34. številka
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1918,
V. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K l-30. Posamezna številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6., I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd.stanepetitvrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Iz državnega gospodarstva.
Državni proračun, ki ga je vlada dne
29	julija predložila poslanski zbornici nam podaja prav žalostno sliko in mučen vtisk napravlja govor finančnega ministra, ki ga je imel c b tej priliki. Izdatki so ptoračunje-ni na 24 321 milijonov, prejemki pa na 4855 milijonov kron , imamo torej primanjkljaj v znesku 19.466 milijonov kron.
Od izdatkov odpadajo tri četrtine, to rej 18 milijard na vojne stroške. Vojna nas velja vsak mestc poldrugo milijardo! In sicer znaša izdatek vojne uprave 12 milijard kron, dočim povzroča civilni upravi vojna 6 milijard kron več stroškov. Od tega zneska odpada na preskrbnino 3430 milijonov kron. Minister je imenoval preskrbnino »težko rano v našem narodnem in državnem gospodarstvu" in je trdil, da preskrbnina »zatira veselje do dela". Finančni minister rabi izraze ,špisarja“, ki je tudi presenečen nad »velikimi vsotami", ki se plačujejo svojcem vpoklicanih braniteljev domuvine. Razen za preskrbnino porabi civilna uprava še naslednje večje zneske zaradi vojnega stanja: 541 milijonov za preskrbo beguncev, 751 milijonov za pozidanje po vojni uničenih pokrajin, 854 milijonov za draginjske doklade državnih uslužbencev.
V	vojnih izdatkih 18 milijonov kron niiso vračunani izda tiki za obresti vajinih dolgov. Vojni dolgovi znašajo seidaj 63 milijard krom. Za obrestovanje tega dolga moramo plačati na leto 2510 miiLijiomov krom! To se pravi: vsak prebivalec države mora plačati za te dolgove 93 K obresti, rodbina štirih članov torej 372 K na leto.
Raizoiniljivo je torej, da h? finančni minister išče po novih virih dohodkov im tolaži javnost, češ, da je položaj resem, toda vendar ne brezupen. Najprej je treba. tako je rekel finančni minister, poskrbeti za 2500 miiiijomov krom za obre-stovanje vojnih dolgov potom novih rednih državnih dohodkov. Dosedaj uvedeni zvišani davki dajo državi 1200 milijonov kron. Treba jih je torej zvišati se za 800 imiiilijonov kron z novimi davki. Seveda z direktnimi. Finančni minister pa saim prav ne zaupa svojemu načrtu. Tu bi utegnilo — trpeti narodno gospodarstvo; v svojem razvoju bi bilo ovirano. Torej predvsem Indirektni davki, ki jih morajo nosiiti potrpežljive množice.
Minister je še dalje sporočil, da kroži nied prebivalstvom že za 24 milijard bankovcev! Država si 'je namreč, kakor je razvidno iz dopdsa, ki ga je poslala kontrolna komisija državnih dolgov poslanski zbornici, zopet nadela posojila pri Avstroogrski bariki dne 27. aprila, 1. junija in 27. junija po 954 milijonov kron v bankovcih. Kroži bankovcev torej že desetkrat več, kakor jih je krožilo pred vojno med prebivalstvom!
Neobičajno žalostna slika so državne finance, (ki jo je pokazal finančni minister. Učinek vojne! Koliko časa bo še trajala vojna? Kakšno bo državno gospodarstvo prihodnje leto? Finančni minister nam ni mogel obetati tolažijrvih upov.
§ 1154 b obe. drž. zakonika.
(Za rudarje in druge delavce.)
O določbah tega paragrafa smo že neštetokrat pisali, vendar pa opažamo, da delavstvo in tudi podjetniki še vedno ne poznajo določb tega zakona. Lahko trdimo, da dve tretjini delavcev še danes ne uživa malenkostne ugodnosti, ki jo nudi ta zakon. Delavec ima po tej določbi pravico do plače tudi, če ne dela, in sicer, če je že najmanj štiri tedne v službi pri dotičnem podjetniku pa oboli. Kdor torej zboli v tem primeru mu gre plača za en teden, če je bolan en teden ali več, ali za toliko dni, kolikor je bolan do enega tedna. Pa tudi v drugih primerih mu gre ta pravica: če mora ostati od dela iz nepremagljivih vzrokov, če je v rodbini bolezen, če ima oblastven poziv, Če ponesreči itd. V vseh teh primerih mu sme odtegniti delodajalec od plače le oni del, ki ga prispeva za bolniško blagajno, to je, navadno eno tretjino, le pri nekaterih bolniških blagajnah plačujejo delodajalci polovico prispevka.
Rudarji so imeli zaraditega dolgo prerekanje z rudniškimi podjetniki, ker so ti trdili, da rudarji ne spadajo pod določbe tega zakona. Končno pa je to vprašanje predložilo ministrstvo., naj višje mu sodnemu dvoru, ki je definitivno izrekel, da veljajo te določbe tudi za rudarje. Razsodbo smo objavili že zadnjič v Delavcu in danes hočemo o njej izpregovoriti nekoliko podrobneje.
