Poitnina plačana v gotovini.
8TEV. 253.
V LJUBLJANI, sreda, dne 2. decembra 1925.
Posamezna storilka Din 1.—.
LETO UL
NARODNI DNEVNIK
v«ak dem epeida«^ 6mesaafll onfl^g
in preaeSkw.
Sffeaeina aarožnin*: ▼ Lj«bljart it f* poiti: Din 20-—> iiMaeanfo* Din 90*—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IH UPKATinEMPTOt RUTOM GREGORCI CB V A ULICA MIT. m TELBPOS SXBT. 661.
JUfc«pki a* m rrmčajo. — Oglasi po tarife.
Plameatai vpraianjem naj a« priloži mamka za odgovor, lažaa pat požtaein Ček. urad« Štev. 13.633.,
Po sprejetju dvanajstin.
poročila iz vseh bank in ^hranilnic so-s tem, da se kmetje silno zadolžuje^ Ce pomislimo, da se slovenski km&t »obene stvari ne boji tako ko dolga na kmetiji, potem je jasno, da so po-s£aia gospodarske razmere na deželi naravnost katastrofalne. In kar je najhujše pri sedanjem zadolževanju kmetij, je to, da. so kmetje ne zadolžujejo toliko vsled elementarnih nezgod, kakor pa vsled pretirane visokih davkov. Davčna preobremenitev poganja slovenske kmetije na boben in to dejstvo je največja obsodba sedanjega davčnega sistema.
Da je ta sistem slab, da je zlasti ta Slovenijo krivičen, o tem danes itak ni nobenega dvoma. Saj ni bilo pri razpravi dvanajstin niti enega govornika, ki bi hvalil ravnokar sprejete dvanajstine, temveč so jih tudi tisti, ki so za nje glasovali opravičevali s tem, da pomenijo vendarle napredek v primeri s prejšnjimi. In to odgovarja tudi resnici, ker so se s sedanjimi dvanajstinami davki vendar le mižali. Ne sicer mnogo, toda znižanje davkov se je pričelo.
In v tem mislimo, da je tudi dana pot za bodočnost. Ne gre za to, da se čim •ajbolj glasno konstatirajo vse te predobro znane napake dvanajstin, temveč delo mora iti za tem, da se te napaka odpravijo. Govorenje skozi okno je
*c«*r ** pridobivanje volilcev koristno, ioda stvarnih uspehov se z ogorčenimi besedami ne doseže. Zato mislimo, da bi bil čas, da bi slovenska delegacija v
narodni skupščini pustila volilne besede o zatiranju, nepravičnosti in sličnem pri strani in raje gledala, kako prinese 4ovenskemu volilcu praktične koristi.
Predvsem pa bi bilo dobro, da se vprašanje slovenske davčne preobremenitve ne bi reševalo s stališča strankarske agitacije. Davki so stvar vsega naroda in vsled tega tako zelo v življenje vsakega posameznika segajoča stvar, da vsaj davki prav gotovo ne bi smeli postati stvar strankarske špekulacije. Z drugimi besedami: vse slovenske štran-ke bi se morale za skupen nastop v davčnem vprašanju dogovoriti. Ni tro-^ da..bi vsled teKa bite vse ,v vladi ali opoziciji, temveč opozicionalna stranka naj med opozicijo, vladna pa med vlado dela za znižanjem davkov v Sloveniji.
In stranke bi se morale dalje dogovoriti tudi glede slovenskih zahtev v novem proračunu. Ne gre, da zahteva vsaka stranka nekaj drugega, ker to skupni »tvari le škoduje. Tudi ne gre, da stavi ena stranka vsled volilnega efekta take zahteve, za katere sama ve, da so vsaj zaenkrat nedosegljive. Slovenske stranke morajo postaviti slovenski davč-ai minimalni program in potem enotno nastopiti v skupščini. Ena stranka mora drugo podpirati, ne pa z medsebojnim bojem in nepotrebno konkurenco dati finančnemu ministru v roke orožje, da lahka odkloni tudi še tako skromne slo-vmske davčne zahteve. Enako pa bi »orale slovenske stranke zahtevati tudi eooten minimalen program za državne iadatk« v korist Slovenije. Tudi tu se »e smejo stranke pobijati, temveč 6amo ■»edsebojno izpopolnjevati.
We zadostuje pa, če se slovenske »tranke sporazumijo le za delo v skupščini, temveč sporazumeti se morajo tu-
za delo doma Da kdo le iz strankarskih špekulacij napade domače podjetja in poroča — vrhu tega je neresnično jT° njegovem delikanskem deficitu je J*n<1al, ki je vreden vse obsodbe. To ,*>lj, ker bi mogel polom tako veli-nifc Podjetja povzročiti polom neštevil-11 ^gih manjših podjetij in gospo-
Politika sporazuma stopi v novo fazo.
Beograd, 2. dec. Velika debata v skupščini ob priliki izglasovanja dvanajstin je dokazala, da je sedanja koalicija čvrsta in da se je v parlamentu ne more premagati. Izkazalo pa se je že preje, da je tudi nemogoče premagati jo izven parlamenta, ker je ravno v najbolj merodajnih izvenparlamentarnih krogih popolnoma prodrlo prepričanje, da je politika sporazuma državna nujnost.
Da se to politiko še bolj uveljavi, se skuša pritegniti še kako stranko opozicije, da bi se na ta način doseglo sodelovanje vsega naroda pri ureditvi države. V tem oziru se zlasti mnogo komentira v beograjskih političnih krogih članek, ki ga je objavil zadnji j.Politički glasnike, ki je glasilo nad vse uplivnih beograjskih političnih krogov.
V tem članku se povdarja, da je pri-
šel čas, ko treba izvesti kronanje kralja. Državne meje so zasigurane, spor med Hrvati in Srbi je likvidiran. Pričakuje se, da bo sedanja vlada svojo nalogo razumela in izvedla kraljevo kronanje. To tem bolj, ker je že dokazala z ustvaritvijo sporazuma, da razume svojo nalogo. Treba bo sicer v dosego tega visokega cilja popustiti v nekaterih strankarskih zadevah, toda državni interesi so nad vsem. Zlasti je treba opozoriti na nujno potrebo, da bodo tudi Slovenci zastopani v vladi.
Pri kronanju morajo biti v vladi zastopana vsa plemena in dokler ni to doseženo, treba kronanje odložiti.
Izvajanje >Pc-litičkega Glasnika« smatrajo beograjski politični krogi kot pričetek dela na razširjenju vlade sporazuma.
Praznik Narodne odbrane v Beogradu.
Beograd, 2. dec. Včeraj na dan sedme obletnice ujedinjenja našega naroda v svobodni in neodvisni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je priredila Narodna Odbrana v Beogradu veliko narodno svečanost, katere so se udeležili tudi zastopniki slovenskih in hrvatskih krajev. Ob 10. dopoldne je bila blagoslovljena na. Terapijah zastava beograjskega mestnega odbora Narodne Odbrane. Kum je bil Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Prisostvovali so svečanosti Nj. VeL kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija, princ Pavle, diplo-
mati, generaliteta in zastopniki vseh kulturnih, prosvetnih, humanih, viteških in nacijonalnih udruženj iz cele države.
Patrijarh Dimitrije je govoril o važnosti 1. decembra, praznika ujedinjenja treh bratskih narodov. Po končanem bla-goslovljenju zastave se je organiziral sprevod, ki je šel pred kraljevski dvor, i kjer jih je z balkona pozdravil kralj. , Ob deveti uri zvečer je bil tovariški se-i stanek delegatov Narodne Odbrane, na I katerem so govorili tudi zastopniki Sio-i vencev dr. Triller in dr. Gregorin.
wra»a.’ira»i«nuBNHi m+mrttVJmuHAuvvmoar-.n-.'**
Švehla
ne soitevi vlad?.
Praga, 1. dec. Včeraj ob 8. zvečer je bil sprejet Švehla v posebni avdijenci pri predsedniku Masaryku. Pri tej priliki je položil Švehla mandat za sestavo vlade. Od 16. hovembra se je Švehla z veliko požrtvovalnostjo trudil, da doseže kompromis med češkimi strankami in vse je kazalo na to, da bo trud Švehle uspešen. Med socialističnimi strankami je bil že dosežen sporazum in ravno tako so že vse stranke pristale na to, da bi štirje važni resori (notranje ministrstvo, justica, finance in ministrstvo za Slovaško) bili prevzeti od neposlancev strokovnjakov. Sestava nove vlade je že bila
gotova in čakalo se je samo še na njeno objavo. V tem pa je vodja klerikalcev dr. šramek izjavil, da zahteva njegova 1 stranka za sebe prosvetno ministrstvo.
