Štev. 32. Leto LXIII. V Ljubljani, 7. avgusta 1923. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienia Jugosl. Utitelistva - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. MBAH JXMMHHK Í1PMJ1MKOM ßpyror KOHfPECA jyrOGJIOB. yHMTEJbCTBA BojHHMKO jyHaiilTBO H AHn.lOMaTCKa MyjpOCT CTBOpHJIH cy caMO Haine /ipwaBHO TepHTopHja^HO jcAHHCTRO, ajiH CTBapaibe Hamera nauHOHa.iHora yjeAHH>eH>a hhje y HjHxoboj Mohn. HauHOHaJiHO y j e /i h h> e h> e he mo>kc h3bpiiihth hh Bojcna, hh jHnjioMauHja, hh no.iHUHja; oho ce He mo>kc yTBpaHTH hh ÄpwaBHHM ycTaBOM, hhth HKaKBHM nporjiacHMa h npooaMauHjaMa. Oho ce Möwe H3BpuiHTH caMO äoöphm BacnHTaBahteM h 06pa30ßaH>eM mji3ahx HapooHHx Ha-pauiTaja y HapoÄHoj iukojih, jep caMo aoöpMM BacnHTaBaH.eM h 06pa30Batt>eM MJia.iHx HapoAHHX Hapaimaja mojkc ce nocTHhn n,a Huiie3Hy h noKpajHHCKH naTpH0TH3aM h H^CMCHCKa ocehaita, h cenapaTHCTHHKe Te)KH>e y nojeÄHHHM rioKpajHHaMa, na ja MecTo nJieMeHCKHX ocehafta 3aauaaa h a u h o h a ji h a c b e c t h hauhohajiho ocehaite, a Meció poKpajHHCKora naTpHöTH3Ma onuiTa jbyöaB npeina ueaoj yje,nHH>eHoj jomobhhh, na Aa ce y H>oj cbh ocehajy, He caMO Kao noiianHUH jejhe apwabe, Beh Kao chhobh jenHora Hapoaa. JOBO n. JoBaHOBnh Ha III. r^aBHoj CKynniTHHH yjy y Capajeßy. mTO HHje Monio h He MO>Ke na H3Be,ne jyHauiTBO Harne Hapo/iHe Bojcne, hhth cnpeTHOCT Harne ÄHnjiOMaHHje, to Hajia>Ke OTayÓHHa, na H3-be^emo mh, jyroüiobehckh yqhtejbh — cakynjbehh /jahac Ha KOHrpecy. npe TpH roAHHe, Ha ,naH 18. jyna 1920. roa., KpyHHcajiH cmo y npectojihhuh äyroroähiuiby 6op6y HauiHx anocTOJia jyrocnobehcke mhcjih meljyyqhtejbctbom, caMHX npopOKa Hoßor noöa, KojH HaM npe,a,ft>aqHme y Hauioj CTajieuiKoj h hahh0ha/ih0j óopóu. Bhjih cmo npBH meljy npBHMa h3mei)y crajieäa h HHTejiHreHHHje y Harnoj BejiHKoj, c/ioöoÄHoj yjeAHite-Hoj äpikabh, kojh cmo 3,npy}KHjiH CBoje CTajieuiKe npano-pe h noÄHrHy;ih jeÄHy je^HHCTBeHy 3acTaßy. 3,npy}kh;ih cmo ce y jeÄHy jaxy (jjajiaHry on Tpmvraßa no Bap-Äapa, c|)ajiaHry, noja Hac BeiKe Kao upBeH KOHau y Hauioj äp>KaBH, (j)ajiaHry, Koja HMa öhth KHMMa Harne ap>KaBe h HeycaxjbHBH, ocBeKyjyhn cryneHau, H3 Kora HeKa k/iHje hob ikhbot, hob poÄ h hob ,nyx no no-jbaHaMa Harne urnpHe OTayÖHHe — Bpe^aH Hoßor, BejiHKor Aoóa. Ctbophjih cmo ch yjy, Koje je BpejaH äom Hac CBHjy. Harn n0H0C je, Kao hito je Harn noHoc, na cmo óh;ih npBH npn rpatjeu-y je^HHCTBa h Kao hito jeTBpÄa Haina BOJba na xoheMO ocTara npBH Meljy npBHMa. JXaH 18. jyjia 1920. roa. öho je HajcBeqaHHjH ÄaH y ÄHBOTy jyroaioBeHCKor yqHTejbCTBa, aaH, Ka^a B^a^ame Jbyöaß h 3a^0B0JbCTB0 y ÄyuiaMa Hac CBHjy y HajnoTnyHHjoj MepH. Harna hapoäha BojcKa h ähnjiomaimja oct3bhjih cy ham BejiHKH 3a,aatak: na ctbophmo Äyx0BH0 je^hh-ctbo, HHje ocTBapeite HHje y h>hxoboj' mohh: na ctbo-phmo h3 nojeähhhx ae./ioba je^hy jeähhctbehy bejihky jyrocjiobehcky äymy; na ctbophmo je^hy cbhm3 3ajeä-HHMKy h concTBeHy jyroaiOBeHCKy Kyjnypy. OcehaTH M0paM0, jxa cy HaM BojcKa h anmoMa-UHja cnpeMHjiH caMO hojihthhko Hapo^HO yjeÄHH>eü.e, ho Äa je 6aiu yqHTe^CTBO h iteroßa opraHH3auHja no3BaTa, m ÄOBprne Taj paa ca jiyxoBHHM HapoÄHHM yjeAHflbetfceM. H3r;iaÄHTH pa3JinqHTe npn^HKe y Hauioj ÄpacaBH, na ÖHJie to eKOHOMCKe, KyjiTypHe, Kao h Äpyre, na h pa3jihmhte mehtajihtete, kojh cy n^oa cto h cto roähuih>er pa3^hqhtor ^KHBOTHOT HaqHHa h pa3JiHqHTHx íkhbothhx yMOBa y pa3HHM Äe;ioBHMa Harne Äp>«aBe — to je y npBoj BpCTH Harn 3a/iaTaK h jiökh y Haj-Behoj MepH y pyKaMa yqHTejbCTBa. XoheMO, äa H3i7ia,a,HM0 obo Hajnpe y concTBeHHM peaoBHMa. XoheMO na ce H3rjiaAHM0 y nor^eay CTa^eiuKHx h npocßeTHHx HauiHx uHjbeßa y TOJiHKoj Mepu, na he öhth mhdih, ako hx äaäe yqhte^> h3 makeäohhje Hde, Kao OHe, Koje nane c^obchckh yqHTejb, HCTe OHe on IIIyMaAHHua Kao OHe oä yqrne^a H3 BojßOÄHHe, na he ce JJajiMaTHHau H3pa3HTH npeMa C^aBOHuy hcto OHaKO, Kao JIuqaHHH npeMa XepueroBuy. tpa^HUHje h pa3jiHqHTOCTH, Koje HaM 3aceqe hcto-pnja, HecMejy 6hth 3anpeKa HauieM 3ajeÄHHqKOM je^hh-CTBeHOM pa^y y cboj Hauioj Äp>KaBH. npe TpH roAHHe nocraBHJiH cmo ch npBH nyT 3ajeAHHqKH bhcokc h y3BHiueHe unaeBe. y cnoMeHHUH, Kojy ynyTHCMo Ha HapoÄ MaHHtJiec-t0b3jih CMO Ha HCTOpHj'CKOM, je3HK0BH0M h KyjITypHOM npaßy 3a HapOßHO je^HHCTBO; MaHHt|)ecTOBajiH cmo 3a BepcKy CTpnjbHBOCT; MaHHtjjecTOBajiH cmo 3a ypeljeae je^HOTHe ÄpÄaBHe ynpaße h THMe 3a Äp>KaBHo je^hh-ctbo ; MaHH(|)ecTOBajiH cmo 3a Hauiy Heoc/ioöol]eHy öpahy, Koja creity joune noÄ Tyl^HM japMOM h bhk-HycMO hm : aa heMO pa^HTH Ha TOMe, na 6yne u>HX0Ba MajKa — Haina OTayÓHHa jaKa, KaKO 6h MorjiH h3 u>eHe CHare upnara h ohh >KHBoray CHary 3a ceóe. npokjiamhpajih cmo, na ynpy>KeHo yqhtea.ctbo KpajbeBHHe Cpöa, XpBaTa h OoBeHaua, cßecHO CBoje BejiHKe yjiore y MíHBOTy Haiuer yjeÄHHbeHor Hapoaa, CBeCHO CBOjhx ÄyiKHOCTH h CBOjHX npaBa ; CBeCHO CBOjHX cra^euiqHX HHTepeca, CTBapa on cbhx AOca^auiibHx noKpa-jHHCKHx opraHH3auHja jeÄHy opraHH3auHjy ca uempa-jiom y Beorpa^y, h no3HBa CBe He0praHH30BaHe ApyroBe h /ipyrapHue, ^a My npHCTyne. H3jaBMH cmo, na npBH KOHrpec yÄpy>«eHHX yqu-Te^>a h yqHTejbHua KpajbeBHHe Cpöa, XpBaTa h Cjio-BeHaua 3axieBa: yBO^eite jeßHor npocBeraor 3aKOHO-jaBCTBa 3a ue^y ÄpJKaBy; ApJKaBHO CTapaae o noÄH3au>y H H3Ap>KaBaiby HapoAHHX uim/ia; H3jeAHaqeHbe yqHTejba h yqHTejbHua y norae^y npaBa c yK33HHM qHHOBHHUHMa h pacnopeljeite hcthx nphjihkom ÄOHOiueiba ype^öe o n^atama h AO^auHMa y ohaj pea qhhobhhka, kome npHna^ajy no CBojoj cnpeMH h no b3)khocth nocjia, Kojn oöaB^ajy; npaBO, na yqHTeJb mo>Ke ÖHpara h na moke 6hth ČHpaH 33 hspoahor noc/iaHHKa 6e3 ry6tiTK3 CBoje cjiy>K6e h njiaie, jep ce to npaBO npH3Haje h ApyrHMa, Kojn ce He HHTepecyjy 3a HapOAHH >khbot ohojihko, kojihko ce yhhtejb HHTepecyje, rtih ra y oniiJTe He no3Hajy; KOHrpec 3axTeBa, a3 y CBaKoj ko-MHcnju, Koja p a ah 3aKOHOAaBHe npojeKTe 3a ochobhc Hapo/tHe niKOJie h yqHTejbCTBO, h;ih pemaBa nHT3H>3, noja ce TH4y h3poahhx ihkojis h ymTe,/bctb3, 6yay h npe/iCTaBHHUH 0praHH30B3HHx yHHTe^a h yqHTe^Hua. OBO Cy ČHJIH HaillH BHCOKH HH.7beBH H HaiUH 3axTeBH! Hhcmo hx nocTHrjiH CBe, ho to He Tpe6a A3 Hac njiauiH, Aa nonycTHMO oa h>hx caMO h 3a jeAaH TpeHyTaK, h jih aa n0mhem0 cyMH>3th y H>HX0By cbctoct h y3BH-rneHOCT. CBeTH cy HaM 6rjih 3axTeBH npnjiHKOM h>hx potjen>a h thm CBerajn HaM nocTajy, uito TBptj3 h luto Beha he 6hth h 6op6a 3a h>hx yB3>KeH>e. Be3 ycnexa hhcmo ! HAeja Harner HapoAHor jeAHHCTBa npoHtme h KJinje y cpHHMa h AymaMa Hamnx HajMJiai]Hx Ap^aBJbaHa h yBepeHH cmo Aa Huje BHiue AajieKO OHaj AaH, KaAa he 6yKHyra ca cbom cbojom ejieMeHTapHOM CHaroM ca achom Ha AaH. Hama opraHH3anHja pacTe H3 roAHHe y toahhv h AaHac Ha^a3H ce y HarneM Ta6opy oko 2000 xpBaTCKor yqHTe^>CTBa, hjto 3H3ra TpnyM(}) noSeAOHoeHor noxoAa Hamnx HAeja y ot3h6hhh. Ila h T3HKe h3ihhx CTajieiuKHx 33XTeB3 HHcy 6e3 ycnex3. H cyBHme je CBensH momchst, a Aa CTBapaMO AHC0H3Hu,Hje h ynyuiT3MO ce y 33A3TKe, Koje jonrre HHCMO nOCTHrjlH. OqeKyjy h3c jom TeuiKH 33A3hh! JeA3H oa npBHx jeCTe ihkojickh 33koh. tom npHJIHKOM n3k MOpaMO H3noMeHyTH jeAHy oa ni3BHHx norpeui3K3 BehnHe, Kojs mhcjih, Aa je HajBa>KHHje Aa AoSnjeMO hikojickh 33koh. McraHa, — to je b3>kho, ajih je jom b3>KHiije, rano heMO h3bccth Taj 33KOH. c TOr3 TpeČ3 IIp3BOr Ayx3 y jbyAHM3, ko j h he psahth no TOMe 33KOHy! A to je oneT HauHjoHajiHO jyroc./iOBeHCKO y4HTe./bCTB0! ZJ,yui3 h Ayx 33k0h3 6nheMO mh ; 6e3 Hsmer Ay6oKor y6e^eft>3 h henoko^ečhbe yctp3jhocth 6nhe 33koh mpt3b. Cs MHpHOM c3Bemhy OMeKyjeMO TpeHyTaK, K3A3 h3m 6yAe a3t3 H ob3 npHJIHKS. A aot/ie h3 p3A 33 hjto HJHpy h ihto ay6/by noa^iory tome 3akohy! 33to k;umemo h nphjihkom Apyror KOHrpecs pemi, Koje hsm je 3sk;ihh3o h3 npbom KOHrpecy Harn npencKymeHH 6opaH 33 jyr0cji0behcky jeahhctbehy HAejy, ahmhh npbh upeaceahhk H3uier yapy>kehd3, yba>kehh Harn Apyr m. Jobhh : y™Te/bHMa Jyroc^aBHje! Iloc^e CTp3xoBHTor h Ayror p3T3, nočne tojihkc CH/iHe npo^HBeHe KpBH, noc/ie nponscra H3j6ojbHx h3hjiix CHH0B3, nOCJie npOnaCTH tojihko H3peBHH3 h npeBp3T3 ue^0KynH0r ApyuiTBeHor h eK0H0MCK0r >kh-bot3 : nocjie CBera Tora noAHTHHTe bhcoko 33CTaBy H3Hier HspoAHor jeAHHCTB3, nponoBeAsjTe A>y63B npeMa CBa tph HMeH3, OMHJIHTe h ACHH h H3pOAy hauiy AHBHy OT3HČHHy, HCTpe6jbyjTecenap3TH33M,yHHmT3B3jTe mTerae Tp3AHHHje, KOje CMeT3jy H3pOAHOM jeAHHCTBy, Aa 6h AOMeK3JiH: Aa bhahmo jeA3H H3pOA, jeAHy H3poAHy Ayiuy h jeAHO H3p0AH0 cpue, jeAHy >Kejby h cH3ry, T3KO k3o AHj 3m3ht hhct jeAHOCT3B3H eTOMCHaT, uito HM3 tph HMCH3 (ahj 3M3HT, ap3th KaMeH h 6ph-ji h j 3 h t) TaKO h h 3 hi jeAHHCTBeH H3pOAA3 6yAe C3 TpH AP3T3 H CB3KOM MHJI3 HMCH3 J CpČHH, X p b 3 t h C.TOBeH3H y jeAHOj AP>k3bh C3 jeAHOM b./I3AOM, jeAHHM n3pjI3MeHTOM, jeAHHM 33K0HHM3 h jeAHOM cjio6oahom H Hanpe/ihom luko/iom h AP>K3BOM ! JOB. n. JOBAHOBim npee ee3e M3Mei)y cpncKora h CJioeeHaMKora yqMTejbCTBa. ABrycTa Mecena 1905. roAHHe fuiJio je BemiKO cjiaBJbe y JLy6jbanH, cBeMaHo ot-KpHBaH>e onoMeHHKa BejiHKora cjiOBena'i-Kora necHHKa Opaite IIpemepHa, Kora Cjiobciiuh raaBe u i>.ejiHiajy h Kao CBora BejniKora necHHKa n Kao CBora BtviiiKora poAOJty6a, jep je oh unmvhh CBoje necMe HapOAHHM je-3HK0M ČVAHO HaUHOHajIHH A.VX h HannoHa^HH noHoc koa CnoBeiiana, Kojn cy aotjie 6hjih totobo ycnabahh iioa chji-hhm yTHpajeM neMiirniHe. Obo CBoje crrabjt e c.iOBenmi cy xtc.:ih Aa H3BeAy y3 ytieinhe h ociajie CBoje C.io-BeHCKe 6pahe, 3aT0 cy Ha OBy CBojy npo-caaBv no3Ba.ih nopeA ocTaie 6pahe h 6pa-hy Čp6e. TaAa je Ha OBy npocJiaiiy Aoniao y JBy6JbaHy h iincan; obhx peAOBa Kao oaSophhk rpaAa KparyjeBii;a. Ha /lan upoc-iane y Bene cjiOBeHOKH yHHTeJbii AaBajiH cy BejHKH kohii;epT y Be-jiHKoj 6aiHTH xoTe.ia »II.iHpnjH«. KaA caM snoceTHM KOHpepT h Aa/ieM Ha KacH CBoj npHJior,. npnjaBHO caM ce Kao yhhtejb h ypeAHHK »IIpocBeTe« H3 Kparv-jeBpa y Cpčnju. C,noBeHaHKH ApyroBH oh. ik cy Bpjio pa^ocHH ihto y csojoj cpe/pimi HMajy Apyra H3 Cp6nje, h oflMax caM no-CTao npeAMeT H>nxoBe ocoCnie na3KH>e; oa-Max cy mh ce npecTaBHJiH Boi)e h nprsaiin cjiOBeHaMKor yiHTOJt,cTBa rr. EHreJi6epT raun, JIvKa Je.Heim h aP- IJpBH je ^auac 3eMajbCKH ihkojickh ha^,3ophhk, a apym oa TaAa na CBe ao AaHac cTojn Ha nejiy cjiOBeHanKe yHHxeJbCKe opraHH3au;Hje. /Ipyrora A^Ha 6njia je OTBopeHa bc.iit-Ka h .iona H3.ioa;6a upTea?a h pvTmnx pa-AOBa. y /KeHGKoj ochobhoj IIIkojih Cb. Ja-Ko6a. ripH.THKOM noceTe OBe H3Ji03K6e yno- 3Hao caM joui Behu Spoj c.'iOBfiiaMi;HX yin-Te®a, oa Kojnx caM ao6ho oOaBeniTeibe o ypel)eiby ochobhhx iiti;o;ia, ociiOBHe Ha-CTaBe h yhhtejbcke opraHH3an,Hje. Tom npHJHKOM Jby6a3HH CJIOBCHaUKH yiHT6JbH no/iapmn cy mh bo.ihkh 6poj jienHX cjio-Beiiaiikhx kibhra h yTniTPJBCKHx jnicTOBa h laconHca, ihto mh je noMor.uo Aa yno3HaM roBop, aomobhhv h jkhbot Hauie 6pahe CjiOBeHan,a. Kao TaAaaH vpeAHHK »IIpocBeTe« y KparyjeBn,y OAMax no noBpaTK.y H3 JLyo-JbaHe ncieo caM npeKo »IIpocBeTe« iipona-rapani HAejy 36jiH5KeH.a H3Mei)y cpncKora h c.iOBeHaMKora y4HT6JBCTBa, a Kao pe3y.n-TaT Te nponaraHAe Aoniao je IlpBH C,noBeH-ckh yiHTeJBCKii KoHrpec, kojh je f)ho ca-3BaH h o;ipikan 1906. ro;uiuc, v BeorpaAy, h Ha kojh cy naM Sh.ih a»ui.ih Kao npe-CTaBHHHH c-iOBOnaMKcra y[iHTeJbCTBa: TaHJi, JejieHH, IlBaH Hlera, JlanajHeTOBa, A. Tom-neBa h AP- Tom npnjiHKOM nauiH c;i0BenaTi-kh ApyroBH yno3HaTH cy ce ca BehHM 6pojeM HaiHiix yhhtejta h yHHTeaiin,a h ca npocBeTHiiM npH.iHKaMa CBoje Spahe CpOa, noje cy OAMax ch.iho 3SB0,Te.iH Kao CBojy HajMHJiHjy 6pahy. OAMax Hjvhe 1907. roAHHe opranir-30Ba0 caM 6ho jeAHO noBehe rTipyiiiTBo o^ yHHTejta h VHHTe.Biiiia H3 IIIyMaAHje, Koje je ca mhom nponyTOBajio Kpo3 XpBaTCKy n GjiOBeHHjy. IIpBo cmo iipiicvciBOBa^iii na cKvnuiTHHH xpBaTCKHx yHHTeJba y 3arpe6y; na cmo 3Apy®eHH ca dpahoM XpBaTCKHM VMHTe.iBHMa othihjih j JBy6jbaHy, oAaKie cmo yApv5KeHH ca 6pahoM c.ioBenaMKHM VHHTeJBHMa OTHHKIH Ha CKynuiTHHV CJIOBe-mi'i khx VHHTejta y jieny PaAOJtHn;y. Tajia | cy XpBaxci;o vmiTeJbCTfi npecTaB,i>a.;iH' TCJbCTBa: ,IOS. MACAROL: 'ipcTeibaK, iiejhhi'.obhh, ilbkaheii, Ko6ajiR, ha jkaaoct, caaa neh cbh nokojmi, h apym-TaAa, ayrycTa 1907. r. npBH nyx BHAe-jih cy ce ha OKyny cpncKH, xpBaTCKH h c..iOBeiia'iKH yiHTejbH. /IpHcaBHe h noKpajHHCKe rpanime oii-Aa HHcy BHine Gnjie npenpeKe Aa SpaT Aohe 6pariy. Bpaha CT0BenaTn;H y>inrre.JbH CByAa cy Hac npepaAociio AO^eKHBajiH, ajiH TaAa hhcmo Mor.iH hh mh ibHMa, Kao hh ohh HaMa, OTBopeHO HCKa3aTii CBoja čpaTCKa oceha-H>a, jep cy Hac CByAa npaTH.iiH aycTpHjcKii jk6HPH. Ta^a ce caibaao h y 3aBHjenHM penu-Ma roBopnjio o ocjio6oheH>y h vje;uiibeiby cbhx Cpfia, XpBaia h CjioBenana. ,5o6po ce cehaM Aa caM TaAa y PaAOBJbHiiH v jeAHOMe 0tn03apaby pei;ao 6pahn cjiobc-namkhm h xpbatgkhm ymhte.jbhma: »^para 6paho h mh.ie cecrpe, Kao upaBa čpaha mh BaM oa c-Ber cpu,a ace.iHMO cbe oho ha hpmv bh hama 3abhahte!« /T,aHac, iioc,'ie 15 ro;uiua oa Tora np-Bora cacTaiiKa cpncKHx, xpBaTCKHx h cjio-BeHaMKHx yHHTejta, ocjočoljen.e h yjeAH-ibcibe Cp6a, XpBaia h C.ioBenana inije caibapnja, Beh — jaBa! /ianac eBO onex na OKyny cpncKHX, xpBaTCKHx h CJiOBeHaHKHx VHHTeJba y Jie-noj JBy6JbaHH, ajiH HHje Bimie rjiaBHH rpaA aycTpnjcKe npoBHHH,Hje, Beh cpe^h-ime cjio6oahe očjiacth y cjioSoahoj Kpaji.e-BHHii Cp6a, XpBaia h C.noBeHana! /ja 3khbh CJIOČOAa, ČpaTCTBO h jeahh- ctbo Cp(3a, xpbata h CjioBeHan,a! ^a 3KHBH SpaTCTBO H jeAHHCTBO Cpn-CKora. xpBaTCKora h cnoBeHaHKora v^ii • Reorganizacija osnovnega šolstva v socialnem oziru. Koliko pomanjkljivosti ima še naše šolstvo — tako potrebno reforme — se da povedati z besedami: v šoli več socializma! Solidarična misel in ideja skupnosti najdeta pri skupni vzgoji mladine v javnih zavodih to, da ima vsak član človeške družbe opravičeno zahtevo po skupnosti, v gotovi meri duševne izobrazbe, ki je potrebna za njegovo eksistenco. Vsak posameznik si mora prilaščati znanost in vzgojo, katero zahteva od njega družabno življenje. Obvezni šolski pouk tvori temelj našega skupnega modernega življenja; brez njega ne bi bila mogoča moderna industrija in ne naše politično in kulturno življenje. Brez gotove mere znanosti in spretnosti se ne more posameznik v današnji družbi gibati. Gospodarski in socialni razvoj sta napravila splošno ljudsko izobrazbo za življensko potrebo. Moderna ljudska šola je nastala šele v 19. stoletju, in to. kar je danes, je produkt zadnjih 50 let. Nadaljnji napredek šolstva je predpogoj za razvoj boljšega in lepšega družabnega življenja, večjega splošnega blagostanja in višje kulture. Šolski problemi: enotna šola, delovna šola, uredba pouka, brezplačna učila itd. niso le pedagoška temveč tudi socialna in politična vprašanja. Rešitev teh vprašanj se izvrši tudi očividno z razvojem socialnega in političnega duha in s prisvajanjem oedagogiških znanstvenosti in izkušenj. Šolstvo se vedno bolj izboljšuje. Pre-snavljanje javnih šol se vrši z gotovostjo in hitro naprej. Državni zakoni uravnavajo šolstvo, država vodi tudi nadzorstvo šol, a vzdrževanje je stvar občine. Naravno je, da morajo male, ubožne občine in industrijski kraji v mnogih slučajih prenašati res težka šolska bremena v obliki davkov. Toda zaradi tega ni stremeti po podržavljenju šol. ampak le po večji državni podpori za zidanje. Nasproti okornemu mehanizmu velike centralistične dr- žave, so komunalne korporacije bolj gibčne. Tu — v šolskih občinah — se izpopolnjuje napredek hitreje in intenzivneje. Tu deluie na t'soče živih bitii. ki! vrše tvorno delo. dočim se v državi birokratične oblasti mučijo le s papirnatimi odloki, kakor v mestih tako tudi po vaseh, se je pod samoupravo ljudska šola v novejšem času dobro razvila, kar nam pričajo deloma lepa šolska poslopja. Več bo napravljeno takrat, ko bo šolstvo doseglo najvišjo izpopolnitev. Osnovna šola ne sme biti duševna mučilnica, o kateri se učenec seznani le z gotovim številom znanosti, ampak mora biti tudi zavod telesne in higije-nične vzgoje. Šole bi morale razpolagati z zdravniki, od katerih bi bili otroci večkrat preiskovani in zročeni v njihovo varstvo. Šolske kuhinje naj bi skrbele za boljšo hrano, ker bi se s tem, nele skrbelo za telesne, ampak tudi za duševne moči. Otroška zavetišča naj bi se ustanovila za otroke, katerih starši morajo ves dan po zaslužku. S tem bi se otroke obvarovalo pouličnega življenja. Gozdne šole naj bi se ustanovile za šibke, bolehajoče otroke; istotako naj bi se ustanavljale za šibke, bolehajoče otroke; istotako naj bi se ustanavljale šole za manjnadarjene in psihopatične otroke. Ena najvažnejših nalog in dolžnosti države bi bila, da uvede šolske kuhinje, kjer bi otroci imeli pravico do potrebne hrane. V modernih državah je to že deloma vpeljano, kjer so otroci na državne stroške preskrbljeni s hrano. Šola bodi tudi javni zavod za prehrano otrok. Z vpeljavo šolske dolžnosti bi moral v šoli brezpogojno sodelovati zdravnik. Kakor litro država zahteva šolsko dolžnost, prevzame obenem vso odgovornost in dolžnost za varstvo otrokovega zdravja. Ako je šolsko poslopje nezdravo, stoji na vlažnem prostoru, je slabo razsvetljeno in ventilirano, so šolske klopi neprikladne, so otroci izpostavljeni raznim boleznim. Slaba razsvetljava škoduje očem in nepravilno napravljene klopi povzročajo skrivljenje hrbtenice; s pomanj-kajočo ventilacijo se zrak spridi tako, da se nam ni čuditi ako otroci izgledajo bledi in postajajo zaspani ter tožijo o glavobolu. Te napake se čim več opažajo v majhnih sobah, kjer mnogo otrok sedi tesno drug poleg drugega. Zdravnik mora sodelovati že pri načrtu vsakega šol. poslopja. On mora odločevati, če stavbišče odgovarja zdravstvenim zahtevam, zaslišan mora biti glede notranjosti šol. poslopja, njega razsvetljave, ventilacije, temperature in tudi glede števila otrok posameznih razredov. Mnogo nalezljivih bolezni se le potom šole razmnoži; predvsem škrlatica, ošpice, davica, oslovski kašelj, predčasno spoznanje teh bolezni zavaruje vse ostale otroke pred nalezljivostjo s hudimi posledicami. Ena glavnih nalog šolskega zdravnika obstoji v tem, čim preje odkriti nalezljivo bolezen in odrediti takojšnjo izolacijo obolelih otrok. Prav dobro se tudi spozna vpliv zdravstvenega razmerja otrok na pouk. Otroci s slabimi očmi, slabim sluhom, psihopatični in »nervozni« kakor tudi lačni otroci, ne zamorejo slediti pouku tako kakor popolnoma zdravi in siti otroci. Da je šolski zdravnik neobhodno potreben pri vsaki šoli je samoobse-bi umevno. Zdravniška oskrba in skupna prehrana otrok sta eni izmed najvažnejših nalog- Toliko naj bi bilo povedano v kratkih potezah za uvedbo socialnih nalog v izboljšanje pouka in vzgoje v osnovi šoli. I Z uvedbo tega pa bi se moralo preje še marsikaj odpraviti iz naših osnovnih šol, kar je ovira pravemu modernemu napredku in pravilni vzgoji otrok. Naše stremljenje je: enotna šola. Na bivšem Štajerskem in Koroškem je navada, da so učenci zadnjih dveh let oproščeni šolskega pouka čez poletje; nič bolje ni na bivšem Kranjskem s ponavljalnimi šolami, ki so veliko breme za učiteljstvo, ne da bi zamoglo pri svoji najboljši volji pokazati kakih povoljnih uspehov. Seveda, kadar bodo imeli besedo le šolniki o šoli in ne juristi, smemo pričakovati, da se mora to rešiti tako. da bo z olaišavo uč'-teljstva in v korist otrokom. Pri tem. ne smemo pozabiti tudi na to. da pri šoli imej govoriti le učitelj - strokovnjak, ne pa eksponent bodisi katerekoli politične vladajoče stranke. Sleherni učitelj pa se mora zavedati, da je nujna potreba 1 o -čitev šolske uprave od politi č-n e. Nečastni za naše osnovno šolstvo so tudi takozvani razredi za oddaljene učence. O uspehih in vzgoji ni govora, če morajo otroci po več kilometrov v šolo. V moderni državi ni več mesta za take §ole. Še večja sramota za človeško družbo so takoimenovane šole za silo. v katerih poučujejo ljudje brez vsake strokovne izobrazbe. Imamo še žalibog — in to na bivšem Kranjskem — poldnevni pouk, kar otroke oškoduje za polovico šolske dobe-Izgovor, da primanjkuje šolskih prostorov, ne sme držati, kajti varčevanje na škodo naše ukaželjne mladine je pravi zločin nad celokupnim narodom. Da se olajšajo bremena revnejšim občinam, je dolžnost države, da priskoči na pomoč z raznimi subvencijami v svrho zidave šolskih prostorov. Z uvedbo in odpravo navedenega bomo koristili le sebi za kulturno, gospodarsko in politično povzdigo vsega naroda, čigar ugodni rezultati se morajo pokazati v najbližji bodočnosti. S tem morajo od-pasti vsi napadi na osnovno šolstvo — in učiteljstvo. Učiteljstvo, ki se zaveda svoje vzvišene naloge, bo tem lažje vršilo svoje vzgojevalno delo med šolsko mladino za narod, ako ga v resnici ljubi. Vsi dosedanji upravičeni ali neupravičeni napadi ne zadenejo najmanje, povdarjam, vestno učiteljstvo. kajti vse okoliščine kri-če po temeljiti remeduri in reorganizaciji našega osnovnega šolstva, kar za enkrat seveda ne more tega izvršiti učiteljstvo, ki mu njiso dana na razpolago sredstva v udejstitev tega. Vsak vesten učitelj pa je lahko pomirjen s tem, da ni kriv, ako ga pri pouku in vzgoji oklepa železen obroč in da ne more preko njega brez pomoči od tam, kjer bi bila pomoč res možna in izvedljiva. Upajmo pa, da tudi v naši, ne baš dobro financirani državi pridemo v šolstvu do tega, kar že druge moderne dr- žave posedujejo, V dosego tega cilja pa je dolžnost vsakega posameznika in naših organizacij, da se zavzamejo za izvedbo teh reform v dobrobit osnovnega šolstva kakor tudi celokupnega jugoslovanskega naroda, kateremu so dani oni predpogoji kulturno, gospodarsko in politično doseči to, kar posedujejo že drugi takozvani »kulturni« narodi. DR. J. TURIC, Zagreb: Načrti resolucija za kongres UJU u Ljubljani. III. a) Škola če postiči taj cilj ujedi-njenja. koji je nenaknadivi uvjet našoj si-eurnosti ,i napredku, ako su učitelji rav-nani isfm nacionalnim ciljem i težnjama, ako su pedagoški orosviietljeni za naše kulturne i materijalne prilike, ako su intelektualno samostalne i moralno slo-bodne nacionalne ličnosti, koje sebe prenose u narod, pa tako stvaraju duhovnu jedinstvenost. Ovakova jedinstvenost podnosi i konfesijsike i plemenske i klas-ne osebnosti i razlike, ali ih učini nebit-nim razlikama na jedinstvenom narod-nom tiie u: ali oobiia antisocijalmi i proti-narodni šovinizam i fanatizam, nekultur-nu nesnosljivost i urnišljenost. Valjano izradeni priručnici moraju biti siguran vod i pomagač učiteljeva rada. b) Drugi uvjet, uz koji škola može da dostigne svoj cilj ujedinjivanja jest u organizaciji škole. Sva mladost nacije mora da u školi samostalnim radora razvija elemente svoje ličnosti, nacionalne i gradan-ske svijesti u što više školskih godina, a sa što manje časova u pojedinoj godini tako, da roditelji i država mogu podnijeti terete, i da je mladež u najkritičnijim godinama svoga i narodnog života oou-vana od štetnog, protinacionalnog i pro-tidržavnog uticaia iz društva, a u školi od nasi'nog učenia koie ubiie duh. a može samo da raspiri fanatični šoviniizam Lli mržnju. Ova rezolucija ima svoj naučni, so-cijalni i nacionalni -osnov u djelima: Turič, Osnova za preobražavanje naroda školam. Zagreb 1919. Turič, Metodika škole rada, Zagreb 1923. , * C. Načrt rezolucije »O višoj naobrazbi učitelja«. I. Univerzitetske študije za c i o u č i t e 1 j s k i s t a 1 e ž traže: a) demokratsko uredenje društva, u kojem su vjersko - moralni i političko - državni ooredak. kao i nacionalni kulturni, pa pri-vredni rad, osnovanji na razumu i volji pojedine ličnosti; b) več razvijena pedagoška nauka i niezin daljnii razvjitak. Iz toga slijedi: 1. Univerzitet mora u pojedincu učitelju da razvije potpunu i skladnu nacionalni! p r o s v i j e 11 j e n u ličnost, jer je samo u torn jamstvo za dr-žavu i narod, da če, škola sve članove države i naroda ujediniti u jedan duhovni organizam. i da če ti biti sposobni za razumno. državi i narodu odano političko i nacionalno djetovanje. 