Z razsodbo je torej dognano, da imajo načelno rudarji pravico do plače v zmislu § 1154 b. Doslej so razna sodišča razsojala.to vprašanje različno, odslej pa podobnih zahtevkov rudarjev ne bodo mogla več odklanjati, češ da utemeljujeta § 210 in 214 rudarskega zakona, da rudarji nimajo take pravice. Ni pa še smatrati kljub tej načelni razsodbi, da je vprašanje za rudarje konkretno in končno rešeno.
Predvsem izjavlja najvišji sodni dvor, da se § 1154 b ne more porabljati pri rudarjih, če tvori službeni red bistveni del delovne pogodbe in je v tej delovni pogodbi kaj o neplačevanju te mezde. V vsakem posameznem slučaju bo torej moralo sodišče preiskati, jeli ima službeni red značaj delovne pogodbe. To je pa jako sporno vprašanje in je tudi komaj domnevati, da bi sodišča smatrala službene rede v rud-ništvu kot delovne pogodbe, zakaj službeni redi v rudništvu niso medsebojni dogovori med delavci in podjetniki o bodočem delovnem razmerju, marveč so enostranske zahteve rudniških posestnikov, ki jih morajo rudarji odobriti, če ne nasprotujejo rudarskemu zakonu. V praksi se torej utegne le zgoditi, da bi utegnili smatrati službeni red kot delovno pogodbo, če bi pri sestavi službenega reda ali tudi le delni izpremem-bi skupina II. (torej delavci) rudarske zadruge sodelovala in z besedilom službenega reda bila izrečno zadovoljna. Če je torej v takem službenem redu, sprejeten s pritrdilom skupine II., kakšna določba, ki se tiče neupravičenosti ali pa upravičenosti mezde v takih slučajih, tedaj velja tudi v zmislu razsodbe najvišjega sodnega dvora Z dne 2. julija 1918 dotična določba službenega reda.
Določba pa, ki bi jasno odrekala ali pa priznavala omenjano mezdo v zmislu § 1154 b. pa se ne nahaja v nobenem službenem redu v Avstriji, že zato ne, ker so bili vsi službeni redi napravljeni že pred uveljavljenjem tega paragrafa, in so po podjetnikih vse Avstrije predlagane spremembe službenega reda v tem zmislu, da bi se rudarji odrekli tej pravici, po nasvetu organizacije odklonili vsi delavski zastopniki rudarskih zadrug in končno je bila tudi pritožba podjetnikov na upravno sodišče, ker prve instance niso potrdile službenih redov s takimi spremembami, ki so jih napravili podjetniki sami, zavrnjena. Po tem stvarnem polpžaju bi bili torej rudarji nedvomno upravičeni do mezde v slučajih uvodoma navedenih zadržkov.
Žal se je treba bati, ker je v gotovem oziru za delavce neugodna razsodba najvišjega sodnega dvora z meseca februarja 1918 še vedno v veljavi, da utegnejo sodišča določbo nekaterih službenih redov, ki pravijo povsem splošno da gre delavcu pravica do mezde le za resnično Izvršeno delo, tako razlagati, da jim v tem primeru ne gre mezda. Tako razlaganje, kakor smo imeli že večkrat priliko dokazati, je krivo; ne odgovarja ne besedilu ne duhu razsodbe najvišjega sodnega dvora z dne 2. julija, ki prav konkretno pravi, da je upravičenost do mezde odvisna od služ. benega reda le tedaj, če ima službeni rej značaj delovne pogodbe in če določa izre_ čno ali se rudarji odrekajo tej pravici alj ne. Kljub temu, da po našem mnenju prav_ no stvar popolnoma jasna, moramo venda* računati s tem, da prepir o plačevanju te mezde še davno ni končan.
Rudarsko organizacijo velja § 1154 b zaradi svoje nesrečne sestave besedila in svoje nejasnosti že več nego 10 000 K samo na pravovarstvenih stroških, pa bo kljub razsodbi najvišjega sodnega dvora povzročal še nove stroške. Ni nam žal stroškov, nasprotno, s pomočjo teh stroškov nam je bilo mogoče spraviti to vprašanje v tek, in tisočem rudarjev pa smo s tem pripomogli do njih pravnih pravic. Z razsodbo najvišjega sodnega dvora torej boj za odškodninsko mezdo še ni končan popolnoma, toda vprašanje je postalo za rudarje ugodneje, boj za pravo mezdno odškodnino pa se še nadaljuje. Vršiti se bo moral predvsem pred sodišči toliko časa, da bodo trdoglavi rudniški posestniki pripravljeni, skleniti s svojimi delavci pravtako pogodbo glede te odškodninske mezde, kakor so jih sklenili ostali industrijci avstrijski že meseca januarja 1917. — Boj, ki vodijo rudarji za svojo pravico, bodi vzor tudi vsakemu posameznemu delavcu drugih strok.