To zahtevo so vse ostale stranke eno-' dušno odklonile. Nato so se zadovoljili | klerikalci s tem, da ne sme prevzeti pro-j svetno ministrstvo socialist. Ker so so-I cialistične stranke tudi to zahtevo odbi-: le, je bila sestava vlade nemogoča in ! Švehla je vrnil mandat. Po parlamen-J farnem običaju bi imel sestaviti sedaj novo vlado dr. Šramek, ki je onemogočil vlado švehle.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 2. dec. Včeraj se je vršila ob o. uri seja ministrskega sveta, na kateri se je govorilo o resornih stvareh. V začetku seje je govoril Radič. Po seji so ga počakali novinarji, toda Radič se je držal zelo rezervirano in ni hotel dati nobene izjave.
SEJA HSS.
-at. _	_
Beograd, 2. dec. Sinoči od 6. do 8. ure se je vršila seja HSS pod predsedstvom prosvetnega ministra St Radiča. Razpravljalo se je o važnih spremembah v stranld.
PAŠIČEVA KONFERENCA Z ŽIVKO-VICEM.
Beograd, l. dec. Ministrski predsednik Pašič je bil predpoldne v svojem kabinetu od 7. do 8. ure; kjer je sprejel predsednika poslanskega kluba radikalne stranke, ki mu je poročal o zadnjih delih v skupščini. Na sestanku se je govorilo tudi o delovanju prosvetnega Ministra St. Radiča.
SEJA SKUPŠČINE.
Beograd, 2. dec. Danes predpoldne se bo vršila seja narodne skupščine, na kateri se bo razpravljalo o tekočih zadevah in o raznih zakonih, ki pridejo pred skupščino.
darstev. Napadi časopisov na gospodarska podjetja se morajo brezpogojno nehati in stranka, ki takih napadov v svojih listih ne prepreči, je izgubila vsako pravico do obzirnosti.
In naloga strank je, da zavlada v gospodarskih stvareh strpnost tudi med pristaši najbolj različnih strank. Najma-nje pa, kar se more zahtevati je tp, da se nikdar ne zgodi škandal, da bi kdo koga vsled političnega nasprotja »spra-
vni noter« pri cenilni komisiji.
Zadolževanje kmetij mora biti vsem strankam opomin, da je naše gospodarstvo zadeto v srce in da moramo zato vsi skrbeti, da s sporazumnim delom rane izlečimo, ne pa da niti sedaj ne prenehamo s strankarskimi špekulacijami. Pri dvanajstinah se slovenske stranke do tega stališča niso povzpele, upamo, da se to zgodi pri finančnem zakonu.
Locarnski sporaz. podpisan.
Loflaon, 2. dec. V čeraj ob 10. dopoldne je uu na slovesen način podpisan Lo-carns.a sporazum od preustavnikov vseh ^og\xibenin sil. Zbrane zastopnike Francije, iSeigije, lian^e, Nemčije, Poljske in ces..osiuVus*e je pozdravil zunanji aai-nisier Chamberlain. Ko so vsi ministri prepisali spora/um, so bili vsi povabljeni oa nraija na kosilo.
Lonaon, 2. dec. Vol ure pred pričetkom samega akta podpisovanja sporazuma so lajniivi vsen prisotnih deiegatov še enkrat pregledali pogodbo. To odgovarja staremu angleškemu običaju.
i'iavi sporazum je samo dokument iz pergamenta, obsegajoč 4 strani. Četrta stran je določena za podpise. Podpisa vanje je trajalo okoli tričetrt ure, ker je bilo v vsem treba podpisati osem dogovorov. Od gostov, ki so prisostvovali historičnemu aktu treba omeniti v prvi vrsti člane sedanje angleške vlade, dalje Macdonalda, Lloyd Georgea in druge voditelje strank. Prvič v zgodovini je bil ves akt podpisovanja pogodbe posnel s filmom.
Podpisovalo se je po abecednem redu. Nemčija (Allemagne) kot prva. Za Veliko Britanijo sta podpisala Chamberlain in Baldwin, za Nemčijo Stresemana in dr. Luther, za Francijo Briand in Berthe-lot, za Belgijo Vandervelde, za Italijo Scialoia in Pinetti, za Čehoslovaško dr. Beneš in za Poljsko grof Skrzynski.
Med podpisovanjem je imel vsak glavni zastopnik pogodbene države kratek nagovor.
Popoldne se je vršila seja francoskih in angleških delegatov. Razpravljali so
o	vseh važnih vprašanjih mednarodne politike ter o odplačilu francoskih vojnih dolgov. Vršili so se tudi sestanki nemških delegatov z zastopniki zavezniških sil.
Evropska politika je i včerajšnjim dnem končnoveljavno prevzela miroljubne tendence in storjen je prvi začetek za složno delo vseh narodov na sanaciji evropskega gospodarstva.
Vsi delegati so izjavili novinarjem svoje zadovoljstvo nad zaključkom velikega dela, ki je bilo v Locarnu za po četo in v Londonu dovršeno.
»REPUBLIKANSKA« NEMČIJA.
Berlin, 1. dec. Po vesteh pruskega dopisnega urada je bil dosežen med Prusko in bivšo kraljevo rodbino Hohen-zollerjev sporazum, po katerem dobe Hohenzollerji poleg vseh kraljevskih gradov in njih pohištva tudi umetnine iz berlinskih muzejev in 100.000 jutrov zemlje. Poleg tega plača Prusija Hohen-zollerjem že 30 milijonov zlatih mark,
BOJI V SIRIJI.
Jeruzalem, 1. dec. Od gorovja Hermon pa do doline Litany se vrše ljuti boji. Mesto Rachaja so Francozi osvobodili, toda ga morali vnovič izprazniti. Mesto bo nato Druži do tal porušili. Franco« skušajo obkoliti Druze, kar se ji» pa dosedaj ni posrečilo.
POŠTNEGA 8TRAJKA NE BO T AVSTRIJI.
Dunaj, 1. dec. Uradno se (-poroča: Pogajanja s centralnimi odbori poštnih nameščencev so se vodila do pozne noči pod predsedstvom državnega kance-larja dr. Rameka v prisotnosti vodilnih uradnikov poštnega ministrstva V najtežjem vprašanju uspešnostnih premij je bil dosežen sporazum, nakar je bila razprava o ostalih točkah odložena. S tem je nevarnost poštne stavke v Avstriji odklonjena.
Znižanj2 hišne e davka v Ljubljani
Sobotno »Jutro« razklada svojim čitatel-jem, da je predlagal g. minister Žerjav, naj »e zniža v Ljubljani hišnonajemninski davek od 20 odstotkov na 12 odstotkov. Gosp. Pucelj pa je, tako piše »Jutro«, stavil predlog naj se zniža ta davek za Ljubljano na oni znesek, ki ga plačuje ostala Slovenija. Finančni minister je sprejel seveda Pucljev predlog — tako modruje >Jutro« — ker je ta za erar ugodnejši, in tako bodo plačevali Ljubljančanje za več odstotkov višji davek kakor bi ga bili drugače, ako bi bil sprejet predlog g. dr. Žerjava.
Ne vemo, ali je -Jutro- res tako nevedno v davčnc-pravnih stvareh, ali se pa dela nevednega samo zato, da preslepi svoje čita-telje in obenem povzdigne g. dr. Žerjava, proti g. Puclju pa povzroči povsem neosno-vano mržnjo.
Mnenja smo. da je »Jutro« glede hišnega davka samo slabo poučeno. Sicer ni naša naloga, da bi ga mi poučevali; za enkrat pa naredimo vendarle izjemo.
Hišnonajemni davek se odmerja v Ljubljani še na podlagi cesarskega patenta iz leta 1820. Te določbe so se med tem seveda že precej izpremenile, vendar je temeljni zakon še isti.
Pred preobratom je znašal davek v Ljub-ijani 26 in dve tretjini odstotka od najem-nine, od katere se je odbilo poprej pa še 1.3 odstotkov za vzdrževanje poslopja, tako da je znašal davek pravzaprav le 22 in dve tretjini odstotka.
Ostali kraji Slovenije so imeli manjši odstotek: namesto 22 in dve tretjini odstotka so plačevali le 14 odstotkov.
Izza !. 1898 je dovoljevala država na ta državni davek še nekak popust, ki je znašal vsaj pozneje 12 in pol bdstotka.
S členom 145. zakona o proračunu za leto 1920-21, »Ur. list« št. 136. iz 1. 1921, se je pa ta popust umaknil in obenem davčna stopnja znižala za Ljubljano na 20 odstotkov, za ostalo Slovenijo pa na 12 odstotkov.
