Iv lurek. • rtlVl
|uh.»j» 11 »»U* .. .tu l>r«*< u ■Jum H 9m lit* H fl.
vi m| M« ■ ■« ..
Ittrt Ida . * ..
Po p ti* 11
I/a «h M> in ki.
1 1a pol 1 • u . 5 ,. i»trt l.t* t „
Vri-.lnUttu m •f****J j« t gmpoakih lili'' (U«rrenna»»tl i'. I>
£$t. 11.
V Mariboru **Jr>. januarja 18C>9.
01 (i n li Ha:
/j uafa«ino ilrMlopn
mM k« i t. uj.
ii kr ,. - m natUi« 1 krit i kr. i. sf ti.ka Ikni. 4 kr. I« •* tisk* 3kr.il ir?* pumi-nkn *« plac u
j>• j■» p" prostora.
Za i.uk li.dk j« plaoal koli-k(,l".ip»lj) „ jo,
Heknlal ... n« ttiltit. taflll naj sf l.lagoiroljn . fnn kujejo
Tedaj II.
(
Čehi o zedinjeni Sloveniji.
Primorje, Dalmacijo, dalmatinske otoke in  pozneje tudi jušno  Tirolsko in j imenoval tako združene dežele  „ilirske provincije11.   Leta  IS L*; so padle Oeski časopis rNašo list.v*  prinaša  o najvažneji točki slovenskega j omenjene dežele pod imenom  „ilirsko kraljestvo" zopet  k avstrijski dr/avi. programa ta-le članek:' k,pr;l \im J0 Pridružila leta 1825 Se celovške dežele.
„Med Slovenci se oglašajo od dne do dne mogočnoji glasovi za na- Misel o obnovljenji starega ilirskega kraljestva je padla kakor iskra
rodno in teritorijalno enoto naroda, slovenskega. V Badnji dobi je nastala j med slovenski' rodoljube , in njen /ar so stalno raznema V litje in širje med Slovenci stranka, znana „inludoslovenska". ktera povdarja kot glavnojkroge./a zdaj je komaj vorjetno. da bi se misel vresničila, kraljestvo ilirsko idejo v prihodnjem političnem in narodnem razvijanji svojega naroda, da bil obnovljeno v tej obliki bi gotovo izbudilo upor no le Nemcev in Magjarov.
lja, ua kteri probivajo Slovenci, in ki je do to dobe tako neusmi-',ampak nedvojbeno tudi Hrvatov samih.   Hrvati in Magjari bi no privolili
novemu kraljestvu na korist, da bi se jim škodovalo njih državno pravo. Nemci ne, da bi se jim škodovala njih narodnost. In vendar ima program »kupljenega ilirskega kraljestva za Slovence svojo praktično stran. Dasiravno je nemogoče tO misel že zdaj izvršiti, mogoče je vendar le koristiti z njo bližjemu in koristnejemu programu. Pod praporom velike misli stare Ilirije so hitreje bliža svojemu cilu narodna enota s 1 o v e n s k a, z a k t e r o se morajo za prav n a r o d n j a k i s 1 o v e n s k i p r e d v s e m in najbolj truditi.
Zedinjenje Slovencev ni zdaj več program maloga kroga ljubljanskih rodoljubov; slovensko ljudstvo spoznava sploh potrebo narodnega zedinjenja in je izreklo svojo voljo na ogromno obiskovanih taborih v Ljutomeru, v Zavcu in Senipasu. Na vseh teh taborili se je tirjalo pred vsem narodno zedinjenje. Tako torej je enota narodna, naj veča potreba in jasno izrečena želja naroda slovenskega. In tudi v diuzih točkih, o ktorih se jo govorilo na omenjenih taborih se je skoraj izključljivo gledalo na obveljavo narodnosti in jezika. Vse taborske resolucije imajo izljučljivo narodne interese za podlago.   Torej mora tudi  prihodno reševanje slovenskega vprašanja imeti na-
se vsa zem,
ljeno razcepljena in razdrobljena, združila v eno narodno in državvo celoto s skupno upravo. Ta stranka dobiva od dne do dne več tal in jih ima že zdaj toliko, da naj bi se z ozirom na to, da je treba vrediti državnopravne in narodne razmere cislajtanske, že zdaj obračala pozornost k njenemu programu.
Prizadevanje slovenskih narodnjakov, da b i se vsi r a z k o s a n i u d i njih n ar oda združili v celoto, je brez vse d v o m b e. naravno in opravičeno. Narod slovenski šteje 1.274.0O0 duš in je že zdaj močen dovolj, da hi delal krepko narodno skupino pod združeno politično upravo. Ta narod je kakor znano, obdarovan z mnogimi lepimi duševnimi lastnostimi iu gotovo bi bil že davno prekoračil marsikte-rega svojih sosedov v kulturnem delovanji, ko hi ne bil od davno dobe som živel v tako žalostnih in tako zelo neprijaznih razmerah političnih. Glavna ovira njegovemu razvoju je ono osodepoluo razdrobljenje, vsled kterega živi kos Slovencev pod tujo upravo na Koroškem, drug kos na Štirskem, zopet drug na Kranjskem, v Gorici, Istri, v videnskem okrožji na Bencčanskem in
konečno na južno-zapadnem Ogerskcin. Tu se sine po pravici reči, da so raz- rodne interese za podlago.   Zares je ta interes pri Slovencih tako mogočen,
kosaui udje sicer zdravega telesa, in da je raztrgan narod, da ne bi mogel I živeti svojega lastnega organičnega življenja. In dasiravno leže vsi udje tega '  organizma brez neposredno  zveze drug poleg drugega, ni med njimi tujih
življev,  iu treba je le ločiti se iz sedanjih zvez,  da se zopet združijo v
kakor drugod zavest historičnega pra\a; na to ju treba popolnoma obzir jemati. Ako se ima država urediti na zadovoljnost narodov, treba ho gledati, kje je kteri moment najniočneji v narodu; zgodovina, prava in potrebo vsakega naroda so različne , in ravno zato ni mogoče v razno-narodni Avstriji
krepko, zdravo in nadepolno celoto. In to posebno nameravajo Mladoslovenci. vrediti državo po eni meri, po enem kopitu. Pri Cehih in drugodi je treba Pravi se, daje mišljenje inhuloslovencev nnšlo tudi V vladnih krogih polno pozornost obračati pred vsem na historično pravo, pri Slovencih, kjer tega pozornost, dasiravno iz popolnoma drugih razlogov. prava ni, na prirojeno, na pravo jezika iu rodu.   Tudi to pravo je dovolj
Dasiravno so nekterim dunajskim gospodom narodno težnje sloven- važno in zavest tega prava med Slovenci dovolj živa, da bi se mogel na ske nepovoljne, vendar ne morejo prezirati politične važnosti Slovencev na njegovi podlagi stvariti samopraven državen organizem. Narodna iu državna jugu in južnem zapadu habsburške monarhije. Sami že spoznavajo nevarnost enota avstrijskih Slovencev je pa razen tega tudi program popolnoma opra-nasilnega napredovanja italijanskega življu, kteri so od dne do dne bolj fiirijvićen, kajti z obzirom na posebne zemljepisne razmero Slovencev jo mo-na bregovih adrijskega morja in si osvojuje pravo do najvažnejih primorskih gore ustreči mu broz vso škode, ki bi se sosednim narodom nobena ne godila." krajev avstrijskih.   Dunajska politika je dozdaj sama podpirala to laško raz- O toni članku bomo govorili pri prihodnji priliki,
širjevanje, povsodi stanovitno razdrobovaje Slovence oslabovala, prav neverjetno podpirala živelj italijanski v slovenskih krajih, tako da so po večeraj poitalijančena primorska mesta, ktera med sedanjim narodnim gibanjem v v Italiji že vidno delajo na to, da bi se od habsburško države ločila.