KwaiiKr*
Ker se sedaj izgubi toliko poštnih po-šiljatev, je primerno, če vemo, kdaj plača pošta odškodnino. O tem določa § 213 poštne naredbe z dne 22. septembra 1916 naslednje:
Pošta plačuje odškodnino le v teh primerih:
za izgubo vpisanih pismenih pošiljatev; odškodnina znaša 50 kron za eno pošiljatev neglede na njeno vrednost;
za izgubo, zmanjšanje ali poškodbo vrednostnih papirjev in zavojev (nezaklen-Ijive ali zaklenljive) z ali brez navedbe vrednosti; povrne se največ navadna vrednost na kraju in ob času oddaje, vendar če pri zavojih ni napovedana vrednost, ne več kot za paket do 3 kg 15 kron, za
3	do 5 kg 25 kron, za več kot 5 kg vendar le za vsak kilogram cele pošiljatve 5 kron, pri čemer se računa ulomek za cel kilogram;
pri poštnih nakazncah jamči pošta za vplačani znesek;
pri poštnih povzetjih; za pošiljatve v tistem obsegu kakor za pošiljatve brez povzetja ; če se pošiljatev prejemalcu vroči, ne da bi se dvignil povzeti znesek, za v resnici nastalo škodo, vendar le do zneski, na kateri se povzetje glasi.
Drugačno povračilo se ne plačuje; zlasti ne jamči pošta za zamujeni dobiček, za zamudo pri odpošiljatvi, na poti ali pri do-stavljenju.
Imamo torej tudi pravico do povračila, če oddani zavoj brez napovedi vrednosti ne pride na določeno mesto ali če iz zavoja kaj izmanjka. Toda treba jev dokazati, kaj je manjkalo, in to je težko. Če imamo sum, da kaj manjka, potem naj se takoj vpričo poštnega sela napravi zapisnik o tem, kar je prišlo, in izroči poštnemu selu.
Svetovna vojna.
Kakor za stavo se nadaljuje svetovna vojna. Le nekaj opažamo sedaj, kar prej nismo opažali. Vojni hujskači so nekoliko umolknili. Navidez je to nokaj posebnega, vendar se pa ne smemo prekmalu veseliti in pričakovati, da je prišlo med vojujočimi do spo?nanja, da je treba končati vojno. Vojni kričači sigurno še bolj kriče in govore zmagoslavne in hujskajoče govore, ki pa jih cenzura centralnih držav ne pripušča k nam. Vojni hujskači osrednjih držav pa imajo posvetovanja, dolga posvetovanja iščejo pota, kako bi bili kos protiskajoče-mu nasprotniku; iščejo novih potez, novih zvez in novih pomočkov, kako vzdrže vojno razpoloženje. Res je, da ne nastopajo proti mirovnim strujam s tisto odločnostjo, kakor so to delali prej tu in tam, toda svojo organizacijo razprejajo z izredno vestnostjo in izredno previdnostjo.
Najhujši boji se odigravajo že dalje časa na zahodni fronti, kjer ljuto napadaio angleške in francoske čete nemške postojanke. Glavni boji se vrše že ves čas med rekama Oiso in Aisno, pa tudi na Flan-derskem se pričenjajo boji. Ententa skuša na teh mestih vsekakor prebiti nemško fronto, kar pa doslej še ni dosegla. Francozi zbirajo ogromne množice kolonijalnih čet na bojišču; tudi amerika ima baje že nad milijon svojih vojakov v Evropi, ki pa, kakor priznavajo entenini krogi sami, še niso dovelj izvežbami za vojskovanje. Kakor vse kaže, se bo vojna nadaljevala tudi še drugo leto, zakaj sporazum ne odneha, dokler ne doseže svojega namena. Pri zadnjih bojih so Nemci dosegli nekaj uspehov na prostoru.
Na italijanskem bojišču so le manjši boji. Italijani so poizkusili prekoračiti reko Piavo, kar pa se je preprečilo.
Iz Albanije in Macedonije ne poročajo nič posebnega.
V	Aziji so Angleži prodrli že do petrolejskega mesta Baku ob Kaspiškem morju. Turki se drže menda večinoma le v defenzivi.
