C0L03JEVE inFOSmACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXI JUNIJ 1992 2 6 3 3 6 0 Št. 6(229) Spet prihajamo med Vas, spoštovani bralci, z rahlo zamudo. In vzrok? Enostavno ne moremo "zbrati" dovolj gradiva za posamezno številko. Na seji uredniškega odbora se zmenimo za vsebino, zadolžimo posameznike in ko poteče rok za oddajo prispevkov, je zbirna mapa ponavadi prazna. Vzroke je lahko našteti: nisem utegnil, stvar še ni za- nimiva, kaj če s člankom izdam poslovno skrivnost?, itd. In vendar se vsak dan zgodi toliko zanimivih stvari, s katerimi bi lahko seznanili sodelavce (tudi s področja sindikalne dejavnosti, kulture, športa itd.), se nasmejali smešnim dogodivščinam. Toda, ali res ne znamo napisati ali nekoga predlagati za predstavitev? Kje so naši upokojenci, katerih število narašča? Morda bi lahko napisali, kako je bilo pred leti, kako živijo sedaj! Naj Vas povabim k sodelovanju. Primeren je vsak rokopis ali ideja o čem naj pišemo, koga naj predstavimo... Skratka, naredimo glasilo zanimivejše, bolj brano. Torej, velja... Glavni urednik Usoda predstavništev Colorja v bivši YU Pred kratkim je slovenska država praznovala svojo prvo obletnico. In kaj se dogaja v naši bivši državi. Soseda Hrvatska še vedno ne nadzoruje tretjine svojega teritorija, v BiH divja najbolj kruta morija, ki je zdrav razum koncem dvajsetega stoletja ni mogel niti sanjati, Srbija se počasi trezni in se še ne ve ali bo na koncu sploh lahko še obdržala meje, iz katerih se je pričel njen ekpanzio-nistični pohod, Makedonija se po zahtevah svoje sosede ne sme imenovati Makedonija. In vse to je bilo COLOR-jevo glavno tržišče, ki smo ga skrbno obdelovali vrsto let, tudi in če ne predvsem s pomočjo naših sodelavcev zaposlenih v predstavništvih v Skopju, Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Reki. Danes ležijo ta mesta v tujih državah, v katerih veljajo različni zakoni, katere moramo kot tujci upoštevati. In kaj se je zgodilo z našimi predstavništvi v tem letu. Kar se tiče samih prostorov predstavništva smo jo najslabše odnesli v Beogradu, kjer nam tudi lojalnost naših sodelavcev ni mogla pomagati. Nastalo je srbsko podjetje BEOCO-LOR, ki je postalo tudi lastnik prostorov, v njem pa sta se zaposlila naša bivša sodelavca. Srbska država je izvedla nacionalizacijo naših pro- storov. Formalno smo res izgubili prostore, to pa nikakor še ne pomei, da s tem podjetjem ne bi mogli dobro sodelovati potem, ko se bodo razmere iz uvoda tega članka uredile. V Skopju smo naše prostore ocenili in jih kot naš kapital vložili v podjetje COLOR TREJD, katerega lastnik je COLOR 100%. Lastništvo prostorov nam je tako uspelo rešiti, upamo pa da bo po normalnih začetnih težavah steklo tudi poslovanje. V Zagrebu in na Reki vprašanja lastništva prostorov nismo še v ničemer spreminjali, smo pa skupaj z vodstvi predstavništev z minimalnim kapitalom ustanovili podjetja C OLOR-TRADE na Reki in COLOR-COMMERCE v Zagrebu. Delež COLOR-ja v teh podjetjih je 70%, v njih pa se bodo oz. so se že zaposlili zaposleni v predstavništvih. Podjetje na Reki je že registrirano, podjetje v Zagrebu pa, v trenutku ko to pišem, še čaka na registracijo. V Sarajevu čakamo na konec te morije in se vedno znova razveselimo klica našega sodelavca g. Dana-novica, ki je bil vedno prepričan, da se v Bosni kaj takega kot se je pred tem dogajalo na Hrvaškem, ne more zgoditi. Prostori predstavništva so izropani, vanj pa se zatečejo ljudje, ko začnejo padati bombe in granate na ta predel Sarajeva. Ko se bo vse to končalo sem osebno prepričan, da bomo skupaj z našim predstavnikom zelo hitro našli način za delovanje našega podjetja na tem trgu. Želimo, da bi se to zgodilo čimpreje. In kaj reči za konec. Kar se je dalo smo storili, ali pa bo še kdaj tak tržen delež COLOR-ja na področju bivše YU, pa še zdaleč ni odvisno samo od nas. J. Taler Primer g. Luz zaključen Potem, ko je disciplinska komisija na svoji obravnavi 11. 12. 