V zadnjem času spoznava torej če tudi le malo državnikov na Du-naji, da je bila v teb zadovah kriva politika avstrijska in se začenjajo ogle- pregro.ška kaljenega javnega miru , oziroma zarad prestopa zanemarjene davati po sredstvih, s kterimi bi meje postavili dalejemu razširjanju italijan- dolžne skrbnosti se jo bila odločila na 20. dan januarja pred e, k. okrožno skega življa. Spomnili so se na nekdanje kraljestvo Ilirsko in po nedavnim sodnijo v Olji, kjer se je pričelo ob !). uri zjutraj. Sodišče je bilo tako-le sporočilu „VVandererja" so se bojda namenili združiti Dalmacijo, Koroško, sestavljeno: Vodja obravnavanja predsednik okr. sodnije gosp. pl. Vest; gla-Kranjsko, Istro in tržaški okraj v eno državno celoto, ktera bi bila močna sovalea: svetovalec deželne sodnijo g. Stieger iu okrajni svetovalec g. Tom-dovolj, da je pota zastavila razširjajočemu se italijanstvu. Ta misel ni nova. Za nekoliko časa jo je bil že izvršil Napoleon I.. kteri jo dne II. okt. 180!) z enim samim dekretom združil Kranjsko, Istro, Koroško, Reko, Trst in
Tiskovna pravda ..Slov. Naroda."
Konečno obravnavanje proti vredniku in tiskarju  „Slov. Nar." zarad
schitz.  Tožnik: gosp. državni pravilnik dr. Mullov.   Na obtožni klopi Ant. Tomšič, vrednik in g. K. Janžic, tiskar „Slov. Naroda", oba brez zagovornika. Po navadnem uvodu so jc prebral obtoženi članek in (nemška) tožba,
Listali
Narodopisne slike iz našega naroda.
II.   Slov enska vas. (Dalje.)
V površnih čitali smo videli dozdaj sliko zadruge. Poglejmo pa zdaj v pravo vas, in sicer v kako veliko vas ogerskih ali hrvaških Slovencev. Pred vsem bo našo pozornost zanimalo to, da je ena hiša kakor druga. Vse so si enake kakor krajcarji. Hiša z dvema okuoma izpod zakajene pnjže, mala vrata, velika vrata, dvoriščen plot, pa zopet kakor s konca: hiša z dvema oknoma izpod zakajene pajže, mala vrata itd. — tako stoje hiše po vasi po eni, tako po drugi strani gori in doli, kakor poedini elementi električne baterije. Ce stoji vas ob veliki cesti, je vsa vas samo ena dolga ulica, ki se v sredini razširi v precej velik trg. Vaški trg je, kar se njegove podobe tiče, nepravilen, najraje je jajčaste podobe. Hiše so namreč sred vasi bolj razen stoječe , proti obema koncema se pa zopet bliže skup stikajo. Ce pa vas ne stoji ob cesti, se jajčasta podoba trga bolj v okrog-Ijasto premeni. Večkrat pa vas nima trga, iu v taki vasi stoje poedine hiše s svojimi poslopji raztresene kakor u. pr, polica pri šahu (schachbrettartig). Iz topografične lege mnogih slovenskih vasi je to očividuo. da je bil namen prvih naselnikov brez dvojbe ta, da si za svoje selišče izberejo skrito, varno, zavetno mesto, kje na strani, kjer no drže ne trgovinske ne vojskino ceste. Pred vasjo se navadno nahaja ali kak hrib ali kak gojzd, ki jo zaslanja ali kakšno drugo topografično napotje, ki rani prihod v njo brani. Po-
sebno se to vidi na Hrvaškem. Zagorje za volj svoje zavetne skrite lege je trikrat bolj z vasmi posijano iu obljudeno, mimo mnogo bolj rodnega pa odprtega posavskega polja. V prejšnjih časih je stala županova hiša na najvišem mestu v vasi. iz kterega jo župan svojim občinarom s trobenjem svoja povelja oznanjal. Na', učeni Popovič, ki je bil t Arclinu blizo Vojnika rojen, piše v svojem leta IT.'iO. v Lipsiji in Frankobrodu tiskanem delu: l;ntersu-cbungen vom raeere" o našem županu (suppmanp suppleute) in njegovem trobenju tako-le: ,.\v,nii ein soloher befohlhaber oder vrindisoher dorfsohulze seine untergebeuen /ur entrichtung des zehenden. zur jagd oder andern frolindienstcu zusaiiiinoiiherulen soli, so begibt cr sich auf eine anludie. und bliisst auf einem grosscn borne gevvisse tone gosehieklicb ab, \velcbe das bauernvolk veistebet, vvas der Suppan durch sein blasen angedeutetbat. Ich bin der sichern tneinung, dass die VVendcn, als sic noch herrn iiber vielc liinder gevvesi n , auf diese art ihre mannschaft zu kriogsdiensten \ver-den autgebothen baben. Dieses hornblasen diinkt mich ein ueberrest aus den alterthiimern der mittlorn, ja noch iilterer zeit zu sein".
Tako je pisal Popovič pred sto in dvadesetimi leti. V naših narodnih pesmih tudi gospodar ua rog zatrobi, kader hoče svoje služabnike pred sebe poklicati. V mojem rojstnem kraji so pred letom 1848. ko je šo tlaka in desetina bila, grajšinski hlapci tudi s trobenjeni kmetom oklicavali naj pridejo po deseti nasad: in tudi tržni črednik je na rog trobil, kader je občinsko čredo zbiral in na pašo gnal.
Take so bih: naše starinske vasi. Pri nas jih je le še malo, po Ogerskoni in Hrvaškem pa še imajo denes svoj ostro izražen značaj. Poglejmo fte v vftB, kakoršna so nahaja u. pr. tam kje ua ptujskem polji, nli v
ki se v prebavi glasi: „Y časopisu „Slov. Nar.*, ki periodično vsak teden :;krat i/haja v Mariboru, nahaja se v 73. štev. od 22. sept. 1868 <'lanek napisom : „Tujčeva peta" , ki je ves potem in na kterem je torej razvidna namera spodbujati in ščuvati druge k sovražnosti proti nemškemu narodu in nemški duhovščini, kteri torej vzroči pregrešek po 303. Članek si namreč prizadeva dokazati. da je 1000 letno tlačenje Nemcev moralično in materi jalno uničilo Slovence, iu da bi svoje dotično razlaganje tem bolj kričeče obarval. pruvi pisatelj v svojem uvodu, da so nemški Franki, ko so prišli v slovenske dežele tako n.usmiljeno divjali, da so od matorinib peni trgali otroke, pa so jih morili in psom metali. In od «n se začenja tisočletje, kterem so Nemci teptali Slovence, v kterem so imeli Nemci časa dovolj, da so uničili slovanska iuienonu mest in trgov, da so si osvojili mnogo slov. zemlje in iz njo potrebili slovanstvo do zadnje bilke. Nadalje se pravi v članku, da so Nemci mesta in gradove zidali s slovenskimi rokami, da so apno mešali namesto z vodo s krvjo in solzami slovanskimi, da -o Nemci tako moralično uničili Slovenca, da je z Nemci vred divjal proti rodu svoje matere in pomagal tlačiti ga. Nemška kultura je Slovencem vse vzela, kar so imeli lastnega: s krvjo očetov pridobljeno domovino, prvotne običaje, zgodovinsko misijo, narodno sočutje in skoraj tudi narodni jezik. Zfl vse to pa so so že od nekdaj podrti še tlačili in se je ravnalo ž njimi kakor s strupeno živalijo. Nemški graščaki so mučili slovanske kmete, perve lastnike dotične dežele, čo so le 5 minut prepozno na tlako prišli; nemške armade so požirale kri slovanske mladine za nemške vojske in kedar je treba bilo Turka braniti domačo deželo, morali so to sami opravljati.