2. Univerzitet mora u svakom učitelju da razvije misionarsku sposobnost i snagu za prenašanje svoje ličnosti u narod. 3. Nadalje mora da u pojedincu razvija pedagošku i n t u i c i j u s o c i j a 1 -nu, za opažanje pedagoških problema i pronaloženje valjanih riješenja; onda pedagošku intuiciju individualnu za ooažanie pedagoških ooiava na pojedincu ; nadalje pedagošku intuiciju s u b j e k-t i v n u , t. j. sposobnost analiziranja vla-stjtoc: duha značaja i obrazovanosti, va ooažanie a odredevinie geneze njihovog pojed.inog elementa; nepokon pedagošku intuiciju objektivnu za opažanje pedagoških vrednosti i elemenata na predmeti-ma nauke, umjetnosti. vještina i na organizacijama države i naroda. 4. Universitet mora da razvija n a š u pedagošku nauku dajuči prilike za opažanje i proučevanje naših pedagoških problema i načina, kako se ima kod nas da provede neki u svijetu postali pedagoški princip, instituciia ili organizacija, pa da se tako osiobodimo od zabluda iz prošlosti. II. Neodgodiv osnutak .posebne na-učne pedagoške škole ili fakulteta za j e- d a n d i o učitelje traže ove prilike: • 1. Nije moguee ni pomisliti na obra-zovanje s v i h učitelja na univerzitetu ioš za veliki niz godine nego na univer-sitetsko obrazovanie Dredvodnika, t. j. nastavnika pedagogike i metodike u uči-teljskoj školi, pa nadzornika. Ovi se študenti nak m oralu birati izmedu učite', j-skog staleža, gdje je lakše uači pedagoške individualnosti nego medu mladim apsolventima gimnazije, i jer učitelji do-nesu mnogo iskustvo i vezani su medu-sobnim poviereniem s onima, koje imaju da rukovode. 2. Današnji filozofski fakultet ne može da preuzme i dostigne istaknute za-datke pedagoške naučne škole. 3. U orelazno vrijeme i doklegod cio stalež ne bude obrazovan na fakultetu, potrebni su različiti nrivremeni kurzevi za učitelje gradanskih, produžnih i slič-nih škola; onda kurzevi za učitelje, koji če u kračem roku da se upoznaju s te-kovinama pedagoške nauke, oa odlaze onda na svoja mjesta da s niih šire te nove tekovine. 4. Država i narod moraiu da su sigurni za školski duh, a učiteljski stalež m o'"a da steče oovjerenje i pouzdanie kod naroda i državnih vlasti, da mu se može povjeriti sudbonosni zadatak. III. Učiteljska je škola za n u ž d u zamjena pedagoškog fakulteta i njezin organizator mora da računa s današnjim našim prilikama. 1. Naučeno znanje uopče, a napo-se ono, što može buduči učitelj da »n a -uči« u učiteljskoj školi. ne čini čovjeka razumnim. Drosviietljeoim i obrazovanim; ne daje državi i narodu jamstvo, da če tako obrazovani učitelji vršiti svoi noži v u narodu. »Naučeno« se zaboravi, mrtvo je i ne utječe na život i rad, jer nije pre-tvoreno u živi duh. pa r a d o m učitelji-viin mora da nrevlada mehanizam, a s njim samim ili apatija ili socijalne, po-litičke i nacionalne zablude, koje i opet »nauči« od demagoga, fanatičara ili narodnih proračunanih neprijatelja. 2. Zato učiteljska škola mora da izmedu mladeži o d a b i r e pedagoške naravi i da u njima razvija elemente naše, narodu i državi odane ličnosti, koja je 'soremna i soosobna da u prilikama svo-jeg mjesta radi prema literarnoj i ličnoj uputi svojih predvodnika. 3. Pripravna škola i sama učiteljska škola morale bi da iz nauka, umjetnosti i vještina odabiru one dijelove, koji u sebi kriju pedagoške elemente, na kojima se učenik učiteljske škole vježba u svim duševnim radovima. i iz kojih stvara elemente svojeg duha i upoznaje načine, kako če ih orenosiiti u svoje učenike. Tako spreman radi barem dvije godine u razredu pod ravnaniem za to odredenog učitelja. — * Ova ie rezo'uciia osnovana na rad-njama dr. J. Turiča: Naci;t osnove Više pedagoške škole, Zagreb, Napredek 1922. — Naučna pedagoška škola i posebne njezine zadače kod nas. Glasnik profe-sorskog društva. Beograd 1923. — Ka-kov je naš čovjek i kakov bi morao da hud°: Neodeod'vi zadaoi naše pedagoške nauke; Učitelj za naše vrijeme i za nas. Ova tri članka če iziči u narednim brojevima Prosvjetnog Glasnika Mini-starstva Prosvjete, Beograd 1923. Iv. Šega: Spomini na „prvi jugoslovanski učiteljski kongres". 5., 6. in 7. avgusta obhaja UJU svo« je praznične dneve v Ljubljani. Nehote se mi vzbujajo pri tej pri« liki nepozabni spomini, ki so se mi glo« boko utisnili v spomin in srce, da mis« lim vedno in vedno na prekrasne dneve, ki smo jih preživeli v sedanji naši pre= stolnici, ko smo polagali temelj našemu sedanjemu UJU ... Dan 29. avg. 1906 mora naše učitelj« stvo zapisati z zlatimi črkami v svojo zgodovino, kajti tega dne je dalo ravno slovensko učiteljstvo podbudo za usta« novitev jugoslovanske učiteljske zveze. V spomenici, ki jo je izdala naša »bivša Zaveza« ob svoji dvajsetpetlet« niči, čitamo na strani 86.: »Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika v Lju« bljani se je udeležil vrli srbski tovariš Jovan P. Jovanovič, urednik Prosvete v Kragujevcu. Ob tej priliki se je sezna« nil z nekaterimi slovenskimi učitelji. Pogovarjali so se z njim in razpravljali o tem, kaj in kako bi se storilo v prilog medsebojnemu spoznavanju in zbližanju vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko se je vrnil Jovanovič v domo« vino, je napisal lep članek v svojem listu: Jedna misao i jedan predlog, kjer se zavzema za to, da bi pričelo jugoslo« vansko učiteljstvo vsako leto prirejati obče jugoslovanske skupščine in šolske razstave. Naša Zaveza je šla še dalje. Izku« šala je ustanoviti Jugoslovansko učitelj« sko zvezo. V to se ji je ponudila prilika, ko je praznovalo od 17. do 22. avgusta 1906 v Beogradu Učiteljsko udruženje 25«letnico svojega obstanka in se je vr« šil I. kongres srbskega učitelj stva. To« variš Ivan Šega je stavil na XVIII. glav« ni skupščini Zaveze v Šoštanju dne 2. junija 1906. 1. predlog: »Delegacija Zaveze avstr. jugoslo« vanskega učitelj stva, zbrana v Šoštanju, izvoli 4 člane, ki naj se udeleže srbskega učiteljskega kongresa v Beogradu dne 17. do 22. avgusta 1906. 1., da se dogo« vore o vsem potrebnem s srbskimi to« variši zaradi ustanovitve Jugoslovanske učiteljske zveze.« Predlog je bil sprejet in v deputa« cijo so bili izvoljeni: Milivoj Berbero« vič, Engelbert Gangl, Luka Jelene in Ivan Šega. Izvršuje ta sklep, je sklical priprav« ljalni odbor za snovanje Jugoslovanske učiteljske zveze ustanovni shod te zve« ze v Beograd. Povabil je vse zveze uči« teljskih društev bratskih jugoslovan« skih narodov, hrvaškega, srbskega in bolgarskega, da izvolijo delegate, ki se udeleže te konference, ki se je vršila dne 29. avgusta 1906. 1. Konferenco je otvoril tovariš L. Jelene in predlagal za predsednika tov. Davorina Trstenjaka. Poročal je tov. Ivan Šega. Resolucija, ki je bila sprejeta kon« cem razgovora o ustanovitvi Jugoslo« vanske zveze se glasi: Učitelji Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari, ki prisostvujejo I. srbskemu učiteljskemu kongresu, enodušno izre« kajo željo, da bi se učvrstilo in organi« ziralo moralno edinstvo med jugoslo« vanskim učiteljstvom .Zategadelj poziv« ljajo vse navzoče, da razmišljajo, kako bi se popularizirala ta ideja, in poziv« ljajo začasni odbor, ki je vodil to posve« tovanje, naj ukrene, da se skliče 1. 1907. ob velikih počitnicah prvi jugoslovan« ski sestanek, ki naj realizira to idejo. Poročevalec Ivan Šega je sestavil pravila, in začasni odbor jih je razpo« slal vsem jugoslovanskim učiteljskim zvezam s pozivom, naj se izražajo o njih. Savez hrvat. učit. društava v Za« grebu je odgovoril z dopisom z dne 20. februarja 1907. 1. št. 1. sledeče: Sre« dišnji ovaj odbor drži, da se Savez učit. društava jugoslavenskih zemalja ne mo« že ustanoviti pravilima, buduč da bi ta pravila morala steči odobrenje svih vlasti jugoslavenskih zemalja, sto je go« tovo nemoguče provesti. Predsednik začasnemu odboru, Da« vorin Trstenjak, se je takoj vdal Sa« vezu. Hotel je objaviti v tem smislu ju« goslovanskemu učiteljstvu oklic in skli« cati 1. 1907. v Zagreb jugoslovanski uči« teljski kongres v popolnoma drugačnem smislu, kakor smo bili sklenili v Beo« gradu. Podpis na tak oklic sta odločno odrekla Srb Jovan P. Jovanovič in Slo« venec Luka Jelene. Od tega časa miruje ta ideja.« Natančneje ne bom opisaval poteka tega zgodovinsko prevažnega zborova« nja — to sem storil že v »Učit. Tovar.« 1. 1906., a navesti hočem le to«le remi« niscenco: Sedeli smo na vrtu restavra« cije »avstrij. carja«. V naši sredi je bil tudi pokojni Štibil-Vukasovič. Govorili smo, ali se bo dala naša ideja oživo« tvoriti. Skušeni pokojnik je odgovoril: »Zdi se mi, da bomo prej še drugače govorili — a potem bo Vaša ideja meso postala«. In pri tem je pomenljivo s svojo sabljo potolkel po tleh. Sta je sa školskim zakonom? Eckermann u svojim »Razgovorima« s Goetheom napommje, da je Goethe jed-nom u razgovoru o utjecaju dramskih ¡piesnika rekao. da veliki dramski pjes-nik, ako je ujedno produktivan i ima snažno i p.emenito miš.jenje, koje proži-ma sva njegova diela može postiči, da duh njegovih djela postane duh naroda. »Od Corneille-a proisteklo je djelovanje, — veli dalje Goethe — koje ie bilo ka-dro da uzgoji junaoke duhove. To je bilo nešto za Napo.eona. kojemu je bilo potre-ban .iunački narod; radi toga je on o Corneeille-u rekao. da bi ga, da je još živ«, učinio knezom. 1 ako je to Goethe rekao za dramske pjesnike, jer ie o njima bila riječ, on tako misli o utecaju svakog duševnog rada, uopče o moči i utjecaju duha na narod, što se vidi iz svih njegovih djela i izjava. Zato ove navode mo-žemo siobodno upotriiebiti za ono. što čemo u ovo nekoako redaka da reknemo. Mi ne mislimo, da uzgoj može sve, a .i je to ledina sila, koiom se nešto može, pa ju zato treba upotrijebiti i iči na ruku onima, koji su njezini najglavniji protagonisti. a ne sprečavati taj rad, Goethe naročito spominje, da dramski pjesnik treba da zna svoju zadaču i da se radi nje i utiecaia na narod sve više usavrša-va, a za Goethea se ne može reči, da je htio profanaciju umjetnosti; on je bio ari-stokrata u svakom smislu. Ono, što se iz ovih riječi Goetheovih vidi, to je, da ni najviša duševna kultura ako ne prodre ma u kom obiiku u narod, kao što su prodrle ideje Corneille-ovih dela u dušu naroda franeuskog, ostaje sterilna za taj narod, ostaje privilegija nekolicine izabranih, razmetanje, balast, od kojega narodu nikakove koristi- Ističemo. da ne propagiramo niko-kovo profanisanje, ali propagiramo pri-bližavanje društvenih slojeva, koje se može najpnje postiči uklanjanjem prevelikih duševnih razlika. Znači, treba početi graditi odozdo i svu pažnju obratiti prvenstveno obrazovanjui uzgajanju naj-sirih slojeva narodnih,a ne početi obratno, kao što se to u nas čini. Tako su mislili Goethe. Napoleon i svi doista veliki ljudi, ali tako ne misle samo naši upravljači. Zato možemo razumjeti, da projekt zakona o narodnim š k o 1 a m a čeka več n e k o 1 i k o m i e-seci da dode pred zakonodav-ni odboir i pariamenat. da se daje prednost zakonu o srednjim š k o 1 a m a , koji je gotovo jučer predan, samo tako možemo razumjeti. da se onemo-g uč u j e više o b r a z o v a n j e narodnih učitelja. Mi unaprijed znamo, da če se u mi-nistarstvu izgo>varati važnošču zakona 0 osnovnim školama, koji treba posebno ¡proučiti i radi toga potrebno ie tobož, da se rad odloži. Medutim. kad se pravilno shvati, onda može biti samo' jedan zakon o školama. jedan prosvjetni sistem, ali je stvar u tome, da se ne po-črne od krova, več od temelja. Mi te pojave ne možemo da rastumači-rno drugačije, več potpomoganjem stale-ških razlika i favorizovanjem ili kratko-vidnošču. Koji uzrok bio da bio-. on vodi anti-demokratizmu i sve gorem kaosu, jer znači zatvaranie svih ventila tako potrebnih za ovu poratnu psihozu. Bit če i jedan i drugi uzrok. ali malo je koristi od našeg opominjanja. Koliko je toga opominjanja več bilo, koliko se več posrtalo: »Gdje smo, tu smo!« Vidimo opet da ne če biti ništa. nego da se u mnogima ovostranim narodnim školama uzgaja prije za sve drugo, nego za ovu državu i narodno jedinstvo. Vlasti ne mogu da vide, da smo mi iz provinci i e i naroda nevezani, slobodni od svih teorija i partijskih d i k t a t a , da sudimo prirodno, da je izmedu nas i niih razlika; mi smo u narodu, a oni u kancelarijama --u tome i e s v a razlika. Kad bi se oni malo manje superiorno držali, ne bi u svim zakonskim projektima izbijale ova-kove težnie. koie notoomažu stvaranie naših unutamjih borbi. Oni ne če da vide, da nije glavni uzrok klasnim borbama samo ono nekoliko para razlike u plači — kao što to i Forster u svom djelu Er-ziehung und Selbsterziehung veli — več, oored materijalnog uzroka, i osječoi sa-močuvstva. Povreda tog osječaja izaziva otpor i borbu. Naši upravnici baš izazi-vaju tu povredu. jer školsko pitanje rje-šavaju od krova i na tai način stvaraju stalešku školu. a sve drugo samo je na hartiji. Nitko ne looriče važnost -materijalne strane. ali mi ne zoboravljamo ni to, da su i Rim i Austro - Ugarska bili bogati 1 voinički uredeni i opet su se raspali. Sve to uvjerava nas u iednom. u onom. što smo mi u ovom članku htjeli naročito da naglasimo i konstatujemo i radi česra smo ovaj članak najviše i napi- Dr. Franjo Zgeč: sa i a to ie. da z a v e č i n u naših p o-litičara nije ništa realno, što se ne može opipati. Paja Moačanin. 2 približno iste težnje ter na razne za* stopnike delovne šole, ki nam bodo itak že znani. Zahteva današnje dobe je tedaj, da začnemo spreminjati šolo učilnico polagoma v delovno šolo, da opustimo stare metode in šablonski pouk ter po« skušamo dohiteti tudi z vzgojstvom vsesplošni kulturni razvoj. Ta problem moramo začeti temeljito proučavati in vse učiteljske organizacije so naravnost obvezane, da poskušajo doseči za naj* boljše učitelje štipendije za inozemstvo, kjer naj proučujejo sodobno šolstvo drugih narodov. Zato bi že jaz danes apeliral na UJU in na vse učiteljstvo, da zahteva energično — možnost štu« dija v inozemstvu, da zahteva za to fonde in podpore od države ter poskus ša dobiti za to potrebnih sredstev. Mi se ne smemo zabubiti ter se zazidati doma v naši domovini temveč moramo pazno zasledovati razvoj pedagogike in vzgojnih naprav pri drugih narodih ter sami uporabiti vse napredke v tej sme« ri. Zato je nujno potrebno, da navežejo naše učiteljske organizacije z učitelj« stvom vseh kulturnih narodov, ki nam lahko karkoli nudijo, najožje stike. V poštev ne prihajajo samo Jugoslovani, temveč tudi Čehi in Poljaki, Rusi in Nemci, Francozi in Italijani. Le tako bo prospevalo lahko naše šolstvo in le tako ga bomo lahko prilagodili današnji pozno«kapitalistični dobi. Pri drugih narodih pa bomo našli tudi že razvito mladinsko gibanje, vodstvo mladine, ljudske visoke šole, nadaljevalne šole, J prosvetne organizacije in sploh prosvet« no delo v ožjem in širšem pomenu be« sede-. Paziti pa moramo, da ne zabrederno zopet v stari greh, da bi na račun ciaše individualnosti posnemali slepo tuje vzorce in tuje ideale. Kakor sem povda« iril že od začetka, se moramo/ozirati v vsem našem vzgojstvu na potrebe na« šega ljudstva, na značaj in duševnost našega kmečkega prebiv alstva in našega delavstva. Kratkomado ustvariti moramo, rekel „h/l, svoje samo« lastno vzgo št v o, ki bi teme« ljilo na naših potrebah in bo nosilo našo individualno no« t o. To pa je l, bi opozoril le na knjižico, ki je izšla pred kratkim pod naslovom »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« in ki bolj na široko obravnava te in so« rodne probleme. Kategorične zahteve na vzgojnem poprišču bi se dale v današnji dobi za nas strniti v naslednje točke. L da obrnemo vso našo pozornost na vzgojo najširših plasti našega naroda, na vzgo« jo kmečkega prebivalstva in industrij« skega delavstva. Razviti moramo tam speče energije ter jih usmeriti na reši« tev današnje svetovne krize. 2. Zato moramo vzgajati človeka tako, da bo samostojno mislil in razso« j al, da bo sposoben za samosto jno ustvarjanje in udejstvovanje svojih sil, da bo priznaval najvišja etična načela. V to svrho se mora sola učilnica začeti spreminjati v delovno šolo, ki je po da« našnjem stanju pedagogike edina v stanu vzgajati mladino v tem smislu. 3. Delokrog učitelja se mora razši« riti na pred« in pošolsko dobo, učitelj mora prevzeti vodstvo mladine in vse kulturno delo v svoji okolici. 4. Nujno potrebno je proučavanje vzgojstva tujih narodov, zlasti teh, ki so že posvetili vso pažnjo ravno vzgoji najširših plasti. Zato se naj pošljejo najsposobnejši v inozemstvo za gotovo dobo, da tam proučijo težnje, reforme, poskuse in duh šolstva ter vsega pro« svetnega dela. Posameznim osebam se naj naravnost razdelijo naloge, kaj naj proučijo, na pr.: osnovno šolo, ali vzgo« jo učiteljskega naraščaja, ali vodstvo mladine, nadaljevalne šole, ljudske vi« soke šole, kulturne organizacije, mla« dinsko gibanje, varstvo dece in mladine itd. 5. Učiteljstvo mora dobiti vpliv na vzgojo učiteljskega naraščaja ter mora stopiti v najtesnejše stike z učiteljišč« niki. Podpirati mora njihove težnje, za« htevati, da jim dado'učiteljišča možnost samoizobrazbe, ki jim jo danes kratijo", da niti knjižnic jim ne dovolijo- pose« čati in njihovo strokovno organizacijo ovirajo na vseh koncih in krajih. Na« dalje mora delovati na energično re« formo učiteljišč, ki danes ne odgovar« jajo nikakor svojemu namenu. Toda o tem bo itak govora na glavnem zboro« vanju UJU v Ljubljani. 