1990 izrekla delavcu COLOR-ja zaradi očitanih mu kršitev naj-strožji disciplinski ukrep — prenehanje delovnega razmerja, se je delavec pritožil na delavski svet podjetja, ki je njegov ugovor zavrnil in potrdil sklep disciplinske komisije. Sledil je postopek na sodišču združenega dela v Ljubljani, ki je sprejelo sklep, da ni pogojev za sodno varstvo, ker je odvetnik delavca zamudil rok za vložitev ugovora. Drugostopno sodišče je sklep prvostopnega razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Prvostopno sodišče je po zaslišanju dodatnik prič ponovno odločilo tako kot prvič. Sledila je ponovna pritožba na drugostopno sodišče, ki je s sklepom št. 698/92-3, z dne 4. 6. 1992 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvostopnega sodišča. Ker zoper navedeni sklep ni več možna pritožba, je zadeva za podjetje dokončno zaključena, sklep disciplinske komisije iz leta 1990 pa je ostal dokončno v veljavi. Delavcu je prenehalo delovno razmerje takoj po prejemu sklepa delavskega sveta februarja 1991. J.T. Medvoška razglednica Sponzoriranje Propaganda je čudna reč. Američan, vsaj tako so nam pravili pred leti, ko s sto dolarji začenja posel, porabi za reklamo 90 dolarjev, deset jih pa vloži v sam posel. Ob spremljanju našega trženja bi nepoučeni kmalu lahko imel podoben občutek — namreč, da kar naprej nekaj reklamiramo, razmetavamo težko prislužena sredstva, efekta pa (skoraj) nikakršnega. Metod, načinov propagiranja je nešteto, področja so si med seboj precej različna tako, da jih je mnogokrat težko preprosto primerjati med seboj. Eno so oglašanja v družbenih občilih, ki služijo propagiranju blagovne znamke, imageu. Za to področje pravijo Japonci, ki so mojstri stroke — nikoli naravnost Potencialnemu kupcu moraš zlesti pod kožo, tako da le-ta tega skoraj ne opazi, sicer pa je to zunaj znanost, nič ni prepuščeno naključju, kljub temu, da lahko na videz večino ekonomske propagande navidezno pripišemo intuiciji, improvizaciji itd. Drugi način uveljavljanja so sponzorstva, podporne akcije, posredna ekonomska propaganda, pri katerih ima v bistvu neposredno korist nekdo tretji ali v najboljšem primeru širša skupnost in je ekonomski uspeh — povračilo vloženih sredstev na kratko obdobje skoraj nemogoče določati oz. meriti. COLOR je na tam področju zelo širok, saj se vloge za vsakovrstno pomoč nabirajo vsakodnevno in na kupe. Kako pravično in smotrno potegniti črto ločnico in izbrati med njimi take, ki bodo v končni fazi največ koristile družbi in ne nazadnje predvsem našemu podjetju. Le bežen pogled na to področje vam odkriva Sizifov posel in nemalokrat sledi zadetek v prazno. Uvod naj bo za nepoučene le skromen vpogled v ta misterij. Morda le besede o nekolikanj nenavadnem svežem sponzorstvu. Nekateri ste prav gotovo opazili na plakatih, ki so preteklo soboto vabili na dobrodelno prireditev v Mengeš med sponzorji tudi ime naše firme. Na koncertu, ki je bil namenjen podpori gradnje kapele na Kredarici, je sodelovalo veliko število nastopajočih, COLOR pa je prevzel strokovno zaščito lesenih delov tega najvišjega sakralnega objekta v Sloveniji. Na eni strani svojevrsten izziv s strokovne plati, na drugi strani pa priznanje in ponos, saj naša firma ni od včeraj, združuje pa v svojih vrstah tudi ljudi, ki imajo odnos do lepot narave, prelesti hribov in planinskega sveta. Tu vsekakor Juleto-vih petindvajset let prav zares ni zanemarljivih. Kapela bo postavljena na kamnitih zidovih. Zgornji del z ostrešjem in zvonikom s trikotnim tlorisom, ki ponazarja tri vrhove našega Očaka in njegovih treh dolin (Krma, Kot, Vrata), pa bo lesena. Za zaščito le teh delov smo uporabili priznani Lesol kot impregnacijsko bio in fungitidno globinsko zaščito. Zunanjost bo dodatno obdelana z debeloslojnim vodotopnim la-zumim premazom nove generacije EKOL, notranjost pa z že nekaj let poznanim Aqualesom. Izredno, v okolje Kredarice vraščeno arhitektonsko novogradnjo, ki je navsezadnje le nadomestek za po vojni porušeno Aljaževo kapelo, je zasnoval prof. Jože Marinko, največ zaslug