Nemški „pt'afl'r so jim oznanjevali krščanstvo ne da bi njih dušo hudiču oteli, nego da bi jim njih narodnost požrli, in uemški škofi so zatrli krasni vkupni jezik (universalsprache) slovanski, kterega sta bila najveća svetnika slovanska Ciril in Metod postavila na sprelepi prestol slovanske literature. Strašanski „furor teutonicus" je od nekdaj divjal proti Slovanom, kakor še zdaj divja, ako so hoteli biti gospodarji v lastni hiši. Ta strašanski „furor teutonicus" jc Slovanom v glavo ubil, da jo vse grdo, kar je bila njih izvirna lastnina, grd slovanski običaj, grd slovanski jezik, da celo matere so svojo slovanske otroke učile, da ga ni gršega jezika na svetu, kakor še njih domači, in slovanski očetje v nemški jarem vpreženi so proti svojemu lastnemu mesu divjali. „Furor teutonicus" je zatrl slovanski čut, slovansko poštenost in je zato vcepil korupcijo, podkupljivost, izdajstvo in lakomnost po raztrganih cunjah, nemški denar imenovanih. Vse kar je dobrega v deželi so pograbili Nemci za-se in so Slovane tako v beraštvo potlačili, da morajo zdaj za drag denar od njih kupovati celo kamnito nekdaj slovansko polje, kamor so se prestavili (vcrsotzt) z davki obloženi, osiromačeni po roparstvu in izročeni lastnemu zaničevanju. Na dalje se pritrkujo (eingestiinmt) pesmim ža-lostinkam slovenskega pesnika 1'reširna o ošabnom gospodarjenji Nemcev v slovenski deželi . ki ima za Slovence komaj še prostor za grob : in imenujejo se Nemci klošči debeli od slovenske masti , okroglo pijavke in preob-jedeni komarji: primerjajo se tudi z nehvaležnim sinom , ki zaničevajc pred vrata stavi skledo pičle hrane svojemu staremu očetu, od kterega vse ima. Tudi slovansko literaturo so pogreznili v tisočletno spanje Nemci, kterih pobožni „pfafh'M so Cirila in Metoda sovražno in lažnjivo kot razkolnika razkri-čali in tako za vse veke zadušili vseslovenski jezik in slovansko prihodnost, in kakor vselej tako še zdaj ovirajo iu tlačijo Nemci slovansko literaturo, kjer , kedar, kakor in kolikor lo morejo.
V tem takem zadržanji imenovanega članka je torej pregrešek proti javnemu miru in rodu po §. BOS k. z. v vodih obzirih vzročen ; k,ajti ako se vpraša nepristranoga (unbefangen) bralca, ali je ta članek po tem, da bi dražil in spodbujal druge k sovražnostim proti nemškemu narodu sploh in proti nemški duhovščini posebej, moral bo to vprašanje brez dvombe potrditi. — Ker so po §£. 5, 7, lo in 289 k. post. vso osebe, ki so kaj pripomogle, da so je kažnjivi članek po tisku razglasil, krivo istega pregreška , ker so nadalje pisatelj ni imenoval iu so bile brez vspeha vse poskušnje poizvedeti ga, toroj je opravičena tožba proti odgovornemu vredniku A. Tomšiču in tiskarju F. Janžiču po jjj;. 28 tisk. post, in 802 knz. post., proti prvemu po okolščiuah tudi zarad zanemarjene dolžne skrbnosti po 82 in 38 tiskarske postave."
Ko sta se bila tožba in članek prebrala, naznani gosp. državni pravd uik na predsednikovo vprašaHJe. da ostaja tudi še zdaj pri tožbi, iu J, iiiuia uičesar na njej spremeniti ali jej pridati. Toženi vrednik prosi beseda in blezo pravi: „Z ozirom na Ji. drž. osnovnih pestav, z oziroin u.' okrožnico r. k. više sodni je v Gradcu, ki zaukazuje. da se ima s slovenskim strankami slovenski obravnavati in z obzirom na okoliščino . da se moia vrednik slovenskega časnika brez vprašanja šteti mod slovenske stranke, pro lin da bi se pričujoča pravda obravnavala v slovenskem jeziku." Na to od vori g. državni pravdnik tako-le: r.Iaz imam samo opomniti, da se tudi ja/ popolnoma -kladam z mislijo , da se obtožcucu ne more braniti posluževat se slovenskega jezika, da pa za-se že v naprej izreknm, da bom stavil svojt nasvete v nemškem jeziku, ker ni tirjatev po slovenskom obravnavauji v no beni postavi utemeljena, ampak bi bila celo nasprotna postavi ravnopravnosti;
— Predsednik obtožencu pravi, da ima pravico posluževati se slov. jezika, da pa po njegovem mnenji no gre tirjali slov. obravnavanja, da bo pa sicer so-dišče vprašal po njegovem mnenji. Na to obtoženec T.: „Ker jo g. državu, pravdnik naravnost izrekel, da ne bo nikakor govoril slovenski, in ker so mi je bati, da bi visoko sodišče razumelo vsako besedo mojega tožnika, ne pa mojega zagovora v slovenskem pismenem, tedaj sodniji gotovo menj znanem jeziku , prosim . naj se slavno sodišče daljo ne trudi: zarad zagovarjanja se odpovem pravici posluževati se slov. jezika in bom nemški govoril4.
Predsednik: Ali ste obtoženi članek sami pisali? — Obtoženec: Ne! reds.: Ali nam hočete pisatelja imenovati? — Obt.: Časnikarska spodobnost in poštenost mi kaj tecega ne dopušča. — Preds.: Ali pa ste članek pred tiskom vsaj brali ? — Obt.: Ker so mi o času, ko je članek izšel, posebno poročila iz dež. zborov prizadevala premnogo posla, nisem utegnil brati članka, čegar zanesljivega pisatelja sem tekoj po rokopisu spoznal. — Preds.: Kako se navadno zaznamuje, da je spis za tisk pripravljen in sposoben V
— Obtož.: To se ne nuzuamujc posebej. Ako prinese tiskarski učenec, ki občuje med tiskarnico in vredništvom, rokopis v tiskarnico, je to vselej met-teur-en-pages-u znamenje, da so ima spis postaviti. — Preds.: Kako se imenuje metteur-en-pages? — Obt.: O. llreicr. — Preds.: Kdo odločuje, v kteri vrsti imajo članki stati v časniku? — Obt.: Tega navadno ni troba posebej odločevati: metter-en-pages ve enkrat za Vselej, da stoji na pervem mestu uvodni članek, na drugom dopisi , med dopisi oni iz slovenskih dežel najna-prej , potem pa polit, razgled iu druga drobnjava. Le kedar se ima od tega reda kaj odstopiti, ali kedar je več uvodnih člankov, naznanim tiskarnici kaj in kako. — To potrjuje na predsednikovo vprašanje tudi tiskar gosp. Janžič,
i se s tem zagovarja, da slov. jezika ni zmožen.