Na Ruskem so razmere še vedno zamotane. Meščansko časopisje prorokuje padec boljševiške vlade neprestano v srčni tolažbi, da se strmoglavi delavska in kme-tiška vlada sovjetov. Poročila, ki jih razširjajo pri nas o boljševikih so seveda kar najneugodneja, dasi pravijo ustna sporočila, drugih ne dopušča cenzura, da so boljševiki dobro organizirani in se najbrže sprijaznijo tudi s socialnimi revolucionarji,' da utrdijo delavski komisarijat. Stališče sovjetov je res težavno, ker so njih prijatelji v osred-
njih državah njih prav taki nasprotniki kakor ententa, ki je zasedla murmansko obrežje, ki vkoraka (Japonci, Kitajci in Američani) v Sibirijo, vrhutegi pa podpira ententa Čeho-S!o/ake iu meščanske elemente v Rusiji, osrednje države pa rusko bu^žvazijo v boju proti boljševikom po drugih delih Rusije. Ceho-S!ovakom ne gre d->bro : deloma so se že vdali. O 32 ekspediciji ob murman-skem obrežju in ona v Sibiriji, ki ju je pričela ententa, pa ne obeta rrnogo; vsaj letos ne, zakaj zima je pred durmi in v teh krajih pizimi ni mogoče operirati z veliko armado, mijhna pi ne more imeti nikakršnih uspehov.
Tako se vrši svetovna vojna brez konca in kraja; izbruha svoj ogenj sedaj tu sedaj tam, sedaj se pojavljajo oiseki njeni tukaj, sedaj tam, v družabnih odiošajih vse propada, /se prehaja v nekako meščansko anarhijo, ki bo napravila konec vojni s splošnim razsulom, če se odgovorni činitelji prej ne iztreznejo. Zadnja ura bije; to nam izpričujejo težke razmere, ki jih ima človeštvo že do grla dovelj.
Domači pregled,
Aprovlzaclja je tudi letos dos'ej tako-rekoč odrekla. Velik del pridelkov je že pospravljenih, toda v prehrani ni še nika-koršnega izboljšanja. V petem letu vojne smo, toda vse izkušnje teh dolgih in trpljenjapolnih let niso prav nič navadile merodajnih krogov. Prvo, kar se vsako leto povdarja, je vse prepozno, drugo pa tako površna izvedba, da res ni vredno stotakov za ogromni aparat, ki deluje v prehrani Sta pa tudi cene in pa strpljivost napram vojnim oderuhom stvari, ki povzročata prav veliko gorja. Če pomislimo, koliko nekateri ljudje prestrndajo, drugi pa razkošno žive, potem koliko živil se pokvari po skladiščih in koliko se jih pokrmi, potem imamo šele jasno sliko, ki nam pove, da je krivda prevelike prehranbne bede le uredba, čeprav se pridela znatno manj kakor pred vojno. Če se manj pridela se pa na drugi strani živila bolj izrabljajo. To so razmere, o katerih lahko trdimo, da so nezdrave, da ni prave volje. V teh razmerah namreč bogati sloji lahko udobno žive ob tihotapski kupčiji, drugi pa niti za nujno potrebo nimajo življenskih potrebščin. Izšla je sicer zopet neka stroga naredba proti tihotapstvu, toda ta zadeva, če se ne izvede zmiselno in praktično, le siromašne sloje, ki si morajo preskrbovati po takozvani lastni „rekviziciji“ z živili, ker jim aprovizacije ničesar ne dajo. Povsod, kamor se ozreš, gleda iz vseh uredeb kapitalistiški duh „boljših“, ki so pravi varovanci meščanske morale.
Presojevalnlce cen. Ustanovile so se presojevalnice cen, ki naj bi uravnavale cene. Kako razumejo posamezne presojeval-nice cen svoj posel, kaže n. pr. presojevalnica cen v Rudolfovem. Ta je izdala svoje mnenje glede cen pri nadrobni prodaji klobukov tako, da je dovolila prodajalcu klobukov zaslužiti poleg stroškov vožnje in zapakanja še 40 odstotkov I! Ako stane klobuk prodajalca 30 kron, sme ga prodajati za 42 K iu zaslužiti pri enem komadu 12 kron!! Če proda klobučarski trgovec 100 klobukov na teden, lahko zasluši 1200 kron. Res: presojevalnica cen! I Ljubljanska presojevalnica pa dovol|U|e 20 — 25 resp.
30	odstotkov II V Ljubljani so gospodje že bolj usmiljeni ... V Novem mestu so pa .sami med seboj . . .*
Jesenice. V nedeljo dne 25. t. m. se bo vršil pri Jelenu na Savi ob 10. dopoldne društven shod kovinarjev z dnevnim redom: Organizacija in nje delovanje. Udeležite se shoda !
Uravnava mletja in drobljenja za lastno potrebo podjetnikov kmetijskih obratov potrebnih množin žita. Izšel je ukaz kranjske deželne vlade, iz katerega posnemamo, da veljajo do na ialjtiega kot plačilo za mlenje cene, določene s tukajšnjim ukazom z dne 23. septembra 1917
1., dež. zak. št. 44 in sicer za en metrsk stot: za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in mešanega žita 5 K; za izdelavo ješprenja 8 K; za izdelavo kaše 4 K 50 vin., za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo 3 K. Za hrambo žita in mlinskih izdelkov v mlinih se ne sme zahtevati posebno plačilo.