zanjo pa ima vsekakor dovški župnik France Urbanija. Ne bo odveč, da ob tej priložnosti povabimo vse Colorjeve planince, ko jih bo v prihodnje zanesla pot proti Triglavu, da si vzamejo trenutek in obiščejo tudi kapelo, saj obiskovanje planin ni le hitenje od vrha do vrha, ampak je to svet, ki omogoča skok tudi v duhovno dimenzijo. ef Zakon o zaposlovanju tujcev Zakon o zaposlovanju tujcev je sprejet in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu tj. 18.07.1992. S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi lahko tuj državljan oziroma oseba brez državljanstva (v nadaljevanju: tujec) dela v Republiki Sloveniji. Tujec lahko sklene delovano razmerje v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja (v določenih primerih tudi bre delovnega dovoljenja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo). Delovno dovoljenje je dokazilo, ki ga mora tujec ali delodajalec predložiti za pridobitev delovnega vizuma v skladu z zakonom. Delovna dovoljenja izdaja Republiški zavod za zaposlovanje. Delovno dovoljenje se izda pod pogojem, da v evidenci na zavodu za zaposlovanje med brezposelnimi ni ustreznih kandidatov, ki bi izpolnjevali pogoje za sklenitev delovnega razmerja in bi bili pripravljeni sprejeti zaposlitev. Predhodne in končne določbe zakona govorijo o delavcih, ki so že na delu v Sloveniji, pa niso državljani Slovenije citiram zakon: 23. člen Državljani nekdanje SFRJ oziroma državljani drugih republik nekdanje SFRJ, razem oseb iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki so na dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo vsaj 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Osebe iz prešnjih dveh odstavkov pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona. 24. člen Osebe iz prejšnjega člena, ki so vložile vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po prvem odstavku 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1), pa jim je izdana negativna odločba, lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe, če je postala odločba dokončna po uveljavitvi tega zakona. Pogled čez cesto Oseba, ki ji je bila v postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izdana negativna odločba po drugem ali tretjem odstavku 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ne more pridobiti delovnega dovoljenja. konec citata. Vsi delavci, ki nimajo državljanstva, se morajo oglasiti v kadrovski službi, da s svojim podpisom potrdijo, da so seznanjeni z določbami Zakona o zaposlovanju. Osebam iz 23. in 24. člena, ki ne zaprosijo za osebno delovno dovoljenje v predpisanem roku, delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, kajti od vseh delavcev, ki niso državljani Republike Slovenije bomo zahtevali dokazilo, da so zaprosili za osebno delovno dovoljenje (v primeru dvoma glede državljanstva, bomo zahtevali podatke od občinskega upravnega organa). M.B. Državljani nekdanje SFRJ oziroma državljani drugih republik nekdanje SFRJ pridobijo osebno delovno dovoljenje za eno leto, če so na dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji: — v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo manj kot 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji, — v delovnem razmerju za določen čas, — v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas kot dnevni delovni migranti, — prijavljenji pri Republiškem zavodu za zaposlovanje ter prejemajo denarne prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Cesta od novega Colorja v Preski proti Vašam in Goričanam bo kmalu širša, varnejša, na novo asfaltirana... KAKO S POČITNIŠKIMI ENOTAMI V PRI HODNJE? Tržna naravnanost podjetij, odcepitev Slovenije in vojna na Hrvaškem so najpomembnejši razlogi za velike spremembe na področju družbenega standarda oziroma tako imenovanega sindikalnega tiruzma. V nekaterih podjetjih so to dejavnost postavili na ekonomske temeljne in jo sprivatizirali (običajno skupaj z obratom družbene prehrane), v drugih so pričeli s prodajo premičnega