Na predsednikov poziv opravičiti se, prosi obtoženec Tomšič, naj bi mu bilo dovoljeno , da bi se smel sede zagovarjati, ker mu je treba primerjati tožbo s člankom in rabiti nekoliko zgodovinskih notic. Predsednik mu to brez ovire dovoli posebno z ozirom na znano mu obtoženčevo bolehnost. Obtoženec pa se blezo takole zagovarja : „Prodno se spuščam k tožbi sami in njenemu dolženju , nnj mi bo dovoljeno slavno sodišče opomniti na 8 okoliščine, kterih naj bi nihče izpred oči ne izpuščal, kdor si hoče napraviti zdravo sodbo o obtoženem članku. Članek je najprvo časnikarska polemika. V Ljubljani izhajajoči časnik ,.I,aib. Tagblatt", ki zastopa v narodnih obzirih „Slov. Narodu" diametralno nasprotno politiko, je bil o svojem času prinesel članek z napisom : „DieFerse des Fremdlings" in v njem stavek, v kterem je Slovencem odrekal vvso duševno in telesno lastnino do tega, knr imajo, trde da je celo suknja na telesu in zadnja slovenska knjiga dobljena od tujih narodov, iu sploh v blato vlekel slovensko zadeve. Prosil bi, da bi se in i dovolilo brati vsaj dotično mesto iz omenjenega „Tagbl." (Predsednik ustrežo toženčevi prošnji ter si da od njega številko ,,Tagbl.'' izročiti iu naroči perovodju, g. Levičniku, naj ga prebere. Ker je ostal „Tagbl." med sodnijskimi spisi, naj tli sledo brani stavki, kakor jih je prestavil pisatelj zu ,'Tujeevo peto": („Blagoslovljen je upliv nemške kulture, kteri se ima slovenski narod zahvaliti za vso duševno lastnino. Suknja na telesu, najmanjša knjiga (? !) vse jo dobljeno od tujih narodov. Ozrimo se in videli bodemo, da tujec na Kranjskem ni skrbel samo za telesno srečo kranjskega naroda nego tudi za duševno. Pogledite v pobožne in ljudoljube deželne cerkvene učilniške zavode, kdo jih je največ ustanovil?  Tujci! In mirno še uživajo
savinski dolini. Humorist bi jo tako-le opisal: s svinjakom se začne, s svinjakom neha, okolo iu okolo nič kakor sami svinjaki, ravno kakor ob turški meji graničarski čardaki. /a svinjaki so kozolci, za kozolci živinske staje, za stajami hiše, vsred hiš pa zelena tratica z lipo. Hišo niso več vse lesene, ampak že zidane, ne stoje več vse s pročeljem proti cesti, ampak z vrati t. j. po dolgem: nimajo več samo po dvoje okon na čelu, ampak navadno po troje; tretje je kamenčino, kjer ..onadva" spita. Dim se ne vleče več po zapajži med svislnmi. ampak dimnjak stoji ponosuo vrbi streh, kakor štima-nemu fantu „pušelje" za klobukom. Med okni je videti mnogokrat sv. Florjana naslikanega, kako s zavihanim mkavom iz vodrice na gorečo hišo vodo vliva, ali pa sv. Jurija, kako se s zmajem bojuje, časih pa tudi sv. Martin, kako s sabljo plašč reže, pod njim pa kruljev na pol nag berač roki po njem steguje; redkeje se najdejo sv. tri božje osebe , ali pa Marija z detetom v naročji. Nad hišnimi vrati ali pa za dimnjakom je navadno letnica zapisana kdaj je bila hiša zidana, časih tudi šifra gospodarjevega imena. Hiša je zunaj in znotraj lepo pobeljena, le ob doljnji Sotli se najdo lesene hiše zunaj pobarvane, ali pa so temno rjave z belimi prepasi. kar jc zelo mično videti. Naš narodni pregovor, ki pravi; na strehi so goste prekljice, v hiši so lepo deklice, j" v nevarnosti s fasom celo oh svojo veljavo priti, pa ne za-volj tega ker bo morebiti lepih deklic manjkalo, ampak zavolj tega. ker je po naših vaseh zmerom menje s slamo kritih hiš. Naš vaščan ljubi pred vsim dvo barvi, naime belo in pa pisano. Vsem stvarem, ki se našemu vašČnnn prijetno vidijo, vsemu kar mu je koristno, vsemu kar mu jo milo in drago, vsemu kar za lepo poznava, vsemu temu prilastuje belo barvo, in res sta izraza lepo in belo v narodni frazeologiji mnogokrat sinonima.   V naših narodnih pes-
mih so najde: beli dan, beli svet, beli ban (primeri beli car), bela solza (solza veselega ginjenja), beli oblak (neviharcn), beli mlin, beli hram, bela cerkvica, bela pristavica, beli dvor, bela miza, beli stol, bela oštarija, bela postelja, beli kruh, bela nedra, bela roka; od Ljubljank se pravi, da so bele kakor repe. beli život, beli šinjek. beli laket, bolo ličice itd. Posebno se pridevek belo rad robenini pridcvlje: bele pleničke, belo platno, bela plahta, bela robata, bela ruta, bela kikljica, beli rokavci, belo krilo, bele rjuhe. Hrvaške Slovenko se še denes celo v belo oblačijo, lc na glavi nose rade kak črlen ali žolt robec. Nasproti pa ostalo Slovenko nosijo skoz belo peče drugo oblačilo pa pisano. Pa tudi mestom in vasem se v narodnih pesmih rad pridcvlje epiteton bel. Jaz sem našel: bela Ljubljana, beli Vnrožlin, bela Ribnica, bela Koprivnica, beli Dunaj, beli Gradec, Celje jc belo in veselo, bela Sava, bela Goričanska ves, pa tudi: beli Vlah, beli milih itd. Gotovo so si morali stari Slovenci tudi smrt kot dobrodejuo bitje misliti, ker njej narodne pesmi in pripovedke skoz pravijo, da je bela žena. Pisano ima naš vaščan nuj raje svoje pohištvo. Pisana so vrata, posteljo, škrinje iu omare. Na etnografični razstavi v Moskvi se je spoznalo, da je pisano pohištvo trdo slovnnski znnk. .