Od takrat dalje se pobira v Ljubljani hišnonajemni davek torej z 20%, po vsej ostali Sloveniji za ■ 12%.
1 ribi tki. invalidski davek in komorska doklada so isti v Ljubljani kakor v ostali Sloveniji.
Ako se je znižal ta davek za Ljubljano na isti znesek, kakor ga plačuje ostala Slovenija. se je znižal faktično na 18 odstotkov, torej za dve petini. Ako je plačeval v Ljubljani kdo hišnega davka s pribitki in dokladami vred 5000 Din, ga bo plačeval sedaj le 3000 dinarjev.
Predlog g. dr. Žerjava je — navidezno — torej isti kakor ga je stavil g. Pucelj, na noben način pa ne boljši. Izjema je ta, da je imel Pucljev predlog to dobro, da ga je bilo lažje zagovarjati, ker je temeljil na zahtevah po izenačenju davka za vso Slovenijo. In res ni nikakega razloga, zaradi katerega bi morala plačati Ljubljana od svojih najemnin višji odstotek kot ostala Slovenija.
Kar so pa tiče davčnopravnega stališča, moramo reči, da je predlog g. dr. Žerjava pomanjkljiv, oni g. Puclja pa popoln in natančen. Predlog g. dr. Žerjava se tiče samo takozvanih »starih« hiš, ki so sezidane pred 1. januarjem 1912 in plačujejo najemninski davek v Ljubljani z 20 %, v ostali Sloveniji pa z 12%. Kaj naj se zgodi pa s iako-zvanimi »novimi« hišami, ki so sezidane ps 31. decembru 1911? Te hiše plačujejo v Ljubljani davek s 16.15%, v ostalih krajih Slovenije pa 10.5%. Po predlogu g. dr. Žerjava bi se znižanje davka teh hiš sploh ne tikalo, ali pa bi plačevale te hiše davek tudi po 12 odstotkov. Gospod Pucelj pa je stiliziral svoj predlog ravno zaradi teh hiš tako, da velja znižba davka tudi zanje. One hiše, ki so plačevale osnovni hišnonajemninski davek v Ljubljani doslej z 20%, ga bodo plačevali odslej z 12%; »nove« hiše pa, ki so ga plačevale sedaj s 16.15% ga bodo plačevale še nižje, namreč samo z 10.5%.
Od kje je dobilo »Jutro« one odstotke, katere bo morala Ljubljana po sprejetem predlogu g. Poclja več plačevati, res ne vemo. Priporočamo mu pa, naj se o davčnih stvareh odslej rajši vselej natančno prej informira.
Politične vesti.
- Strankarstvo nad vse. Na svojem ljubljanskem shodu je govoril St. Radič tudi o naših odnošajih do Italije. Reprodukcija teh izvajanj v listih pa je povzročila razburjeno«! v Italiji in St. Radič je zato podal dva demantija. Za vsakega Jugoslovena mora biti jasno, da je tem bolje za našo državo, čim preje je likvidiran incident zaradi reprodukcij Radičevega govora. Čisto drugega mnenja pa je oči vi dno g. Pribičevič, ki je že opetova-no skušal vso afero pogreti in ki pri tem nastopa kot nekak zagovornik Italije. To pa samo zato, da bi mogel St. Radiču strankarsko škodovati. Mnenja smo, da se ta namera g. Pribičeviča ne bo posrečila, ker vsak Jugo-sloven ve, da je slab patriot tisti, ki celo v naših odnošajih do Italije ne pozablja na strankarske račune.
— Dvanajstine sprejete. Na pondeljkovi seji je najprej govoril radičevski disident Urojič, ki je ljuto napadel radičevce. Za njim so govorili črnogorski federalist Drljevič, klerikalec. Bedjanič in musliman Šalih Baijič. Vsi so izjavili, da bodo glasovali proti dvanajstinam. Seja je bila nato prekinjena. Popoldne je kot prvi govoril stvarno in mirno poslanec Davidovičeve stranke Milan Grol. Njegova izvajanja so naredila na vso skupščino dober vtis. Do silnega viharja pa je prišlo med govorom sam. demokratskega poslanca Wildera, ki je ostro napadal Radiča. Očital mu je, da ni bil vedno za sporazum in končno prebral neko pismo, ki je že med volilnim bojem igralo veliko vlogo, dasi ravno ni radičevcem mnogo škodovalo. Ker je postajal hrup zaradi Wilderovega govora vedno večji, je predsednik odvzel VVilderu besedo. Po ŠVilderu je govorila še cela vrsta opozi-cionalnih poslancev, ki so vsi odklanjali dvanajstine. Šele pozno zvečer je bila lista govornikov izčrpana. Nato je predložil finančni minister nove amandmane k dvanajstinam. Opozicija je proti temu protestirala, ker se na ta način jemlje parlamentu sploh možnost, da bi amandmane proučila. V znak protesta je celokupna opozicija zapustila dvorano. Tudi naše mnenje je, da je bilo postopanje finančnega ministra napačno, ker vsaj teoretično možnost mora imeti parlament, da predložene zakonske načrte vsaj prouči. Ob 1. zjutraj se je vršilo zadnje glasovanje o dvanajstinah in so bile te sprejete s 187 glasovi. Ker ni bilo opozicije v dvorani, ni nihče glasoval proti.	.	.	.
—. Novi amandmani finančnega ministra. Finančni minister je predložil v zadnjem hipu še sledečo amandmane. 1. Invalidski in ko-morski davek' za 1- 1926 se pri dohodnini računa samo tedaj, kadar so dohodki davkoplačevalca podvrženi samo dohodnini. ... izvršba agrarnih tožb v Dalmaciji se odloži. J. 15 odstotni bolniški pribitek se odpravi. 4. Osnuje se pri ministrstvu za socialno politiko poseben fond za gradnjo uradniških stanovanjskih hiš. V fond se naloži 12 milijonov dinarjev.
=r Zahteve Hlinkove »ludove« stranke. V
nedeljo se je vršila v Bratislavi konferenca Hlinkove stranke. Konference so se udeležili vsi poslanci in senatorji stranke. Kot prvi je govoril na konferenci posl. Hlinka. ki je izjavil, da priznava sicer ludova stranka republiko in da se bo vršilo delovanje stranke na temelju obstoječih zakonov, da pa zahteva stranka izvedbo Pittsburškega sporazuma in da morajo priti njegove točke tudi v ustavo. .Njegova stranka ne bo vstopila v nobeno vlado, ki nima na programu zakonodajne avtonomije za Slovaško. Ko sta še govorila poslanca Ju riga in Tomanele, je prebral dr. Bnday resolucijo, v kateri so med drugim zahteva popolna avtonomija v cerkvenih in verskih zadevah, jamstvo verske svobode, po-
sebna sodišča za Slovaško. Nadalje se zahteva znižanje davkov. V resoluciji se nadalje protestira proti preganjanju slovaškega uredništva. Končno se zahtevajo dobri odnosa ji z narodnimi manjšinami v Češkoslovaški. Če bi vlada te zahteve izpolnila, potem je Hlin-kova stranka pripravljena vstopiti v vlado, drugače pa bo našla druga pota, da doseže svoj cilj. — Kakor je razvidno iz te resolucije, so bile nade na vstop slovaške Ludove stranke v vlado brez podlage.
=: I* Mussolinije. V Bozenu se mora po
ukazu vlade preimenovati trg Waltherja v Trg kralja Viktorja Emanuela III. Preimenovanje je bilo sklenjeno na godovni dan italijanskega kralja in s tem utemeljeno, da nima nobenega smisla, da bi se v italijanskem mestu (v Bozenu je ogromna večina prebivaU stva nemške narodnosti) imenoval kak trg po nemškem pesniku Walther von der Vo-gelweide. Prebivalci pokrajine Alto Adige (tako se sedaj imenuje južna Tirolska) da imajo mnogo več vzroka častiti italijanskega kralja, ki jim je prinesel svobodo in pravo kulturo(t). Da se ta kultura tudi takoj dokaže, je bil od Italijanov že poškodovani spomenik pesnika VValtliera s trga prenešen. — Corriere della Sera pride končno le v faši-stovske roke, ker se je senator Albertini končno udal. Izprevidel je, da je njegov odpor brezuspešen, ker bi fašisti nasilno uničili list.
= Znižanje okupacijskih čet t Porenju. Vsled sklepa veleposlaniške konference v Londonu se znatno znižajo zasedbene čete zaveznikov, in sicer: belgijske čete od 15.000 na 7000, angleške od 8900 na 80C0 in francoske od 94.000 na 30 do 35 tisoč.