6. Učiteljstvo dela na to, da pri« tegne k vzgojnemu delu zaveden del in« teligence in akademsko mladino. Uči« teljstvo vseh šol, inteligenca, učiteljski naraščaj in akademska mladina morajo Sodobne zahteve vzgoje in narodne prosvete. (Iz pokrajinske skupščine Pov. UJU — Ljubljana.) Take ima vzgoja danes za cilj človeka. ki po vsem samostojno m sli in razsoja, ki je telesno in duševno sposoben za samostojno ustvarjanje na določenem področju. ki priznava najvišja etična načela ter razvija vedno večjo ljubezen do bližnjega. Toda današnje vzgojstvo nam nudi orekiavrno sliko kakor da b: lahko vršilo tako težke in visoke naloge. Družina razpada v mestih in industrijskih krajih, na kmetih nima dovolj sposobnosti, da bi lahko vzgajala novi zavod, kakor ga zahteva današnja doba. Del vzgoje vsaj bi morala prevzeti šola s poklicnimi vzgojitelji. toda šola v današnji obliki je še manj sposobna za vzgojo, kakor pa dom in družina. Za mladostnika v pubertetni dobi in doraslega mladeniča se nikdo ne briga, vzgoja doraščajoče in dorasle mladine še pri nas niti problem ni. Društva in organizacije navajajo našo kmečko in delavsko mladino na popivanje mesto da bi jo vzgajale. Inteligenca se za široke plasti sploh ne briga, temveč obhaja narodne praznike, nacionalne manifestacije in praznike u j e d i n j e n j a v mestih ter smatra s takimi pisanimi lupinami, s solzavo sentimentalnimi govori pri glažku vinca ali nacionalnim šovinizmom svoje delo za končano. Resen kulturni delavec ima za take otročiče le pomilovalen posmeh. Vzgoja bo tedai morala kreniti na povsem druga pota, če b o hotela res biti vzgoja. In tukaj čaka glavno in najtežje delo ravno osnovno - šolsko učiteljstvo. Če govorimo sploh o vzgoji naroda, o vzgoji najširših plasti, kmečkega prebivalstva in industrijskega delavstva ter o vzgojiteljih, tedaj pač mislimo v prvi vrsti na osnovno-šolskega učitelja, ki to delo že deloma vrši v šoli uči'nici. Toda iariašnji okosteneli sistem z urniki in učnimi načrti mu veže roke, obrača njegovo pozornost na malenkost postranskega pomena, zadeva od njega, da je navaden stroj, ki uči mehanično citati in pisati, ki vzdržuje s palico v roki disciplino, ki pusti učence, da se učijo na pamet tega, kar je sam povedal. Dalje z redkimi izjemami njegov delokrog ne sega. In vendar je učitelj edini, ki pride pri vzgoji kmečkega prebivalstva in industrijskega delavstva resno v poštev. Ostala inteligenca nima danes s kmetom in delavcem nikakih ožjih stikov in tudi današnja duhovščina ni ravno najbolj pripravna za objektivno vzgojo našega naroda. Ako uvidevamo tedaj res potrebo vzeoje kmečkesra prebivastva in delavstva. se moramo nasloniti v glavnem na osnovnošolskega učitelja, kojega poklic je vzgajati in voditi najširše plasti našega naroda. Toda njegov delokrog se mora razširiti na pred in pošolsko dobo, na celotne plasti našega naroda. Ze samo radi uspehov v šoli mora skrbeti tudi za zdrav naraščaj šole in z mladino v pošolski bi mora stati v neprestanih sti-Vfti, če hoče, da bodo sadovi šole »ploh obrodili. Osnovnošolski učitelj mora postati centralna postava v vzgoji najširših plasti našega ' naroda, k^r le taka bomo lahko računali na p^ave uspehe. Sredi?.če vsega kulturnega dela bo postala osnovna šola, toda gotovo ne šola v današnji obliki učilnice temveč prava vzgojevalnica. ki bo usposobljala učenca za življenje v dobi razvitega industrializ-ma, ki bo jih pripravljala za poznejše delo in ustvarjanje na političnem gospodarskem in socialnem področju. Ona mora dati trdno podlago za poznejšo samo izobrazbo ter mora učenca vpeljati v kulturno življenje našega naroda in človeštva. Na osnovni šoli je že ležeče, ali bomo vzgojili res novi rod. ki bo samostojno mislil in razsojal, ki bo dajal sam smernice poetičnemu živlieniu države, ki bo v stanu razrešiti naloge današnje dobe in bližnje bodočnosti. Toda vzgoja k samostojnosti, produktivnosti. socialnemu čutu in oblikovanje značaja zahteva spremembe, ki se tiče temeljev šole učilnice in s tem seveda tud' osnovne šole. Odstraniti ie treba vse. kar je doslej dušilo sile učenca ter pritegniti novih činiteljev, ki bi vodili vas k našemu cilju vzgoje. Odpraviti je treba pred vs?m nanirno avtoriteto, vsiljeno disciplino, čezmerno mirno sedenje v šolski klopi, pasivno poslušanje učenca kar pripo- veduje in uči učitelj. Znanje mora postati le snov, ob kateri poizkuša učenec svoje moči in oblikuje svoj značaj, ne sme biti več končni smoter. Knjigo naj kar največ zamenja produktivno deto na šolskem vrtu, na šolski njivi, v šolski kuhinji, v šolskih delavnicah in v učnih prostorih. Razred se naj spremeni v majhno zajed-nico ali veliko družino, kjer bo učitelj le starejši tovariš, svetovalec in duševni voditelj, ne pa policaj. Tako bo mogoče uvesti tudi samovlado učencev ter vpre-či vso njihovo aktivnost. Šola pa bo zopet našla vezi z živim življenjem ter se izpnmieniia iz šole učilnica v šolo življenja. Aii je vse to res potrebno in tudi mogoče? Oglejmo si še enkrat posamezne zahteve, ki jih stavijo v bolj ali manj ekstremni obliki vse moderne pedagoške struje, zlasti pa zastopniki odločne šolske zakone v Nemčiji, zastopniki delovne in produktivne šole, zastopniki individualne pedagogike itd. Navidezna ali papirna, katederska avtoriteta onemogočuje sleherno svobodo in samostojnost v mišljenju, razsojanju in aejstvovanju ter brani učencu, da bi prišel od heteronomnih do avtonomnih spoznanj in do avtonomnega doživljenja. Disciplina, ki ima za simbol palico, ki si pomaga s slabimi izpričevali, s peti-cami in kazenskimi nalogami, ovira učence. da bi sami spoznali potrebo globlje discipline in organizacijo, da bi naučili obvladati samega sebe ter se samovoljno pokorili interesom celokupnosti. Ta disciplina istotako duši samostojnost in samoudejstvovanje učenca ter rodi razredni šolski duh, naperjen proti šoli in učiteljstvu. Sile, ki bi sicer lahko mnogo -koristile, se tako obrnejo v negativno smer in so naperjene le na rušenje, ne pa zidanje. Črezmerno mirno sedenje v šo ski klopi je povsem proti naravi otroka, ki hoče in potrebuje gibanje. To sedenje ovira zdrav telesni razvoj, povzroča, da otopeva polagoma otroška duševnost in da nehava pozornost, ki jo miče pač vse kaj drugega kakor razlaga in pouk učitelja. Samo pasivno sprejemanje, ki je eden izmed temeljev šole učilnice in pouka, ubija samostojnost v mišlj^-u, aktivnost in inicijativnost tei ne da lastnim močem možnosti, da se razvijejo. Kmiga. k ie bila doslei alfa in ornega šole učilnice, ;je posredovala učencem le mrtvo znanie. k: ni ime'o navadno nikake zveze z življenjem in ki je bila že zara-ditega osovraženo, ker ga je gojila šola. Dolgo časa niso modri šolniki mislili na oeromni? vzgojne zaklade ki iih vsebuje ustvarjajoče produktivno delo. Še Pestallozzl sam jih ni mogel s praktičnim delom in z lastnimi poizkusi prepričati, da bi utegnilo delo vendar biti važnejši vzgojni čiiritelj nego pa sam pouk in količina zv-anja. Treba je bilo nepričakovanega razvoja teknike, industrije in načina proizvajanja, da so vsaj posamezniki uvideli nezadostnost in neprikladnost izobrazbe za današnje razmere, kakor jo nudi šola učilnica. In treba je bilo še svetovne vojne, ki je uničila ogromne gospodarske dobrine ter postavila v ospredje potre« bo po delu, po izobrazbi in po pripravi za delo, da začenjamo tudi.mi misliti, kako bi vzgajali k delu ter razvili vse produktivne sile učenca. In tukaj je v današnjih razmerah edini odgovor: izrabimo vrednote produktivnega dela, vzgajajmo z delom k delu ter razvijaj« mo z delom vse produktivne sile učen« ca. Odgovor na naše zahteve bi bile taka šola, ki vzgaja s produktivnim de« lom učenca vsestransko, ki ga vzgaja potom družbe za družbo, ter išče nepre« stanih vezi z življenjem. To pa je prava delovna ali produktivna šola, ki z enim mahom odstrani vse prej navedene ne« dostatke šole«učilnice ter vzgaja -res učence k samostojnemu mišljenju, raz« sojanju in ustvarjanju, ki razvija vse učenčeve produktivne sile, telesne in duševne, ki oblikuje njegov značaj in razvija v njem socialni čut ter podre« juje njegove interese interesom celo« kupnosti. Predaleč bi zavedlo, če bi hotel še orisati tako produktivno šolo. Opozoril bi le na Belonskega »Die Arbeitsschu« le«, ki je prvo delo te vrste in ki odpre vsakemu nebroj novih perspektiv o možnosti razmaha naših šol. Opozoril bi nadalje tudi na nemško strujo »Die entschiedenen Schulreformer«, ki ima delovati enotno ter se medsebojno pod» pirati, če hočemo res vzgajati naš narod. S tem pa apeliramo na vse učitelji stvo, zbrano na današnji skupščini, da sprejme resolucijo, ki sem jo sestavil na željo ožjega odbora UJU v smislu svo» jega predavanja in ki obsega sledeče za* hteve: Učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, uvideva potres bo temeljite vzgoje in izobrazbe kmet* skega prebivalstva in industrijskega de» lavstva, kakor to zahteva celotni go» spodarski, politični in socialni položaj naše domovine in vsega kulturnega za» pada. V tej smeri je pripravljeno napeti vse svoje moči, da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgoja nim in prosvetnim delom, ki se mora sistematično organizirati. Osnovna šola mora postati podla* ga in kulturno središče vsega dela med kmečkim prebivalstvom in industrij» skim proletarijatom. Da se to uresniči, so potrebne dalekosežne in globoko se» gajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Šola učilnica se mora izpremeniti v šolo vzgojevalnico. Tudi se mora delokrog učitelja raz* širiti na pred* in pošolsko dobo tako, da postane učitelj centralna postava v vzgoji našega naroda in temelj vsega prosvetnega dela.. Vzgoji učiteljskega naraščaja se mora posvečati več pažnje in predvsem se mora skrbeti za nje» govo višjo pedagoško naobrazbo ter vzgajati močne osebnosti za voditelje naroda. Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri svojem velikopotezno zamišljenem vzgojnem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci i v merodaj» nih faktorjih. V to svrho je potrebno: 1. da se učiteljstvo in ostala inteli» genca duševno zbližata v svrho skupne* ga delovanja na polju vzgoje in pro» svete: 2. da se začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim nara» ščajem na učiteljiščih, učiteljstva z aka» demsko mladino in ostale inteligence, zlasti vseučiliških profesorjev z učitelj» stvom. Tako se bo samo po sebi siste» matično organiziralo vse vzgojno in prosvetno delo. 3. da se učiteljstvo, ostala intcligen» ca, akademska mladina in učiteljski na» raščaj približajo kmečkemu prebival» stvu in industrijskemu delavstvu ter poskušajo premostiti prepad, ki je na» stal med njimi. Proučevati morajo nje» govo duševnost in značaj, njegovo živ» ljenje, delo in potrebe, da tako položijo temelje naši samolastni vzgoji, ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno iz naše duševnosti in naših potreb. Na ta način upa učiteljstvo, da pri» lagodi vzgojo današnji dobi in našemu narodu, da dvigne nivo naše pedagogike ter pripravlja sistematično kmečko pre» bivalstvo in delavstvo na vse naloge, ki nam jih stavi današnja doba in ki nam jih prinaša razvoj. Apelira pa na vse merodajne fak» torje, da ga podpirajo pri tem prepo» trebnem in težavnem delu. Dvignimo našo državno zastavo! Vsaka ideja ima tudi svoj simbol, svoj vnanji znak in znamenje, ki je njen reprezentant in predstavitelj v javnosti. Vnanji znak, predstavitelj in sim» bol naše državne ideje in ideje našega narodnega ujedinjenja in edinstva je naša državna trikolora in naš državni grb. Kier je doma ideja narodnega edinstva, tam ima plapolati tudi vnanji znak ter reprezentant te ideje — pla» polati mora naša državna edinstvena trikolora, naša državna zastava. Plapolati ima naša državna triko» lora, ki je znak svobode in narodnega edinstva, za katero so dali življenje in za katero so krvaveli stotisoči najbolj» ših sinov našega troimenega naroda. Kri nas spaja in le s krvjo se nas lahko razdvoji. S krvjo in življenjem je pla» čana naša svoboda in narodno ujedi» njenje, zato povejmo vsakomur, ki se ga dotiče in ga bi hotel oskrunjati, da bo s krvjo in življenjem plačan tudi vsak poizkus iztrgati to idejo iz naroda, vsak poizkus ponižanja naše državne trikolore kot predstaviteljice našega narodnega edinstva, kar bi pomenjalo za nas oskrunjenje grobov naših narod» nih herojev, iz katerih je zrasla naša svoboda, naše narodno edinstvo in teh simbol, naša državna trikolora in držav» ni grb. Povejmo mladini: da je spoštova» nje naše državne trikolore in državnega grba — spoštovanje grobov naših na» rodnih herojev, ki so umrli za našo na» ciojonalno svobodo. Dvignimo našo državno zastavo na najvidnejše mesto vedno in povsod, v znak spoštovanja in zmage naše svo» bode in državne edinstvene ideje, v sva» rilo najhujšega odpora proti vsakomur, ki bi skušal oskrunjati njeno idejo in čuvajmo njeno svetost kot največjo svetinjo naroda. Dvigajmo jo ponosno pred sovražnikom, dvigajmo jo samo» zavestno pred četami naših borcev za državno in narodno edinstvo! Naš državni grb se ima blesteti v vestibulu vsake šole; pod njim ima mla» dina pohajati v hram prosvete; ponosno zroč na našo nacijonalno državno tri» koloro naj odhaja — iz šole! Mladina naj vidi v naši državni tri» kolori zapisano vso našo zgodovino, našo borbo in našo častno zmago ideje naše narodne osvoboditve in ideje na» rodnega edinstva! Ona naj bo ponosni reprezentant naše države v vnanjem svetu. Državni prapor naj bo mladini vod» nik v vsem njenem nacionalnem hote» nju: kadar bo on zaplapolal na ozem» lju naših neodrešenih bratov, bo dokon» j čan naš boj za naše popolno ujedi» njenje! Državna zastava in državni grb sta dve dobri vzgojni sredstvi, ne samo za mladino temveč tudi za odgojo naj» širših mas naroda. Priznajmo — da smo se jih dose» daj premalo posluževali! Srednješolski vestnik. —sr Ustanovitev tiskarne profesorskega Udruženja. To vprašanje se je tudi razmotrivalo na kongresu profesorskega Udruženja v Sarajevu. Ravnatelj Marko-vič je poročal o sestavljanju in izdajanju enotnih učnih knjig za celo kraljevino, iz katerih mora končno enkrat izginiti vsaka sled provincializma in plemenskih razlik. Profesor in prosvetni delavec se mora emancipirati od raznih knjigotržcev. ki pisatelje samo eksploatirajo. Stavlja kot vzor Učiteljsko tiskarno v Ljubljani in slovenske učitelje. Po obsežni stvarni debati je kongres sklenil ustanoviti tiskar-niško zadrugo srednješolskih nastavnikov in prosvetnih delacev; nalogo naj izvede glavna uprava sporazumno s sekcijami. —sr Šolski uspeh na mariborskih srednjih šolah. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je bilo ob koncu šolskega leta 94 gojenk. Med temi je dobilo odliko 25, prvi red 51, ponavljalni izpit jih ima 16, padli sta 2 gojenki. Prvi red v vedenju jih ima 84, drugega 9 in tretjega 1. — Na državni gimnaziji je bilo koncem leta 467 javnih učencev in učenk. Med njimi je 59 odličnjakov, 282 sposobnih. 53 jih ima ponavljalni izpit iz 1 predmeta. 31 iz dveh predmetov, nesposobnih je 41, neredovan je 1 in 5 privatistov. — Na državni realki je bilo vseh učencev 434, med temi 28 učenk in 3 privatisti. Uspešno je dovršilo šolsko leto 272, med temi je 32 odličnjakov. Ponavljalni izpit iz 1 ali 2 predmetov je dobilo. 120 učencev. z nezadostnim uspehom je bilo kla-sificiranih 37 učencev, med temi mora 5 učencev zapustiti zavod. Štirje so ostali nerodovani. Vestnik meščanskih šol. —c Proirram UJU in meščanska šola. O tem razpravlja v prvem zvezku »Gra-djanske škole« strok. učit. Fr. Šegula. Dotiče se razprave tov. Jovo P. Jovano-viča na III. glavni skupščini UJU v Sarajevu. ki jo ie priobči »Učiteljski Tovariš« v letošnjem letu. Proti meščanski šoli se ie izjavil tudi drugi referent na skupščini v Sarajevu, zem. škol. nadzornik tov. J. Radovanovič. Prepričani smo. da je mnogo krivde nerazumevanju za meščansko šolstvo učiteljstvo samo, ker se ogiblje skupnemu sodelovanju z ljudskošolskim učiteljstvom. Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t. Učiteljstvo in temeljni vzrok ne-dostatka kmetiiskeea neuka. Res ie žalostno. kako je še marsikje zanemarjeno kmetijstvo, ki bi se mu morala kot osnovi vsega gospodarskega življenja posvetiti največja pozornost, zlasti na še danes. ako hočemo ozdraviti naše razdra-nane gospodarske razmere. Tega se sicer dobro zavedajo vsi kulturni činitelji in pozivajo učiteljstvo. naj stori tudi v tem pogledu svoio dolžnost, nai z besedo in primerom kaže pot do boljšega in izdatnejšega kruha. Seveda se smatra kot naravno, da mora biti učitelj tudi na tem oolju veščak. moister. ki ie padel z nebes. Ker pa takih čudežev žaliboe ni. se mora dati učitelju prilika da si pri- dobi potrebnega teoretičnega in praktičnega znania Na učitelji šč h z dosedanjim ustrojem nimajo časa. nečati se intenzivneje s ooukom modernega kmetijstva in zato ie pač zelo nomaniklivo znanje o poljedelstvu ki ga nrinese učiteli z zavGda, ako ni slučaino sin naprednega kmetovalca. Vrzel se mora zamašiti torei pozneje. A samo ¡z kniig se kmetovanje ne da naučiti, tukai ie neobhodno potrebno praktično delo. V Sloveniji imamo več kmetijskih šol. kjer bi se morali prirejati tečaji za učitelje v večiem obsegu in pod ugodnejšimi Doeoii nego doslej. Le na ta način bi dobili zadostno število kmetii-sko izobraženega učiteljstva in bi ¿polagoma potihnile goste pritožbe naroda, k; so z nieeovega stališča povsem upravičene. Zelo krivično na ie zvračati vso krivdo na naš stan in mu očitati nedejavnost in brezbrižnost v tem ali onem oziru. A naravnost eorostasna ie zahteva, da nai bi bil učiteli veščak na vsakem polju, hkrati izboren pevec, risar kmetovalec itd. itd., kar ie mogoče le z ome-(iitviio na malo strok. Temboli ie nezaslišana. ko se v isti sani odreka upravičenost do višie izobrazbe in enakovrea-nost z absolventi srednvh šol. Živahno eibanie v noveišem času svedoči, da učiteljstvo resno stremi po izpopolnitvi svo-ie strokovne in in splošne izobrazbe. A da ni še na višku, nj krivo samo temveč razmere, v katerih živi Zato ie treba materiie!nih sredstev. zadovoljivega gmotnega ooložaia. zakai ves idealizem postane iluzoren. ako so uničene fizične moči in vera v sociia'no pravičnost. Jofran. —t Obrtno - nadaljevalna šola v Mariboru. Obrtno - nadaljevalna šola je štela v šolskem letu 1922/23 20 razredov z 836 učenci (624 vajencev in 212 vajenk); večje število se je moralo odkloniti, ker iz gmotnih razlogov ni kazalo otvoriti nadaljnjih razredov. Učni smoter je doseglo 538 učencev (385 vajencev in 153 vajenk, ostali so ali prej izstopili ali niso bili re-dovani ali pa niso izdelali. Po materinščini so bili razen 147 Nemcev (96 vajencev in 51 vajenk) vsi učenci slovanske narodnosti. Učne uspehe v risanju in pismenem delu je pokazala razstava koncem šolskega leta, ki je dokazala, da je razvoj šo'e ugodno usmerjen. Glavno težkočo je tvorilo tudi letos gmotno stanje zavoda, ker so stroški pri sedanjih razmerah ogromni, malodane vse breme pa bi morali nositi krajevni činitelji. Vestnik upokoi. učiteljstva. —up Društvo vpokojenega učiteljstva Slovenije je imelo svoj redni občni zbor na Cirila in Metoda dan 5. ju i-a t. i v I. mestni šoli na Ledini. Udeležba je bila sijajna. Predsednik g. Lokar pozdravi navzoče, se spominja onih šestih društvenikov, ki so se v času od lanskega občnega zbora, preselili v večnost-. Nato je poročal tajnik v odborovem delovanju v poslovnem letu. Pravih članov ima društvo 129 in 6 podpornih članov. — Po poročilu blagajnikovem je imelo društvo 14.821.28 dohodkov, 7.524.56 izdatkov, torej 7.296.72 pribitkov. Pre-gledovalca računov g. Benedek in g. Krener sta našla račune v popolnem redu. Sledila je volitev novega odbora in bili so izvoljeni sledeči: gg. Ivan Lokar predsednik, Dragotin Benedek podpredsednik, Martin Breznik tajnik, Fran Schiffrer tai. nam. Gospodična šol. rav. Marout Marija blagajnica, g. Ivan Gantar blag. namestnik, g. Fran Kavčič odbornik. Pregledovalca računov ga. P i -brouc in g. J a v or š e k. Po odborom vem nasvetu je občni zbor sklenil, da ima od sedaj naprej vsak pravi član društvu plačevati letnino v znesku 3 Din. Tako se zasigura za vse čase trden obstoj — društvu; ker 2 din. prideta v društveni rezervni zaklad — 1 din. pa se porabi v režijske društvene stroške. Prispevki za vsak smrtni slučaj so 2 din. 50 para. Društvo bo plačevalo zanaprej dvakrat toliko dinariev. kolikor je pravih članov ob času smrti istega člana. Podpora bo od sedai znašala nad 1000 kron. Društvo vabi k pristopu. Vestnik zabavilj in učit. ženskih ročnih del ter gospodinjstva —k Na pokrajinski skupščini v Ptuju je Savinjsko učiteljsko društvo predlagalo, da se kandidatinje za učit. ženskih ročnih del, ki nimajo meščanskošolske izobrazbe, ne sprejemajo k izpitu. — Odsek je podpiral predlog z ozirom na službeno pragmatiko in ker je itak že velika nad-produkcija uč. ž. r. d. Vestnik za učiteljski 2 naraščaj. TURNEJA PEVSKEGA ZBORA DRŽ. UČITELJIŠČ PO BOSNI, HERCEGOVINI IN DALMACIJI. OD 29. JUNIJA DO 15. JULIJA 1923 . Dubrovnik. 