučajev te bolezni je pri otrocih pod starostjo 10 let. 65*7 vseh slučajev je pri otrocih v starosti od manj kot pet let in 96% ?u-5o'jev pri otrocih pod desetim letom. Ali znani so slučaji v vsaki sta-resti. Prvi znaki otroške .paralize so slič-ni enim drugih nalezljivih 'bolezni. Ootr:k naenkrat postane nemiren in zaspan. Ima mrzlico in je zdraž-ljiv. Utegne enkrat ali dvakrat izmeta ti in pritožiti se, da ga glava ali hrbet 'boli ali da ima bolečine v vratu. To stanje traja tri ali štiri dni, ko se prijavi otrpnelost. Najbolj značilen znak otroške paralize je boleč, oftrpel vra't in hrbet in bolečine v hrbtu, ramah in no^ah. Drugi simptomi utegnejo 'biti le znak navadne bolezni. Otrplost vra- POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." tu in hrbtenjače pa- naznanjajo da gre za resno stvar, zlasti ako otrok jih ne more prigibati nuprej. Ako se ti znaki pojavijo, trete takoj poklicati zdravnika in odstraniti ostale cd bolnika. Ako zdravnik spoznu. da grs za otroško paralizo, uredi potrebno za injekcijo seruma. Problem otroške paralize je troje: preprečiti napad bolezni, v kolikor je to mogoče: zdravljenje prvotne mrzlfce, predno nastane paraliza, in kasneje pravilno oskrbovanje bolnika. Ker se klica otroške paralize prenaša cd ust in nosu drugih bolnikov, je naravno, d*a v časih take epidemije je najboljše izogibati se dc:iki z drugimi ljudmi, zlasti tam. kjor jih je več. Oče. ki se vozi v natrpanih v lakih, utegne prsn-ašati bolezen svojim otrokom. Naj se v tak^m času izogibajo preozki detiki s svojimi etre ki in vpoštevajo običajna pravila higijene. Treba prepovedati shaj-anje več c-trok. Ni treba poljubljati otrok v takem času in sploh paziti, da so ctroci v debrem fizičnem stanju. Ko je otrek bolan, mnogo staršev ne p::tličč zdravnika, razun ako simptomi postanejo prav zli. Vedno je nevarno zavlačevati, zlasti pa ako gre za otroško paralizo. Serum, ki desed-jj je edini lek, ne pomaga, ko se prijavijo simptomi paralize. Jako važno je pravilno zdravljenje bolnika, ko je nastala paraliza. Nič ni treba storiti glede masaže o-trplih udov brez nasveta zdravnika. Kajti gre zat;-, dali otrok ne ostane , invalid za vse življenje. | Ta GLOBUS I kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-| pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — visok je 10 inčer. MODERN VZOREC krasen predmet, ki je kulturne vrednosti za vsak dom CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — •i. 75 >5 "GLAS NARODA __^ : __ ttew York, N. t. 216 West 18 Street SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Pttsltrfujmo se tbI hrti lijem« te stare In stanovitne domače banke. SESALCI, PLAZ1VC1 IN PTICI ZA SLADOKUSC S čisto svojevrstne plati se je lotil angleški raziskokvakc Srightwell preučevanju živalskega sveta, na-Tire: z ga'stronomske, in treba mu je priznali, da se ni ustrašil niti najbolj čudnih "slaščic". Me:j mladih antilop smatra za najbolj nežno, kar jih je kduj jedel; bizonova teletina postavlja po njegovem mnenju navadno teletino v senco, zebr:'v:ni mu je slastnejša cd konjske^ a mesa. kenguruvina pa je že itak davno naprodaj v obliki ken-serv in suhega mesa. Bobre vina ima podoben clcus kakor kunčje meso, me^o jazbecev in mtdved.:v pa je tudi zelo slastno. Orjaške želve so bile nekoč zelo pTi^j^tf3ljen3. jed in z njitmi so si ladje ob G*alapaških ctokih in ob o-t:ku Mavrici ju na daljnrh oceanskih potovanjih cianavljv.e nefco5 svoje zaloge živil. Nu, danes je ta vrsta želv že skoraj izginila. Kačje meso se rram zdi nekaj nemogočega v naših kuhinjah toda najdeš ga mnt'gokje v ta namen in sicer ne samo v ekrsotničnih deželah, 'tsmveč