Ogledajmo se po sobi. Miza je „na štiri vogle rezana", razen klop stoje v njej še stoli. V kotu nad mizo visi sv. razpela. Na eni strani jo navadno slika Adama in Eve, kako pred grehom srečna v paradiži živita, na drugi strani pa, kako nju v greh zapeljani angelj s žarečim mečem iz paradiža goni. Druge zelo navadne slike so: beg v Egipt, pot v nebo in v pekelj, Marijino iu Jezusovo srce, gospodarjev in gospodinj patron itd. Pa tudi šaljive sliko so sem ter rjo vidijo n. pr. mlin, v kterem so star babe,
naredbe teb blažih ljudi, to je tujčeva peta čisto dobra.   Berite imena na-|ih rodovin. naših mcščar.ov, naših obrtnikov, kdo 10?   Tujci, ki s<> ali sami Lrišli \ đtlelo ali njili  .ledje- |   Vaitkdo Rti bo pritrdil, da slovenski časnik, ki se peča z dnevnimi vprašanji, ni mogel molčati na to odtekanje llovan« *ki eksistenci, ako ni hotel greniti proti »vOji dolžnosti,   iu da j« moral -le-Iditi   Tngblattu" na bojišče,  na  ktero je bil tako nesramno pozvan, iu tla jc dolžnost, da je moral pogledati in pioisknli. ali in koliko je tega res, kar je trdil Tagbl *   n Tujčeva peta" je izpoljnjevahi  časnikarsko dolžnost in če tudi ne trdim    da bi so polemiki na smela staviti nobena  nuja ,  vendar mislim, da ima pravosodje  ravno  v sedanjih spremenljivih časih dopuščati politični lolemiki najširšo svobodo . ako si noče nakopavati sumnje . du je ,.justitia lapustila svoje vivi&eno stališče kot „fundamentom regatiram" in postala slu« Babltica vladajoče politične stranke
mož , ki hi k štajerskim rodoljubom stopili in nekaj malega od svojega pre-BOtsnja na oltar drage domovine položili, da bi i/ „Naroda", kteri si je že nekoliko delavcev zbral okrog sebe, dal se narediti dnevnik, vseslovenski dnev nik in torej v Ljubljani izhajajoči? --- Ako se bode moralo na ta vprašanja potrdilno odgovoriti, in ako kmalu no bode bolje, potem ne vemo. kje bomo upanje imeli.*)
Iz. HrvaŠkega, 22. jau. [lav. ilop.| Tisti nddel nase banske konferencije, ki je imel nalogo, novi ustroj /a županije in selske občine izdelati, je to svoje delo dokončal, in te dni pride njegov elaborat pred plenum konferencije. Kolikor se čuje . se je v tem elaboratu tudi po naših zadrugah udarilo, (»j, te uboge naše zadrugo! Sam bog vedi s čim so se svetu tako zaim rile, da vse nad nje kriči. Kaj nek tolikega zakrivilo, da imajo to liko sovražnikovi   V zadnjih naših treh »abflfih  se je pri vsaki priliki na.l
Obtoženi članek je na dalje pisan iz o b č p s lo v a n s k e ga  stališču, nje seglo, češ da one niso več za zdajšen svet, da mi anakronizmi, da kot ■Kar je v njeni rečeno, ne smo se stiskati  v   1'rokrustovo posteljo Dolenje- | črne pošasti iz starih časov v denašnje razsvetljene dni molijo, da se po za-iŠtirske ali Kranjske, tudi ne vse slovenske dežele, iu tudi ne omejati lafflO druguh lenoba pase, da napredek naroda zavirajo, da svobodno gibanje po-na sedanji čas.   Ako bi torej tudi ktera v članku izrečena istina  ne veljala I sameznib zadružanov zadržujejo in  bog ve kaj še vse.   Mene  je zmerom za slovenske okoliščino,  velja gotovo za druge slovanske ali one zdaj nem-1 srce bolelo, kaderkoli sem kaj takega slišal, in tem bolj meje bolelo, ko ške dežele, kjer so nekdaj bivali Slovani; ako bi tudi ne veljala za sedanji I sem videl, da zadruge, kat ostanek staroslovanskega socialnega življenja, so
ias, gotovo velja za ininolo preteklost
Članek   „Tujčeva peta" ima konečno popolnoma zgodovinsko podlago.   Da  nas zgodovinarske preiskave do zdaj niso še peljale do veselih resultatov tam, kjer ima zgodovinar govoriti o razmerah iu dotiki Nemcev in Slovanov, to je istina, mislim pa, da se za take žalostno zgodovinar-I ske resultate  ne more  odgovornega delati in obsojati on, ki je historične listine pri priliki in po potrebi rabil in tisku izročal.   In ako je žo žalostna naša preteklost, malo obetajoča minljiva sedajuost, bilo bi gotovo neusmiljeno, S ko bi so Slovanu s kazenskim zakonom v roki branilo, ozirati se na svojo ■preteklost, poslušati učiteljico zgodovino in si iz nje jemati tolažbo za seda-Injost in dobrih naukov za prihodnost, ktero si hočemo stvariti boljo.
(Dalje jjrili.)
H o |) i s i.
Iz Ljubljane 28. jnn. —r— [Iz v. dop.J Cisto mi je bilo nemogočo v zadnjič se udeležiti sejo našega narodnega političnega društvn. Nisem
I torej namenjen vnm pošiljati sporočim o tem, kar se je govorilo. O eni stvari pa, o čemur se med našimi Slovenci več govori, dovolite mi, da svojo misel povem, namreč o časopisu, kterega v Ljubljani — ne bomo imeli. Djalo se je v društvo, da ne gre „Slov. Narodu" konkurencije delati. Kako blago, kako kolegialuo in vendar — težko resnico povem — kako neresnično. Tisti možje s svojo breznačelno, počasno politiko, kterimje „Narod", ki jih hvaliti ne. more, trn v peti, ki so ga javno enkrat predrznih se pod
i mizo vreči, dasiravno je v vsej naši čitalnici najbolj bran list, tisti bi ga naenkrat varovali in sami sobe in svojo polovično politiko zatajili, da bi „Narod" konkurencije ne imel? Vsega tega jim ne verjemite. Temuč mošnjo nočejo odpreti, mošnje, in tega je treba od kraja, če hočemo imeti nekaj „šeste velevlasti", žurnalistike, brez ktere smo izgubljeni. Da. časi za Slovence so minili, ko so bile „Novice" zadosti za političen, lepoznansk, gospodarsk, zgodovinsk in sploh vednosten list za vse Slovence. Kdor ne gre naprej, gre nazaj in propada. — Da imam prav če pravim, da jih ni kolegijalnost in vzajemnost vodila, temuč samo vprašanje: kje novcev in kje delavcev vzeti, kterih vprašanj se vrli štajerski rodoljubi pri ustanovitvi vašega lista niso strašili in s tem to neizmerno veliko dosegli . da Slovenci nismo do dobrega zaspali in iz. politične diskusije prišli: v tem me potrjuje drugi sklep, da ni bil sprejet g. Nolijev nasvet, naj bi se delalo, da bi „Narod" v središče Slovenije prišel, kjer bi na vsnk način več koristil in kakor sem popolnoma preverjen več podpornikov dobil. Ali sum res Kranjci najbolj znspani? Ali smo res najslabeji iu iiajmenj gibčni med Slovenci, da so, neštevši Vašega lista, časopisi od mej Slovenije: Primorec. Gospodar (od novega leta celo) Domovina, Besednik — bolji kakor ta dva, ki v slovenski Ljubljani izhajata?   Ali se res med nami ne najde vsaj nekoliko, vsaj malo