fonda — prikolic. Tako kot slednji, smo se odločili tudi mi. Na javni dražbi smo že prodali šest starejših prikolic. Pet večjih in starejših je ostalo na otoku Pagu in tam bodo tudi ostale, saj je njihova ocenjena vrednost dosti manjša, kot pa je naš dolg do campa. Vse ostale prikolice in dva kontejnerja (18 kom. 16 + 2) bomo po končani turistični sezoni prepeljali na zimovanje in se spomladi glede na razmere dogovorili o njihovi usodi. Ves nepremični del naših kapacitet, vključno s počitniškim domom na Voglu, bomo prav tako še naprej vzdrževali in v bodočnosti našli rešitev, ki jo bo narekovala zakonodaja, ekonomika in interesi delavcev. J-P. PESEM JE... BESEDE Na svetu smo že milijone let, zmetali v veter nešteto besed in vsak, kdor se na svet rodi, od zibelke do groba govori — besede, porabi milijarde besedi, nič čudnega, če se nam kdaj zazdi, da smo si že vse povedali, razen tistih, najbolj pravih reči, ki se sploh ne dajo povedati. Vrstijo se vojne in blagostanja, pa mirni časi pa nova klanja, pa nove besede pa nove laži, pa novi in novi govorniki: namesto resnice — beseda zanjo, namesto ljubezni—beseda zanjo, se mar da z besedo nasititi sestradane ljudi, se mar da z besedo obvezati rano, ki krvati? Na svetu smo že milijone let, nabralo se nam je preveč besed, a najboljše so zamolčane, najblasnejše najbolj skurbane, prav malo se da povedati, povedati z besedami — in kaj so ti milijoni let? Navaden kabaret, naveden kabaret obrabljenih besed. Svetlana Makarovič Sejem LESMA 92 Med pestro ponudbo letošnjih sejmov v prvi polovici leta si je svojo tradicijo priboril tudi sejem lesno obdelovalnih strojev, opreme in repro materialov. V začetku junija se tako vesoljna slovenska lesarska srenja srečuje na Razstavišču v Lj ubij ani. V dilemi udeležiti se tega sejma ali ne, je odločitev "za" padla predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je vsekakor pomembnost lesno-predelovalne branže za našo firmo in drugi, da bosta na tem sejmu aktivno prisotna oba naša glavna konkurenta na domačem trgu; to je HELIOS in BELINKA. Slenjda je prednjačila z barvitostjo in ekološko-vodno urejenostjo razstavnega prostora, Heliosu pa se je že na daleč poznal vpliv novega marketinškega stila, saj so ga mnogi obiskovalci sejma komaj spoznali. Da ni bilo posebnih izpadov, so nas organizatorji spravili vse tri lepo v halo B. Zveza inž. in tehnikov je v okviru sejma pripravila več posvetovanj, med njimi tudi za našo panogo zanimivo z naslovom: SODOBNI NAČINI POVRŠINSKE ZAŠČITE V LUČI EKOLOGIJE, kjer so aktivno sodelovali Belinka, BTF, predstavniki proizvajalcev aplikativnih naprav in z nekolikanj provokativnim prispevkom tudi predstavnik našega podjetja. Kakšne koristi nam poleg obveznih stroškov prinaša udeležba na strokovnih sejmih, bi se ob zaključku vsakega morali vprašati, in to ne le tisti, ki vedno aktivno sodelujejo pri pripravi le-teh. Eno je vsekakor sama prisotnost, drugo so številni stiki z obstoječimi in potencialnimi kupci, tretja pa ne nazadnje predstavitev novosti, sposobnosti in prodornosti firme. Si znamo ali — morda lahko iskreno odgovorimo pozitivno na vse tri postavke? Ob občutku, ki se mi pojavlja že nekaj časa, da je prizadevanje za skupni uspeh Colorja rezerviran oz. določen le nekaterim, močno dvomim. Upajmo, da je skulptura sestavljena iz neobdelanega viharnika, ki je simbolično odganjal živo zeleno borovčevo vejo, znamenje zrelejših časov in skupnega premika z nezadržnega drsenja (porivanja) v agonijo prezgodnjega (nepotrebnega) konca. _______________________________ef Begunci tudi med nami... V clhldcl A V dlC • "Premalo prostora za vse..." Skoraj vsak dan smo soočeni s poročili o beguncih, ki polnijo ta-koimenovana begunska taborišča. Začelo se je s hrvaškimi begunci, ko pa se je vojna vihra prevesila v Bosno in Hercegovino, pa so pred osvajalci pričeli bežati še tamkaj šni prebivalci. Zgodb o tem, kako jim je le uspelo prebe-žati do Slovenije, je veliko, vsi begunci pa tudi niso v