9. julija. Polnoč je odbila v samostanski cerkvi »Male brače« in ravnokar se je poslovil od mene Padre Sokol, naš angelj varuti v Dubrovniku. Pisal sem iz Ljubljane, naj nam aranžira koncert, naj se pobriga za nas. Poleg narodne ženske zadruge, Pčelic, Nacionalistične mladine in učiteljstva je bil on duša vsega našega tukajšnjega bivanja. Brez njega bili bi kot iadja brez krmila na viharnem morju. Padre Sokol, kakor ga zove staro in mlado v Dubrovniku, profesor teologije, ve-lenadarjen muzik, človek - srce, sprejel je naš pevski zbor in mene pod svojo toplo kuto in bil nam svetovalec, pomočnik. branitelj, tovariš, oče. Čez kolosalno Popovo polje pripeljal je vlak v petek zvečer v Gruž. Na postaji učiteljstvo, narodna društva, Orju-na, Sokol itd. Prisrčen sprejem, iskrene besede. Mladina, izmučena od dolge, vroče vožnie se ie nastanila v novi zgradbi penzijona »Wregg«, ljubeznjive in domače, slovenske štajerske rodbine, ki je ves čas po roditeljski skrbela za našo deco'. A ta je gledala samo morje, morje! Naše, Jadransko morje! Nastanili So se naši otroci kot grofje in spali, spali. Blagajnik naš je plačal za osebo: stan, za-iutrek. obilno kosilo in obilno večerio na dan 35 Din, kar je v Gružu, pa tudi v Ljubljani lapalija. Sploh je Ljubljana najdražje mesto. V Mostaru je goveje meso prima po 9—10 Din kilogram, v Sarajevu in Dubrovniku ne mnogo dražji. Vse zija, ko pripovedujemo, da je pri nas meso po 25—30 Din. Kdo bi verjel?! Jaz sem prišel iz Sarajeva šele v soboto zjutraj, ker sem moral rešiti prvi naš disciplinarni slučaj. Šlo je vse po sreči. Komaj sem se umil. že me čaka Padre Sokol, ki me do sedaj ni izpustil iz svojih dobrih rok. Stanko Premrl mu je pisal, naj mi.stori vse to, kar bi storil njemu. In tako sem postal gost samostana »Male brače« v Dubrovniku, kar je bilo že radi tega dobro, da sem lahko brez polurne hoje iz Gruža uredil na »licu mesta« vse kar je bilo treba za dva koncerta. In kdor je kdaj aranžiral koncerte, ve, da to ni malo. Nakopal sem si v Hidžah težko in-dispozicijo črev in še sedaj me poganja ponoči in podnevi v skrivne kote tihega samostana. To vam je samostan, poln ar-hitektoničnih, romanskih krasot, častitljivih starin, izvrstnih obedov, težkega črnega vina za bolne goste. Kako iskreno se je brigal zame kuhar Fra Egidij Frga-čič, povpraševal po mojem zdravju gvar-diiane O. Josip Matovič, -skrbel zame fra-ter Ambrozio. doma iz Loke pri Mengšu! V vrtu klanstra pa oranže, citrone, granatna jabolka, fige, mirta, agava. kaktus. To so naši otroci gledali, ko smo prvikrat korakali v soboto zjutraj iz. Gruža v Dubrovnik. V sredi poti, na najvišji točki sinje, brezkrajko, kakor steklo mirno morje. Ahanje in ohanje. nemo začudenje. Krasen je Dubrovnik, najlepša točka naše da matinske riviiere. To zidovje. priča slavne dubrovačke republike, ponos Gun-duliča in za njegovim ozadjem silni (Srdj) ter večno zeleni otok Lokrum. Odkorakali smo v spremstvu učiteljev in na-cijonalne mladine mestno obzidje, podružnica F. S. nam je pomagala pri koncertih. pri posetu Lokruna, a vse je vodil Padre Sokol- Celo pri mestni občini izpo-sloval nam je odbitek kopališke takse v obliki ravnotako velike podpore. Prvi koncert smo absolvirali v dvorani So-kolarne. Tja poleti vsled vročine ne gre živa duša. A zgodil se je čudež. Našega prijatelja agitacija od meščana do meščana je napolnila dvorano do vrha. Zeli smo triumfe. Nemci, čestitke, pokloni. Vse je radostno, navdušeno. Oj ti Slovenci! Pa so bili res junaki ti vaši mladi pevci. V nedeljo pa smo imeli koncert pred kavarno »Dubravka«, »Na Pilama«. Hotel ga nam je prekrižati »Nebeški Gro-movnik«, a večer nam je dal le svež in krasen. Ves širni prostor, vsa ta stogla-va publika ploska naši pesmi in se je raduje. A današnji dan je samo naš. Ogledali smo si Lokrum, ta, sedaj, žal, na pol zanemarjeni biser dalmatinskega otočja, poln prekrasnih partij, divnih razgledov, nebeških vrtov. V dvorcu se nahaja državni sanatorij za bolne otroke cele kraljevine. Cela velika kopa jih je tam. ki jih goji in živi država. Pod okriljem usmiljenih sestra se razvijajo krepko in na njihovega »Slovenca, Srba in Hrvata« zapeli smo jim v kapeli nekoliko pesmi. Premislite, bil je tam pred nedavnim ča- som tudi edini slovenski otrok iz Maribora! In kako bi jih lahko bilo'20 in več! Naši pevci se kopljejo v morju, midva s Padre Sokolom pa sediva na hladni verandi, pijeva čaj z mlekom in kujeva načrte za bodoče leto. Ravnokar se ie poslovil od mene. Celica je mirna, prepodila sva vse zloglasne komarje in bela. ne-pretrda samostanska postelja vabi. Treba ie vstati ob 5. uri, kajti »Petka« odjadra iz Gruža že ob 7. uri. Na Hvaru, 10. julija zvečer. To je bila nebeška vožnja. Kapitan »Petke«, parobroda Dubrovačke paroplo-vitbe, nam je izročil ladijo, kakor svoj dom. Razprostrli smo se na krovu, kakor na domačem travniku. Gruž je mineval, še se je videl robec Padre Sokola, še roke pozdravljajočih nas Gružanov in Du-brovničanov. pesem naša je šla po morju in izginil je za nami, zapuščajoč samo neizbrisen spomin, stoletni, ponosni Dubrovnik. Na Korčuli godba, narodna društva, učiteljstvo^ pevci, pozdravi, vino, pecivo, skratka: polurni praznik, ki ga v sanjah nismo pričakovali. Zapisali smo si Korčulane v srce in bodo nam vesel, jasen spomin. Zamogli smo jim dati za njihovo gostoljubnost le našo pesem, krepke, rodoljubne besede in topel objem. Isti sprejem v Veliluki. Kako so ti ljudje dobri! In kako drugače gleda sedaj naša mladina, naš bodoči učiteljski naraščaj na naše dalmatinske brate! Duše so se razmahnile, srca se odprla, oči se zbistrile. Sedaj sodimo in ljubimo sami! Na Hvaru nas še v temni noči pozdravlja narod, govori rojak g. Potočnik. a mi smo trudni, oči se zapirajo, glave klonijo k snu. Rekli so, da dospemo v Split že zvečer, a višji, pomor sko-štraj-kovni razlogi drže nas do jutra na Hvaru. Med tem nas pa na Splitski obali čaka narod, čakajo iz glumskega kongresa vračajoči se operni pevci-Slovenci. Pa prijadra Salona, ki je pozneje odplula iz Dubrovnika, kot mi, a jo vodi vojna mornarica. in zaori »Vasovalec«, pa »Živeli Slovenci«, »živel Adamič«, a glas »Adamiča nema, dodje sa Petkom« iz krova Salone popari vso obal. In vendar sem brzojavil iz Dubrovnika, da pridemo s »Petko«! Toda negotove pomorske plov-bene razmere v tem času štrajka so zmešale vse načrte, vse račune, vse pojme. Mi pa tačas sedimo na Hvaru. Split, 13. julija. V Dubrovniški agenciji Jadranske plovitbe so mi rekli, da 13. t. m., to je danes odpluje Salona iz Splita v Bakar. Na to zatrdilo šele sem se s svojim zborom podal v Split. Od tu smo se hoteli odpeljati danes zjutraj z železnico v Ši-benik. prirediti tam koncert in zvečer počakati Salone, ki se tu ustavi za pol ure. Ako bi pa Salone ne bilo, preostala bi nam pot iz Šibenika preko Knina po Steinbeisovi železnici do Prijedora, Su-nje, Zagreba itd., ali preko Knina peš čez 50 km do Gračaca in od tam z železnico na Oguim. Dve progi katere bi bržkone strašno dirago plačali z zdravjem, časom in v katerih sredini bi bržčas ostali brez denarja, kajti šla nam je že trda. Prekoračili smo dobo našega potovanja vsled negotovih plovitbenih razmer že za tri do štiri dni in izdatke smo- že iz Dubrovnika pokrivali z dohodki koncertov, če bi nam ti ničesar ne nesli, ne vem kako bi se prejedli do doma. Prijadrali smo ob 6. zj. 11. julija v Split. Niti roke ni na obali. Idi bi se nam dvignila v pozdrav. Kdo je mogel vedeti, da pridemo navse zgodaj ? Čakali so nas ponoči. Vlekli smo se s svojo prtljago kakor ameriški izseljenci v mesto. Pozdravljen, starina Dioklecijan! Ubrali smo jo na vrt gledališke restavracije, či-tali med potom na hišnih oglih, da priredimo danes koncert in srce se nam je olajšalo. Zdi se, da je »Guslar« vse uredil. Samo nikogar ni, ki bi nas sprejel. Na vrtu gledališke restavracije je razpolo-žila madina svoje trudne kosti, iaz pa in naš blagajnik začela sva begati za ljudmi po mestu. Zgodaj je, vse še spi. A med tem je prinesla sreča tajnika pevskega dr. »Guslar«. g. Marjanoviča in še nekaj drugih prijateljev in stvar se je takoj zasukala. Fantje so polegli prostore v zavetišču F. S., dekleta pa so dobile ležišča, . pripravljena že za Sokolski zlet, v osnovni šoli na Plinovi ulici. Vse v redu. Po kratkem oddihu si je mladina pod vodstvom članov F. S., Orjune in gospodov slovenske kolonije ogledala častitljivo mesto, se šla kopat, mi drugi pa smo uredili vse potrebno za koncert, obiskali ljubeznive rodoljube gg. dr. Lavša, Smol-čiča, župana dr. Tartaglio, pokr. namestnika dr. Metličiča itd. Povsodi pa nas je potrla vest. da Salona »bržkone« ne pri- de več, kajti prikaz vojnega ministrstva zahteva izkrcanje vojne mornarice iz privatnih oarobrodov. Pripominjam, da se je to po našem prihodu v Bakar tudi zgodilo, in smo se mi takorekoč ujeli za rep. Kaj sedaj? Po iskrenem prizadevanju ravnatelja zadr. gosp. banke gosp. Smolčiča bi za najhujši slučaj dobili »Anuncijato«, motojedrnjačo, ki bi nas naložena s kamenjem, prepeljala pod vodstvom kapitana g. Kozuliča do Suša-ka in to brezplačno. A, to je ladjica, čez katero pljuskne vsak večji valček, ki se ustavi v slučaju slabega Vremena po več dni za vsakim oglom, ki ima za ležišče samo kamenje. Kako se prehraniti, ako bi nas slabo vreme zadržalo pet, deset dni? Sreča naša je hotela, da je šel ta kelih trpljenja mimo nas. Včeraj smo imeli na vrtu gled. restavracije svoj drugi koncert. Na mojo prošnjo .ie radevolje sodeloval pri koncertu g. J- Rijavec, beogradski operni pevec na katerega gredo Splitčani kot muhe na med, ter znameniti kvartet Jugosl. solistov, gg. Rijavec, Turinski. Er-tel in Tucakovič. Privabili so toliko ljudi, da nam je zmanjkalo vstopnic in prostora. Moralni in materijalni uspeh nad vse pričakovanje. Bili smo iz vode. Vrh tega se je potrdila vest, da pride »Salona« gotovo. Kdo nam sedaj kaj more? Slovenska kolonija z gg. Trolia, Finžgar. dr. Eržen dr Kosi. Sostos1av Peruzzi itd. itd. je rajala z nami, se veselila, nas gostila. nas spremljala. Bili so to visoki, prazniški dnevi. Čas odhoda je tu. Salona čaka. Vse se gnete na krov. Pozdravljeni vi »Guslarji«, do svidenja bratje Slovenci in Hrvati. Naprej! Bakar, 14. julija opoldne. Krasna noč ie za nami. Za nami je stotisočlučni Šibenik, oni Šibenik, ki smo ga zaman snubili, ki se je našega obiska, našega koncerta otresel, za nami rana našega telesa, Zadar, za nami vsi ti sivi otoki, vse brezmejno, miljon zvezd odsevajoče morje, Bakar, poslednja bridka postaja Križevega pota. Konstatirali smo tik pred izkrcanjem en slučaj morske bolezni v naših še vedno čilih in veselih vrstah. Treba tudi morju plačati davek. Gdč. F. je plačala za vse nas. Hvala ji! V Bakru strašna vročina, prah do kolen, šmarjetni semenj, visoki greben, ki ga treba prelezti do postaje. Krčmarica Slovenka nas je prepodila kot nadležne-že iz svojega »Gradskega vrta«. Zatekli smo se v kavarno »Jadran«, kjer smo popili belo kavo in hajd v goro! ŠDi smo, kot romarji - berači po ostrem kamenju, silnem prahu, žgoči vročini. Ta pot je bil kot črna senca na našem solnčnem potovanju. Fantje so s silnim naporom pripeljali, prežgani od solnca, sivi od prahu, prtljago na postajo. Dali so nam udoben voz in brzovlak nas je^jadrno potegnil proti Karlovcu. Plase! Še zadnji pogled na morje! Ljubljana, 16. julija. Doma! Ali-verujte, da jih je včeraj zjutraj na postaji bilo več kot polovica, ki bi šli radi še dalje, dalje? Vse je zdravo veselo, samo resnejši so, izkušenejšl, umnejši- Znajo spati celo na eni nogi, ako treba; znajo biti žejni, gladni, prestanejo z lahkoto solnce in dež, vročino in mraz, a peti ne znajo več. Izpeli so se dodobra. Vse svoje pesmi so pustili v Bosni. Hercegovini in na Jadranskem morju. Prav je, naj tam ostanejo; saj to je bilo edino, kar smo mogli dati svojim bratom tam doli. V Karlovcu nam je postregla širom hrvatskega Primorja znana gostilničarka ga. Matokovič, na postaji nas je nekoliko opljuval. oblajal in ozmerjal »Hrvatski Soko«. slišali smo republikansko himno, Radičevske poveličevalne pesmi, a gledali smo raje čez Gorjance proti beli Ljubljani. Čim bližje Ljubljane, tem veselejši je moj zbor. Ne morem se načuditi tem mladim, krepkim, junaškim ljudem. Ako se bodo držali vse življenje tako trdno in samozavestno, dobil bo naš narod učitelje, na katere bo lahko ponosen. G. dr. Šerko je imel presneto malo posla; dajal ie za zabavo infekcije. a njegove vesele, iskreno zabavne besede bile so najboljše bodrilo za nas vse. G. Lasbacher je prišel s prazno torbo domov. Ne. ni res! Bilo je še toliko v nji, da smo mu pri današnjem poslovilnem sestanku v zahvalo za njegov presneto odgovoren in težak posel podarili v znak hvaležnosti s srebrom okovano listnico>. Tudi dragi naš prijatelj in vedno veseli, skromni tovariš g. Dekleva je prišel na sestanek. Pomagal mi je zvesto- vso pot. Fantje so mi izgubili klavirski part skladbe »Dobro jutro« in g. Dekleva nas je v Splitu na sle- po srečo spremljal na pamet. G. Arnšek, vedno ažurni in korekten; se je peljal že včeraj domov in dame - spremljevalke, energične in skrbne, tudi. Vsi vedo. da smo jim za njihovo prijateljsko pomoč iskreno hvaležni. Poslovilni sestanek so posetili tudi zastopniki Slov. Matice in Lj. Zvona, znajoč ceniti naše slovensko glasbeno pijonirsko delo. Razšli smo se veselih oči in lahkih src. Vseskozi smo držali visoko čast naših zavodov, čast Slovencev. Zdi se mi, da nisem ošaben, ako trdim, da sem našemu bodočemu učiteljskemu naraščaju z opisano turnejo storil veliko in dobro delo. Emil Adamič. Splošne vesti. — Zastopn ki vlade na kongresu UJU. Oficijeino zastopa ministrstvo prosvete ia kongresu UJU v Ljub.jani načelnik za osn. nast. v ministrstvu prosvete g. Jovo Dj. Jovanovič, osebno pa zastopa ministra .prosvete načelnik min. prosv. dr. Svetoiik Stevanovič. — Udeležence kongresa opozarjamo na serijo umetniških razglednic Ljubljane, ki jih ie založila Učit. tiskarna v krasnem barvotisku in so v razprodaji. .— Odlikovanje nadzornika Lichten-wallnerja. Dne 27. julija se je vršila na okr. glavarstvu v Mariboru- redka slav* nost. Nj. Veličanstvo kralj je odlikoval okrajnega nadzornika gospoda Matija Lichtenwallnerja z redom sv. Save V. vrste. Gosp. okrajni glavar Dr. Lajnšic je zbral v predsestveni dvorani svoje uradništvo in zastopnike okoliških šol ter je v daljšem govoru našteval zaslu* ge, ki si jih je slavijenec stekel v teku svojega delovanja na prosvetnem polju in na polju narodne probude ljudstva. — ¡Nadzornik Lichtenwallner je služ* boval kot učitelj v Rušah, to je v kraju, ki je po zaslugi tamkajšnjega učitelj* stva kljub hudim naskokom mariborske nemškutarije vedno ostal narodno za* veden. V svetovni vojni je zaslovel ta kraj pod imenom »Mali Beograd« in uči« telji kot »beograjski Srbi«. Ni čudo te* daj, da je celokupno učiteljstvo romalo v graške ječe. Ne bodem slikal teh gro* zot in tega trpljenja, ki ga je prestalo ruško učiteljstvo v tistih težkih dneh, ker to se opisati ne da. — Nadzornik LichtenwaIIner je bil ves čas učitelje* vanja vzor mraveljske marljivosti in delavnosti. Ni ga bilo pokreta na šol* skem polju, ki bi ga on ne zapazil. Vse pridobitve na pedagoškem polju je s paznim očesom zasledoval ter je vestno preizkusil v svojem razredu. Ni je bilo važnejše metodične knjige, ki bi je ne našli tudi v njegovi biblioteki. Držal je vedno korak s šolskim napredkom. Za* to je tudi umevno, da se mu je brez premisleka po prevratu podelilo nad* zorniško mesto za okraj Maribor. Sedaj šele je dobil priliko, da naloži svoj bo* gati pedagoški zaklad, pridobljen v mnogoletni praksi in v skrajni marlji* vosti, plodonosno med svoje učiteljstvo. Postal mu je ne Ie uradni predstojnik temveč tudi dobri učitelj in vestni voditelj. Zato mu tudi učiteljstvo iskreno čestita k visokemu odlikovanju. Jedna važna izložba. Splitski Jugo* slavenski Narod piše: Uprava škole na prokurativama na vas mah ureduje svos je prostori je. U ovoj školi održat če se j oš ovih praznika izložba školskih ra* dova za cijelu Dalmaciju. Presjednik učiteljskog udruženja, učit. Aleksander Devčič, dobio je u to ime šest mjeseci dopusta da po Dalmaciji proputuje u svrhu propagande i organizacije iste iz* ložbe, ka ošto i u svrhu sakupljanja dio* niča za gradnju učiteljskog doma što bi se imao podignuti na jednoj od najljep* ših novih ulica grada uz trošak krvavih žuljeva istog učiteljstva sumom od če* tiri do pet milijona dinara. Dom, osim što če biti ukras gradu, bit če, što je najvažnije, svojom nutarnjom uredbom takav, da če zadovoljavati svim higijen* skim i pedagoškoididaktičnim propisi* ma. Istina je, da su česte izložbe urno« rile estetički osječaj i ispraznile kese, ! ali poznata ljubav spličana za sve što je dobro ne če se ogriješiti o svoj poznati kuriozitet i poletit če mahom da se na* uživajo ljepota, izvedenih napokon od njihove sitne dječice. Dan otvora bit če svojevremeno od predsjedništva dru* štva plakatiran. — K dopisu iz Toplic pri Zagorju ob Savi. V zadnji številki »Učit. Tov.« se v obrambo tovarišev F. Kozjaka in M. Pelka na razna očitanja v »Orjuni« na dokaj neumesten način omenja moja malenkost, kar bi pri stanovskih tovari* ših lahko vzbudilo sumnje, da sem mor* da z napadom v Orjuni v kaki zvezi. Stanovska čast mi narekuje, da odvr* nem v tem oziru v naprej vsak najmanj* ši dvom o mojem poštenju, ker nepod* pisan nisem in ne bom nikoli nastopal proti nikomur v časopisih. Tudi ni res* niča, da sem prejel kako odlikovanje od Rdečega križa, pač pa sem bil odlikovan z vojnim križcem za civilne zasluge za mnogostransko dobrotvorno delovanje v najrazličnejših funkcijah med težko preizkušanim prebivalstvom našega in* dustrijskega kraja in okolice. Odlikova* nja tačas iz znanih vzrokov seveda nisem mogel odkloniti; da pa nisem delal za zaslužne križce, vedo po Zagorski dolini in okolici vsi oni sodelavci*minerji, ki so z mano vred lajšali med vojno s člo* vekoljubnim in zaupnim narodnim de* lom nad domačini in okoličani prehod iz avstro*madžarskega jarma v svobod* no Jugoslavijo. — Levstik Janko, nad* učitelj in tč. predsednik okr. učit. društ* va za litijski okraj v Zagorju ob Savi. — Oni tovariši, katerih otroci štw dir a jo v Mariboru, se lahko obrnejo radi stanovanj na tov. Davorina Vodenika, Maribor, Gosposka 46/11., ki posreduje v imenu »Učit. doma« v Mariboru. Pis* mu je priložiti znamko za odgovor. — Maturantje l. 1903 iz Kopra: Zglasite se podpisanemu radi proslave 20*letnice o priliki velesejma v Ljublja* ni v dneh 8. in 9. septembra. Živi in zdravi smo še vsi razen pokoj. Perčiča, ki nam ga je ugrabila vojna furija v Kar* patih. Kje ste? Zglasite se in ganite se — saj je mera doživljajev tu in preko meje v Jul. Krajini polna in potrebna izpraznjenja v prijateljskim krožku. Zdravstvujte! Naše narodno prosvetno delo. 2 Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. MARIJA GODEC: NARODNO - PROSVETNO DELO IN UČITELJICE — TER »DRUŠTVO UČITELJIC«. Ni pa potreba, da bi jih moški vzgajali, to lahko same oskrbimo v — »Društvu učiteljic«. Nekateri tovariši smatrajo n. pr. »Društvo učiteljic v Mariboru« kot neko bojno drušvo. Imenoval ga ie tako tovariš celo nam v obraz. Morda za to, ker ie nastalo- v dobi boja za enakopravnost poročenih učiteljic?! Motijo se cenjeni tovariši. Inicbiativa za ustanovitev društva ni prišla od te strani in ne iz tega vzroka, ampak ie došla iz Beograda. Povod pa ie bil: utrjevanje narodnega edin-stva med žcnstvorn, krepitev zavesti ženskega učiteljstva. vzbuianie zanimanja za ženska kulturna vprašanja, vzgoja in nadaljna izobrazba učiteljic, zanimanje za ženski učiteljski naraščaj in šele kot zadnie skrb za dosego vseh pravjc. ki gredo učiteljicam. »Društvo učiteljic« ni v prvi vrsti stanovsko društvo, ampak žensko društvo. katerega člani so le učiteljice, ker kot tako žensko društvo ložie deluje, zbog enake stopnic izobrazbe svojih članic in ker širi svoj vpliv ne samo na ženstvo enega kraja, ampak cele oblasti. Kakor sem že omenila zgoraj, obstoje po mestih in večjih krajih ženska društva, a pri teh se učiteliica izgubi v množici in tudi nima zadostnega voliva in delokroga. Sai poznamo človeško slabost; oseba se ne ceni po notranjih vrednostih, ampak oo zunanjostih: tako igraio prvo vlogo v ženskih društvih — soproge vodilnih mož, soproge veljakov, bogatašev itd. brez ozira na zmožnost, razsodnost In veselje do stvari. Učiteljica tam ni enakopravna z drugimi: vodstvo, vpiiv in čast imaio soproge prvakov — učiteljici orisodiio delo, ki ga drug ne vrši. V »Društvu učiteljic« oa ie vsaka to-varišica enakopravna, vsaka se lahko udejstvuie oo svoiih zmožnostih in razpoloženim Članice pridejo od vseh strani, iz bližnjih in dalnjih krajev. Dobro misel, ki se ie porodila na zborovanju, ponese vsaka v svoli krai službovanja in to v na.izadn.io gorsko vasico ter io tamkaj lahko udeistvuie. Učiteljice se v društvu. Mer so same med seboi ložie privadijo iavnega nastopa in