lo malo in le mlačnih zagovornikov našle.   Danska konferencija postopa sicer skoz in skoz dosledno , če iz svojega stališča,  potem ko je županijski ustroj razdjela,  tudi zdaj ustroj  v zadrugah razdira.   Se ve da, ne bi bilo potreba, preustrojivanje tjo do zadnje konsekvencijo goniti, iu zadružno narodno življenje bi po mojem mnenji tudi pri drugem ustroji županij obstati moglo, pa   - kdor jo enkrat A rekel, ta misli, da mora tudi B reči. Kdor po bregu dole leti, ta se ne ustavi lehko preje, ko ondn, ko že v grabi leži. Naši konferencijaši o socijalnom gibanji sveta nimajo prav nobenega pojmu. Povsod se gre na to, da se svet usocijnje, kajti združene moči več premorejo, naši konferencijaši pa nasprotno /. razdiranjem kmečkih zadrug disso-cijujo.   Bog jim grehe odpusti, kajti oni ne vedo kaj delajo.   Ko jo lansko leto na mirovnem shodu v Bernu ruski emigrant, Bakuuin predložil , naj se pokvečene zdajšne socijalne razmere po staroruskem koloktivizmu poravnajo, je sicer mirovni skod ta predlog zavrgel,  francoski delavci so ga pa z navdušenjem prijeli.   Tudi naše zadruge imajo oni isti pravni temelj, na kterem je stal ustroj staroruskih občin, kakor nam jih K. S. Aksakov v svojem delcu: „zainječanje na novoje adniinistrativnoje ustrojstvo krestjan v liossiji" slika, ki je izišlo tačas, ko jo na Ruskem kmečko robstvo se odpravilo, iu se mesto njega „miri" ali avtonomne kmečke občino ustrojile.   In to malo delce Aksakova je imela v v ustroji vanje ruskih kmečkih občin  velik upliv. Svet se ve da kriči kako grd je komunizem ruskih nihilistov, pa tako kriče ljudje, ki stvar le povrh vidijo.**) Zadružno življenje je skoz in skoz slovanska socijalna prikazen, in ona jo svojo veljavnost skoz tisočletja pokazala. Kakor sem  rekel, naši konferencijaši so  za   socijalne težnje sedajnosti slepi in gluhi, dokaz temu je, da naše zadruge razdevljejo. Pa kaj bo naslodok raz-dcljcnja naših zadrug? — Ta, da se bo s tem položila klijca kmečkega pav-perizma.   V zadrugi lahko živi po deset po dvadeset družin vkupno, nobeden pomanjkanja ne trpi, čo se bo pa zadruga v deset, v dvadeset delov razdelila, potem bo vsaka poedina družina težko shajala, če no celo stradala. Takih primerov ima na Hrvaškem na tisoče.   Popreje bogata poštovana zadruga je sklenila so razdeliti.   Poedine družine so se iz gnezda svojih očakov izpeljale .  in iz one, kakor sem rekel, bogato in poštovano zadruge je ua t:i način postalo deset ali še več siromašnih kajžarjev.   Postopanje naše banske konferencije v tem pogledu, če je vse res kakor se govori, bo v poznejših časih brž ko ne strogo obsojeno.  Podere se lehko, ali zida se zopet težko.
O Srbiji se mnogo po časopisih govori. Turkom prijazni magjarski in nemški listi hvalijo srbsko vlado, daje previdna in modra, ker se celo nič ne ineša v orijentalne homatijc , nasprot jo pa slovanski listi pri vsaki priliki pikajo, da ona ne spozna svojega poklica, da ona zanemarja svoje dolžnosti proti svojim sobratom v Turčiji živečim, da je riba, ki so jo Magjari
)  (i. dopiinlll nuj iihiii ne zameri, ila drugi del dopisu izpustimo.   Snj je zuanu da „T." preži in vse v zlo rabi, kur se da. Vredn.
**) Poprek tudi mi Bskuniuovega looijalUma ne hvalimo. Vredn
meljojo pri „pajkelcu" pa kjer že fantje na nje prežijo vse pomlajene iz njega prihajajo, Pri peči je stara lesena ura, vsa od muh onesnažena. Kn kazalec ima podobo sulice, drugi pa strele, in s tem orožjem morita sedaj-nost, ter jo pahata v tisto vrečo, ki ne bo nikdar polna, v vrečo, ki se jej večnost pravi. V stransko kamrico hočemo samo malo pokukati; dve visoko postljani postelji se nam prikažete. Naš vaščan mnogo ceni dobro ležišče, in sploh se nahajajo snažno in čiste postelje po naših vaseh. Ta kompliment mora vsak nepristranec našemu narodu narediti. Na Dunaj i nisem tako lepih blazin našel, kakor na Hrvaškem pri kmetih. Tudi v kuhinjo ne bo-demo hodili, kajti našo gospodinjo do, da je vsak moški v kuhinji napoti.
Da naši vaščanjo na skedne in hrame radi sovo ali škanjca ali čuka z razpetimi perutnicami pribijajo, to je stara — ne navada, ampak — razvada; „Novice" so to že dostikrat grajale, in prav je, da so to neopravdano trpinčenje kmetom koristnih ptic grajale. pa naši vaščanjo lo še nočejo jenjati. Na hlevu vidimo tri križce iz blagoslovljene leske pribite, ker to boje živino more brani. Na vratih konjske staje je pa velikokrat prilepi jena slika kakega generala . če ne celo cesarja, ali pa celo krdelo ogerskih huzarjev. Poglejmo si dvorišče. Na sredi dvorišča je velik kup gnoja. Dober gospodar se boje odkrije pred njim. Okolo gnojišča noslja iu stika breja plemenska svinja, .laz jc ue bi v narodopisno sliko slovenske vasi jemal, da me ne bi njen v podobi zakrivljen rep živo spominjal, da v dobi tiskovnih pravd živimo, in da je bolje in varneje denašnje dni o svinjah govoriti, nego o politiki. Ne daleč od svinje „raca po blati kvaca", tako sem našel zapisano v Popovičevom „Untersuchungen vom meerc". ter se srdil zakaj mesto kvuca ni kobaca.   Naprej tam se dva našopirjena purana kakor dve gosposki ko-
čiji po dvorišči sem ter tje vozita. Žnodor jima visi kaj smešno čez kljune, pa vendar se zolo resnobno iu gravitetično nosita, gotovo sta tekmeca radi kakšne purice. Petelinček bolček skoči na hlevček pa zakukurika: kikiriki ua gnezdu čepi; jarčka devička pa med tem pod hlevčkom po peščeku hrčka. Mati kokoš . ki je ravno kar jajce znesla, veselja jaška, da se do treh sosedov čuje, kokot jej pa odgovarja: kokokokodaje, polne polne dile jajc! Malo otročlje sedi na hišnem pragu pa polža ogledujo, ter se mu grozi, da mu bo hišo ubilo, če mu roge ne pokaže; in res, ko da bi bil polž besede razumel, ter se za svoj tovor zbal se začne sliniti in rogo na svitlo rivati. Zdaj lesa znškripljc. berač z rastrganinii rokavi, eunjasto mavho in grčavo palico v suhi roki se prikaže in krcvlja počasi proti hiši v Boga ime prosit. Pes, ki je do zdaj stegnen na sobici ležal, zalaja nad njega, ter ga godrnjajo v hišo spremlja, tudi gosi stegujejo vratove va-nj, ter sikajo s jeziki kakor kače. Dete se ga ustraši, pusti polža, ter zbeži v kuhinjo materi za krilo. Tam vzadaj za skednjem stoji star oreh, pravi velikan jc, ter ježo trem hišnim zarodom jederce za božične iu velikonočne potice iu kolače dajal. Trije, kakor kodelje veliki vrabljevi gnezdi so na njem. Vrabci cele vasi se na njem zbirajo, kader imajo med seboj kakšno pravdo, kader se kter vrabelj ženi, ali kader se pomenkujejo, kam pojdejo proso krast. Vra-belj je „mal ptič . pa dela velik krič" pravi naš pregovor. Ni ga dne uu leto, da vrabelj ne bi kmetu česa ukradel. Narodna pesem pravi o vrabljevi nepoštenosti takole:
Možek žito sije, Taj prelegli vrabec!