—	Program nove francoske vlade. Po >Ma-
tinu« bo program nove francoske vlade v zunanji politiki nadaljevanje politike v zmislu Locarnskega sporazuma, doČim bo v notranji politiki veljalo vse delo sanaciji francoskih financ. Pri svojem obisku v Londonu bo skušal doseči Briand sporazum glede odplačevanja angleškega dolga. Finančni minister Loucher je mnenja, da se inflacije ne bo moglo popolnoma preprečiti, še ta teden stopi Briandova vlada s svojim finančnim programom pred parlament.
= Irsko vprašanje oživljeno? Leta 1922 je bil sklenjen med angleško vlado in Sinfei-novci dogovor, po katerem se ustanovi posebna mejna komisija, da določi meje med Irsko in protestantovskim Ulsterom. To komisijo bi tvorili po en delegat Ulstra in Irske, dočim bi britanska vlada imenovala predsednika komisije. Pred kratkim pa je objavil angleški list »Morning Post« skico razmejitve, kakor jo je sklenila komisija. Razmejitev je bila vseskozi neugodna za Irsko in vsled pritiska javnega mnenja je moral irski delegat odstopiti. Razmejitvena komisija je bila s tem razbita. Ogorčenje Ircev so takoj skušali izrabiti irski republikanci, ki predstavljajo irske skrajneže. Ko se je vršila dne 11. novembra spominska svečanost v proslavo sklenjenega premima med Angleško in Irsko, so vrgli republikanci med udeležence smrdljive bombe. — Par dni nato je predvajal vodilni kino v Dublinu angleški film »Ypern«. Republikanci so udrli med predstavo v kino in s samokresi v roki izsilili izročitev filma, ki so ga nato zažgali. Toda kino je dobil nov film in »Ypernc se je v nabito polnem kinu vendarle predvajal. Nato so republikanci v silno megleni noči prišli pred kino, napadli nenadoma stražnika in nato zagnali v kino bombo, ki je porušila pol hiše. Policiji se je posrečilo končno vendarle ujeti dva atentatorja, toda dva policista sta bila pri tem ubita.
SKRZYNSKI, novi poljski ministrski predsednik.
Razstava sodobne poljske umetnosti, (grafike).
Razstava je v Jakopičevem paviljonu in je odprta dnevno od 10. dopodne do 5. popoldne. Opozarjamo na to razstavo, ki bistveno izpopolnjuje naše znanje o sodobni slovanski umetnosti. Kdor je videl razstavo sodobne češke in hrvaške grafike, razstavo sodobnega češkega slikarstva in razstavo Srba Dobroviča ter lansko leto hrvaških novejših slikarjev, naj ne zamudi te razstave, ker nam odpira prvič v Ljubljani pogled v umetniško vstajenje Poljakov. Opozarjamo, da so zastopani mnogi vodilni predstavniki poljske umetnosti z res reprezentativnimi deli kakor n. pr. Wyczokowski, čegar litografije govore o lepoti poljskih mest, Jarocki in Skoczy-las podajata v tehnično dovršenih delih poljske tipe. Skoczylas nudi učinkovite lesoreze iz literarno popularnega življenja tatranskih roparjev, v d.ugi zopet se v svojem čuvstvo-vanju in podajanju približujejo poljski ljudski umetnosti; Stryjenska je razstavila ciklus Slovanski bogovi, ki je velezanimiv po svoji formalni in predmetni koncepciji slovanske mitologije. Po vsebini tvori ta razr stava skrajno "mnogovrsten svet, ki je naši fantaziji nov, v kolikor se nismo seznanili ž njim po prevodih iz poljske literature; zato je tem bolj važno, da se nam nudi sedaj prilika videti ga v njegovi realizaciji. Nič manj poučna za naše občinstvo ni ta razstava po svoji tehnični strani, ker so zastopane vse glavne grafične tehnike, n. pr. lesorez, ujedkovina (akvafort) in litografija in sicer vse v evropsko popolni izvedbi. Za posamezne grafike, njene tehnike in izraznih zmožnosti posameznih načinov je ta razstava tako izredna prilika, kakor »e nam bržkone ne bo kmalu ponudila. Opozarjamo občinstvo tudi na dejstvo, da so vsa razstavljena dela originalne umetniške vstvaritve, po svoji umetniški kvaliteti enakovredne z deli slikarstva v olju, temperi, pastelu ali drugih tehnikah. Grafika je namreč danes samostojna in ne več samo tehnična, reproduktivna stroka; ona samostojno, na sebi lasten način podaja umetniška doživetja večjidel na tako svojevrsten način, da ga za dan namen ne more nadomestiti nobena druga tehnika.
Potrudite se torej na razstavo in si vzemite čas za podrobno ogledovanje teh intimnih, vsebinsko nenavadno bogatih in pestrih umetnin, ne bo vam žal. Opozarjamo posebno na dejstvo, da je grafična umetnina, posebno ujedkovina in včasih litografija, tako neposreden, spontan izraz umetniškega doživetja, da se da v tem oziru primerjati v literaturi edino lirično poezijo.
RADIVOJ PETERLIN - PETRUŠKA: ZNAMENJE.
Pesnitve. Samozaložba. Mala 8*. Tiskala tiskarna »Merkur«.
Pod kakšno zvezdo... sam ne vem, kako sem bil ustvarjen; nestalen sem vesel bohčm rdd k6sal se z viharjem.
Povsodi in nikjer doma... To je znamenje romarja-poeta, ki je po prvi zbirki »Po cesti in stepi« spet izdal kroniko svojega nemirnega potovanja in nanizal ob uri oddiha šopek domačih cvetk. Petruška s svojim dobrodušnim smehom veselega opazovalca ne pozna globoke tragike in bolnih rož. Povsod je doma, otroška radost ga prešinja nad vsem, kar mu nudi pisana pot. Lahno-sa-njava je muzika njegovih verzov in iskren humor zazveni semintja iz pesmi tega resničnega altruista.	.	, .
Visoke, spačene umetnosti m najti v ,eJ knjižici. Nikjer ni patosa in grmeče retorike, nikjer nezaslišanih novih razodetij, a povsod nežna vera v brezmadežno lepoto nature in srčne ubranosti. To so strune, zveneče iz daljnih, komaj 5e resničnih dni. Nemiren, trd svet vrši okoli te pisane grede, doba di-hamov, športa in nezdravo zrele mladosti obdaja Petruškove sanie in križa njegovo obzorje Poet pa nedotaknjen sredi zimskega parka in šegavo draži dremajočega A moriš gospodari mu dobra volja, o polnoči poštnin na cesti in se kot študent Kette veseljaško prereka s časom. Poroma k sveti Rarbari. — v te^ muzikalnih stihih je vsa živa petniškova priprosta pesem. Vmes so sejani ruski motivi, ki jim sledi neurejena popotnikova pot, kot jo nanese slučaj in pri-lika.
In ostal je z Bogom sam.
... Tte na vzhodu se nebo je vnelo: mračni gost stoji še pod razpelom: no, zdaj ve, kje vodi pot in kam.
Trenotek utehe brez razglabljanja in J®*1" dar poln vere ga zajame in ‘emne e dvoma jadrno beže čez belo zimsko po j .
prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov
Jos. Rojina, Ljubljana
Simbol srca, ki je navajeno odpuščati in pozabiti. »Pomladna« je stvarica za glasbo. Samota obdaja našega pisatelja, a vselej zna zamahniti z roko in potuje naprej samo s svojo burjo-ljubico. Najnežnejši je v pogovorih z naturo. Tam je od impresije upiivan otrok in je tedaj njegova pesem neposreden, čist in zveneč izliv občutja in razpoloženja. Stalen ni. V pričakovanju so mu razprte oči, a vselej mu zakroži otožno srce veselo popevko. Njegova erotika ni stvar afekta. Vedno je prijeten gost dekliškim sanjam, ljubezniv družabnik duševnih srečanj, a vedno uverjen, da je tiho slovo višje ko strasten notranji konflikt. S svetopisemsko »Salome-jo< zaključuje svojo drobno knjižico.
1 riporočamo jo vsled prijetnega, čistega jezika, toplih rim in zdravega občutja ne-izumetničenega floveka-poeta žive narave. Mnogo naših lastnih ur nam intiinno-nevsi-
l.uvo zazveni kot mehke strune v notranjost. Zato so verzi Petruškovi vsakomur dragi in ljubi prijatelji.	Ivo Peruzzi,
LETOŠNJE PUBLIKACIJE DRUŽBE SV MOHORJA.
Prejeli smo v oceno letošnjih sedem publikacij družbe sv. Mohorja, ki je zvesta svojim tradicijam izdala svoj vsakoletni koledar, dve leposlovni, dve strokovni in dve knjigi nabožne vsebine.