celo v civilizirani Evropi, na Bur-gundskem in v dolini Rodana. V New Yorku pa ni meso velikih kuši-aric p o nenavadnega. Polži in žabe. vsaj žabji kraki, spadajo mno-grfeje med običajna živila in manjka natn samo še to, da bi jih začeli gojiti za kuhinjo prav tako kakor domače živali za to svrho. Meso plazilcev in dvoživk, bodisi kač, kušča-ric. želv in žab, ima po Brightwello- vi izjavi precej enak okus, -ki sliči ckusu piščet in diši kakor sveže meso. Med ptiči veljajo jasstrebi in orli za neužitne kakor stari levi in tigri, kakadtrji pa so po okusu zelo podceni fazan cm. Meso ptic, ki se živijo e ribami, irrra zopern oitus po ribjem olju, -a ta okus se da odpravita, če zakcplješ pticc kakor divjačino za 24 ur v zemljo. Sicer pa je zadeva z okusom zelo relativna. Ravnatelj nekega zoo-logičneg-a vrta je trdil, da so vse živali užitne in je dokazal svoja trditev na ta način, da je (pokušal meso vseh živali v svojem zoologič-nem vrtu, od jaguarjerv do nosorogov, c trmo. Silva je nemirno zacepetala z nogo. Tako govori kot da bi imel ic kako pravico do nje. Ne. ptiček, ne bo šlo tako kiftko. — Mama naju -čaka, — je rekla. — Igre še nisva dcigrala do konca. Ne smete misliti, baronica, č-a ct smatram za premaganca. Stopivši iz gozdne poti proti terasi, sta zaslišala vesela govorjenje. Mili Karel jima je pritekel nasproti. — Silva, novi učitelj je že tukaj. Imeniten človek. Obraz trinajstletnega dečka je žarel v velikem, odkritosrčnem veselju. — Zakaj pa ne pozdraviš grofa Ludcrfa? — ga je pokarala sestra. — Oh, oprostite! — Morda boš po preteku enega tedna drugačnega mnenja, Karlo, — se je nasmehnil grof in ga potrepljal po rami. — On zna plavati, telovaditi, sabljati se, drsati. Bil je že v Egiptu in v Indiji. Grof se je smejal njegoveonu navdušenju. — Kako je pa z jeziki, zgodovino, računstvom? Karlu je zastala beseda. — O tem ga še niva z Wilmom vprašala, toda zdi se mi da zna tudi to. ' — On že zna, toda ti nisi poseben prijatelj takih reči. — Uganili ste grof, — je odvrnil deček prostodušno in odhitel. — Prigrizek je pripravljen, — je rekla baronica. — To pa reda slišam — je rekla Silva in pogledate na čajno mizico, ki je bila vsa obložena z raznovrstnimi dobrotami. Prvu je sedla mati, za njo hči, nato pa baron in grof Ludorf. Iz hiše je zadonel vesel smeh, kateremu je odgovarjal moški »las. — Ah. to sta naša dvojčka in doktor Haimmer, — je rekla baronica. — Grof Ludorf. zdi-se mi, da ste dober poznavalec ljudi. Veselilo bi me. če bi mi povedali, tfco je moj mož dobro izbral. — Jutri vam tootn povedal, baronica. Jutri moram namreč zopet priti, kajti moj boj z gospodično hčerko še ni končan. Rečem vam pa. da ml je precej nerodno... — Četudi ste mojstrski igralce cele Evrope in ste bili doslej pri tenisu ie vedno zmagovaelc — se je vmešala Silvu. — Ali se hočete norčevati, baronica? Tedaj Je pa stopil na teraso doktor Hacnmer. Ob njegovi strani sta bila baroneva dvojčka. Karo! in Wilm. Orof Ludorf je makmarno vstal, dočim je baronica predstavila novega domačega učitelja hčerki in gostu. Nato so vil sedli in pričeli jesti. 8ilvo je dr. Hammer jako presenetil. Sveti Bog. saj ni bil niti malo stičen učKeiju. Prej bi ga smartrala ca častnika ▼ civihi. Bil j« visoke rasti ln elegantne postave. iz pravilnega urniuijc¥ aire .................. Jill na življenje puščavnika. Zgodaj; Hedvika ...........................................40 zjutraj odhaja z doma v bližini Hudi tasl, Blase duše. veseloigra .75 Moskve v Kremi, svoj dom zaklene Kolena (Kmetova) .........40 in odpelje se v enem izmed šestih ",M|* Br.exdno nI ........ ...... . . ._ , , Humoreske. Groteske ln Satire, do picice sivih avtomobilov. Šofer- »eiauo ................. ji redko vedo, v katerem avtomo-; brofiir.no .............. bilu se pelje Stalin. V Kremlu pre- Iz'et g- Broniks............ Izbrani spisi dr. n. Ilolenra Iz tajnosti prlrode.......... Iz modernega sveta, trdo vpj Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Igrarke Igralce 12. septembra: ■Eurona. Cherbourg. Bremen 14. septembra: Sierra Cord »ba, Bremen M M 1.20 .SO .59 IGO 1 bije Stalin ves dan navadno do | pjzne noči, tam tudi obeduje, je I navadna kavljiška jedila, ki mu , jih pripravlja suženjsko udani, mali pismeni Gruzin, ki nima pojma I o boljševizmu, pač je pa zelo po- ( no?en na to, da je dosegel njegov i Jagnje ........................ jo I rojak politično moč, kakršne niso Janko ln Metka (xa nt™***.....so ' poznali niti grurinski knezi, pred Zmacova«, Had plaiavi.. .50 . katerimi je v svojih otroških letih ;Jntr? <^tru*> trd »..............» 1 broA. .......................... 15. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 16. septemb-a: L>eut*M'hlarid, Cherbourg, Hamburg lier ...........CO Kuhinja pH kraljici cosjl Mild 3« Kaj se je Markaru sanjalo...... JM Kaaakl ........................ JI K rile v pot patra Kopljmlka .It Kaj w Je Izmislil dr. Oks.......49 l^vstlkovl shrani atpal ......... JO l. sv. Petani — Odo In olecUo — Sonet Jo — Romance, balade la lecmd* — Tolaaat (Levatlk) ...It S. ». Klika Levstika ln ajecov« kritike in polemiko.............ft Trdo vezano..........1.— Ljubljanske slike, Hlfinl lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. ................. .§» Lov na ženo (roman» ...........80 Lucifer ..............................................1.— Marjetica ..................... je Materina žrtev ............................ JO MoJe iivljenje...................75 Mali Lord .................... Jt Miljonar brei denarja ...........75 Maron, krščanski deček la Llba- DODA ••••••••• s2t Mladih sanikrrneiov lastni ilvo- tOpjfl Mlinarjev Janes ................ Jt Mnsolino ...................... .40 Mrtvi Gosta« .................. M Mali Klatei _...................7fl Mesija ......................... JI Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............28 Misterija, roman ................1.— Možje ................................................1.25 Na različnih potih ............ .4» Not ar j v nos, humoreska ..Jfi Narod, ki izmira .......................4# Naia vam TI. deL 0 povesti .... Jt V«v» Frotika. trdo »ea..........It Naša leta, trda vez .........................7C broš.............................Jt I 17. septembra: 1 L>rtsd.-n. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cht-rbourg B*lg»-nlan trdit vezano................. I.— Po strani klobuk ........................ --0 »*lat s v on* .....................4» Pri strlrn .......................•» Prst boftjl .................... Patri a, povest ls Irske JnnaAko do-dobe ........................ .M Po corah In dotlaak.............» Pol litra vipavea ...............tt Poslednji Mehikanec .......... JS Pravljico H. Majar ............ Jt Predtrlanl. PreSei u ln drad svetniki v rramofonn ............ JS Prieodbe čebelice Maje, trda veo.. .1.— Ptice selivke, t rti a ves .......... 79 Pred nevihto .................. J8 Popotniki .......................tt Poznava Boca...................St Pirhi ...