govora: kar ie pač potrebno, ako hočejo potem nastopati doma V drugih društvih. Sai se nam vedno oredbaciva, da ne znamo nastopati in govoriti. Navedla sem prei razna vprašanja, o katerih bi bilo potreba poučevati naše ženstvo. Vsako tako vprašanje ie že program za celo vrsto predavani. Učite'jice pa se bodo morale za to nalogo šele same pripraviti. Potom raznih predavanj in kurzov misli »Društvo učiteljic« svoje članice poučiti na različnem polju ženskega delokroga. (Dalje stran 9). Zadnja poročila. Potek zborovanj in prireditev ob drugem kongresu jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Ljubljana pozdravlja jugoslovanske učiteljske goste. Z ljubljanskega Gradu pozdravlja došle goste jugoslovanska trobojnica. V svečano obleko so odeta tudi mestna poslopja. Zgledu in pozivu ljubljanskega župana je sledilo tudi ljubljansko meščanstvo, ki goji odkrite simpatije do uciteijstva' in je razobesilo zastave. Prvi došleci. Že v petek so pričeli prihajati prvi gostje, med njimi g. Jovo P. Jovanovič, šef kabineta ministra prosvete. V soboto v jutru se je preselila centralna kongresna pisarna in stanovanjski urad na južni kolodvor. Po kolodvoru jn na poslopjih, kjer so skupna prenočišča so oznanjale table z napisom »Kongres U.JU«. da so nastopili kongresni dnevi jugoslovanskega učiteljstva. Veliki, okusni lepaki so po mestu že teden dni prej naznanjali občinstvu koncert Glasbene Matice in sokolsko telovadno prireditev na čast udeležencem kongresa. V petek je izšla slavnostna številka »Učiteljskega tovariša« in je bila izročena javnosti potom kolporterjev. Veliko izneriadenje je pa bilo v soboto v kongresni pisarni, ker so proti pričakovanju že ta dan dohajali s posameznimi. vlaki kar trumoma udeleženci kongresa. Pozornost je vzbujalo, da so dohajali gostje iz Južne Srbije. Skoplja. Tetova, Bitolja itd. že ta dan. Že v soboto je prišlo nad 500 udeležencev, med njimi nad polovica takih, ki prej sploh niso bili prijavljeni. iz česar je bilo sklepati, da bo udeležba nad pričakovanje velika — kakor je tudi resnično. V soboto je došel tudi Glavni odbor iz Beograda, s predsednikom Milutinom Stankovičem na čelu. Oficijelni zastopniki. Že v soboto je došel nač. min. prosvete g. Jovo Djordje Jovanovič, ki zastopa oddelek ministrstva prosvete. Ta dan je prišel tudi zastopnik Čehoslovaške Obce Učiteljske, njen I- podpredsednik g. Adolf Obst. ki zastopa 27.000 čehoslova-škega učiteljstva. V nedeljo dopoldne je pa prišel z brzovlakom dr. Svet. Steva-novič. pomoč. min. prosvete. kot osebni oficijelni zastopnik ministra prosvete. Kot zastopnik Slovaške učiteljske zveze je došel na kongres njen predsednik g. Martin Orišek, učitelj-poslanec v čehoslova-škem parlamentu in zastopnik iste organizacije njen podpredsednik senator parlamenta — učitelj Babka Juraj ter blagajnik te zveze Fraas Vojteh. Dohodi v nedeljo. V nedeljo dopoldne so prihajali udeleženci z vsemi vlaki. Hrvatsko učiteljstvo je prišlo skupno povečini ob 10. uri dopoldne. Svečan moment je bil. ko so izstopili iz železniških voz in je mogočno spontano zadonela »Lepa naša domovina« iz grl vseh prišlecev. Pozornost je vzbudilo v kongresni pisarni, ko sta se prijavila tudi dva češka učitelja — skavta, ki sta prišla slučajno v Ljubljano in sta zaprosila, da bi smela prisostvovati kongresu. V nedeljo popoldne in še v ponede-deljek so dohajali vedno novi člani, tako da je obisk izredno velik. Seja Glavnega odbora UJU. Ob osmi uri v nedeljo se je zbral v mestni posvetovalnici na magistratu ves Glavni Odbor UJU, ki je odobril letno poročilo in izvršil vse glavne priprave za razpravo na glavni skupščini in kongresu. Konferenca delegatov in Glavnega odbora. Ob 5. uri pop. otvori v veliki dvorani hotela Union predsednik Stankovič de-legacijsko zborovanje. Dvorana je bila nabito polna, ker so se delegacije udeležili poleg delegatov tudi drugi člani Udruženja. Delegati so oddali svoja overovljenja in se s tem legitimirali. Izvoljeni so bili nato sledeči odseki: odsek za overovljenje pooblastil, odsek za »Izveštaj«, odsek za poslovnik, odsek za predloge in odsek za sestavo resolucij. Kot tretja točka se je nato razpravljalo v širšem krogu o najvažnejših za- 0 htevah učiteljstva, ki jih je treba unesti v resolucijo kongresa. Razvila se je zanimiva debata, v katero so posegli posebno delegati iz Južne Srbije (iz Bitolja, Skoplja, Kumanova itd.) Glavni predmet debate sta tvorila zakon o državnih uradnikih in zakon o narodnih šolah, ter so se navajale hibe, ki jih obsega uradniški zakon in ki jih je treba popraviti in odpraviti iz šolskega zakona. Ob 7. uri zvečer je bilo zaključeno delegacijsko zborovanje in so pričeli zborovati odseki. Pozdravni večer v Zvezdi. / Takoj po popoldanskem zborovanju je bil vrt v restavraciji Zvezda nabito poln. Veliko pozornost je vzbujal kvartet Kozina in pevski zbor Matice, pod vodstvom tov. Juvanca. Ob zvokih godbe se je razvila prav živahna zabava in prijateljsko upoznavanje učiteljstva med seboj. lil. glavna skupščina UJU 6. avgusta t. I. Pri nabito polni dvorani ter ob zasedenih galerijah je otvoril predsednik UJU tov. Stankovič s široko zasnovanim govorom ob pol 9. uri dop. III. glavno skupščino, povdarjajoč najnujnejše zahteve in ideale učiteljstva, spominjajoč se neodrešenih bratov v Primorju in na Koroškem, katerih se hočemo vedno spominjati. Z burnim aklamiranjem je skupščina stoje sprejela brzojavko, ki jo predsedstvo odpošlje v imenu skupščine Nj. Vel. kralju. Predsednik predstavi skupščini zastopnika Češkoslovaške Učiteljske Obce g. Obsta. ki ga je skupščina istotako pozdravila z burnim aplavzom. Nato je skupščina sprejela zapisnik včerajšnjega popoldanskega zborovanja z • malimi izpremembami. Poslovnik učiteljske skupščine. Skupščina je prešla nato v razpravo projekta poslovnika za učiteljske skupščine. Odsek je predlagal predloženi tekst s prav neznatno, samo eno izpremembo. Kot prvi se je oglasil v zadevi za nekatere nujne izpremembe v projektu tov. Močnik. Enako so se tudi drugi govorniki oglasili za utemeljene izpremembe v posameznih točkah poslovnika. Sprejet je bil predlog, da se poslovnik sprejme in se pooblasti glavni odbor, da spravi poslovnik v sklad z novimi izpremembami pravil. Izveštajni odsek. Izveštajni odbor je podal poročilo o delovanju glavnega odbora, iz katerega posnemamo sledeče: Poročilo o delu Glavnega Odbora UJU za 1.1922/23 na III. gl. skup. v Ljubljani. Organizačno delo. Glavni odbor Udruženja jugosloven-skega učiteljstva si je stavil v 1. 1922/23 za nalogo, da ojači svojo stanovsko organizacijo. Počasi, toda sigurno, so pristopali Udruženju tudi oni tovariši, ki so se držali zadnja tri leta pasivno zunaj organizacije, pa bodi jz tega ali onega vzroka. Nastajanje novih društev z novimi člani je bilo v preteklem letu intenzivnejše nego prej. Povdarjati je zlasti to, da so letos naša društva po Hrvatskem številnejša, da je navdušenje za delo večje in da je pri naših hrvatskih kolegih zmagalo nazira-nje, da je učiteljstvu spas samo in edino v stanovski organizaciji. Naša sila tiči v našem Udruženju; v Udruženju mora najti sleherni učitelj trdno oporo za svojo pravično stvar, iz Udruženja mora črpati novih moči za na-daljno borbo proti vsem in vsakemu, ki bi želel zapostavljati interese šolstva in učiteljstva za svojimi osebnimi. Lanska skupščina v Sarajevu je prinesla med učiteljstvo Bosne in Hercegovine novo življenje. Organizacijsko delo med bosanskim in hercegovskim učitelj-stvom se je pospešilo čim najbolj v korist vsega tamkajšnjega učiteljstva. Naše po-verjeništvo v Sarajevu je pokazalo od lanske skupščine z energičnim in smotre-nim delom obilo lepih uspehov. Nadejamo se, da bodo ti uspehi tudi v bodoče ena- ko razveseljivi in da se bo strnilo v do-glednem času v vrstah UJU vse učiteljstvo Bosne in Hercegovine. Pri tej priliki moramo ponoviti, da greše zelo oni člani našega stanu, ki se nahajajo — pa bodisi iz katerihkoli vzrokov — v nekem pasivnem razmerju napram našemu Udruženju ali pa so celo zunaj vrst našega UJU. Nam vsem je danes bolj kot kedaj prej nujno potrebno, da nastopamo složno bodisi kot stanovska organizacija ali pa kot stan. Na dnevnem redu so prosvetna, šolska in učiteljska vprašanja, ki močno zadevajo naše interese in zaradi katerih moramo biti v neprestani čuječnosti. V složnem nastopu ¡bo naš glas močnejši, naše zahteve od-iločnejše. naše želje enodušnejše. pa tudi naš uspeh bo sigurnejši, kajti nikogar se ne bo našlo v državi, ki bi se upal kljubovati organizaciji, broječi 14—16.000 prosvetnih delavcev. Organizacija v Dalmaciji in ta v Sloveniji sta delovali uspešno, pa tudi drugod so se kazali vidni uspehi. Neizpodbitno je, da moč celokupne organizacije zavisi od agilnosti njenih poverjeništev. Čim agilnejša so poverjeništva. tem intenzivnejše je delo vse organizacije. Iz povedanega sledi, da je neobhodno potrebno, da se poverjeništva zavzamejo za dobro organizacijo podrejenih društev. Po .današnjem stanju ima sorazmerno najmanj društev Črna gora. Morda so temu krive terenske neprilike, morda drugi vzroki, ki ovirajo organizacijsko delovanje. Toda napeti je treba vse sile. da se vzpostavijo redne razmere. Mi ne smemo in ne moremo nikdar dopustiti, da bi se kršila prava šole in učiteljstva. Oprti na svoje Udruženje moramo z vztrajnostjo in žilavostjo pomagati pošteni stvari do zmage. Delo društev je bilo v tem, kakor tudi v preteklem letu obsežno. Razpravljala so se najrazličnejša vprašanja, sklepale se resolucije, pošiljale se glavnemu odboru UJU, ki jih je priobčeval v centralnem glasilu, če so se mu zdele važne, da zve zanje učiteljstvo vse države. Glavni odbor je reševal kolikor mogoče točno in hitro predloge, ki so mu dohajali od posameznih društev, pa naj se je zadeva tikala tega ali onega učitelja, te ali one neprijetnosti, storjene učiteljstvu ali šoli. Mnoge zadeve je odstopal gl- odbor v reševanje pristojnim ministrstvom. Glavni odbor se je toplo zavzel za hrvatsko učiteljstvo, ki ga je hotela pokrajinska prosvetna uprava disciplinirati, ker se je to učiteljstvo potezalo z vso j iskrenostjo za državno in narodno edin-j stvo. Zadeva je bila za hrvatske tovari-j še ugodno rešena, poverjenik za prosveto v Zagrebu pa razrešen svojega položaja, s čimer je prejelo preganjano učiteljstvo popolno zadoščenje. Še mnogo perečih stvari, ki čakajo v organizaciji na realizacijo. Bosansko učiteljstvo je vložilo svoječasno vrsto predlogov, na katere še nima rešitve; mnogo je še nerešenih stvari, ki zadevajo slov. učiteljstvo in tudi ono iz ostalih pokrajin. Največja ovira pri dosegi naših zahtev je neenakost zakonov, pa tudi nezadostno poznavanje prosvetnih razmer v posameznih pokrajinah. Baš radi tega je neobhodno potrebno, da se čim preje unificirajo pravice učiteljstva z enim zakonom, da se z enim zakonom, veljavnim za vso državo, uravnajo pota našega šolstva. Glavni odbor je združil zahteve in želje učiteljstva iz vseh pokrajin v pregledno celoto ter odstopil ves materijal pristojnemu mestu v svrho pravične rešitve učiteljskih zahtev. Odbor je na stališču. da mora pri urejevanju svojih pravic izpregovoriti učiteljstvo tudi svojo zadnjo besedo, kajti samo ono je, ki pozna šolske in svoje razmere natanko do vseh podrobnosti. Osebne izpremembe. Med lansko in letošnjo glavno skupščino se je izvršila pri upravi našega Udruženja važna izprememba. Naš stari tovariš M i h a j 1 o J o v i č . predsednik našega Udruženja, je podal dne 26. oktobra lanskega leta ostavko na svoj položaj kot predsednik. Z ozirom na stanje, v katerem smo se nahajali po odstopu predsednika Joviča in z ozirom na ogromno delo, ki nas je čakalo, je bil izvršilni odbor mnenja da je neobhodno potrebno, da si izberemo iz svojih vrst novega predsednika, ki naj vodi nadaljnje delo v prospeh šole in učiteljstva. Pri volit vi je bil z absolutno večino glasov izvoljen UJU tov. M i 1 u t i n Stankovič. član glavnega odbora in urednik »Narodne prosvete«. Delo na projektu zakona o narodnih šolah. Tri leta so že pretekla od zadnjega našega kongresa, ki je bil prava manifestacija jedinstva celokupnega učiteljstva naše države. Delo, ki je bilo zasnovano na prvem kongresu, je ostavilo za to primeroma kratko dobo svetlo sled. Notranji viharji, borbe in krize so sicer provzročili. da je bilo naše delo tekom zadnjih treh let precej tiho in ne-opaženo, toda kljub temu je velika misel bratstva in solidarnosti, ki je švignila na plan 1. 1920, žarela i nadalje na vseh naših poznejših skupščinah i manifestirala v vsem našem delovanju. Udruženo učiteljstvo je pravilno shva-čalo, da je uloga osnovne šole nad vse važna pa tudi usodna za vse naše narodno in državno življenje, vsled česar se je od početka svojega delovanja neprestano bavilo z vprašanjem šolske reforme in jedinstva prosvetnih zakonov. Vse naše delo je imelo v tem pogledu nacijalno obiležje in je težilo za tem, da se ustvari širom naše ujedinjene domovine nacionalna šola, ki naj bi bila podlaga duhovnega edinstva bodočih naših pokolenj. Pravkar pretečena doba treh let skupnega dela je pa pokazala, da so bile razmere in dogodki v tem razdobju jači od nas. Notranje državne neprilike so krive, da je danes naša država edina v Evropi, ki po končani svetovni vojni' rii uspela, da izvrši potrebne korake v pogledu prosvetne reforme! Vsakemu, ki pozna nekoliko bliže vprašanje prosvetne reforme, je jasno, da so vsi prosvetni zakoni v neki vzročni vezi med seboj in da mora izmeni enega zakona slediti tudi izmena drugih. Nam je vsled tega potrebna celokupna prosvetna reforma, ki naj omogoči in pri tem tudi ojači osnovno prosveto najširših plasti v narodu in ustvari čimpreje nove generacije narodnega učiteljstva. S pomočjo takega učiteljstva naj se vrši napredno, kulturno in nacijonalno delo med maso naroda, ki živi še v temi stoletij in pod sugestijo preteklosti, ki nas je duhovno razdvajala. Vsled navedenega sta se izvršilni in glavni odbor našega Udruženja neprestano potezala, da se prične in tudi že enkrat reši vprašanje prosvetne reforme. Kot najglavnejše smo v tem oziru smatrali, da se sklene za vso državo enotni šolski zakon. katere mu naj slede še ostali, ki bodo uredili vprašanje učiteljskega obrazo-vanja. Članom našega -Udruženja je znana v glavnih potezah zgodovina sedanjega projekta o narodnih šolah in vse njene podrobnosti. Početki dela tega projekta segajo v čas, ko je zavzemal mesto ministra prosvete g. L j u b o m i r Davidovič, pod katerim je bil sprejet znameniti šol. zakon z dne 23- julija 1919. Takoj po našem osvobojenju je imenoval minister Davidovič komisijo prosvetnih delavcev, sestavljeno iz vseh pokrajin naše države, ki je izdelala prvi načrt zakona o narodnih šolah za vso državo. Ta načrt-je poslal g. Davidovič tudi našemu Udruženju, ki je podalo svoje mnenje o tem načrtu v različnih številkah »Narodne Prosvete«. Vsled nastopivših razmer je bil načrt odložen do leta 1921., ko je bila na predlog UJU nanovo sklicana po ministru prosvete učiteljska komisija, ki je na podlagi vsega zbranega ma-terijala izdelala v maju 1. 1921. nov načrt zakona v narodnih šolah z ozirom na razmere, ustvarjene z našim ujedinjenjem." Novoizdelani načrt je bil svoječasno natisnjen v »Narodni Prosveti«, da je moglo učiteljstvo po svojih društvih in poverjeništvlh izraziti mnenje o njem. Po vsem tem je bil ves .materijal odposlan glavnemu prosvetnemtf savezu, ki naj bi izdelal nato definitivni projekt šol. zakona. Načrt in izpeljava tega posla sta bila poverjena ožji komisiji gl. prosv. sa-veza. v kateri je bil g. Vlada R a d o -j e v i č , tedanji načelnik osnovne nasta-ve v ministrstvu prosvete. G. Radojevič je načrt zakona sistemiziral v nov projekt, ki naj bi prišel pred plenum glav. prosvetnega Saveza. Na intervencijo našega Udruženja je tedanji minister prosvete g. Svetozar Pri-bičevič odredil, da prisostvujejo razpravam v glav. prosv. Savezu tudi prosvetni delegati iz vseh pokrajin kot poznavalci razmer in potreb svojih krajev. Po preteku nekaj mesecev intenzivnega dela je bila stvar dovršena, toda novi projekt se v mnogih členih razlikuje od projekta ožje komisije. Vse nove izpre-membe so bile objavljene v »Narodni Pro-sveti«, da je moglo učiteljstvo izreči o njih svojo sodbo. Sarajevska učiteljska skupščina je izrazila željo, naj pride projekt čimpreje pred parlament, da se tam uzakoni. Načrt je bil pozneje sprejet v delovni program koalicijske vlade, toda s prekinjenjem zakonodajnega dela v parlamentu je bil odložen za enkrat tudi načrt šol. zakona z dnevnega reda. Da načrt še ni postal zakon, moramo zlasti mi, ki poznamo važnost prosvetnega dela za državo, narod in šolo, le obžalovati; naša skupščina in kongres sta pa poklicana, da izpregovorita o vsem tem primerno besedo. Delo glede uradniškega zakona. Eno najvažnejših vprašanj, ki je absorbiralo največji del pozornosti in aktivnosti organizacije je bilo vprašanje zakona o državnih uradnikih in uslužbencih. Učiteljstvu so znane vse borbe v tem pogledu iz »Nar. Prosv.«, iz česar je razvidno, da smo storili vse, kar se je dalo storiti, da ostanejo ohranjeni interesi in prava učiteljstva. Projekt tega zakona je imel dve glavni redakciji, eno za časa kaolicijske in drugo pod sedanjo vlado. Bili smo solidarni z ostalim državnim uradništvom in delali smo skupno na to, da'se ta projekt čimprej uzakoni. Predsedništvo Udruženja je prisostvovalo na kongresu vseh org. drž. uradnikov iz kraljevine, kjer se je javno manifestiralo za naše zahteve. V veliko oporo pri naši borbi nam je bila moralna podpora društev, ki so nam pošiljala proteste, katere smo sproti priobčevali v našem tisku. S tem so bile naše zahteve močno podprte, ker so me-rodajni faktorji videli, da je vse učiteljstvo enodušno za nami. Politični dogodki in notranje krize, ki so ovirale donošenje zakona o nar. šolah pred parlament, so bile tudi v tem oziru jačje od nas. Naj slede na kratko glavne zahteve, ki smo jih oficijelno stavili: Še za časa koalicijske vlade smo zahtevali. da se učitelji nameščajo z ukazom, da se s tem preneha z odrekanjem gotovih pravic učiteljstvu; da osnovne plače ne smejo biti manjše od sedanjih in da se v projektu ublaži razlika med I. in II. kategorijo v razmerju 4:3; da glede ocene učit. ostanejo veljavne za učiteljstvo tozadevne določbe, ki bodo predvidene v novem šolskem zakonu; da glede kazni veljajo za učiteljstvo določbe, ki jih predvideva šolski zakon; da se uradništvu za-sigurajo politična prava; da dobe poročene učiteljice polne dnevnice; da glede razpisa, k o m -p e t o n c e za službena mesta in glede stalnosti obveljajo za učiteljstvo določbe šolskega zakona; da se učiteljem v Južni Srbiji dovoli poseben dodatek k plači; da se povišajo draginjske doklade primerno draginji; da se izjednačijo draginjski razredi in istotako, da se dodatki za stan izvedejo za celo državo. Poleg tega je izvršilni odbor UJU izdelal posebno peticijo na g. ministra prosvete M. Trifunoviča. s prošnjo, da jo dostavi zakonodajnemu odboru. Bili smo skupno z uradniškimi organizacijami tudi pri ministru financ. Reči moramo, da so naše zahteve našle mnogo razumevanja pri merodajnih faktorjih in bi se nam bile povečini uresničile, da niso dnevni politiški dogodki povzročili odložitev rešitve tega vprašanja. S političnim odmorom v decembru je bilo odloženo tudi vprašanje uradniškega zakona in v tem času smo se morali omejiti pri delu na to, kar se da izvršiti brez zakonodajne odločbe. Z novim zakonodajnim delom se je obnovila naša borba, da v uradniškem zakonu realizujemo vse naše zahteve in da čuvano naše materijalne in pravne interese- Takoj moramo izjaviti, da nas nova redakcija uradniškega zakona v mnogem oziru ni zadovoljila. Stopili smo v stik z učitelji - poslanci, da potom njih zainteresiramo parlamentarne klube za naše stanovske zahteve. Dne 17. julija t. 1. se je vršila konferenca izvršilnega odbora UJU z vsemi učitelji - poslanci, na kateri se je razmotrivalo izključno vprašanje uradniškega zakona. Podrobnosti te akcije so učiteljstvu že itak znane iz stanovskega tiska. Vsem članom vlade, zakonodajnega odbora in parlamentarnim klubom so bile izročene naše zahteve, ugotovljene s posebnim ozirom na praginatiko in poedi-ne člene, na tej konferenci. Stavili smo svoje prvotne zahteve in poleg tega še: da učitelji dosežejo lahko tudi prvo grupo položajnih plač in da bo periodično povišanje določeval šolski zakon ter se v tem oziru doda pragmatiki nov člen; da se poročene učiteljice z ozirom na materijalno stran popolnoma izjednačijo z učitelji. Takoj po tej vlogi smo ponovno intervenirali glede člena 224 projekta, in sicer smo zahtevali, da učitelji, ki so dobili svoja m está po razpisu ne stavijo na razpoloženje, katero predvideva člen 224. Medtem pa se je