Izredno veseli smo Koledarja, katerega je zelo okusno in primerno sestavila Helena Vurnikova, slikarica-umetnica, ki je vsakemu mesecu primerno dodala glavni njegov spomin in vpletla vmes vso našo zgodovino, misli nedeljskih evangelijev in tehtne izreke sv. pisma kot smernice življenja.
Leposlovje je zastopano v Koledarju po P. Perkotu, ki nas seznani z »Lovričkom« siromakom, Anton Komar nam v povestici »Ne cviH več« pokaže izpreobrnenje porednega Jožka, Fr. Milčinski nas pa v pijani povesti »Mokra deteljica« seznani s trojje« pijančkov in jasno pokaže kvarni vpliv alkohola. Povesti krasijo slike priznanih slikarjev Šantla in Gasparija. Poezijo zastopata Bevk in Lovrenčič. — Sledijo zanimivi članki »O državotvornosti«, »Dohodnine«, »Slovenija in Slovenci«, »Mlekarstvo« in »Stanje nnže živinoreje«. Posebno pozornost na »a-služno navodila g. dr. A. Brecelja »Z.a prve pomoč v nezgodah. —
»Božji mejniki«, tako je naslov čudovito lepe Pregljeve povesti iz Istre, zgodbe o duhovniku poštenjaku Šimnu, ki je prišel v Istro z ljubeznijo v srcu, pomagal nesrečnim in postal žrtev zlobneža. Povest »V graščinskem jarmu« Fr Jakliča je lepa zbirka dogodkov, ki tožijo o tlaki in graščini po Ižanskem. To zgodbo nam je napisal pisatelj, da bomo lažje razumeli, zakaj je bil nastal'na Ižanskem 1. 1848. vihar, ki je bil potresel in vznemiril vso deželo in o katerem bo poročala povest »Peklena svoboda«.
Drugi del »Traviujštvo« bo našemu kmečkemu ljudstvu prav dobrodošel, ker bo v njem našel mnogo koristnih nasvetov o obdelovanju in oskrbovanju travnikov, in rav-notalco tudi o košnji ter o pripravljanju )■ spravljanju krme.
Priznana strokovnjaka Fr. Pengov in dr. A. Ratajer, profesorja šentvidske gimnazije škofovih zavodov, sta v »Poljudni kemiji« obdelala sicer kratko, zato pa točno in jasno kemijo, ki je mpd prirodoslovnimi vedami v najnovejšem času brez dvoma najbolj napredovala. To knjigo, ki se naslanja na dela najbolj priznanih poljudnih pisateljev, bodo lahko s pridom čitali tudi oni, ki se do sedaj še niso bavili s kemijo.
V prvem delu »Apostolov gospodovih« sta bila obdelana prvaka apostolov sv. Peter in sv. Pavel, drugi del nam pa zanimivo slika življenje in delovanje ostalih apostolov in evangelistov. — V zbirki »Sonce in sence« je nanizal dr. P. Angelik Tominec v lepo vrsto zagovore krščanske vere. Da pa vsa vprašanja niso izčrpno obdelana je jasno, saj so o vsakem izmed njih napisane cele knjige. V splošnem pa so v knjigi prav dobri odgovori na ugovore v dnevnem časopisju in knjigah. — Družbi sv. Mohorja, za njeno delo, vse priznanje!
V nadrobni razprodaji po knjigarnah stanejo za nečlane: Koledar 1926 Din 16, Apostoli gospodovi Din 7.50, Travnistvo II. Din 13.35. V grajščinskem jarmu Din 9.75. Božji mejniki Din 10.70. Solnce in sence Din 24-Poljudna kemija Din 18.
Petnajstletnica Lisinskega. Hrvatsko pje-
vačko udruženje »Lisinski«, najodH«ne!* • zbor v državi, praznuje dane9 petnajsdten co svojega uspešnega društvenega de .	,'orl';*j
toni, na katerem se bodo P*ro uvajali ^južno le najmodernejši jugo lovansk, zbori. Od Slovencev je zastopan na programu Anton Lajovic. Kakor čujemo, se udeleži proslave od slovenskih društev samo »Ljubljanski Zvon«. L ozirom na kulturni pomen Lisin' 9kega bi pač smela biti udeležba Slovencev častnejša. Kaj je ukrenila v tej stvari Zve»a slov. pevskih zborov, oziroma župa Jug. P®" vnčkega Saveza, za čegar si je pridobil ra v#® »Lisinski« posebnih zaslug? Društvu ski« ob njegovi petnajstletnici, naše iskr«®*® čestitke.
Štev. 253.
NAKODNI DNEVNIK 2. decembra 1925.
Stran 8
on:
radi čišče
/r <
Isto tako prodajojo s
i M, SS prodaja tirna POD KOZINA 81, II
okor tfojci /a oga pod lastno ceno. Te vrste prodajajo se samo v proJajatni Breg štev. 20. starvki pnrov in vzorci, luksuzni čevlji za dame tudi pod lastno ceno sarm gr vini \iek§andirova c&sta štev. 1.
PC
30
nevne vesti.
LJUBLJANSKE OBČINSKE VOLITVE ODLOŽENE
.Nujno potrebno je, da pride Ljubljana čim preje do svoje avtonomije. Zato smo že ope-tovano zahtevali razpis ljubljanskih občinskih volitev.	.
Ravno tako pa je nujno, da se ljubljanske občinske volitve vrše po volilnem redu, ki •vdgovarja demokratičnim načelom in ki jamči "da bo rezultat volitev res v skladu z ljudsko voljo. Zato smo nastopili za čisti proporc, ker samo ta odgovarja zahtevani moderne demokracije.
Če je odložitev ljubljanskih občinskih volitev izvršena zato, da se vrše te po čistem proporcu — in tako se nam poroča —, potem pozdravljamo njih odložitev. Toda le pod pogojem, da se izprememba volilnega reda izvrši čim preje, ker je treba, da pride Ljubljana čim preje do svoje avtonomije.
— Železniški vagoni za ministre. Prometni ■inister je izdal te dni natančna navodila glede rezerviranja vagonov za ministre in glede prepustitve takih voz za splošno uporabo. Železniški organi imajo rezervirati v slučaju, da za aktivnega ministra ni že pripravljen poseben vagon, v enem izmed vagonov en kupe I. razreda. Za uporabo tega kupeja je opravičena tudi ministrova rodbina in vsako drugo spremstvo, ki ga minister želi. Ce »mialer, kljub prijavi ne potuje ter se njegova rodbina ne posluži kupeja, se mora pripravljeni kupe takoj po odhodu vlaka odpreti ter dati na razpolago potujočemu občinstvu. Praksa, da sta vozila po dva do trije kupeji po progah zaprti kot ministrski kupeji, se bo torej nehala.'
— Železnica Bakar-postaja—Bakar-prista-»išče. V državni proračun je sprejet kredit 72 milijonov dinarjev za zgradbo železniške proge Bakar-postaja—Bakar-pristanišče.	_ j
-	Nove telefonske pristojbine. Od včeraj dalje stane v interurbanskem telelonskem jprmuetu edinica telefonskega razgovora v ^rvi coni, to je v zračni oddaljenosti do 50 km, 10 Din, v drugi pa 15 Din.
— Proslava 125-letnicc Prešernovega rojstva v Kranju. Na sestanku zastopnikov kulturnih društev v Kranju se je določil nastopni program za poklonitev Prešernovim ma-tiom dne 3. decembra: Šolska mladina, občinski odbor, zastopniki državnih in zasebnih uradov, skupina narodnih noš, društva z zastavami in občinstvo se zbere ob 11. uri na 'glavnem trgu pred mestno hišo, odkoder se odkoraka ob zvokih sokolskih fanfar iz Kra-■ja in Stražišča na pokopališče. Mimo groba .defilira šolska mladina in položi nanj vence •a napisi. Čitalniški nevski zbor zapoje pesmi »a besedilo Prešernovih poezij. Osmošolec g. Joža Vilfan govori v imenu šolske mladine iz Kranja, nato sledi govor zastopnika ljubljanske akademske omladine. Zastopniki ostalih društev polože vence, zastave se poklonijo. Pevci zapojo »Slava Prešernu r in povorka odkoraka pred Narodni Dom, kjer bo razhod. Meščanstvo okrasi ta dan svoje hiše z zastavami in od 1U do 12. ure bodo vse trgovine zaprte. Udeleženci iz Ljubljane imajo ugoden jutranji vlak, ki odhaja ob 8.15 z gorenjskega kolodvora. Program, »Prešernove akademije«, ki se vrši dne 7. deoembra, se objavi pravočasno.
— Podaljšanje opcijskega roka. Opcijski rok za na Reki živeče Jugoslovene je podaljšan do konca tekočega leta.