Vrabec le mu »mije: Možnic titu vozi,
Vrabec ne mu giosi itd.
Džurnber džumber Cap Sap cap!
(Dalje prih.)
v svoj sak vlovili itd. Vm to sem tudi jaz, kakor som bil po časopisih bral, nekemu Srbu tožil. Ne samo ka ga Biten ■-> tem lazžulil . ampak ceh) -v, ta jeza ga je pograbila. Djal je, da hoče svojo glavo zastaviti, da bo Srbija kresanji med Turčijo in (irsko,   če naime do   tega pride
strani (likov stala iu sicer ne s To celo denašnje gibanje v \ lac jo delo ubijenoga kneza Mihajla, in on je se je ž njim menilo celo gibanje zatreti. Pa stvar je krmila
gotovo na handžarom.
prekriženima rokama, ampak cej. P.olgarskej in Grškej, je moj Srbin djal, avno zato kot žrtva padel . ker podletela. morivci niso
do krmila prtili Srbija jo sicer po tej katastrofi zaostala, ali svoj poklic, biti rešiteljica podjarmljenih narodov, ni nikdar iz oči spustila. Tako je govoril Srbin, od kterega svet pravi, da o srbskih in sploh orientalnih znde-vsh več ve. kakor oni. ki samo časnike bero.
V Pragi, 30. jan. [Izv. dop.| Misel, ki jo pred nekoliko dnevi Obhajala neke kroge naših domorodcev, da bi se v letošnjem predpustu ni ne plesalo zaru.l žalostnega stanja, ki vlada v našem mestu, ni zmagala, kajti mladina ni hotela prepustiti izjemnemu stanu, da bi gospodaril tudi nad njenim veseljem. Plešo se tako, kakor druga leta. Število plesov in plesalcev se ni nič zmanjšalo. Vendar so pa ti plesi večidel navadnega pomena, razen kacih dveh ali treh. Mod temi izjemnimi je tudi „narodna besed.-.'1 ki bo 35. t. m. v korist narodnemu gledišču. Ta ples se med mladino že komaj pričakuje, in smem reči, da bo gotovo najsijajnejši med vsemi dru-zinii, in da bodo svoj blagi namen popolnoma dosegel.
V teh predpustnih mislih pa vendar ne morem dolgo ostati, kajti težko se jo braniti žalostnejšim, ktere no prešinejo vselej, kedar kak časopis v roko vzamem Zmerom so časniki prepolni obsodb, zaporov in druzih kazni, ktere jim sodnijo nalagajo in kterim zapadajo dan na dan naši narodni časopisi. — V poslednjih dneh sta dosedela dva vrednika svoje mesece, pa kaj šo to če zapusti eden ali dva osko ozidjo novomeško zapornice, ko se pa med tem ostalim vsak dan nekaj mesecev in kakšni novi tovariš, na to pa da hi [se komu kazen odpustila ali saj pokrajšala, so pa šo nikjer ne misli; in tudi na polajšanje bi se ne bilo zgodilo nič, ko bi .še sami narodnjaki ne potegovali za to. Kakor sem vam bil v enem poslednih pisem naznanil, so prosili gg. dr. Jul. Gregr, dr. Sladkovsky in dr. Čizek pri niini-sterstvu, da bi se dovolilo, dajati političnim jetnikom hrano in pijačo od doma. Včeraj je dobil gosp. dr. .1. Gregr odgovor na ono prošnjo z odlokom, da jo prošnja uslišana pod tem pogojem, da so sme dajati jetnikom vsega lo zmerno in nikoli preveč, sicer izgubi dovoljenje svojo veljavo. Menda so boje , da bi se obsojencem predobro ne godilo, in da bi zavoljo tega ne zboleli. —
Po viših in najviših krogih so se žo dostikrat prepričali, da se f> milijonov ljudi ne moro tebi nič meni nič ignorirati, iu da je čas, da tudi Cehi in sploh Slovani pridejo enkrat na vrsto. Kaj pa se je dozdaj zgodilo V Kje se kaže naj manjše trohica onega prepričanja?
V dejanjih ga dozdaj nismo videli, na besede mnogo no damo , od prepričanja pa toliko časa nič nimamo, dokler to prepričanje ne dobi nog in se ne pošlje v dejanjih med vsakdanje življenje.
Politični razgled.
Minister notranjih zadev je odgovoril v državnem zboru na Gro-holskega interpelacijo zarad resolucije gališkega deželnega zbora. Vlada obžaluje, da poljske resolucije sploh ue more predložiti državnemu zboru, ker vlada nekoliko ne more sprevideti dolžnosti, da bi morala po ustavnih po-staveh kaj tacega storiti in ker je prepričana, da rasvet gališkega zbora ni po tem, da hi ga mogel državni zbor po svojem opravilniku kot vladen
predlog zveti v ustavno delo. .....Tako je dobila breznačelna politika gališkib
poslancev zasluženo plačo, koristolovna politika Poljakov more tako malo taktičnih koristi pokazati, kakor koristolovna polita slov. drž. poslnncev no benih ne.   Kaj store zdaj poljski poslanci je šo negotovo.
Konferencija je s svojo šesto sejo delo dokončala. Vspehov nima kje pokazati, vsaj se menda ona prazna deklaracija no bo mogla delo ali vspeh imenovati.  Zapisnike so podpisali vsi pooblaščenci.
„N. fr. Pr." si daje iz Prage hrzojavljati: „Po zanesljivih sporočilih so se vsi slovcuski voditelji odpovedali feudalcem in klerikalcem in se hočejo vladi bližati". Reč je sama na sebi od konca do kraja tako smešna, da si ne moremo tolmačiti, kako jo morejo nemški listi rosno iu brez opomb ponatiskovati.
Večina kmečkih srenj ce 1 j s k e ga okraja je na posebno vprašanje c. kr. okrajnega glavarstva v Celji tirjnln, naj se srenjam slovenski dopisuje. Glavarstvo je samo reklo , da jc slovenščina na dolenjem Štirskem ravnopravna iu da so ima s strankami v njih jeziku občevati. So lopo glasi, kako jc v istini, glej odgovor celjskega drž. pravdnika v naši pravdi.
O Italiji in papo žo v eni svetnem posestvu je pisal, kakor pripovedujejo francoske plave bukve, minister Moustier 31. okt. 18(5S: Francija želi svojo posado iz Rima poklicati, ali neprenehani sovražni naklepi proti papežu tega no dopuščajo.
Turi ns k i časniki pripovedujejo o novih upornih poskušnjah v Ita liji.   Vojaki delajo krvav mir, so mnogo upornikov polovili, pobili iu ranili.
Romani v koinitatu lleusmarkt na Erdcljskem si hočejo neki izbrati Uratiana za poslanca v ogerski drž. zbor.
Po sporočilih iz Španije so pri volitvah zaustavodejni zbor dozdaj še največ glasov dobili liberalno-moiiarhični kandidati.
„Pressc" ve pripovedovati, dajo Turčija popolnoma zadovoljna z nasledki koferencije in da je turška vlada poslala okrožnico do svojih zastopnikov na tujih dvorih, v kterih se to oficijalno izreka. Po njenem mnenji se vse evropske vlado obsodile grško obnašanje češ da jo mednarodnemu pravu nasprotno.  Ta obsodba Turčiji popolnoma zadostuje in nižej mar Gerčijo še
izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tunini«-.