•....................... Jt f ovoden j •••••••••••••»•••••••a PraSki Jndek .................. JW Prisera Huronskeca clavarja . ...34 Pravljice ln pripovedke (Košutnlk) NARAVNOST vJUG0SUVIJ0 Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitreje žimi ladjami sveta. Uiorm siužba vas čaka. Uljudni. pozorni uslužbenci. k( govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljiih hotelih. In samo pomislite na Kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! VULCANIA 9. septembra 13. oktobra SATURNIA 25. septembra 29. oktobra Katerikoli agent vam bo reservirul kabinu COSULICH LINE 17 Battery P'lace New York h0LIandamer,CAL|^ ___L I ^j.^J-.-. I >r ^ T A 1 L N HAM Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veen dam STA PRIUUBUF.NA PAKN1KA TE DHLŽUE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA pr®kc Rotterdam ali Boulognt-au' Me^ 1'i.tovanje s parniki li»lUtn<)-Amwl<-a IJne p-im^nja uilobnost, domače ral-Ix.lulfi.Je ufI'rekt.sIJivu kuhinj« In i»o-iitre±i.o. Te agenia u!I — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY HAKES ^ A REV A DELA: Harhbet. trdo vea ........ brutdraoo.............. tHhelo .................... Sen K Jt .7t .«t .7t SPLOŠNA KNJIŽICA: L livar Aibret'bt» rrnda, ivzlrua poteat, lot Mr, brotlrano .................... M St. 2. (Kado Mnrtilk) Na Bledu, Izvirna povest. 181 str.. bnWL.. St. 3. (Ivan Koeuaot Testament, ljudska drama v 4 dej., brofl. 105 strani ................... j; St. 4. (Cvetko Golar) Ni NaM ijodjo NekaJ h i • • o • • • • • o o Na krvavfc )iljmt Trpljenje la strahote a bojnih pohodov blvto- L 2. cveaek ivesek ..40 ; .4*1 klasje. Izbrane broširano ..... Poletne pesmi, 184 str.. PrvK med Indijanci ............ .*• " reranjanje Indijanskih misjonar-Jev .......................... 41 M veselomodre črtice I., 72 stra-Razkrin! anl Ilaosburiani ............nj broširano Roman treh src ............................1J0 gt. 6. (Novak) LjuboVi^inoat**.*. '^o Roman zadnjega cesarja Habs- bnržana ......................................1.20 Robinzon ............................................50 Robinzon Crusoe ..............................60 ttfvolueija ni Portacalakeaa JI Rdeča in bela vrtnica, opvest .. Jt Rdeča megla ..............................- .70 Rdeča kokarda..................1.35 Slovenski ialjivee ...............4» Slovenski Robinzon, trd. vea. .....75 Skrivnost najdenke ......................35 Skozi širno Indijo ............. M Sanjska knJUa, mala ...........M Sanjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1J0 Sueški invalid ..................55 9olnee in sence................. .65 Spomini Jugoslovanskega dobro- voUca ltl4.lt...............125 Sredozlmcl. trd. vea............. .M ■Mi^Čatt *****................. .4t Stlrt smrti. 4. sv ............... Jt Oh M Maid Dr. OakraJ Odkritje Amerike, trdo veaaao mehko vezana Praprečanove St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. lil str., brofi........... .55 Stev. 8. Akt. štev. 11»...........75 St. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.l Problemi sodobne filozofij«. 347 strani, brofi. ........ .7# St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura ln minulosti, 50 str., brofi. „...... M Št. 11. (Povel Gollai Peterikove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str, brofi....... .35 St. 12. (Fran Milčlnaki) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 «tr.. brofi.......... Jt St. 14. (Dr. Rarl EngUA) Denar, naroilno^coepo^irakl spla. poslovenil dr. Albin Ogrla, 236 s«r. • Ut Stritarjeva ISMa ^ SU JI; ™ Z* Spisje. malo povesti 36 Stezosledec Sveta Svetlobe !■ mm...... Slike IMrtknt ......... Seržant Diavolo, rez. Sveta Genovefa ....... trda Sl 13. (V. il. Uarfilni Nikolaje v na. roman, postov en U Zun. 112 tar, brofi...... Receo Maoperin. ....... St. 16. (Janka Samec) Življenje, peaml. 112 str, brofi. ...... L3t .1.66 Jt Knjig* potil, "GLAS NARODA" 21C W. IS. SL, New York