— Absolventi juridične fakultete, ki hočejo do konca leta 1925 položiti državoslovni izpit, morajo vložiti svoje prošnje pri podpisanem podpredsedniku (Ljubljana, Bleit weisova cesta 10, I. nadstropje štev. 33) najkasneje do 10. decembra t. 1. — Kremenšek.
— Prepovedan komunistični list. Ministrstvo notranjih zadev je prepovedalo uvoz in razpečavanje v Parizu izhajajočega komunističnega lista »Glas«, ker piše ta list proti interesom naše države.
— Četrta mednarodna letalska razstava v Pragi. Povodom sokolskega kongresa v me-
juniju 1926 se priredi v Pragi četrta "mednarodna letalska razstava.
~.Mednarodni kongres kaznilniških rav-»ateliov. Prihodnji kongres kaznilniških ravnateljev se vrši leta 1930. v Pragi.
_ Zgradba velikanskega stolpa za izkoriščanje moči viharja. V kratkem prično v enem izmed mest v sredjni Nemčiji z zgradbo velikanskega stolpa za izkoriščanje sile viharja. Stolp bo visok 600 m. V višini 250 .metrov bo imel dve velikanski krili, kakor-šno imajo mlini na veter. Krili bosta reagirali na moč viharja 3.5 sekundnih metrov ter gonili dinamo stroj. Naprava bo v stanu proizvajati 6000 kilovatov elektične energije in sicer po normaliii režijski ceni približno ,«ne desetine pfeniga zn kilovat. Letno bo ,"mogoče 'proizvajati nad 200 milijard kilovatov. Na vrhu stolpa bo vzpostavljena postaja 7-'‘ brezžično brzojavljnnje. To bo prvi stolp izkoriščanje moči viharja na svetu, ob pa najvišja stavba na svetu. Načrt je r«'elai inženjer Honner.
— Razpisani mesti poštnih odpravnikov.
Razpisani sta: pošta Sv. Marjeta pri Moškanj-cih (III.-3) in Št. Janž na Dravskem polju (III.-G).
— Izpremembe v državni službi. Revizor carinarnice v Boh. Bistrici Janko Jankovič je imenovan za revizorja pri centralni blagajni v Ljubljani.
— iz poštne službe. Premeščen je od poštnega ravnateljstva Ljubljana k Ljubljana 1, Vinko Janežič; tajniki pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Anton Suhačj* Joško Peršič in dr. Bogdan Kurbus so pomaknjeni v višjo skupino..
— Iz carinske službe. Za glavnega revizorja pri centralni blagajni je imenovan glavni revizor carinarnice v Bohinjski Bistrici Janko Jankovič.
— Osebne izpremembe v davčni službi. G. Ivo Lavrič, višji davčni upravitelj in šef davčnega okrajnega oblastva v Ljubljani, je prosil za upokojitev in bil razrešen vodstva tega oblastva.
— Umrl je v Mariboru sodni uradnik g. Rajko Faninger iz ugledne primorske rodbine. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
— Eksplozijska katastrofa v luki Rio de Janeirc. Na krovu ene od ladij, zasidranih v luki Rio de Janeiro, se je pripetila te dni težka eksplozijska katastrofa, pri kateri je poginilo 17 oseb.
Za vse vrste oblačil
do
Božiča znižan® cene
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
LJUBLJANA.
— Prijeten pomorski manever. Kakor poročajo iz Rima, je bila te dni ob priliki pomorskih manevrov pri otoku Maddalena tor-pedovka »108« od torpedovke »422« iz distance 600 metrov obstreljena tako, da se je takoj potopila. Moštvo je bilo rešeno.
— Nesreča na Donavi. Iz Budimpešte poročajo: Parnik »Josef Karl« Donavske paro-plovne družbe je zadel te dni radi goste megle v bližini Baje ob kamenit nasip, se poškodoval in jel potapljati. Kljub temu se je krmarju posrečilo, da je zavozil na bližnjo peščeno klop, kjer je parnik obstal, nakar mu je prihitel na pomoč drug parnik, ki je rešil posadko in vseh prestrašenih 40 potnikov.
— Velik vlom v berlinsko redakcijo. Te dni je bil izvršen v redakcijske prostore berlinskega lista »Achtuhrabendblatt« velik vlom. Svedrovci so navrtali dve blagajni in odnesli 11.000 mark. Policija je tatovom na sledu.
— Grofica Keglevich in njen upravitelj.
Grofica Keglevich, znana članica dunajske in budimpeštanske družbe, je dala te dni aretirati svojega upravitelja, ravnatelja Pavla Kreissa, radi goljufije, vloma, poneverbe in sličnih čednih deliktov. Kreiss je spravil grofico s svojimi manipulacijami takorekoč na beraško palico. Pod zvitimi pretvezami fi‘i j® izvabil skoro vso zlatnino, srebrnino slike, preproge, antikvitete in dragoceni mobiliar, v skupni vrednosti poldruge milijarde avstr, kron ter skoraj vse te stvari prodal, oziroma zastavil. Grofica Keglevich je igrala še pred letom dni v družabnem življenju veliko vlogo.
V	njeni gostoljubni hiši je občevala krema avstrijske in madžarske aristokracije.
— Grof obsojen radi obrekovanja na 18 mesecev ječe. Veliko pozornost je vzbujal te
dni v Budimpešti proces radi obrekovanja, ki so ga naperile zoper znanega madžarskega aristokrata grofa Rafaela Zichyja njegova ločena soproga, baronici Pallaviccini in Dory ter pisateljica Tormay. Grof se je hotel svoje-časno razpgročili. Ker se je njegova soproga temu upirala ter ji ni mogel dokazati prav nobene krivde, je pogorel. Radi tega pa se še ni udal. Najei je več detektivov, ki naj bi bili ugotovili, da mu soproga ni zvesta. Detektivi so se trudili zaman. Niti najmanjšega indica nezvestobe niso mogli najti. Nato je zvrtal grof v zid luknjo ter opazoval svojo soprogo v spalnici in kopalni sobi, pravtako je naročil svoji služinčadi, da opazuje ob njegovi odsotnosti njegovo soprogo, skozi luknje. Da mu ustreže ter dobi obljubljene nagrade, si je 'izmislila služinčad gorostasne stvari. Pripovedovala je grofu, da uganja njegova soproga v družbi baronice Pallaviccini, baronice Dory in pisateljice Tormay les-biške orgije ter plešejo neki peklenski ples. Na podlagi teh obdolžitev je vložil grof ponovno tožbo na razporoko. Med tem se je služinčad ustrašila prisege ter priznala grofu, da so obdolžitve Izmišljene. Grof si je- pomagal s tem, da je služinčad podkupil za krivo pričevanje. Kljub temu je prišlo na dan, da gre zgolj za obrekovanje, nakar so vložile prizadete dame ovadbo, katere rezultat je bil, da je odnesel grof Zichy 18 mesecev ječe, njegov vratar 1 leto, ena od hišen pa 4 mesece. Razven tega mora plačati grof Zichy ogromne stroške.
— Incident pri vojaški zaprisegi. Predvčerajšnjim se je vršila v vojašnici kralja Petra v Zagrebu zaprisega vojnih obveznikov. Ker so morali obvezniki stati na mrazu od 9. do
11., so postali nejevoljni, zato po končani zaprisegi niso hoteli poslušati nagovora poveljnika vojašnice. Medtem, ko so začeli vsevprek kričati: »Ni treba govoriti, dovolj časa smo prezebali, mi gremo domovi- je večja skupina od njih navalila na vojaški kordon ob vhodu ter ga predrla, nakar so obvezniki odšli domov.
— Velik izgred v beograjski umobolnici. Te dni so umobolni v beograjski blaznici nenadoma navalili na paznike ter jih jeli prete-pavati. To priliko sta izkoristila dva umo-bolna zločinca ter pobegnila.
— Socijalno skrbstvo. 22-letna deklica iz Osijeka, H. T. je bila nastavljena kot trgovska potnica pri nekem slikarju. Zašla je pri izvrševanju svojega poklica v sumljivo družbo, ki so jo dolžili med drugimi tudi trgovine z dekleti. Z drugimi vred je bila aretirana tudi ona. Kmalu nato so jo poslali k zdravniški preiskavi v bolnišnico. Od tam so jo takoj izpustili, ker je bila popolnoma zdrava. Tedaj pa se je križev pot deklice, ki ni imela niti najmanjše stvari na vesti, šele pričel. Prišla je zopet na kriminalni oddelek. Ker ji je zmanjkalo medtem denarja, je prenočila, ko so jo izpustili, v Dečjem zavetišču, za kar se ima zahvaliti dobri voditeljici. Drugi dan se je obrnila na socialno skrbstvo ter obletala vsa dobrodelna društva, da bi dobila denar za povratek v Osijek k starišem, toda vse zaman. Povsod so ji odgovorili, da za take namene nimajo denarja. Kolo Srbskih sester ji je dalo končno — 30 dinarjev.