zbirnih taboriščih, temveč tudi pri sorodnikih, prijateljih, družinah... Ena takšnih družin, ki je sorodnikom ponudila streho nad glavo, je v Preski, na Kalanovi 7. Vahida Avdič z možem Bulejma-nom in sinovoma, 17-letnim Nur-fetom in 14-letnim Sulejmanom, živi v pravkar odkupljenim stanovanjem, ki meri le 39 kvadratnih metrov. "Bilo je pred tremi meseci, vračali smo se z nogometne tekme ko smo zagledali sorodnike, ki so prebežali iz Sanskega mosta. Kaj smo hoteli, vzeli smo jih pod streho, čeprav je stanovanje še za nas štiri skoraj premajhno. Zaradi dolga pri nakupu stanovanja, po moževi bolezni, saj dela samo po 4 ure dnevno v tovarni papirja v Goričanah, smo se morali marsičemu odreči, pa tudi sicer smo navajeni živeti skromno, so se seveda izdatki za hrano močno povečali. Za pomoč smo se obrnili na zbirni center, kjer so nam s težavo dali skromni paket in nas skoraj ozmerjali, zakaj smo jih sploh sprejeli pod streho. No, eden od sorodnikov je odšel v Nemčijo, toda ostala sta dva mlada fanta pri 18. letih. Morate vedeti, da sta prišla iz povsem drugega okolja, navajena na precej drugačno življenje, z drugačnimi zahtevami", nam je hitela pripovedovati Vahida, ki je že 6 let zaposlena kot čistilka v "starem" Colorju. Kaj sedaj? Kakršnihkoli zvez s Sanskim mostom nimajo in tako ne vedo, kje so njihovi starši. Bulejman pravi, da tudi za svoje bližnje, mamo, sestro in bratom nima nobenih obvestil, kako je z njimi, pa tudi za ta dva nečaka ne. Fanta sta velika in skrbi ga zanju, saj vseskozi ne moreta biti v (pre)majhenm stanovanju, če pa gresta kamorkoli, pa se jima lahko kaj zgodi, ali pa pride do česa drugega. Naj jih spravi v begunsko taborišče? Težka odločitev! Če bi šlo za mamo, brata, sestro, sploh ne bi pomišljal, odstopil bi jim zadnji kot, tako pa... Bružinski proračun je dodobra načet, tako v tovarni papirja kot tudi Colorju ne cvetijo rožice, treba je odplačevati kredite in v takšni situaciji je težko zdržati iz meseca v mesec. Vsekakor gre za odrekanje cele družine, ki pa ne more trajati v nedogled. Vojni pa ni videti konca. Kaj storiti? Družina Avdič s Kalanove 7 "Težko je mlademu človeku dopovedati, da mu stric nudi vse, kar premore, posebej še, če je bil navajen na brezskrbno življenje, dokaj premožnih staršev. Tudi za tistih vsakodnevnih 4 kilograme kruha je potrebno zaslužiti, kje pa je potem še vse ostalo. Vsekakor je težko za obe strani, toda do odločitve bo moralo priti. Poglejte, mož mora vsak drugi dan na dializo, otroka naj bi uživala zaslužene počitnice, pa nam je ta prekleta vojna porušila še tistih nekaj skromnih načrtov," je še pristavila Vahida. Verjetno je v tem trenutku preveč dela z namestitvijo novih in novih beguncev pri nas, toda ustrezne službe se bodo morale spopasti tudi s takšnimi primeri, saj navkljub razumevanju in solidarnosti družine Avdičevih, vse breme le ne more pasti na njihova ramena. Nagradna križanka COLORJEVE INFORMACIJE izdaja pogodbena organizacija Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin (odgovorna urednica) Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada DENARNICA COLOR 2. nagrada MAJICA COLOR 3. nagrada AVTO SPRAV Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako “Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. avgusta 1992 Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Nagradna križanka 3 . ■ ■ B <, E — S- G* '“F*1 77 E P™ A r a * T G A L_ 0 SPI! .. j sir ž A S u K j B«W*M N 0 ]_ F S h _L K 1 te T o- S 4 TE C A_ 7T T A c_ F F_ _S_ T _A_ “h E 2 A T c Žreb je odločil V aprilski številki našega glasila smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli samo 20 rešitev. Komisija v sestavi Tadeja Virant, Tatjana Kozamernik in Jana Eržen je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Colorjevo denarnico Franc Krelj, drugo nagrado - Colorejvo majico Bruno Smertnik, tretjo nagrado -avto spray pa Albin Rogelja. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kadrovsko- splošnem sektorju. Čestitamo!