—	Semlevanje se vrši po predpisih, ki jih vsakokrat izda za posamezne vrste žita c. kr urad za ljudsko prehrano, oziroma zavod za promet z žitom ob času vojne. — Do nadaljnjega se mora semleti iz 100 kg žita: pri pšenici, rži, ječmenu in koruzi najman 85 kg enotne moke in 12 */2 kg otrobov; pri ajdi najmanj 60 kg moke in 10 kg otrobov in 25 luščine. Zaprašitve se od 100 kg ne sme računati več kot* 12 1/2 odstotkov pri pšenici, rži, ječmenu in koruzi in 5 odstotkov pri ajdi.
Naknadna begunska podpora. .Osred nji odbor“ na Dunaju poroča: C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je izdalo nov odlok z dne 7. t. m., št. 45 790. ki spreminja znani odlok z dne 5. junija, št. 17 010 v tem zmislu, da je prisoditi begunsko podporo vsem tistim beguncem, ki so morali vsled hipno nastopajočih vojnih dogodkov zapustiti svoje redno bivališče. Begunske oblasti, ki so doslej že zavrnile prošnje za naknadno begunsko podporo, na zahtevo beguncev same spremene svoj prvotni sklep in naj dovolijo naknadno begunsko podporo. Zato naj se vsak, lci je dobil prošnjo zavrnjeno, zopet oglasi pri domačem okrajnem glavarstvu, oziroma naj nanj vloži prošnjo. Ako torej begunci dokažejo, da so morali bežati vsled hipno nastopivših vojnih dogodkov (n. pr. bombardiranje Skednja po laških letalcih), imajo pravico do podpore. Prošnja se mora sklicevati na odlok c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 7. avgusta 1918. št. 45.790.
Draginjske doklade za industrijske uradnike. Pritožna komisija na Dunaiu je naznanila Zvezi industrijskih uradnikov, de smatra kot primerne naslednje draginjska doklade: za uradnike z mesečno plačo do 200 K 110 odstotkov temelnje plače, do 300 K 90 odstotkov, do 450 K 80 odstotkov, do 600 K 70 odstotkov, do 750 K 65 odstotkov. Oženjenim vrhu tega za njihove žene po 20 ozir. 15 in 10 odstotkov doklade in za vsakega otroka po 25 od-stodkov. Tvrdke so pod prisilno izvršitvijo dolžne, te dokhde izplačati.
Naknadne prijave kadilcev. Kadilci, ki se hočejo naknadno zglasiti kot stalni odjemalci tobaka, morajo odslej svoje pravilno sestavljene, na vojnopoštni dopisnici napisane prijave podati vsako nedeijo od 9. do 10, ure dopoldne pri prstojnem oddelku (ekspozituri) fin-nčne straže. Kadilci, ki so po 17. juniju 1918 izpremenili svoje bivališče, morajo razven teg* dokazati s potrdilom onega oddelka fmnčne straže, ki je pristojen za njih prejšnje bivališče da doslej niso imeli karte za kadilce ali pa da so jo že oddali. Do karte upravičeni vojaki morajo še posebej predložili dovolilo finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Naknadne prijave podane 25 avgusta in l.sep; tembra 1918, se bodo že vpoštevale pri delitvi tobaka za štiritedensko dobo od 5. avgusta do 1. septembra 1918 katera delitev se bo vršila nekako sredi septembra.
OdJaja petroleja. S 1. septembrom 1.1. se nanovo uredi oddaja petroleja. Izdajale se bodo zopet petrolejske nakaznice le (Ui'111* ki nimajo druge razsvetljave. Pri tem Se bo oziralo pred vsem na javne zavode, obrtniške, kmečke in delavske sloje, posebno pa na železniške uslužbence. Zaloge petroleja so omejene, zato bo zopet umestna varčnost.
Nove pristojbine za brzojavke. C.
kr. poštno in brzojavno ravnatelistvo v Trstu sporoča, da se bo od 1. septembra t. I. naprej pobiral pri sprejemanju pristojbini zavezanih državnih in zasebnih brzojavk, vštevši časn ške in tiskovne brzojavke, n* vse prometne smeri razven tarifnih pristojbin
povišek 20 v za vsako brzojavko in da se je določila pristojbina za vknjiženje (registracijo) skrajšanih brzojavnih naslovov in posebnih dostavljalnih navodil za Trst, Primorsko in Kranjsko na 50 K letno (dosedaj 40 K)
Strogi ukrepi proti tihotapstvu žita in moke. Z ozirom na to, da se je v posameznih kronovinah zelo razširilo tihotapstvo ž'ta in moke, ki tudi v manjšem obsegu ogroža možnost skupnega prehranjevanja, je izdal urad za ljudsko prehrano na politične oblasti stroge ukrepe, s katerim opozarja, da rtajstrož|e nastopijo tako proti prodajalcem, kakor tudi proti kupcem žita in moke. O lim, ki se preskrbujejo sami grozi nevarnost, da se jim odtegne samo-preskrbovalna pravica.