— Strašna smrt nočnega čuvaja. Na skladišču stavbe tvrdke »Grundstein« na Dunaju je spal v neki baraki nočni čuvaj Ludvik
LAJSANA PLAČILA ZA U8M DAJB «	“	w	»	TOVlA
Zemlar. Predno je zaspal, je zažgal v odprti posodi oglje, da bi bilo v baraki toplo. Razvili so se strupeni plini, Žemlar se je prebudil ter vstal, takoj nato pa je padel s hrbtom na žareče oglje. Ker ni mogel vstati, niti klicati na pomoč, je umrl strašne smrti. — Našli so ga napol zoglenelega.
Tragična smrt prvega madžarskega ženskega advokata. Iz Budimpešte poročajo:
Prekrasno!
Monumentalno!
Razkošno!
Beneški trqovec
Vesela igra v 8 dejanjih po motivih nesmrtnega W. Shakespeare-a.
V glavnih vlogah najboljši in najlepši nemški igralci, kot: Henny Porten, Harry Liedke, Lia Eibensschtltz, Weiner Krauss, Heinz Rolf-Miinz itd.
Film je posnet v krasni, s solncem obsijani Veneciji. Kolosalna režija ter izredna igra.
Prekrasni naravni posnetki.
Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester
svira pri vseh predstavah.
Samo danes in jutri!
*n**ril KT1VO MATICA, vodilni lino v LiiiHljnnl (Tel. tll>.
Prvi madžarski ženski advokat je umrl pav dni pred promocijo. Dr. Irena Priegel je umrla vsled razburjenja, ki ji ga je povzročal izpit.
— »Doktorica, zakonskih znanosti«. Kakor znano, je ustanovil rektor bostonske univerze, profesor Lavvrenee Davis, na bostonski univerzi fakulteto za »zakonske znanosti«. Pri tem ga je vodilo prepričanje, da je jako koristno, če prouče mlade dame temeljito vse probleme mirnega zakonskega življenja, predno se poroče. Učni načrt se ne peča samo s psiliologičnimi vprašanji, temveč sploh z vsemi — tudi najbolj vsakdanjimi — problemi zakonskega življenja. Prva dama, ki je promovirala na tej fakulteti za dr. rer. matr., je gospica dr. Andry \Vare. Česa se je naučila, se bo kmalu videlo, zakaj v kratkem se poroči s profesorjem univerze v Obi-ju F. G. \Voolfom. To bo torej prvi zakon, sklenjen na znanstveni podlagi.
— Oklopni poštni avtomobil. Kakor poročajo iz Washingtona, so vepljali v Združenih državah, oklopne poštne avtomobile, da se* zavarujejo s tem pred napadi banditov na poštne avtomobile. Kajti ti napadi so se dogajali v zadnjem času vedno bolj pogosto in to celo pri belem dnevu in na najbolj obljudenih ulicah.
— Rimski pozdrav na univerzi v Parmi obligatoričcn. V Parmi je proglasil vladni kr nisar za tukajšnj* vseučilišče rimski zdrav kot obvezen. Ta pozdrav je bil upeljan sedaj tudi za profesorje, učence in' šolske sluge tamkajšnje realke. Občinski odbor v Modeni je odredih da je rimski pozdrav odslej obligatoričen za vse tamkajšnje občinske uslužbence in za občinske šole.
— Kavalir. Gospica Edith W. je bila dolgo časa prijateljica dunajskega hišnega posestnika Emila B. Simpatije Emila B. do gospodične Edith so bile tako velike, da ji je podaril svoječasno 30.000 šilingov (3C0.000 Din), s katerimi si je kupila hišo. Kasneje jo je pregovoril, da je hišo zopet prodala in izkupiček njemu posodila. Izstavil ji je dolžno pismo ter plačeval nekaj časa tudi redno obresti. Nekega lepega dne pa jo je povabil v kavarno, češ da mora napisati na dolžno pismo važen dostavek. Edith mu je nič hudega sluteča, pismo prinesla. Na ostrmenje pa ga je B. raztrgal na drobne kosce in odšel, i» da bi črhnil besedico. Edith W. je vložila tožbOj B. je ugovarjal, da je bilo njegovo razmerje z deklico nenravno, ker je poročen ter da zato nasprotuje darilo »dobrim šegam«. Radi tega in pa radi nehvaležnosti obdarovane je bil upravičen k preklicu. Sodišče pa ni bilo tega mnenja ter je obsodilo naenkrat tako krepostnega bonvivana na plačilo 30.090 šilingov s pripadki.
— Treznega in zanesljivega strežaja sprejme drž. zdravilišče na Golniku z 8. decembrom. Pismene orošnje na upravo zdravilišča Golnik do 5. decembra.
Llubljana
— Redni občni zbor Narodne Galerije se
vrši v soboto, dne 12. decembra 1925 ob pol štirih popoldne v Narodnem domu, pritličje, desno.
1— Slovenska žena, narodne delavke, matere, vzgojiteljice, kličemo Vas na pomoč!
V	zadnjem času se je poslovanje društva »ATENA« tako razširilo, da mnogoštevilni odbor komaj zmaguje svoje delo. Atena deluje na principu, da je vsaka posamezna odbornica določena, izvršiti svoje odmerjeno delo in ne le glasovalka ali posvetovalka v organizaciji. Delo je razdeljeno po odsekih, vsak odsek ima svojo ločeno upravo. Tn tako raste, neprestano napreduje — Atena. Poleg telesno-vzgojnega dela ima rešiti važno socijalno in prosvetno nalogo. Kličemo Vas danes, da pomagate pri poslovanju Ortopedskega zavoda, pri upravi Marijonetnega gledališča, aranžmaju »Pravljičnih večerov za mladino«, pri odseku za »Otroško igrišče«, pri telovadnemu, glasbenemu, plesnemu, drsalnemu, lahko-atletskemu, rokometnemu, in zimskemu tenis-odseku. Rabimo organizatorice, zapisnikarico, športno referentko, igralce in glasbenike, vrtnarnice itd. Vabimo k delu vsaktero, ki ima smesel za idealno delo za narod, za našo mladino. V tem delu leži zadoščenje. Pismene priglase sprejema tajništvo »Atena«, Aleksandrova cesta 2.-III.
Dne 4. decembra 1925 ob 10. uri predpoldne se vrši v Mariboru na licu mesta, Aleksandrova cesta 79, prostovoljna sodna dražba vložkov št. 179 in 68 k. o. Grajski marof, z gostilniškim inventarjem, sodi itd. Izklicna cena je 300.000 dinarjev. V hiši je dobro idoča gostilna z lepim vrtom na zelo prometnem kraju. Kupec se lahko takoj vseli. Interesenti so vabljeni. Pojasnila daje dr. Rihard Faninger, odvetnik v Mariboru.
(146)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal KoOen ivrau.
»Ali ste že čitali današnji časopis, ki izhaj* v La Magdaleni?«
>Ne.<
»Sam predsednik piše o vas.«
»Kako naj dobim kak časopis?«
»Morda vas pa vseeno zanima. Evo, čitajtek
Iz predala vzame časopis, ki je izšel popoldne v La Magdaleni. Glavni članek je spisal predsednik.
Preden govori o požaru, prizna, da je imel namen prijeti mis Leonor Morris, njene spremljevalce in ve« avto, tali oj ko bi stopil na argentinska tla, in sicer zato, ker je slučajno izvedel o neki zaroti, kako se hočejo polastiti avtomobila, da izvedo njegove skrivnosti s sila Zal, da je izvedel on prepozno o tem in je torej Moral delovati po lastnem preudarku, a vseeno je prijel prepozno.
In tako se opravičuje dalje. Predsednika je pač pafcia rest, zlasti ker je njegova soproga vse razodela; a*, telo pameten način se je tako izognil odgovornosti.
Seveda izprevidi vse to Leonor takoj, a nanjo ne
napravi nobenega utiša, le napol pomilovalen, napol zaničljiv smehljaj ji zaigra okrog usten.
Potem slika predsednik svoje pogovore z Leonor, zlasti zadnjega, ko mu je direktno zagotovila, da bo bombardirala mesto, in držala je besedo — »in zdaj naj bo Bog milostljiv za tisočero bedo, ki jo je povzročila ta ženska našemu mestu!«
Ostali članki niso bili tako lepo pisani, po španskem običaju so želeli celo v časopisu poždgalki in morilki vsa mogoča prokletstva.
Te članke Leonor le pogleda in vrne Časopis.