pojavila že zopet nova nevarnost za nas. V vladi in parlamentarni večini se je pojavilo dvojno mišljenje in sicer v tem smislu, da bi uradniški zakon ne oseboval tudi učiteljskega materijakiega vprašanja; uradniški zakon naj bi bil samo nekak okvirni zakon za specijalne zakone. To je bil tem težji moment za nas, ker ni upanja, da se tako hitro predloži zakon o narodnih šolah skupščini. Izvršilni odbor UJU je potom tiska in osebne akcije potom svojih prijateljev započel odločno akcijo proti temu. Uspeh te akcije je bil, da je g. minister prosvete v imenu vlade dal naknadno izjavo, da velja uradniški zakon tudi za učitelje, da se učitelji uvrste tudi v prvo grupo položajnih plač, a da se pri členu 224 ne more izvzeti učiteljstva. Z ozirom na vse to je narodni poslanik - učitelj, g. Svetozar Gjorgjevič v sporazumu z izvršilnim odborom UJU in drugimi učitelji * poslanci obeh strank, tako radikalne kakor demokratske, izdelal predlog izprememb in dopolnil k uradniškemu zakonu, v katere je vnesel vse naše zahteve. Po tej borbi in vseh naporih, ki smo jih imeli in podvzeli v zaščito interesov učiteljstva, prednašamo postopanje pristojnih faktorjev pred najvišji forum učiteljstva, pred glavno skupščino, da tudi ona izreče končno svoje objektivno mišljenje. Predlogi gl. skup. UJU v Sarajevu. Predlogi glavne skupščine UJU v Sarajevu so bili predloženi ministrstvu v posebni spomenici, ki je bila objavljena učiteljstvu potom stanovskih glasil. Mnogo zahtev je uspelo, toda mnogo jih ima opraviti z velikimi zaprekami in težavami, ki jih bo glavni odbor skušal re-alizovati tekom časa in ob ugodnih prilikah. Naš tisk UJU. V pretečenem letu se je videlo, kaj zmore naš tisk. Videli smo, s koliko odločnostjo, s koliko spretnostjo je zastopala Narodna Prosveta naše stanovske interese. S svojim pisanjem je postala eden prvih in najbolje urejevanih stanovskih listov in nam je prinesla mnogo ugleda. Enako je tudi naše centralno pedagoško glasilo »Učitelj« prineslo v pretečenem letu mnogo dragocenih sestavkov. Članstvo UJU Najrazveseljivejše poglavje naše organizacije je pa stalno naraščanje članstva. Udruženje šteje danes skupaj 213 okrajnih učiteljskih društev in 10.208 članov. Posamezna poverjeništva imajo: Pov. Beograd 100 dr., 4744 čl.; pov. Zagreb 43 dr-, 1571 čl.: pov. Ljubljana 32 dr., 2446 čl.; pov. Sarajevo 27 dr., 758 čl.; pov. Split 11 dr., 689 čl. Nase članstvo raste. Proti lanskemu letu je članstvo znatno in razveseljivo naraslo. Okrajnih učiteljskih društev smo imeli lani vsega 172, letos jih pa imamo toliko več, da. to lahko naznačimo kot znaten uspeh. Posebno je to razveseljivo, ker so se okrajna učiteljska društva osnovala tam, kjer dose-daj ni bilo smisla za stanovsko organizacijo. Pa tudi številčno je znaten naš dvig. Lani smo imeli 8110 članov, letos lahko rečemo, da je nad dve tretjini vsega učiteljstva v državi udruženega v naši organizaciji. Ni pa v našem članskem številu vračunan znaten broj srbskih učiteljskih društev, ki se niso potrudila, da pravočasno vplačajo svoje članske prispevke. Zaradi tega se ti člani v smislu pravil niso mogli vračunati kot člani Udruženja. Poleg tega tudi tu ni vračunanega mnogo članstva iz Hrvatske in Slavonije. Tu se namreč okrajna društva vedno pre-snavljajo in pristopajo vedno nova društva na svojih zborovanjih k Udruženju. Zato onih društev, ki so se javila po zaključku letošnje poslovne dobe, nismo mogli upoštevati v našem izkazu. Ni več daleč čas ko bo naše Udruženje lahko izjavilo, da ima vse učiteljstvo za sabo. Materi jalni položaj UJU. Glede materijalne strani UJU je videti iz poročila, da bndget posebno obremenjujejo listi. Glavni odbor je sta! v tem oziru na stališču, da ni nobena žrtev prevelika, ki jo izda za naš tisk. Da si nekoliko odpomore. je pričel izdajati zbirko »Predavač«, ki donaša nekaj dobička, hkrati pa služi kot praktična knjiga nri pouku učiteljstvu. Izdanja večjega mladinskega spisa v založbi UJU se še ni moglo realizovati. Račun kaže, da je imelo Udruženje v pretečenem letu 502.292 Din dohodkov in 408.422 Din Izdatkov. Saldo je 33.869 dinarjev. Poročilo nadzornega odbora ugotavlja podrobno te postavke in predlaga ab-solutorij glavnemu blagajniku in odboru. Debata o letnem poročilu. Izveštajni odbor je predlagal, da se izreče Glavnemu odboru zaupnica in da se očuva tudi nadalje decorum našesra Udruženja. ki ga je visoko dvignil Glavni odbor. Prihod Slovaških zastopnikov Preds. je nato pozdravil zastopnike Slovaške učit. zv.. ki so došli medtem v dvorano. Oglasil se je nato k besedi senator Babka. ki je skupščino nazdravi! v imenu slovaškega učiteljstva in posebno povdarjal solidarnost med jugoslovanskim in slovaškim učiteljstvom. (Sledilo je burno odobravanje.) Sprejetje „Izveštaja" in budgeta. Skupščina je sprejela po dveurni debati letno poročilo in proračun, kakor je bil v tisku predložen delegatom. Izprememba pravil. Izpremenili so se sledeči členi pravil: čl. 2.. U., 14., 16., 17., 18., 19. in 22. Resolucije in predlogi. Popoldne so se obravnavali predlogi in resolucije, ki sta jih predložila odbora. Volitve — novi odbor. V glavni odbor UJU so bili izvoljeni sledeči člani: IZVRŠILNI ODBOR: Predsednik Milutin Stankovič, urednik Nar. Prosv. in učitelj iz Beograda; Jelisaveta Vavra, učiteljica iz Zagreba; Antonije Mlade* novic, učitelj iz Beograda; Mih. Stano* jevič, učit. v penziji iz Beograda; Vlada K. Petrovič, učitelj iz Beograda; Jov. P. Jovanovič, šef kabineta min. prosvete; Jelisaveta Radovič; Petar Vutešanovič; Jovan Milijevič; Žika Radosavljevič ; Tihomir Kostič; Proka Damjanovič; Svetislav Avramovič. NADZORNI ODBOR: Svetislav Ivkovič; Zivko Jovanovič; Miloš Milo* ševič ; Julijana Gnjizovičeva ; Matija Ljubic. ČLANI IZ POKRAJIN: Srbija: Zor-ka Petrovič — Novi.Sad; Todor Dimitri-jevič; Milan Siniljanič; Split: Ivo Rado-vanovič; Tilka Fantela; Zagreb: Stiepan Zaninovič; Jelisaveta Vaura; Jovo Milo-jevič; Blaž Štetič; Sarajevo: Nikolaj Jo- vanovič; Dane Ručič; Nasiv Resulovie; Ljubljana: Pavel Flere; Anton Gnus; Iv. Tomažič. ZAMENJENICI: Jovan Telebakovič; Pavle Sinčič — Beograd; Ivo AntonijolI — Split; Ivan Dimnik — Ljubljana; Ljudevit Krajačič — Zagreb; Radomir Vujič — Sarajevo. Telovadba in narodna zabava na Taboru. Na večer se je vršila dobro uspela telovadba in prav animirana zabava. (Obširneje in podrobneje poročilo prinesemo v prih. številkah.) Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Po sklepu lista. — Centralna kongresna pisarna posluje danes v Kazini (Zvezda) v I. nadstropju in naj se vsi izletniki sigurno javijo še danes pri izletniškem odseku, da dobe legitimacije in da se pravočasno naznani. koliko udeležencev pride v posamezne kraje. — Izletnici neka se izvole prijaviti u centralnoj pisarni do 7. avgusta k »Iz-Ietnom odseku«. — Izletnici nek se sakupe po sata pred odlaskom vlakova' pred glavnom stanicom. Vode (pratioci) imaju modre trakove sa natpisom »Izletni odsek«, te nek se prijave kod njih. trebaju li kakve informacije. — Zadnja Narodna Prosveta prinaša dva članka posvečena spominu na Prešerna in sicer prvega z naslovom »Pred spomenikom Frana Prešerna« — povodom učiteljskega kongresa v Ljubljani in drugega z naslovom »Iz Prešernovega života« — povodom učiteljskog kongresa u Ljubljani — glavni datumi. —f Počitniški izlet. Na zadnjo našo pripombo pod zgorajšnjim naslovom z dne 3. avgusta t. 1. nam poroča tovariš Mrovlje, da se vrši omenjeni počit,- izlet pod imenom: »Slovensko učiteljstvo F. S.«, torej v zvezi s F. S., ki ima pod okriljem slov. učitelje - ferijalce! To v vednost vsem tov. in tovarišicam, ki nameravajo potovati. — Pozdravna brzojavka učiteljstva Nj. Veličanstvu. Nj. Vel kralju Aleksandru I. Bled. yjedinjeno srpsko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo sa glavne skupščine i kongresa u Ljubljani pozdravlja Vaše Veličanstvo kao nosioca velike nacionalne ideje, kojoj ujednjeno učiteljstvo služi kao vodju iz slavnih dana narodne borbe za slobodu i ujedinjenje. Predsednik: Milutin Stankovič. K umetniški razstavi kluba »Vesne« na Bledu nam še poročajo, da se ne bo vršila v Zdraviliškem domu, nego v veliki dvorani Kazine. Za razstavo vlada na Bledu veliko zanimanje. Otvori se kakor smo že poročali, 8. t. m. z umetniško so-arejo, pri kateri sodelujejo gdč. Sfiligaje-va in gg. Križaj in Šimenc. Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konvikut in Učiteljskemu domu! Šolska in precizna risalna orodja. Precizna merila in druge tehnične potrebščine. Cene solidne! Za šole pri cenah popust! Delavnica za precizno mehaniko VILJEM SEQUARDT Šelenburgova 4. Ljubljana Šelenburgova 4. ' Prodajalna samo v hiši na dvorišču. . Prirediti se mislijo predavanja iz hl-giiene. vzvoieslovja in gospodinjstva ter k temu pritegniti prvovrstne moči. Ako bodo pripuščale gmotne razmere in druge okolščine. bi se enkrat otvoril gospodinjski tečai za učiteljice osnovnih in meščanskih šol ter učite iice ženskih ročnih del. Tako bomo šle naorei no začrtani noti. ne oziralioč se na polena. ki nam lete ood noge. Ponosni smo lahko na enotnost in moč našega Udruženja. ki mu sličnega nr v državi in me učiteljice bi bile zadnje, ki bi hotele 7 netovariškim ravnaniem organizaciji kai škodovati Tudi se ne bo z naše strani nikdar odobravalo ako bi ga kdo zanemarjal v pri'ng kakega druzega društva. Ponovim iiim še enkrat, ne boite se. če združene delujemo: naš smoter ie. delovati za narodov blagor, da podpiramo z našim društvom čmboli cilje UJU. Književnost in umetnost. Fran Zupan: UMETNIŠKE RAZSTAVE. Letošnje leto je eno najplodonos* nejših v umetniškem oziru. Vrši se raz* stava za razstavo.Imeli smo Dolinar*Bu* cikovo kolektivno razstavo, Jama*Zaj* čevo, dvoje razstav v Mariboru. A se* daj je poln umetniški paviljon skulptur Meštroviča. Klub »Mladih« ima lepo originalno izložbo v Akademskem do* mu za Unionom. In zopet je na vidiku kolektivna izložba vseh slovenskih umetnikov, takoj ko se ta zatvori. Opozoril bi tu le na Meštrovičevo razstavo, ki jo je priredil odbor »Na* rodne galerije« in se ni bal ogromnih stroškov, da pokaže narodu kaj zmore njen sin — svetovni mož in objednem dvigne z njo duševni nivo širokih pla* sti naroda. Vsi umotvori so že znani v svetu iz razstav v Londonu, Rimu, Pa* rizu, Berlinu, Dunaju, Antverzi itd. Razstavo prenese Meštrovič takoj po zaključitvi v Ameriko — Nevvork — Znamenito delo »Križani« predstavlja trpljenje našega naroda med svetovno vojno. »Spomini« iz dobe Kosovskega hrama, je nam podaril mojster pred leti, ko se je osnovala naša galerija umetno* sti. In druga dela, kdo bi jih mogel na* tančneje oceniti. V Akademskem domu za Unionom sta razstavila na četrti klubovi razstavi »Mladih« člana brata Kralj. Sta tipična predstavitelja naše mlade umetnosti, umetniško priznana. Vsa dela slikarska in kiparska se odlikujejo po svojem odločnem izrazu. Interesantno je zasno* van in poslikan strop dvorane od Kralja — starejšega. Važna je tudi zbirka umetnin »Na* rodne galerije« v Kresiji, ki raste od dne do dne in jasno predstavlja naš umetniški razvoj takozvane impresio* nistične dobe. Končno še umetnine v muzeju v pritlični dvorani, ki se morajo v doglednem času združiti z našo »gale* rijo«. Nove kn|ige in druge publikacije —kpl Josip Kostanjeve: Zbrani spi* si. 1. zvezek. Samozaložba: Josip Kosta* njevec, Maribor, Ob železnici 6, II. nad str op je. Cena posameznim zvezkom 6 Din. —kpl Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge. Za jesenski termin izda Tiskovna zadruga 7 knjig in sicer-V e b e r, Znanost in vera (Pota in cilji), Čermelj, Materija in energija (Pota in cilji), H u r b a n*V a j a n s k i, Leteče sence. Prevod iz slovaščine (Prevodna knjižnica). — Zbrani spisi Podlim* barskega, zv. I. (Slovenski pisatelji)-N o v a č a n, Samosilnik. Zbuka novel. Linhart, Županova Micka in Veseli dan ali Matiček se ženi (Oder). Veliki Sienkiewiczev ilustrovan roman Z o g* njem in mečem, ki je izhajal v sno* pičih je dotiskan in bo v jeseni prišel v knjigarne kot enotna knjiga. Za bo* žično književno serijo, ki bo prav bo« gafa, so tudi že vse knjige v tisku. Ocene. Veber F r.: Znanost in vera. Vedeslovna študija.» Pota in cilji«, zv. 15.—16. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1923. Str. 254. Mehko vezana knjiga velja 65.— Din po pošti 1.50 Din več. Za kongres jugoslov. učiteljstva, ki bo te dni zborovalo v Ljubljani, je izdala Tiskovna zadruga za vsakega izobraženca zanimiv spis: Znanost in vera. V njem podaja avtor psihološko analogijo znanstvenega in verskega miš» ljenja in gradi na tej analizi glavne za* konite razlike med znanstvom in ver* stvom. Zato ima spis tri dele: v prvem" razpravlja o znanstvenem, v drugem o | verskem mišljenju, v tretjem pa o 1 merju med znanostjo in vero. Pri tem se pisatelj dotakne tudi vprašanja, kako j mesto zavzema napram znanosti, teli I giji in koniesiji umetnost, ki niu le/i f nekako na sredi med znanostjo in reli gijo. Knjigo prav toplo priporočamo vsem izobražencem, za katere se zgoraj navedena vprašanja, zelo interesantnn. —k PlesničarzGrum: Zemljepis Jugoslavije I. del, — Slovenija — gradivo za 4. šol. leto izide pričetkom šol. leta v Učit. tiskarni, nakar cen j. učitelj stvo že danes opozarjamo. Knjiga je odobrena od poverjeništva prosvete v Ljubljani in bo najmodernejša izdaja te vrste. Opremljena bo poleg bogate vsebine še s potrebnimi skicami in slikami ter bo nudila učiteljstvu in učencem mnogo olajšave pri obravnavi zemljepisne sno* vi naše ožje domovine. Ker ustreza ta knjiga vsem modernim zahtevam meto* dike tega pouka, jo cenj. učiteljstvu kar najtopleje priporočamo. —k Josip Kostanjcvec: Zbrani spisi. 1. zvezek. V samozaložbi je v tiskarni »Panonia« v Gornji Radgoni izšel te dni prvi zvezek Kostanjevčevih zbranih spi* sov. — Zvezek obsega 80 strani in pri* naša tri pisateljeve prvence, povesti »Na Silvestrov večer«, »Kmetiška lju* bežen« in »Škof«. Vsa izdaja je prera* čunjena na okroglo 40 zvezkov, ki bodo izhajali v mesečnih presledkih po eden ali dva zvezka v 2000 izvodih. Spisi $0 urejeni kronologično torej, tako kakor so nastali. Pisatelj omenja v uvodu »Na pot« — križev pot svojega življenja s katerim je bil cesto zvezan začetek in konec poedinih spisov. Ob koncu name* rava izdati poseben dodatek celotni zbirki, pod napisom »Moje življenje«. — Toplo priporočamo! — M3HUj.ua je HOBa yi6eHa Ktbnra: „HcTopnja Cp6a, XpBaia h CiOBeHaua". Yy6eHHK 3a yweHHihre 16 ZIhh. Ha-pyn6e npHMa: YHHTeJbjcKa THCKapa, Jby-sjbaha opahmhujkahcka y;ihua 6. — Tp-tobuh (kh>h>Kape) Hiwajy 25% nonycTa. — Caap>Kaj: I. Oiobchckh Hapojm. — II. >Kh-bot C/iOBeHa y erapoj 3ajeAHHMKoj nocToj-6hhh. — ni. Hace-ibaBaite jy>KHHx GiOBe-Hana 3a ocjio6oiiett.e n yjej.HH.eHDe. — IV. OcHHBaite npBHX /tp>KaBa Cp6a h XpBaTa. — V. IlpHMafce xpHinhaHCTBa. — VI. Xp-batcka, Cp6Hja h BocHa nao camocta^he apatabe. VII. ¿p>kabho ypet]eHje h hapojhh jkhbot y hobhm noeroj6hhama Cp6a, Xp-bata h OiOBeHaua. — VIII. Onajaite Cpn-cne ap^abe. — IX. nponacT cpncKHX .np->kaba. — X. oiobehuh, xpbatn h Cp6n noj Tyl]hhckom ynpaBOM. — XI. PaTOBaita H3-Mel}y TypaKa, ma^apcke h AycrpHje. — XII." Bop6e Cp6"a y Cp6njH 3a oc.no6ot)etbe on. Typaica. — XIII. ocjio6ot)eh5e Cp6a, xpbaia h ciobehaua oa hemaqke ap^abe. — XIV. Apyrn cpncKH ycraHaK noj Mh-jiouieM OSpeHOBHheM. — XV. Up h a Topa h BocHa noA TypUHMa. — XVI. Bjia^apu y Cp6HjH h U,pHH Pop m. Naša gospodarska organizacija. SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE. (Poročal t F. Skuli na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, dne 8. julija 1923.). Vsak stan bo le takrat vršil svojo nalogo vzorno, kadar bo imel tako socialno stališče, da bo lahko posvetil vso svojo strokovno znanost iti delo svojemu poklicu. 2 Dr. Krek. Omeniti pa moram kratek finančni efekt. Po mojem mnenju bi štela ustanova do kakih 4500 članov. Vzemimo, da bi plačevali mesečno po 10 Din, kar bi znašalo mesečno 45,000 Din, ali letno 540.000 Din. Bila bi dokaj čedna vsota, s katero bi se dalo mnogo, mnogo storiti. Če 'oi dajali vsako leto polovico v nekak nedo-takliiv fond. bi narasel ta ori 4% obrestih v 15. letih na skoraj 6 milijonov Din. S primerno paznim in vestnim gospodarstvom pa bi se ta svota lahko potrojila ali celo početvorila, kar bi dalo sigurno nad 20 milijonov Din. Kaj bi se vse lahko s tem ukrenilo, se da misliti — in vendar ne bi še usahnili nadaljni viri, ki bi dnevno v nedogledni dobi po novih članih večal ta fond. Druga polovica bi se lahko sproti rabila za eventualne potrebe. S polovičnim mesečnim prispevkom bi lahko plačali pet smrtnih slučajev po 4500 Din. Ker pa je umrljivost članov najnižja 0.3%. najvišja 1.2% — povprečno toraj 0.75%; bi znašala umrljivost pri 4500 članih povprečno 351etnih slučajev. Vse morebitne eventuelnosti si lahko vsak sam izračuna iz teh podatkov. — Nisem mne- nja, da bi se ne smel fond pred 15. leti načeti, oziroma obresti porabljati, nasprotno, _po potrebi z dovoljenjem občnega zbora bi se smele jemati obresti fonda, ker sila in potreba je prvo. Vendar sem uverjen, da bi si zgradili v fondu mogočno zaslombo za vse čase obstoja učiteljskega stanu. • Vem — čutim že, da bo ta in oni vz-dihnil: Sai tega ne moremo, -preobloženi smo že, davek, davek! daj in še daj! Kako dolgo pa? — Tovarištvo, le mirno in preudarno! Ali ne izgine iz Vaših listnic — kaj mesečno, rekel bi skoraj dnevno po 10 Din in še nekaj oar tako dostikrat brez ltaska, brez prave potrebe in ni Vam žal. čez pol ure ne mislite na to. Ali naj Vas ta znesek plaši? Mislite na skupnost, mislite na vse one dobrine, ki jih ima namen prinesti socijalna ustanova, in če imate čut za socijalno rešitev perečih stanovskih vprašanj, ne boste mislili na oni davčni znesek, katerega ne boste nikoli v rokah ime i, kakor nimate invalidnega davka. In za slednjega — kdo izmed učiteljstva godrnja pri odtegljaju so-cijalnega davka za trpeče izven kroga našega stanu? Pr'voščimo iim to socijalno pomoč! Če si pa v danih razmerah sami sebi v svojo lastno korist naložimo socijalni davek, ali naj nas to bolj teži od onega, ali naj prevržemo svetopisemski izrek: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« »Ljubi svojega bližnjega boli. kakor samega sebe!« — Z izvedbo Suusa bo ustreženo vsemu učiteljstvu. Starejšim se bo na stara leta odvzelo mnogo skrbi in težav z dejansko pomočjo, mlajši, čili, zdravi pa bodo zrli z vese-ljeni v ono dobo, ko bo celotni stan imel v »Suusu« mogočno podlago za vse so-cijalne ugodnosti v težavah in nadlogah. Učiteljski stan bo imel v svojih rokah bogat zaklad, iz katerega bo črpal lek svojim bolečinam. Povdarjati na moram h koncu zlasti eno, ki se ne sme prezreti — to j e »ugodnost časa« v katerem se snuje »Suus«. Valuta je danes nizka in ko se zviša, o tem rte dvomim, kakšen zaklad bomo zbrali za ono dobo, ki gotovo pride, bo bode denar polnoveljaven. Položimo temelj socijalnemu vprašanju sedaj, ko je čas setve, da bo njiva bogato obrodila ob času žetve. K sk eou še par besedi. Kratek razvoj mojih misli o Socijalni ustanovi učiteljstva Slovenije niso namenjene samo dc-degatom UJU, temveč celokupnemu uči-telistvu Slovenije, ker hočem da bi postala socijalna ustanova kot dobrina last celokupnega učiteljstva. Zato prav iskreno želim, da bi našla moja skromna izvajanja odmev tudi v organizaciji meščanskega učiteljstva, in pri naših nečlanih. Uresničenje omenjene ustanove smatram posihmal za prvo in najpotrebnejšo rešitev socijalnega vprašanja celokupnega učiteljstva. Idejo mi je narekovala nesebična želja pomagati tovarištvu v tugi in bedi. Želim, da bi bilo pri udejstvovanju zamišljene ustanove vsako strankarsko ali sebično stališče izključeno tako, kakor ob odprtem grobu dragega tovariša ali tovarišice. Poprimite se ideje, ki postane v najbližnji bodočnosti lahko najlepša, največja altruistično socijalna dobrina uv/telistva. 'nebotičen spomenik inteligenci vašega socijalnega pojmovanja. Objave. VSE TOVARIŠE IN TOVARIŠICE POZIVAMO DA NAROČAJO IN KUPUJEJO SAMO PRI FIRMAH. KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU! III. ljubljanski velesejem. V dnevih od 1.—10. septembra letos se bo vršil III. Ljubljanski velesejem. Vse kaže, da bo ta prireditev näisijajnejsa manifestacija našega gospodarskega dela na polju industrije, obrti in trgovine. Po-setnik bo tu videl ves naš razvoj, ker bodo razstavljeni izdelki od enostavnih do najboli kompliciranih v tehle strokah: Stro'ina industrija. Izdelki iz železa in jekla, ouškarstvo municija Ostali kovinski izdelki. Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika. vozovi. Elektrotehnika in raz-svet java Kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki. Papirna industrija, grafika kartonažna in nisarniške potrebščine Pohištvo in stanovanjska oprema. Ostala lesna industrija. Usnje in konfekcija usnja. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, peri'o. cerkveni paramenti. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine či;pke. Lončena roba, ma'jolika, favence. steklo. Galanterija, bijouterija, dragu'jarstvo, fina mehanika, optika, graven! oasarii. Kemična industrija. Indu-stfiia živil. Poljedelstvo. Stavbarstva. Godala. Razno orodie.. Strojna industrija bo na sejmišču obratovala. Enako lastna velika električna centrala neštevilo motorjev in drugih izumov naimoderneiše tehnike. Obisk ljubljanskega ve'eseima ie najboljše vzgojno sredstvo ker tu mladina vidi nazorno, kar se teoret'eno uči v šoli Šole plačalo za skunni obisk znižano vstopnino 10 Din za osebo. Vs ed visokih režijskih stroškov še večii ponust ni mogoč. — 50% popust na šolnini za pripadnike učiteljskega stanu na zasebnem uči-lišču Legat, Maribor. Kakor nam poroča zasebno učilišče Legat v Mariboru, (naj^ večja strokovna šola za strojepisje in stenografijo Jugoslavije) uživajo pripadniki učiteljskega stanu pri obisku tečajev 50% popust pri šolnini. Natančneje v inserat-nem delu. Nagrobne fotografije na porcelanu — Nagrobne fotografije na porcelanu izvadja »Kultura«, zavod za umjetnost, Osijek I. Zastupnici primaju se uz visoku plaču u svim opčinama. Gospoda učitelji i učteliice imadu prednost. — Vsem g. tovarišem priporočamo solidno domače narodno podjetje Drago Schwab v Ljubljani. Natančneje glej v današnjem oglasu. OPOZARJAMO NA SLEDEČE INSERATE V NAŠEM LISTU: (Druge naše inserate smo navedli v pozdravni kongresni št. Učit. Tov.) — SREČKO VRŠIČ — Ljubljana, Šelenburgova 3. — Modna trgovina. — BRAČKO O. — Ljubljana, Du, naj ska 12. — Trgovina rokavic, nogavic, parfumov, mila itd. — SITAR & SVETEK — Ljubljana' Sv. Petra c. 13. — Graver. — V. FROM — Pesnica. — Fromov črtalni stroj. — M. RABIČ — Javornik. — Tvor* niča žičnih modrocev. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni nroHijk • F'-anp t t r 1' !( E ' Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Varujte otroke! Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"! rakl] boje, barve, lak, kit, emajl, ¿opici najboljše kakovosti nudi I ■ I I Maribor, Ljubljana, Novisad, ¡ MIRA ENGELMANOVA: •v Kulturne in socialne institucije na Cehoslovaškem. V L i b e n j u , v VIII. mestnem okraju, je velikanska krasna stavba z napisom »S 1 o b o d a r n a« in letnico 1919. Načrt za to stavbo je bil izdelan tik pred vojno na pobudo delavskih društev iz vseh strank. Ta so zbrala iz svoje srede kuratoirij. ki je sezidal po vojni s pomočjo praškega mesta in praških bank to stiavbo', v kateri je postora za 560 samskih delavcev oziroma rokodelcev. Vsak ima svojo sobo, skupnih obednic je več. V spodnjih prostorih so kopalne sobe in tuši. Ako hoče kdo sam kuhati, je na razpolago posebna kuhinja, kjer je 20 plinoviii štedilnikov. Poleg poslopja je velik vrt in terasa. Podobno slobodarno za ženske pripravljajo v Ječni ulici. V vseh praških delavskih predmestjih se nahajajo — Jaslice. Sem prinese mati delavka otroka zjutraj, ko gre na delo ter ga pušča tu. dokler se ne vrne. Tudi tu so uslužbene socialne delavke. Jaslice ustanavljajo, da ostane otrok vsaj zvečer in če mogoče tudi opoldne v stiku z materjo in ostalo družino. Sploh se čuti vsepovsod stremljenje dati narodu zdravo' družino. Masaryk piše v tem ozi-ru: »Kdor želi svet preobraziti mora imeti čvrsto podlago, ki jo je zahteval Ar-himedes in to je družina in narod. Brez zdrave družine ni zdravega naroda, brez zdravega naroda smo nihče in nič.« Vendar imajo Čehi tudi vzorno urejene zavode, kakor n. pr. s i r o t i š č e v IV. mestnem okraju. Upravitelj zavoda je učitelj Karel Hajek, izboren pedagog in pisatelj. Z vso prirojeno spretnostjo mu pomaga njegova žena, tuda učiteljica. V veliki trinadstropni stavbi je vzorno oskrbovanih 150 otrok, dečkov in deklic, ki obiskujejo mestne šole. Vsa oprava po sobah je bela, okna so polna cvetja, ki ga goji mladina sama. Na stenah vidiš v vsaki sobi le par umetniških kopij, slovečega češkega slikarja Mane-sa. Povsod, kamorkoli stopiš čutiš, da vodi zavod mehka, pesniška duša ki ga izpopolnjuje strogemu redu vajena energična ženska roka. Beli hodniki se pravkar slikajo z narodnimi motivi; 12, 13 in 141etni gojenci opravljajo to delo sami. V zavodu je tudi velika dvorana za prireditve v zimskem času. Obiskujejo jih tudi bivši gojenci, ki smatrajo še vedno upravitelja in upraviteljico zavoda za očeta in mater. Gojenci imajo v zavodu tudi svoje mesečno glasilo »Naš list«, ki ga urejuje upravitelj. V knjižnici imajo stalno razstavo risb ter poslikanih keramičnih, bakrenih in lesenih izdelkov. Zanimiva je zbirka igrač, izdelana iz jnakovih glavic, divjega kostanja, šišk, želodov in češarkov. Okolo poslopja se širi prostran vrt; gredica pri gredici lepo obdelana. Vrtnarju pomagajo gojenci, zato pa gre izkupiček pridelkov iz nekaterih gredic v poseben fond za počitniško potovanje. Eden oddelek s 30 gojenci in 2 učiteljema se ravno mudi na počitniškem oddihu v Češkem lesu. Tako skrbi dobri u nravi tel i za pravo razvedrilo svojih oskrbovancev. Našo posebno pozornost zasluži zavod, ki se nahaja v Krnskem, v okraju Mlade Boleslave, ob rečici Iseri. dobri 2 uri z vlakom se-verozapadno od Prage. V zavodu, ki leži v divnem kraju, je 66 otrok v starosti od 2. do 14. leta. Ta zavod, ki je edini te vrste v republiki, vzdržuje podporni fond legijonarjev za legijonarske sirote; obstoji šele 2 leti ter ima svojo špecijelno metodo. Vodijo ga trije priznani šolniki: Švarc, Krh án Havranek. Zlasti Švarc je na glasu izbornega pedagoga ter nosi ime drugi Pestalozzi. Pri pouku so otroci razdeljeni koe-dukativno v 2 skupini: v skupino malih in skupino velikih. V šolski so1?i ne vidiš urnika, tudi klopi nimajo, stoli stoje v polkrogu. Pri pouku se zasleduje razvijanje samostojnosti in samodelavnosti na podlagi nazornega opazovanja zato se pouk vrši kolikor mogoče na prostem. Kar vidi otrok v naravi, reproducirá potem z ilovico, nato v lesu in slednjič s čopičem in barvo na papirju. V posebni sobi je stalna razstava teh otroških izdelkov. Učiteljstvo prihaja ob nedeljah sem ter zasleduje razvoj te špecijelne metode, ki bo podlaga novemu načrtu za ljudske šole, ako načrt uspe. Otroci opravljajo vsa lažja dela v zavodu sami. Vsak ima svoj resort in o svojem delu odda vsako soboto pismen referat-Skuša se zabrisati sled bivanja v zavodu, zato so razdeljeni otroci v izvenšolskem času v skupine po 5 ali 6 in to v različnem razdobju let. Samo ti nosijo enako obleko in najstarejša v skupini je mala maminka najmlajšega. Pri jedi sedi poleg niega in niso sploh vso skrb zani. Obedovali smo skupno z učiteljstvom in mladino na prostem, v senci košatih dreves in kaj lepo je bilo gledati male strežnice in strežnike, ki so se spretno sukali okoli miz. V lepem vremenu je obed in večerja na prostem, ker je bivanje v najožjem stiku z naravo glavni pogoj vzgoje. Otroci izgledajo izborno, so cvetoči, veseli in živahni tako. da ie bivanje z niirni prav prijetno. Toda vrnimo se zopet v Prago na Žižkov grič k velikemu otroškemu igrišču, ki je ograjen z živo mejo in ki obstoji šele'dve veti. Tu vidiš srugalnice. olezane lestve, drosre. brad ie krogoteke. gredi in drugo telovadno orodje v razni . velikosti za mladino od 5. do 14. leta. Na igrišču je prostora za 3000 otrok. V ozadju je koča s tuši in oskrbnikovim stanovanjem. Za igriščem je velik bazen, kamor se spusti poleti v jutranjih urah voda, ki jo ogreje dopoldansko solnce, a popoldne se otroci kopljejo v njej. Poleg bazena je s pol metrom visokim zidom obdan prostor, ki je oosut z mehkim peskom. Iz tega gradi de-ca core ;n tunele, mostove 'n palače. Tako je grič Žižkov posvečen narodovemu naraščaju. Ko gledaš to veselo, živahno mladino, blagruješ narod, ki more nuditi svojemu naraščaju tako zdravo, otroškemu duhu in telesu primerno zabavo. Igrišče vzdržuje praški podmladek Rdečega križa in društvo »I w k a«. To društvo' je ameriškega izvora, a je zadobilo pod predsedstvom Marije Zahorske, vnukinje znane češke pisateljice Božene Nemcove, popolnoma češko lice. Ob vznožju Žižkovega gr ča si oglejmo v realki razstavo risarskih izdelkov in ročnih del. 25 praških srednješolskih zavodov je tu razstavilo svoje najboljše 'proizvode. Kakor pri nas vidiš tudi tu stremljenje po narodnih motivih. Najbolj je zastopana ornamentika. Mnogo se goji tudi izrezljavanje razno-bojnega papirja, ki je sestavljen na papirni podlagi v .pokrajine, ornamente i dr. Posebno pozornost zaslužijo na perga-ment-naniriu izdelani kra«ni nestroboini inicijali, kopije iz starih knjig. Tem inici-jalom slede z nenavadno točnostjo izdelane črke, prepisi starih ustavnih listin in raznih važnih dekretov. Tu čitaš Husovo pismo, ki ga je pisal iz Kostnice. Podmladek Rdečega križa je zastopan s plakati za pobijanje jetike. Tudi lično izdelanih lutk se ne majka in cel oder z umetniško izdelanimi kulisami in fantastičnimi lutkami krasi dvorano. Profesor ti pojasnjuje, da prirejajo dijaki v počitnicah v obmejnih krajih marijonetna gledišča za probujanje narodne zavesti. Vzorno urejena je tudi stalna šolska razstava v IV. praškem okraju. Tu vidiš izdelke otroških vrtcev, ljudskih in meščanskih šol iz minolega šolskega leta. Ti proizvo-d; xjstaneio v razstavi celo feto ter se bodo ob koncu letošnjega šolskega leta nadomestili z izdelki tekočega leta. Razstavljeni so zvezki, risarije, ročna dela,( leseni, bakreni in kartonasti predmeti ter izdelki iz rn;pve in barvaste fórmele to ie zmes za modeliranje. Tudi tu se zasleduje povsod isti cilj: narodni motiv. Zastopana ni le Praga in Brno temveč tudi drugi večji kraji Češkoslovaške so napolnili 4 dvorane s svojimi izdelki. Lični so pestrobojni predmeti iz Morave, ki napolnjujejo polovico velike dvorane. Zanimale te bodo tudi spisne naloge, kjer mladina spis tudi v barvah ilustrira. Učiteljstvo prihaja sem vidi naiboljse izde'ke iz vseh najbolj tipičnih krajev širne domovine ter dobiva novih pobud za na-daljno delo v šoli. V predmestju Holešovice vidiš veliko, lično zgrajeno barako z napisom »Legija m a -1 i h.« To je zavetišče, kamor prihaja mladina od 6.—14. leta v izvenšolskem času. Veliko, lepo barako so zgradili Američani. Dvorana z odrom služi za prireditve v zimskem času. Knjižnica je bogato založena z mladinskimi spisi. Poleg te je velika obednica. Tu dobe otroci tečno- juži-no, katero si deloma sami zaslužijo s tem, da šivajo oblekce; predpasnike, čepice i. dr. Ti priprosto, a lično izdelani predmeti, ki so okrašeni samo z ozkimi bordura-mi z narodnim motivi se prodajo, skupi-ček pa pošlje Rdečemu križu, ki oskrbuje otrokom južino. Ob vznožju griča Petrina, ki je spremenjen v krasen vrt se nahaja v K i n -skem parku narodopisni muzej. Takoj v vestibilu vidiš slikane omare in skrime. ki nalikujeio našim starim kranjskim. Zelo- bogate so zbirke vezenin in narodnih noš iz vseh krajev Češkoslovaške. Tudi selo Vajnori ima svoj poseben oddelek. Na našo Belo krajino te spominja bogata zbirka pisanic iz Morave. Koliko dela. koliko fantazije vrle češkoslovaške žene je tu nanizano! Nekatere vezenine te spominjajo na one naših srbskih sester, tam iz južnih krajev -okolo Kosovega. Tehnika je ista, le barve naših iužnih sester so bolj žive, boli sočne: žive pač pod toplejšim solncem, ki je dalo cvetju živejše boje. Poleg narodopisnega muzeja je bel mramornat spomenik sloveče češke tra-gedkinje Hane Kvapilove, ki je umrla pred par leti. Tako je postavil češki narod svoji oboževani igralki spomenik sredi cvetja in zelenja, poleg muzeja, ki Važe domačnu in tuicu (Pridnost in nadarjenost češke žene. Sploh uživa češka žena večjo enakopravnost z moškim nego naša jugoslovanska žena. V praškem parlamentu zastopa ženske pravice 7 ženskih poslank. Tudi to je' Masarykov vpliv, kajti on piše o ženi: »Če opazujem življenje z globjega vidika, ne opazim razlike med umsko nadarjenostjo moža in žene. Mož je telesno močnejši, se razlikuje seksualno, ali umsko in čustveno je enak ženi Češka žena na tudi zas'uži v polni meri to priznanje. V vseh organizacijah se čuti njena spretna roka in njefla vroča ljubav do celokupnega naroda. O tem priča tudi društvo »Češko s r -c e«, ki je bilo osnovano na pobudo češke pisateljice Ruže Svobodove 1. 1917. z geslom: »Ne dej zahinouti nam i bodučim«. Duštvo. ki je v najhujši vojni dobi obvarovalo mladino glada, skrbi še sedaj za brezplačen obed šolarjev, ki jih imenujejo narodni gostje. Požrtvovalne češke žene vodijo in nadzorujejo brezplačno dan za dnem to dobrodelno ustanovo. Tu najdeš v dopoldanskih urah Renato Tyrše-vo, sivolaso damo, ženo našega sokolske-?a ustanovitelja Tvrša, ki vkliub v;soki starosti žrtvuje dnevno par ur »Češkemu srcu«. V istem poslopju kakor »Češko srce« je nameščen tudi poseben stalen urad za počitniške kolonije. Na steni vidiš zopet generalni zemljevid Češkoslovaške z natančnim seznamom kolonij. Voditeljica urada, bivša učiteljica, ti pove, da je tu včlanjenih 68 raznih društev. Urad da vsakemu društvu direktive za celokupni program v higijenskem, pedagoškem in administrativnem oziru. Po vzorno sestavljenih načrtih se mora voditi vse delo v kolonijah, da so natančno razvidni vsi stroški. Urad skrbi tudi za nastanjenje in upravo počitniške kolonije ter za državno subvencijo, ki znaša 20% vseh stroškov. Delo v kolonijah ima dvojen namen: 1. Reorganizirati šole v tem oziru. da se spravi m'adino v najožii stik z naravo. 2. Presaditi v srca mladine duh centralizacije. N. pr. mladino iz Podkar-patske Rusije se pripelje v Prago, da spozna centrum domovine in svoje češke brate. Tudi češke naselbine izven republike so deležne teh dobrot. Mladino iz Hamburga, Lipskega, Frankfurta, Nurn-berga in Budimpešte so pripeljali v Prago in od tu v kolonije, da spozna, da misli svobodna domovina tudi nanje, ki žive izven njenih mej- V minolem letu je bil • urad že tudi v dogovoru z Mariborom in Varno, a do konkretnih izvajanj ni prišlo. Izredne važnosti je poleg organizacije Rdečega križa velika, narodna institucija, ki je zasnovana tudi šele po vojni ter nosi ime »Masarykova akademij a d e 1 a.« To je samostalna, samoupravna. naučna ustanova s središčem v Pragi. Ima pa tudi več podružnic po republiki. Njen namen je organizirati tehnično delo v svrho pravilnega izkoriščanja sposobnosti celokupnega ndroda in prirodnega bogastva češkoslovaške države za vseobčo korist. Njen program je bil sprejet v parlamentu dne 20. januarja 1920. soglasno od vseh strank. Tej akademiji pripada urad za izbiro poklica. Tudi ta urad vodi socialna delavka, ki je dovršila višjo socialno šolo. Ta šola obstoji šele 4 leta, je dodeljena vseučilišču in zahteva srednješolsko predizobrazbo. Urad za izbiro poklica posluje 1 leto ter ima v svojem področju vse ljudske in meščanske šole velike Prage. Vsem tem šolam se pošljejo pred koncem šolskega leta posebne vprašalne pole za tisto mladino, ki dopolni 14- leto in ne misli več hoditi v šolo. Nekai vprašani izpolni učenec, nekaj učitelj, ki pošlje potem uradu pole nazaj. Učenci in učenke prihajajo v spremstvu staršev v urad: tu nresrieda uradnica spričevalo in vprašalno polo otrokovo, nato ga pošlje k zdravniku, da ga preišče, če je zdirav in dovolj krepak za poklic, ki si ga je izbral. Slednjič pride še k zdravniku psihiatru, ki določi na podlagi preiskave z različnimi inštrumenti, če tudi duševne zmožnosti odgovarjajo zbra-iemu poklicu. Urad ie v stiku z mojstri raznih podjetij ter se uradnica od časa do časa informira o vedenju in napredku vajencev. Ker starši niso prirriorani zglasiti se v uradu, zato seveda ne prihajajo še vsi po nasvete, vendar jih pride v počitnicah dnevno nad 30. Uporaba te inštitucije se skuša 'posplošit' z referati na učiteljstvo da vpliva na starše pri roditeljskih sestankih z referati na mojstre, s tiskanimi reklamnimi listki, posebnimi za dečke in deklice. Tudi biografi prinašajo koncem vsake predstave reklamne slike. Tak urad je tudi v Brnu in v Iglavi, osnavlja se pa tudi v Bratislavi in v Plznu. Svoj izvor ima ta institucija v Ameriki, od tu se je zanesla v Anglijo-, Francijo. Nemčijo in Švico. V Pragi se je osnoval v juniju leta 1922. odbor, ki bo pripravil urad za preiskušanje absolviranih srednješolcev. Z ozirom na telesne in duševne zmožnosti ter na podlagi spričeval se jim bo tu določila smer višje izobrazbe. Urad bo posloval že koncem šolskega 1. 1923. K Masarykovi akademiji dela spada tudi Masarykova liga proti tuberkulozi. V Pragi ima svoje prostore v Spaleni ulici. Po celi republiki ima že nad 100 podružnic. Cilj tej ligi je, borba proti jetiki. Sredstva v dosego tega smotra so: izdaja poljudnih brošur, plakatov in časopisov, poljudna predavanja in končno zdravljenje v sanatorijih, ki jih ustanavlja in oskrbuie liga. Že te. tu navedene inštitucije nam jasno pričajo, da stremijo vsi češki razumniki z vso resnostjo za idealnim ciljem, osrečiti celokupni češkoslovaški narod ter vzgojiti telesno in duševno zdrav naraščaj, ki zavzame, ko doraste, z ozirom na svoje telesne in duševne vrline ono mesto-. ki mu gre in za katero ga je usposobila v polni meri narava in vzgoja. Iv. D.: Študij psihopatične dece, 2 ureditev šolstva in zavodov za njo (S posebnim ozirom na*dr. Goršičevo Za svojo osebo — bi sicer pridejal tem določbam par pripomb. Že v začetku sem citiral mnenje dr. Lazarja z ozirom na razmerje med zdravnikom in zdravstvenim pedagogom. Zato se mi tudi tu zdi potrebno omeniti, da ne zadošča le zdravniško dokazilo, da je de-ca nesposobna za šolo, ampak ima ravno pri naše vrste deci pedagog večji vpo- »Soc. zaščita dece in mladine.) knjigo gled in pravičnejšo sodbo razsojati, če bo mogel otrok sploh kaj doseči v šoli ali se naj odda v pomožno šolo. Zato se mi zdi potrebno, da naj bi imelo to dokazilo ko-misijonelen značaj (sprejemne komisije) in bi te splošne uporabe, ki je že sedaj v praksi, ne prejudicirala zakonita določba — zgolj zdravniškega dokaza. Tudi se mi ne zdi umestno, da se že z zakonom priščipuje obveznost pouka za ' to deco, ker bi bilo še dovolj prilike to < storiti in natančneje definirati v poslov- i niku. Pomanjkljivo se mi zdi tudi. da bi po- ! sebna pravila govorila samo o trajanju • pouka, medtem ko vsa uredba teh šol in 1 pouka zahteva posebnih pravil, ki jih tudi Glavni Prosvetni Svet ne bo mogel na- , svetovati ministru, če ne bo zaslišal stro- i kovnjakov. Zato se mi zdi tudi v tem pogledu ta člen pomanjkljiv, posebno še, kčr iz načrta ni razvidno, da bi Glavni Prosvetni Svet imel tudi tovrstne strokovnjake v svoji sredi. Pri nas imamo danes že svoj pravilnik za tozadevno šolstvo, imamo že šole za vse vrste abnormalno deco, imamo predpise glede sprejema, glede strokovnega izo ta za učiteljstvo na teh šo'ah. a določbe v načrtu šolskega zakona v marsičem poslabšujejo naš pravilnik, marsikatere dosedanje odredbe in uredbe tozadevnega šolstva. Materijalno stanje se ureja s pravilnikom tudi glede pokojnine ,kar načrt zakona izpušča; v pravilniku je urejeno štetje službenih let, kar tudi načrt zakona opušča in tudi dodatek ne odgovarja zahtevam, za katerimi stremimo. — dasi je višji — vendar pravno ne postavlja izpitov v enako vrsto z drugimi strokovnimi izpiti in ne uvršča učiteljstva glede pravic na isto stopnjo- Vendar se mi zdi, da se je s temi členi v načrtu šolskega zakona vsaj odprla pot razvoju šolstva za abnormalno deco in bo ta določba tudi močno opirišče za nas. . Kot tretja važna poteza je dr. Gorši-čevo 'naziranje glede ustanavljanja internatov za duševno zaostalo in nesposobno deco. O tem govori sicer že tudi načrt novega šolskega zakona, ki pravi, da imajo biti te šole internatsko urejene; ne določa pa, kdo uredi internat, kdo ga otvo-ri in vzdržuje. Dr.' Goršič je pa postavil odločno internat v program socialne zaščite dece in mladine državne uprave. Med občnimi zavodi, katerih vzdrževanje bi morala imeti državna zaščita leče in mladine v programu, sicer dr. Goršič izpušča zavod za imbecilno deco. a na drugih mestih povdarja njega upravičenost in potrebo. Tako n. pr. našteva, da imajo na Norveškem za neozdravljive duševno zaostale dva doma. S tem nam kaže zopet na vnanji svet v tem pogledu, ki ima mnogo takih zavodov. Dr. Goršič se sicer drži splošno načela: «Deco k rednikom, ne v zavode!