Na progi Novo mesto — Straža — Topilce bo uvedeno z dnem 25. avgusta tretji par osebnih vlakov z vozovi 2. in 3. razreda, in sicer v sledečem redu: Vlak št. 2415 Novo mesto odhod ob 10 uri 15 min. ponoči, dohod Straža 10. uri 28 min.; vlak št 2410 odhod Straža ob 5. uri 27 min. zjutraj, dohod Novo mesto 5. uri 45 min. zjutraj; vlak št. 2410 ima v Noyem mestu zvezo z vlakom št. 2212, ki dospe v Ljubljano ob 8 uri 59 min. dopoldne; vlak št. 2415 pa v Novem mestu zvezo z vlakom št. 2212, ki dospe v Ljubljano ob 8. uri 59 min. dopoldne; vlak št. 2415 pa v Novem mestu z vlakom št. 2217, ki zapusti Ljubljano ob 7. uri 4 min. zvečer. To je znatno izboljšanje prometne zveze Straža
—	Toplice— Ljubljana.
Obvestila za naše državljane v Ameriki. Oblasti v Zedinjenih državah so dovolile, da se smejo pošiljati navadna rodbinska obvestila prostim sorodnikom v Ameriko. Posreduje take vesti (osebna sporočila do 20 besed enkrat na mesec) za Avstrijo »Gemeinsame Zentralbureau, Aus-kunftsstelle ftlr Kriegsgefangene, Abteilung L, Dunaj, I., Brandstatte Nr. 9. in trgovske stvari oskrbuje ministrstvo za zunanje stvari (Dunaj I., Ballhausplatz 2). Pisma za vojne vjetnike in internirance v Ameriki pa Aus-kunftsstelle ftlr Zivilpersonen im Auslande des Minlsteriums des Aufiern na Dunaju L, EberndoiferstraBe 3.
Narodni svet slovenski, ki ima postati del celokupnega Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov, se je ustanovil v Ljubljani v petek dne 17. t. m. Načelnikom je bil izvoljen državni poslanec dr. Anten Korošec. Ustanovne seje so se udeležili kot gostje tudi trije člani izvrševalnega odbora, in sicer ss. Č )bal, A. Kristan in Petejan. Vsi trije so posegli jako živahno v debato. S. A. Kristan je izjavil, da jugoslovanska socialnodemokratična stranka formalno ne vstopi v Narodni svet. Za sedaj tudi Dalmatinci niso še vstopili. Ob tej priliki so bile v Ljubljani velike slavnosti. V soboto je imel jugoslovanski klub državnih poslancev ob navzočnosti čeških, hrvaških in srbskih zastopnikov svojo sejo ter končno Še zaupno sejo, na kateri se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki spadajo v področje nadaljnega političnega, gospodarskega in socialnega dela. V nedelio so še odkrili v Št. Janžu na Dolenjskem dr. Krekovo spominsko ploščo ria župnišču, kjer je dr. Krek umrl.
Državni zbor skličejo jeseni začetkoma meseca septembra. Namen temu zasedanju bo „ured tev“ davkov. D^e in pol milijardi znaša primanjkljaj v državnem proračunu, ki ga bodo morali avstrijski državljani, konsumenti pokriti potom indirektnih davkov na najrazličneje in najnujneje življenske potrebščine. Kdor misli, da bo mogoče hoditi v državnem gospodarstvu, se prokleto moti: plačujejo naj tisti, ki si morajo z delom služiti svoj kruh, vojni dobičkarji pa kupičijo milijone iz krvi prebivalstva. To so v resnici že grozne razmere.
Revizija ustave. Kakor poročajo češki J>sti vendar razpravlja ministrski predsednik nussarek o ustavni reformi z raznimi poli-
tičnimi voditelji. Vlada izdela v ta natnen sedem predlogov.
Načrt za ustavno reformo. Iz krogov vodilnih nemškonacionalnih poslancev poročajo z Dunaja: Nemškonacijonalni poslanci se izražajo o nazdevnih Hussarekovih načrtih za ustavno reformo takole: Vsebina teh vesti ima značaj fantastičnih govoric, ki so brez vsake resne politične podlage. Obračamo se proti tem vestem samo radi tega, ker se jih je v javnosti zlasti v ogrskem časopisju mnogo precenjevalo. Že samo dejstvo, da se govori o pr tegnjenju ogrskega teritorija v revizijo ustave, dokazuje, da se teh vesti ne more smatrati za resne. Naj se misli o vrednosti dualizma Avstro Odrske, kakor se hoče, to je gotovo, da sedaj ne bo nikak razsoden in resen politik v Avstriji hotel majati to dualistično sestavo, kaj še da bi jo hoteli spremeniti sedanji vladi. Nemci v Avstriji so tega prepričanja, da je smotreno politično skupno delovanje med Nemci in Madžari na temelju dualizma najboljše jamstvo za politično in gospodarsko pro-spevanje obeh delov in za zagotovitev obstoja z Nemčijo tesno zvezane avstro-ogrske monarhije.