»Naj pišejo. Meni je vseeno. Ne potrebujem opravičila, gospod profesor, radi tega se vam ni treba truditi.«
»Saj bi tudi ne imelo dosti uspeha.«
»Kakor rečeno, meni je popolnoma vseeno, kakšno je javno mnenje o meni. Nekaj pa bi vas še prosila, da objavite o meni.«
»Prosim!«
»V avtomobilu imam še nekaj drugih iznajdb, ki jih je napravil moj oče. S pnevmatično kanono in i&-| strelki sem napravila včeraj poizkus, ko sem zažgala ' lopo in ko sem potem napravila, da je popolnoma izgi-i nila. Morda ste tudi že slišali o pnevmatičnih puškah in
I	pištolah?«
^Gotovo, tudi eksplozivna snov je baje nova ia učinkuje grozno, kakor ste povedali predsedniku ia kakor je videl na lastne oči.«
»Torej, morrisit predam javnosti, ker je to dobra plcdonosna iznajdba. Najpreje bodo sicer razni rudarji brez kruha, toda temu ni pomoči, posameznik mora trpeti za splošni blagor. Vseh drugih očetovih iznajdb pa, ki jih hrani avtomobil, ne predam, ker bi jih goton ljudje morda zlorabljali in... v zadnjem času sem dodobra spoznala človeški egoizem. Torej to javite časopis som: jaz sem storila svojo dolžnost; nihče nima veit povoda, da bi me preganjal; dokončati hočem potovanjft krog zemlje, kakor je to nekoč storil Georg Hartunj. jaz ne bom storila nobenemu človeku nič; kdor pa bo sovražen meni, tega bom uničila!«
Zadnje besede izgovori Leonor svečano. Profesor pckima z glavo v priznanje.
:>Ali veste, kaj je to desperado?« vpraša Leonor.
»To vemo pač tu, v teh španskih pokrajinah naj-bolje.<	,
»To je obupanec — človek, katerega so proglasili za popolnoma prostega ali je to storil sam; tak človek je vedno na begu in kdor napravi v njegovi prisotnosti le sumljiv gib, ga takoj ustreli.«
»Res je tako.«
A.
Stritarjeva ulica
- LJUBLJANA
Mestni trg 20
n
Pleteaiae:
Zenske nogavice v različnih barvah 2enske nogavice boljša kvaliteta . • Zenske nogavice angleška moda . .
12 Din 20 * 26 *
10 Din
%
Moške nogavice....................................  8
Moške nogavice boljša kvalitat* ....	12
Eenske rokavice....................................22
Zenske rokavice zimske ............................24
Moške rokavic« zimske..............................24
Moške rokavice finejše.............................SO
Dokolenice s stopaj«*..............................32
Oglejte
Parila :
Trdi ovratniki........................
Moške srajce k ovratnikom....................42
Moške srajce boljša kvaliteta...........54	s
Moške srajce z dvema ovratnikoma .	..	78	:*
Moške srajce piket......................70	»
Čevlji:
Otroški veL	20-25 ........................ 30	Din
Otroški veL	26—28	  40	s
Otroški vel.	26—28 štrapac...................55
Otroški veL	29—35 štrapac...................85	?
sl razstavo otročjih	igrački
Deški vel 36—39 štrapac...........................120
Meški vel. 40—45 štrapac..........................150
Moški vel. 40—45 kovani...........................140
Moški vel. 40—45 box............................  175
Zenski vel. 36—42 box.............................150
Ročne torbiee:
otroke gladke........................17	Din
>
Za
Za otroke barvaste  ..............................22
Zenske lakaste kombineže...........................36
Lakaste z locnjem.................................45
Velike ročne torbice..............................55
Šolske torbice.....................................55
>
■
■
■
■
■
■
■
■
■
j Vsak hoče ob Miklavžu in Božiču
9 napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
JOSIP PETEUNC - Ljubljana
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb- • nike, police in še veliko, veliko drugih lepih m potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo!
Nepotrebna s rb za Mit lavževo in božično
darilo, ker je tvrdka
JOSIP PETEUNC - Ljubljana
znižala v to ivrho cene šiva nim strojem in kolesom : znamke „GRIUNER“ „PH0NIX“ i ADLtR“ za lO /..
S*	Ugodna	'	obročna	odplačila.
Dame in gospodje
z dobrim nastopom, za nabiranje naročnikor rastnih ilustriranih in modnih časopisoT se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. Pismene ponudbe pod šifro »Dober zaslužek. »a »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, šelenburgova ulica 7. II.
■ip«
Okrajne zastopnike
za Kranj, Radovljico, Ljubljano,
Kamnik, Logatec, išče večja zavarovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod »Stalno« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica ______________ 7.	II.
Čevlje na otroke
proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, St. Petra cesta G.
lllltl!l!lllllll!lllllllll|illlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilHII(!S
PLIN V STANOVANJA!
Vsaka sledljiva gospodinja vnorablja v kuhinji, kopalnici in pri likanj <-» samo piin.
Neprimerno cenejše. — Vedno či>to. — Vsak Ca* pripravljeno 1-uha ter grej« hitro.
Mnenje o nevarnosli plina je samo predsodek. Že od leta 1861, o (kar obstoji plinarna, se ni dogod la nobena resna nesreča. Napeljava do hiše brezplačna. Napeliava v stanovanje slane samo 800 do 1000 Din, plačlji o v 10 mesečnih obrokih.
Kuhalnik se dobi že za Din 125’—
Likalnik „	.	»	.»	•	140 —
Štedilnik „	»	„	»	*	1800
Uporaba plim v vseh obrtih za varenfe, taljenje, kuhanje, Dolon strt jev itd. na cent jša. Vedno pripravljeno, č slo, prihrana F	na času in denar u. — Pojasnila daje
MESTNA PLINARNA.
MALI O GRASS
«0Uson M fa*aw! Din 3--,	nadaljna	beseda
St par.
—BIT—*—      .'SBSS3S&JSB55SS
KOKS - ■ ČEBIN
Volfova ulica 1/11. - Telefon 56.
PtODA.lI Tti vagenov
toomvih brzoiav. drogov
7 4« 12 m. — Ponudbe na Fr.
F*lar«,
parna _
Komen
taga,
mendi.
Lahovi« pri
Potnika
aa mpeiavanje razglednic dobro •Pijanega se> sprejme pod ugodni-aei pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na d- oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
Akviziterja
■prejme zavarovalnica proti »talni plaSi. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro »Zavarovalnica« na >x u-blicitas« d. d. oglasni zav°dt ~lub' Ijana, Šelenburgova ulica 7. il.
Spreten sten graf(inja)
se takoj »prejme. — Natlot pove uprava lista. ________________
Fotografa
ali Amaterja za pokrajinske slike in Btereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami iu navedbo plače pod šifrp »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod jjubljana, Šelenburgova ulica 7. IL
Zaznan io.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da bodem od pondeljka, dne 80. novembra dalje pekel kruh dvakrat, dnevno, in sicer ob 11. uri dopoldne in ob 15. uri popoldne. — Se priporoča Anton Preskar, pekarna, Dunajska cesta 5.______________
Sprejemajo se
popravila porcelanastih punčk. Na iančneje *e poizve: Glince, Tržaška cesta 28.
Steklero
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
RADIO-aparate
In sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cankarjevo nabrežja štev. 5.
Znanja želi
mlad, samostojen, inteligenten gospod z damo prijetne zunanjosti, k razpolaga z lastnim stanovanjem.
Starost postranska stvar, nad 40 let. Ponudbe na upravo usta pod: »Iskreno prijateljstvo«,
vendar ne
Sorodnikom, prijateljem in znancem »poroJaao ta-t ost no vest, da je naš preljubljeni
Rajko Faninger
sodni uradnik
danea ob 5. uri popoldne po kratkem in hudem trpljenju Bogu vdano v Gospodu zaspal. Zemeljski prah dragega pokojnika bo vrnjen materi zemlji na mestnem pokopališču v Pobrežju v torek dne 1. decembra 1925 ob 3. uri popoldne, kjer bo dragi pokojnik na mrtvaškem odru.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. decembra 1925 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 29. novembra 1925.
Eliaabota vdova Faninger, mati, — Karija proga, - Rajko in Jelka, otroka, -
letržec, dr. Rikard Faninger, odvetnik, Er®	^	’
bačni uradnik, bratje, — Josipina Smer > P S uradnika, ses ra, - Marija Faninger Krna Fuiinger, Hoda Faninger. svakinje, - Fran Smerdu, svak.
Bre* posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
Tadajatelj „ od*ov.roi urednik *BLEZN1KAB ALBKSANDBB. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej 8ev«r.