« Pravi, da bi bila nevarna metoda, nadomestiti ljudsko milodarnost z držanvimi krediti. Oskrba v zavodih je predraga. Država mora itak plačevati vzdrževanje specialnih zavodov (za slepe, gluhoneme, itd.), ki so zelo dragi. Proti tem zavodom se pa dr. Gorši-čevo geslo ne obrača. Sam pravi: »Teh in takih zavodov, ki morajo biti, nimamo i ERNEST TIRAN : O vzgoji Vse premalo nam je jasno, da ima šola dva cilja: pouk in vzgojo. Jaz bi stavil vzgojo celo na prvo mesto. Šoli odrasli otrok si bo v skrajnem slučaju pridobil potrebnega znanja večalimanj še tudi sam, dočim mu postane pomanjkanje vzgojnih vplivov ravno v šolski dobi, ko se vse njegove duševne moči ravno bu-de, brste, poganjajo — lahko usodepolno za vse tisto, kar bo nekoč v niem človek Seveda — tudi nadzornik se prepriča samo o znanju; o vsem drugem se ne more. Absolutno ne. Ker to. da znajo otroci lepo vstati in zatuliti svoj »hvaljenjezus«, kadar pride, in da se mu ne pretepajo ravno pred nosom, to jih v danem slučaju lahko prav hitro naučim, posebno, če dam svojim naukom še poudarka s primerno »obljubo« ... Ampak to še davno ni vzgoja... — In mi — učimo večalimanj spet za izpričevalo, za oceno. Nimamo toliko moči, da bi bili sami svoji nadzorniki in se spraševali — pa ne samo enkrat na leto! — sem dosegel poleg učnega tudi svoj vzgojni smoter? Koliko ga nisem? Zakaj ga nisem? Kako ga bom? Zdaj pa se razgrne pred nami ogro^-men razgled. Vprašanja o disciplini, o laži v šoli, o tisočerih psiholoških vplivih, ki izvirajo iz tovarišije, o individualnem pouku, o njega etični prepojitvi. II. Disciplina. Problem discipline sega seveda daleč preko šolske sobe in dobe. To je temelj države, osilovno vprašanje tovarne, predpogoj armade, duša sploh vsega, kjer je potrebno enotno sodelovanje človeških moči. In — šola brez discipline je mlin brez vode, pravi Ko-menski. Kako si jo ustvarimo? Na to v mislih. Telesno hroma ali pohabljena, duševno bolna (izprijena) deca bi se premeščala v specijalne zavode (zavode za slepce, za duševno omejeno deco itd.) Še bolj določno se izrazi dr. Goršeč o tem v sledečih stavkih: »Poleg vzgojeva-lišča za normalne otroke (od 8. do 14. leta mladostni oddelek, a od 14. do 18. leta ev. tudi do 21. leta zaščitni odelek) bi bilo treba še zavodov za malonadarjene (slaboumne) otroke, za psihopate in za telesno pohabljeno in nepolnočutno deco. Toliko zavodov seveda ni mogoče kmalu ustanoviti. Izkušnja tudi uči. da se skupaj z normalnimi pokvarienci vzgujejo lahko tudi malonadarienj ali osihooatični gojenci (resolucije zaščitnih vzgojiteljev v Rosto-ku 1. 1910 in v Monakovem 1. 1911.) Na vsak način se pa morajo izločiti težje bolni psihopati, ki spadajo v poseben zdrav-stveno-pedagoški zavod, ki bi moral biti priključen kakemu zdravilišču ali kliniki. Izrecno pa pokaže potrebo ustanovitve zavoda za psihopatično deco v sledečem odstavku, kjer pravi: »Poleg pomanjkanja dekliškega vzgojevališča občutimo Slovenci naihuie to. da nimamo zavoda niti za pohabljeno, niti za duševno omejeno deco. Za ono obstoji sicer invalidski dom v Nišu, toda oddaljenejši ljudje se mu upirajo; za duševno zaostalo deco pa ni ničesar, kot par posebnih osnovnih razredov na eni od mestnih ljudskih šol ljubljanskih.« S tem nam dr. Goršič s svojo knjigo priznava upravičenost tretjega za nas važnega vprašanja — namreč ustanovitve internata. Imamo sicer sedaj že več kot ono pomožno, ki jo dr. Goršič navaja kot oddelke ene od ljubljanskih šol. a to nam kaže le upravičenost po zahtevi internata za vse one otroke, ki se ne morejo posluževati teh pomožnih šol /in one. ki ostanek) brez pouka, ker so nesposobni za pouk, da bi se jim dala vsaj vzgoja. Še eno principijelno vprašanje hočem omeniti, ki ga dr. Goršič označuje v sledečih stavkih: »Res je, da celo v bolj razvitih državah obračajo na pohabljene-ke nozornostle društva in privatniki, a v Nemčiji ie s 1. oikt. 1 1920 že stopil v moč pruski zakon, ki ga bodo v kratkem gotovo sklenili tudi v drugih nemških državah. Zaščita pohabljene dece je torej tudi stvar, ki se tiče države«. S tem torej dr. Goršič izrecno povdarja, da pripade vzdržavanje teh zavodov državi. Hotel sem opozoriti na tri glavne poteze in smeri, ki jil moramo zasledovati, t. j.: študij psihopatične dece in izobrazbo učiteljstva za vzgojo iste, ustvarjanje temeljev za razvoj šolstva za to deco in vprašanje internata za to deco. Ko bomo imeli vprašanje internata rešeno, tedaj šele se bomo lahko močno naslonili in uvrstili tudi v splošni sestav socialne zaščite dece in mladine, ker bo šola v tesni zvezi z zavodom in tudi i obratno, zavod s šolstvom. «2 značaja. vprašanje bomo odgovorili, če povemo najprej, kakšna naj bo. Ni nam težko, ustvariti paHmuuKaHCKa yjmua 6 HMa CBojy BJiacTHTy TBopmiuy uikojickhx micaHaKa CBHjy BpcTa h pncaHKe (upTaHKe) H3paf¡yje h nncaHKe 3a OKpyr.ro nncaibe. 3axTeBajTe ueHHKe h y3opKe nncaHaKa! Ha 3axTeB H3paljyje 3a Behe Hapyufíe h noceÓHe HacroBHe cTpaHHue. yMHTejbCKa THCKapa nprnvia Hapyyóe 3a THCKaH>e KH>Hra, ópouiypa h th-CKaHHua CBHjy BpcTa y cpncKOM hjih XpBaTCKOM je3HKy — hHpHJlHUOM H JiaTHHHUOM. UeHe HHCKe! Paaita cojiHAHat H3Hin.na je y cpncKO-xpBa-rcKOM je3HKy KibHra: „HcTopnja Cp6a, XpBaia h Cjio-BeHana". yyóeHHK 3a yqeHHKe HapoAHHX IIIKOM. OAO-6peH OA^iyKOM roen. MHHHcrpa npocBeTe O. H. Bp. 45. 659. H3paAHo: Jobo n. jobahobuh, met}) KaÓH-HeTa MHHHCTpa npocBeTe. Hapyufíe npwwa ynHTeJbCKa THCKapa y JbyóJbaHH. yBejtHTe y CBoje uiK0.ne caMo nncaHKe y™-TejbCKe THCKapHe, 3axTeBajTe y TproBHHaMa (AyhaHHMa) caMo OHe creapn, Koje npoH3-Bafjajy Harna CTa^eiuna rocno^apcKa nojiy-3eha! IllKOJie HMajy 10% nonyera — TproBun no AoroBopy. Hapyy6e npmvia: yMMTEJbCKA THCKAPA, JbyEJbAHA, 4>paHHHuiKaHCKa yji. 6. Šolskim vodstvom, okrajnim šolskim svetom in drugim uradom, prosvetnim društvom i. t. d. — se priporoča za izvršbo in dobavo vseh vrst — - štampilij, društvenih znakov, pečatov, pečatnih znamk, datumov, numeratorjev in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Graverski zavod SITAR & SVETEK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 13. UIko^ckhm BOflCTBHMa, CpeCKHM uikojickhm BetlHMa Te apyrHM ype-flhma, npocbethhm ^pymtbhma h t. a. npcnopyqa ce 3a H3pa.n,H>y h Ao6aBy cBHjy bpcth ' iiiTaMnHJba, ApyuiTBeHHx 3HaK0Ba, neMaTHHKa, nenaTHHx iviapana, aaTy-M0Ba,HyMepaT0pjaTe CBujyyoBycxpyKycnaAajohyxnpeAMeTa. rpaBepcKH 3auoA CHTAP & CBETEK JbyEJBAHA, Cb. IleTpa uecTa 13. TOVARNA TELOVADNEGA, ŠPORTNEGA, IGRALNEGA IN GASILNEGA ORODJA STANE VIDMAR PRED ŠKOFIJO 19. LJUBLJANA Sv. PETRA CESTA 75. ff Priporoča se: HOTEL SLON kavarna, restavracija in kopališče. Hedžet - Koritnik. O fo o o o i o i "*6 Izdeluje „BISTRA" tovarna ključavnic in okov za pohištvo DOMŽALE pri Ljubljani. HoBa KHjHra! HoBa KH>wra M3Hiujia je HOBa yy6eHa KHbHra: „McTOpnja Cp6a, XpeaTa H CjiOBeHaua". yy6eHHK 3a yqeHHKe Hapo,HHHx uiKOJia. OaoSpeH OAJiyKOM rocn. MHHHCTpa IlpocBeTe O. H. Bp. 45.659. m3paaho : j o b. j0bah0bhh, petjjepeHT MHHHCTapCTBa npocBeie. KibHra unaMnaHa je hnpHJinuoM Ha cpncKO-XpB3TCKOM je3HKy y yqHTeJbCKOj THCKapH y Jby6ibaHH. UeHa 6pouiHpaHe KttHre jecT 14Ahh, tbpao Be3aHe KftHre 16 Ahh. Hapyy6e npHMa: yHHTejbCKa THcnapa, Jby6jbaHa paHqHuiKaHCKa yjiHna 6. SLOGRAD ii \ 99 Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon inter. 180. Telefon inter. 180. ■V Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo"-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. -AA/V- Obče znana restavracija pri M S «i na Gosposvetski cesti štev. 14, (| v Ljubljani priporoča se p. n. učiteljstvu za poset, Ivanka Gorše restavraterka. A sigfgf steklenice za konzer-viranje sadja, povrtnin in mesa so najboljše in najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki Lovro Petovar Ivanjkovci, Slovenija. Ceniki na zahtevo! Istotam se dobijo tudi poučne knjige o konzerviranju v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. *x*** Priporočamo Kolitisko cikorijo najboljši pridatek za kavo. Dobi se po vseh trgovinah. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV KALMUS & OGORELEC PRIPOROČATA PEČI, ŠTEDILNIKE, OSTEKLENE PLOŠČE ZA 0B-KLADANJE ZIDU, PLOŠČE ZA TLAK, OGNJETRDNO OPEKO, CEVI IZ KAMENINE ZA STRANIŠČA IN KANALIZACIJE, SPECIJALNE PEKOVSKE PLOŠČE L T. D. Konfekcijska trgovina L MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta se priporoča c. učiteljstvu za nakup vseh vrst oblek, površnikov, zimskih sukenj i. t. d. po najnižjih, konkurenčnih cenah. Prvovrstno angleško in češko blago v najsolidnejši in najtrpežnejši izdelavi. Radovi vježbavnica zagrebačke Visoke pedag. škole. Izdaje Dr. Jure Tusič, prof. prakt. pedagogije. Prva knjiga: Metodika škole rada od Dr. Jure Tusiča. Dobiva se u Upravi knj ižnice prakt. pedagogije. Cijena 20 Din, poštarina 3 Din. Strune za vse instrumente in druge glasbene potrebščine nudi po priznano najnižjih cenah pri izborni kakovosti Minka Modic trafika, Kopitarjeva ul. 1. (bivša Mahrova hib) Cenj. tovarišem, orkestrom in tamburaškim društvom pri odjemu preko 100 Din 5°/o pop. Kupujem tudi stare 4/4 šolske vijoline. Izletnike in potnike, ki nameravajo posetiti Slovenijo, opozarjamo na kažipot po vsej Sloveniji, ki je izšel v naši založbi pod naslovom: Vodič kroz Jugoslovenske Alpe. (Slovenija). Sestavil Rudolf Badiura. Lečišta, letovišta, kupatila, prirodne znamenitosti, izleti, alpske ture — 7 zemljevidov in načrt Ljubljane, 74 slik. Prvi ter edini praktični kažipot po vsej Sloveniji, Jugoslovanski Baedeker, se prodaja po vseh knjigarnah. Cena 100 Din. Na Triglav! Sestavil Rudolf Badiura. Kažipot po Triglavskem p»gorju. Za turiste, izletnike, športnike, tujce in prijatelje krasot naše domovine. Cena 20 Din. Cena 20 Din, Založniška knjigarna Ig. K!einmayer & Ferd. Bamberg v Ljubljani. ■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■D■□■□■□ □ a □ □ ■ □ aaaaa ■ □ a □ a □ ■ a □ o □ □ ■ □ ■ D □ □ □ H □ □ □ a a ■ □ □ □ □□□□□ a ■ D ■ □ ■ □ □ ■ □ m □ ■ □ ■ □ Jugoslovanska električnagd. d. S □ Brown Boveri, zastopstvo v LJUBLJANI, Resljeva cesta Stev. 4, priporoča svoje prvovrstne električne stroje ter ves v to stroko spadajoči materij al. a ■ □■□■□■□S□'■■■□■□2 CIKDIQnC■□!(□■ □ ■ □ ■ □ ■ □ ■ □ ■ □ ■ □ ■ a □ □□□□ □ □ □ □ □ □ a □ □ ■ D □ □ □ □ o □ □ □ □□□□□ □ a □ ■ □ ■ □ ■ a ■ □ HOTEL ŠTRUKELJ, Ljubljana vogal Kolodvorske, Dalmatinove ulice priporoča 40 novo opremljenih sob za tuice po zmernih cenah. Prvovrstna restavracija, krasen senčnat vrt. V neposrednji bližini učiteljišča in mestne šole na Ledeni, zato pripravno za učiteljstvo, ki je Jernej Čeme, lastnik. nastanjeno na teh šolah. TRGOVINA VSEH S0K0LSKIH POTREBŠČIN, POOBLAŠČENI DOBAVITELJ OR. JU. NA. IN U. D. R. TER MODNI SALON ZA GOSPODE PETER CAPUDER, LJUBLJANA VIDOVDANSKA CESTA Š TEV. 2. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK, NAVODILA ZA MERO IN PLAČILNE POGOJE. Knjigarna, veletrgovina papirja in knjigovezna industrija V Vilko Weixl Maribor, Jurčičeva ulica štev. 8 se priporoča cenj učiteljstvu in šolskim vodstvom v nabavo svojih potrebščin. Cene zmerne in popust. V korist „Jugoslovenske Matice"! „IDE$" Prašek za črnilo raztopljiv v mrzli*[vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in tekoče ekstrakte! ■ ftrfii Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za lirE# več kot 100°/o cenejši kakor tekoče črnilo! Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in ll/E# cenike, kateri se pošiljajo brezplačno. IDEf" tvornica hemlčnili izdelkov Tacen pii Ljubljani. «v ft tv Priporoča se tvrdka: Josip Peteline Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Tam se dobi: Najboljši šivalni stroji „GRITZNER" v vseh opremah in sistemih, olje, igle, posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika. Galanterije, modno blago, čipke, vezenine, gumbi, bombaži, I. M. C. prejica, pletenine, milo, jedilno orodje: alpaka, aluminijum, palice in sploh vse potrebščine za šivilje, krojače, črevljarje in sedlarje na malo in veliko. Cene zmerne. Postrežba točna. ílpenopyna ce c[)MpMa : Jocnn IleTejiHHu, Cb. rieTpa HacHn 7. JbyEJbAHA Cb. rieTpa Hacmi 7. TaMO ce Aoônjy: HajôojbH niHBahu crpojeBH ,,rPHT3HEP" y cbhm onpeMaMa h CHdeMHMa, y;be, nnie, nojeAHHH aê/iobh 3a niHBahe crpojeBe h motoph (óhuhkjih), nheymathka, TajiaHTepHja, MOAHa po6a, qnriKe, Be3HBa, aymera, naMyK, M. M. LJ,. npetjHija, njieTHBO, canyH, jeziahe opylje : ajinana, a;iyMHHHyM, niTanoBH n onuiTe CBe ncnpeninraHe 3a iuHBH^e, Kpoja^e, oôyhape h ce;yiape Ha Majio w be jih k o. UeHe yMepeHe. ÍIocjiyMíóa TaMHa. En gros ! En detail ! Tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo 19. En gros ! En detail ! 3C 4 T. Mencinger Komenskega ulica. LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 43. Delikatesna trgovina. Zajuterkovalnica. Hladna klet. V isti ulici kakor učiteljišče in I. mestna šola (Ledina). — Na razpolago telefon štev. 233 ANT. RUD. LEGAT Zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo. Največja strokovna šola za stenotipijo v Jugoslaviji. Maribor Vrazova ulica štev. 4. Nasproti Narodne banke. Lastna specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon št. 100. Začetek tečajev za stenografijo 1. oktobra, za strojepisje dnevno. n S n u i ima v svoji zalogi še skoro vse doslej izišle knjige ter jih oddaja članom in nečlanom po določeni prodajni ceni, ki je razvidna v „Pedagoškem Zborniku" za leto 1922. Redni člani plačajo letno 20 Din, ustanovniki enkrat za vselej 400 Din. Stari t. j. predvojni ustanovniki doplačajo enkratni znesek 200 Din, ali pa vsako leto polovico članarine. Za vplačano članarino nudi Slov. Šol. Matica svojim članom vsako leto 3—4 knjige ponajveč pedagoške vsebine. Naročila, denarne in druge poši- "v ljatve je pošiljati na naslov: Slov. Sol. Matica v Ljubljani, Komenskega ul. 8. Članarino za 1. 1923 je vplačati letos izjemoma do konca septembra t. 1. IK Ml JlOfflS n jMHIMMBBBIlifflBI—>KIW>. . fS 1 Konfekcijska industrija r DRAGO SCHWAB Ljubljana Pod Narodno kavarno. Dvorni trg 3. m I ■ I Priporoča svojo bogato zalogo modnih promenadnih, salonskih in športnih oblek za gospode in dečke. Vedno v zalogi vseh vrst raglani, površniki, zimniki, dežni plašči, pelerine, usnjeni suknjiči, čepice, perilo, dežniki itd. i ■ i Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. Zajamčeno prvovrstna izdelava oblek po meri. ■■ Solidne cene! m&m i izdelki! M mmmmr UČITELJSKI „ZDRAVILIŠKI DOM" V ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z. 0 ]BE 3E 3E3E yHHTEJbCKM „3ÜPABHJ1MIIIKH rom" y POrALLIKOJ CJIA-TMHH P. 3. C O. J. nPHMA JOLU ro KPAJA T. 1923 HOBE 3A^Py>KHHKE, KOJH MOPAJy ra hyry HJIAHOBM ,yjy y BEorPA^y, nor j^oca/iallihdHM yro^HOCTHMA — H3A HOBE rOßHHE nOBHCH CE nPHCTynHHHA 3HATHO. UEHE y „romu cy PIPMMEPHE; yHHTEJbH H hbM-xobh potdAuh robe jolute 10—40 o/o nonycTA. 3ZIPABH/IHLIITE POrALUKE C/IATMHE HyfrA 03^PAB-/BEhbE CBHX BOJ1ECTH HA flPOEABH/IMMA. nOTPEBHA PA3JAlllhbEEbA raje HAHEJ1HHK 3A^PyrE LLJKO/ICKM PABHATEJB AHTOH rWC, roj\ nPH XPACT- HMKy. UČITELJSKI „ZDRAVILIŠKI DOM" V ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z. SPREJEMA ŠE DO KONCA L. 1923 NOVE ZADRUŽNIKE, KI MORAJO BITI ČLANI ,UJU' V BEOGRADU, POD DOSLEJ VELJAVNIMI POGOJI — PO NOVEM LETU SE ZVIŠA PRISTOPNINA ZNATNO. CENE V DOMU SO ZMERNE; UČITELJI IN NJIH SVOJCI UŽIVAJO ŠE POVRH 10—40 o/o POPUSTA. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA NUDI ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNI V PREBAVILIH. POTREBNA POJASNILA DAJE NAČELNIK ZADRUGE ŠOL. RAVNATELJ ANTON GNUS, NA DOLU PRI HRASTNIKU. „Učiteljska Samopomoč". ) I „yHHTeJbCKa CaMonoMOM" je ApyiuTBO, noje rnna CBpxy no CMpTH 3aApyrapa AaTH 33kohhthm 6aiUTHHHUHMa hobhahy noTnopy (nocMpTHHHy). IlocMpTHHHa h3hoch tojihko nyTa no 2 jihh, kojihko ,npyiiiTBO 6pojn q;ia-HOBa. /i,pyuiTBO je 6vino ycT3H0BJbeH0 r. 1898. h rnvia AaHac 544 nnana. fIpHr.nacyjy ce cb3kh ,aah hobh HJia-hobh. riocmpthhha je ca,a,a 1088 JIhh. zipymtbehe hmo- bhhe hma npeno 10.000 JJhh. 3aapyrapH Mory 6hth yqHTejbH, n>HXOBe >KeHe h yqh-tejbhue cbhx jabhhx h 3ace6hhx uiko^a y kpajbebhhh Cp6a, XpBaTa h OiOBeHaua. yBeTe 3a npHCTyn, njiahaita h CBa nojaimi>eH>a 3a ApyuiTBO aaje HBaH KonHjammh, yqHTejb y Jby6jbauvi, TocnocBeTCKa uecTa 13/55. Ko «ce™ ochm nojaimbeita h ApyuiTBeHa npabh^a (y cjiobchckom h cpncKoxp- batckom je3HKy) heka nomajbe apymtby 4 ZIhh. Il03HBJbaM0 CBe ,apyrOBe h apyrapHue oa Bapnapa 40 TpHrjiaBa y Ham Kpyr. „Učiteljska Samopomoč" je društvo, ki ima namen po smrti društvenikov dati zakonitim dedičem denarno podporo (posmrtnino). Posmrtnina znaša tolikokrat po 2 Din, kolikor šteje društvo članov. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1898 in ima danes 544 članov. Priglašajo se vsak dan novi člani. Posmrtnina je zdaj 1088 Din. Društvena imovina je čez 10.000 Din. Društveniki morajo biti učitelji, njihove žene in učiteljice vseh javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pristopne pogoje, plačila in vsa pojasnila za društvo daje Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13/55. Kdor želi poleg pojasnila še društvena pravila (v slovenskem in srbohrvaškem jeziku), naj pošlje društvu 4 Din. Vabimo vse tovariše in tovarišice od Vardarja do Triglava v naš krog. I in Učiteljska tiskara Čekovni r. 10761 u Ljubljani Frančiškanska ulica br. 6. Telef. 312. je na.jmodernije uredjena te izvršiva sve tiskarske poslove od najpriprostijeg do najmodernijeg. Tiska školske, mladenačke, literarne i znanstvene knjige. — Ilustrovane knjige sa jedno- i više-bojnim tiskom. — Brošire i knjige u malim kao i u najvišim nakladama. — Novine, revije i mladenacke listove. Vlastita tvornica školskih sveska. Školski sveski za osnovne i srednje škole. Risanke, dnevnici i beležnice. Ukusna oprema ilustrovanih kataloga, : : cenika i reklamnih listova. : : Učiteljska knjižara prodaja slovenačke znanstvene, strukovne, li-jeposlovne, pripovedne te mladenacke knjige; onda knjige za osnovne škole, srednje i obrtne škole; zaliha svakovrsnog papira, pisačih, cr-tačiii i školskih potrebština i učila; umjetne i pokrajinske razglednice u velikom izboru. Podružnica Knjižare — Simon Gregorčičeva ulica br. 2. yHHTejbCKa THCKapa Mckobhh ype;i 10761 y Jby6jbaHH paHMHUiKaHCKa yjiHua 6p. 6. TenectJOH 312. je HajMOAepHHje ype^eHa Te H3BpuiHBa CBe uiTaivinapcKe nocjiOBe oa HajnpHnpo-CTHjer jo HajMoaepHHjer. IBiaMna niKO/iCKe, M^a^eHaMKe, .MTepapHe h 3H3HCTBeHe KmHre. — H^ycTpoBaHe Kmnre ca jejmo- h bnmečojhhm thckom. — Bpomnpe u kit>Hre y m3jihm Kao h y HajBumHM HaKJiaAaMa. — HoBHHe, peBnje n MJia^eHaiKe jimctobc. BjiaCTHTa TBOpHHUa UIKOJICKHX CBeCKa. IBko^ckh cbeckh 3a ochobhc h cpe^me uiKOJie. PncaHKe, ahcbhhuh h 6e^e>KHnue. YKycHa onpeMa HJiycTpoBaHHx «aTajiora, : : ueHHKa h peKJiaMHHX jiHCTOBa. : : yHHTejbCKa kh>h>Kapa npoAaja c;iOBeHamKHHua KH>H>Kape — Chmoh rperopmmeBa yjiHua 6p. 2. Tvornica učila i školskih potrebština u Ljubljani javlja, da otvori u najkrače vrijeme svoj drveni odeo, gdje če se izradjivati najmodernije klupe, školske ploče, črtala i trokute za table (ploče), stajala za zemljovide, ormariči za učila, risarske Jdaske, razni geometrijski i risarski modeli, strojevi za čitanje, računala i druge školske potrebštine. Ujedno otvara se takodjer prirodopisni odio, koji je bogato založen raznim nadenutim pticama i četveronošcima. Poslužba je tačna i solidna! Cjene za konkurencu: „Svoj k svome!" TUŠ. TBOpHHua yHMjia h wkojickhx noTpeSuiTHHa y Jby6jbaHH jaBJba, a,a otboph y HajKpahe BpeMe CBoj ApBeHH oaeo, me he ce H3paljHBaTH HajMOAepHHje KJiyne, lukojickc njione, upiana h TpoKyie 3a Ta6jie (njioie), CTajajia 3a 3eMJbOBH^e, opMapHhH 3a yiHJia, pHcapcKe aacKe, pa3HH reoMeTpHjcKH h pncapcKH mo^ejih, cTpojeBH 3a HHTaH>e, panyHajia h apyre uikojickc no-TpeSuiTHHe. yje^HO OTBapa ce TaKoljep npHpoaonHCHH oaeo, koj'h je 6oraio 3ajio>KeH pa3HHM Ha,neHyTHM irmiiaMa h MeTBepo- HOUIUHMa. ilocjiy>K6a je TanHa h cojiHflHa! U,eHe 3a KOHKypeHii.y: „CBOj K CBOMe!" Tyui. e ! i Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. ZADRUŽNIK lahko poslane vsak. Delež znaSa 12-50 Din, vstopnina pa 2 Din. Deleine vloge se obrestujejo po 5°/o. HRANILNE VLOGE se sprejemajo od vsakega, {e tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 o/o, proti polletni odpovedi pa 7 °/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dan vsakega meseca. Obresti se kapitalizirajo celoletno. Rentni in invalidski davek plačuje zadruga. POSOJILA se dajo le zadruinikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Vrača se vsakih 100 Din po načinu: A v 12 mesečnih rokih in sicer 11 rokov š 9 Din — p, 12. rok 5 Din 87 p D v 38 mesečnih rokih in sicer 37 rokov d 3 Din - p, 38. rok 4 Din 63 p B „ 18 ,. „ „ „ 17 „ „6 ,, - „ 18. „ 5 „ 29 „ E „ 48 „ „ „ „ 47 „ „ 2 „ 50 „ 48. „ 1 „ 97 „ ..2 .. — 1, 63. „ 2 25 24 4 50,, 25. 87 63 11 »i 62 10 V teh načinih so Se vStete 9°/o obresti. INFORMACIJE pošilja zadruga vsakemu franko, kdor vpošlje 4 Din v pisemskih znamkah. Na proSnje brez poSiljatve znamk se princi-pielno ne odgovarja. DOPISE je naslovljati edino na zadrugo. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. URADNE URE so izvzemSi praznikov vsak četrtek in vsako soboto od 17. do 18. ure. I i ■■■ -j