Dr. pl. Seidlerja je cesar 20 t. m. zaprisegel kot ravnatelja kabinetne pisarne.
Nemški socialni demokrati za federalizacijo Avstrije. D se 18. t. m. se je vršila v Zeli ain See konferenca zastopnikov socialno demokratičnega delavstva v alpskih deželah. Navzočih je bilo po pet zastopnikov s Štajerskega, Koroškega, Tirolskega, Solno-graškega in Zgornje Avstrijskega, potem zastopnik strankinega načelstva dr. Ellea-bogen, Seliger iz nemške Češke in poslanec dr. Renner. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo polno pravico do samoodločbe za vse narode v Avstriji; vsak narod imej pravico, da si ustvari lastno državo v okviru federativne zvezne države. Tudi jugoslovansko vprašanje se mora rešiti v tem zmislu. Le na ta način more Avstrija ozdraviti.
V	solnograških pogajanjih med Av-
stro-Ogrsko in Nemčijo je nastopila, kakor poročajo z Dunaja, mala pavza. D) sedaj se je izdelal program, ki vsebuje splošne smeri za nadaljna carinska pogajanja. Ta program se predloži obema, oziroma vsem trem vladam v odobrenje in potem se bodo pogaja.lja nadaljevala, ako se program odobri. Medtem pa se hočejo referenti pomenkovati o državno f nancijalnih in železmško-tarifaričn'h vprašanjih.
Obravnava proti „Napreju“ zaradi dopisov o zagorski aprovizaciji se bo vršila dne 30. avgusta pred ljubljansko poroto.
Deželna zadruga sodavičarjev naznanja, da bo zvišala cene svojin izdelkov iz vode, češ, da je vse dražje. To je naibrže zafrkljiv odgovor na določitev cen izdelkov soiavičarske obrti. Konzmnenti naj se drže predpisanih c n, višje na* naznanijo oblastim.
Rudarji in železarski delavci na Češkem so predložili ravnateljstvom svoje zahteve glede mezdnih in delovnih razmer. Zahtevajo 100 odstotkov višje plače, osemurni delavnik v železni industriji, zvišanje akordnih plač in dnin za 100 odstotkov, 25 odstotkov višje plače za nočno delo. Prazniki se naj plačujejo za 50 odstotkov bolje kot navadni delavniki, nedelja pa bodi prosta. Tudi plavžarski delavci zahtevajo uvedbo osemurnega delavnika. Pogajanja se prično v kratkem.
Žalostna železničarska statistika. Po izkazu zavarovalnice proti nezgodam avstrijskih železnic je bilo v letih 1914 do 1917 povprečno 328.524 zavarovanju pod vrženih oseb zaposlenih pri železn cah. 22.544 jih je vsako leto doletela kaka nezgoda; od teh je bilo 2964 bolnih dalje nego štiri tedne, 460^ slučajev je skončalo s popolno delovno nezmožnostjo. Povprečno na leto je bilo 293 oseb v izvrševanju svoje službe ubitih. Povprečno je bilo vsak dan 62 ranjenih, dnevno 12 stalno za delo ne-
sposobnih pohabljencev, vsak teden 5 mrtvih.
Tobačna letina, ki je bila že lansko leto v Hercegovini dobra, obeta letos biti še mnogo boljša. Strokovnjaki sodijo, da bo dala letošnja žetev približno še enkrat toliko, kakor lanska, namreč okroglih 60 tisoč metr. stotov.
Slive v Bosni. Sliv bodo natrgali v Bosni nad 20 tisoč vagonov letos. Deloma jih bodo posušili, deloma porabili za pridelovanje žganja; ostanek šele pride v trgovino kot sveže blago.
Kazen za goljufe. Pristojni senat je izrekel nekatere znatne kazni za dražilce cen. Priznal je nekemu trgovcu z usnjem
4	tedne zapora in globe 973 000 kron, v slučaju neiztirljivosti 6 mesecev zapora: nekemu kovinskemu industrijalcu 5 tednov in globe 568.000 kron, oziroma 6 mesecev; nekemu trgovcu s svilo globe 319100 K ali pa 6 tednov in nekemu mesarju 195 090 kron globe ali pa 3 tedne zapora.
Svetovni pregled.
Vojne še letos konec? Aliiranci upajo, kakor poroča »Corriere delta Sera\ da se vojna še letos odloči. Sporazum zbira na zahodu ogromne množice vojaštva.
Posredovanje za mir. „Journal de Geneve" poroča, da sta dospela generalni tajnik nizozemske lige za trajen mir in zastopnik Narodnega sveta v Lucern, kjer se bo vršila pac fistična konferenca, katere se udeleži tudi poslanec Erzberger. Iz Stockholma poročajo: Guttemplerska loža je naslovila na švedsko vlado zahtevo, naj da inicijativo za mirovna pogajanja Državni minister je po posvetovanju s svojimi zavezniki odgovoril, da bi bila klub živahni želji vlade za sodelovanje v svrho, da se konča svetovna vojna, inicijativa z njene strani nezmiselna, dokler niso vojujoče se države pripravljene, da se izrečejo za pogajanja.