še bolj ponižati ali pa zaničevati vojsko proti njej. — Vse nasprotno pa se glase privatna sporočila. V „Tr. Ztg.u se piše iz Atčn: Grčija nima druge čnstne poti, kakor vojsko, iu vla la kakor je videti res na vojsko misli. Grški finančni minister je dobil 21 milijonov drahem na posodo, nekoliko je posodila narodna, nekoliko pa jonska banka, pri kteri so vde.ežcni večidel an-glijski kapitalisti. Iz zadnje okoliščine hočejo nekteri sklepati, da se je na dejati, da bo anglijska vlada svojo politiko glede Turčije spremenila in se iznebila turškega prijateljstva. Kavno tako prerokujejo vojsko iz Tesalije, ki jc neki postalo celo vojaško taborišče. Turčija so vedo , kakor da bi svoj obstanek stavila na vojsko. Vendar si no more Omer Paša posebnih nasledkov obetati, kajti za vso silo spravil je 100.000 vojakov vkup, kterim bi mogla Grčija 60.000 mož nasproti postaviti; ko bi so pa še kjo drugje na Turškem primeril kak upor. ne imel bi Omer niti toliko vojakov v svojo porabo.
Najnovejši telegrami v vzhodnih zadevah so: Poštanskim listom se piše iz Galača, da so kupci iz Ode se vso rž ponakupili po neizmerno visoki ceni in da so kupljeno blago naložili na Grške ladije , ki so imele rusko ali italijansko zastavo razobešeno. V Galacu se je sploh govorilo, da se jc ta rž nakupila za rusko potrebe. Iz S era je v a 23. t. naznanja brzojav : V trdnjavo Mikšiš, ki leži tikoma na črnogorski meji, so deli močno vojaško posado. Tudi se bo tam napravila telegrafijska postaja. Iz Pariza se javlja: Krancoski poročnik VValcvski, ki ima izročiti gerški vladi deklaracijo konferencije in jo naganjati, naj bi se hitreje odločila, je zapustil 23. januarja Marseille. — „Const." piše: Denes je dokazano, da javno mnenje evropsko ni bolj prijazno grčkim namenom povekšati se, kakor drugotnim naklepom, ki hočejo spremeniti evropsko karto.
Kazne stvari.
* (Slovenska Bistrica) bi si smela z največo pravico prisvojiti za svoj grb nadpis: Nulla dies sine linea! Gibanje toga okraja je postalo zadnje čase tako živo, da bi se pogosto že smelo imenovati kresanje — ne morebiti z jeklom ali lesom, ampak le z priostreno besedo, dasiravno so si nekteri prijatelji ljudskega dremanja — že vedo kaj jim nese to dremanje — že mnogo prizadevali v. svojih naprošenih in neuaprošenih sporočilih do viših oblastuij dati popolnoma postavnemu gibanju nekako črnikavo, ali ko hi bilo mogoče povse črno obliko. Dozdaj nasprotniki ljudskega zavedanja niso želi zlate žetve — mislimo, da jim sploh nikdar ne dozori. Ne le da so se oblastnije prepričale, da se je vse, kar se je do zdaj godilo, godilo v postavnih mejah, no le da je zdaj bistriški okraj „unicuin" menda v vsej Avstriji in še nekoliko dalje, ker ima menda četvero katoliško političnih društev, kterim so udje samo slovenski kmetje, ampak colo udarci — zarad javnosti moramo še enkrat reči — besedni in mo-ralični udarci so so v zraku prelomili prodno so padli na glavo osobi, kteri so bili tako gorko namenjeni. Škode dozdaj še ni nihče trpel, razen onih, ki so hoteli škodo delati in pa — c. kr. okrajna sodnija v Slov, Bistrici. Zadnji akti slovensko-histriškib ljudskih dram, kterih prvi so vrše po kmečkih selili in županskih hišah , razvozlavajo se namreč pogosto pred c. kr. okrajno sodnijo. Gg. uradniki te eodnije, ki so zarad tega imeli zadnje čase mnogo kazensko pravniškega dela, odškodovala bo za njih gotovo nezaželeni trud pravniška vaja v tej stroki vsled ktere bi utegnila — ako bi to še kaj časa trpelo — postati slov. bistriška sodnija pravi uzor vseh sodnij — da bi to bila žc zdaj, samo zato ne bomo trdili, da jej ne nakopljemo ne-voščljivosti njenih tovarišic Zadnji petek smo bili sami priča enega koneč-nih aktov pred to sodnijo, pred ktero je bil poklican ondotni kaplan g. dr. Suc zarad dveh pregreškov, ktera sta oba izvirala iz ustanovljenja katoliško političnih društev, — namreč zarad žaljene časti in pa zarad prekoračene zborovne postave. Poklicano je bilo k obravnavi več kakor 30 prič, videli smo tli zastopnike smemo reči vseh stanov, še časnikar je bil med njimi, gotovo pri obravnavah na deželi nenavadna prikazen. Napačno tolmačona beseda in še bolj napečno tolmačena zborovna postava je bila spravila uzor-no-delavnega g. kaplana v to mu neljubo situacijo, iz ktero se je na vse strani častno in vredno rešil. Žaljena čast se je poravnala z razjasnilom, ktoro jo dal g. dr. Šuc, dozdevno razžaljenemu bistr. županu g. Kovačiču s kterim si pa najmanje ni oddal tudi le koščeka svoje časti, marveč se šo povzdignil v spoštovanji svojih furmanov, kteri so se mu s zadovoljnim veseljem javno zahvaljevali, da jim jc dal tako lep izgled pomirljivosti in sprav-ljivosti. V drugi tožbi zarad prekoračeno zborovne postave je bil popolnoma nekrivega spoznan. Za lepi izid svojih pravd so ima g. dr. Šuc zahvaliti resnici in pravici, kteri sem pa tam vendar le zmagati, svoji veliki splošni omiki iu izurjenosti — videli smo g. dr. paragrafe citirati in zapisnike na-rekati, kakor da bi so bil svoje žive dni druzega delal, kakor sedel med strohnelimi akti — in pa izvrstnemu zastopanju njegovega zagovornika, g. dr. Drag. Ipavica, mladega odvetnika iz Maribora. Velika zaslomba je g. dr. Šucu tudi zavest, da se knjezoškofijski konsistorij ne ho administrativno nikdar utikal v marljivo delo g. kaplana, dokler bo stal na postavnih tleh. Na teh pa je stal do zdaj in kakor smo ga videli z vsemi zakoniki oboroženega, stal ho tudi v prihodnje. Prepričani smo, da si. konsistorij administrativno tudi drugim gospodom duhovnikom ne bo delal najmanje overe ali zadrege, torej menimo, da, bi bila prava pot, ko bi oni gg. duhovniki sami delali po izgledu g. dr. Šuca za svoje prepričanje in naloge svojega stanu in poklica, kteri tako radi neduhovnikom mlačnost očitajo, če ti ž njimi vred v nekterih zadevah roke križem drže, ktere si oni žele v javnosti bolje zastopane.
* (Slo vesko uradovanj e). V Ajdovskem okraji na Goriškem so nektere županije slovensko uradovale še pred Sempaskom taborjenj; po ta-borju pa so vse znžele uradovati slovenski razen križke, ktera so šo včasi z nemščino pači.
Uitniki: Dr. Jok« VoMijnk in dnini
Tiakar Kduard Janilč,