Sklepi v nemškem glavnem stanu. Avstrijski cesar je bil v nemškem glavnem stanu. Tam so se sešli tudi državniki osrednjih držav. O čem so se posvetovali, ni znano. Uradni komunike ne pove nič jasnega, ker se vse to, kar se je tam sklepalo, ne tiče javnosti. Časopisje razmotriva in ugiblje. Morda so govorili tam o vojnem položaju morda o Poljski, morda o obmejnih ruskih državicah, morda o razmerju Turčije in Bulgarije do centralnih držav, morda o notranje političnih razmerah v Nemčiji in Avstro-Ogrski. Govorili so morda o miru, o predlogih za mirovna pogajanja. Vse je mogoče in o vsem ne vedo enako kakor narodi tako tudi ne ustavne korporacije, državni zbori. Iz vseh polemik ie posnemati le to, da je bilo najbrže najvažneje vprašanje rešitev poljskega vprašanja. Sklepa se to iz tega, ker pišejo nemški listi, da
Društveni funkcionarji in Člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto 34. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prjspevek pla čan samo do 24 tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 27. prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
I
mora Nemčija dobiti za rešitev poljskega vprašanja v avstro-poljskem zmislu zadoščenje s tem, da se koristi Nemčiji ne izmuznejo iz rok. Če postane res avstrijski nadvojvoda krelj poljski, potem je naravno, da postaja Nemčija sumna in bo skušala zajamčiti svojo ingtrenco nad nekdanjimi ruskimi deželami. Sploh pa so take stvari tako eminentnega javnega pomena, da bi jih že smeli reševati po načelu samoodločbe narodov. Zakaj pa imamo ustavna zastopstva? In narodi so tudi zreli ? Najnovejše vesti pa zopet pravijo, da ima dobre 'šanse za poljski prestol vojvoda Urah. Torej sama ugibanja o zakulisni politiki, ki ima povsem nedemokratični značaj. Čudno je pa zlasti to, da cenzura ne dopušča brskati po teh tajnih posvetovanjih. Naj so se posvetovali visoki gospodje o čemer koli, pa bi bilo po našem mnenju najbolj važno vprašanje miru zlasii po novem vojnem položaju in po izvidu nadaljnega razvoja. Časten mir brez aneksij, brez vojne odškodnine in ob samo-odločevanju narodov je danes, kakor še nikdar, glavni postulat časa. Torej!
Nemške strokovne organizacije v letu 1917. Poročilo generalne komisije nemških strokovnih organizacij o delovanju centralnih zvez v letu 1917 leži pred nami. Predvsem lahko zaznamujemo dejstvo, da se je število članov zvišalo. 47 centralnih zvez, ki so imele pred vojno 2 1h milijona članov, je nazadovalo do konca leta 1916 na 934 834 Članov. Leta 1917 se je njih število zopet povišalo, tako da je bilo koncem leta 1 264 714 članov. Število ženskih članov je znašalo 330.146, tako da je preskočilo število ženskih članov pred vpjno. Tudi dohodki so'povečali od 34 na 39 milijonov, dočim so se zmanjšali stroški od 30 na 28 V« milijona.
Ljeulnov svetovalec. Iz Berna poro-čf jo: Ljeninje svojega intimnega prijatelja švicarskega socialista Karla Moora povabil v Moskvo kot častnega gosla sovjetske vlade. Moor je že odpotoval v Rusijo. Bolj-ševiki so poklicali Moora, ki uživa v stranki največji ug>ed, v svrho posvetovanja o važnih taktičmb vprašanjih. Moor je baje določen za posredovalca med boljševiki in levičarskimi socialnimi revolucionarji. Zadnje imenovani smatrajo Moora istotako za ugledno avtoriteto, tako da se mu morda posreči posredovanje med obema strankama. Da smatrajo boljševiki svojo pozicijo v Rusiji za trdno, izhaja že iz dejstva, da so 70 let starega Mcora pregovorili za vožnjo v Rusijo.
Ministrski svet v Versaillesu. Iz Berna, 18. avgusta. Rimski listi poročajo, da se zbere interaliirani vojni in ministrski svet prihodnji teden v Versaillesu. Listi pripisujejo konferenci izreden pomen in napovedujejo važna diplomatična pogajanja. Zastopnik pariškega lista „Excelsior“ je imel pogovor z nekim visokim diplomatom četvero zveze, ki je rekel, da mora vojaškemu enotnemu poveljstvu slediti tudi diplomatična enotnost.
Italijanski socijallstični kongres v Rimu. Iz Lugana poročajo, da je socijalistično strankino vodstvo sklenilo sklicati strankin kongres v Rim začetkom septembra. Vlada pa je dovolila kongres samo v obliki privatne zaključne prireditve.
Francoski in angleški delavci so silno razjarjeni, ker jim ententa ne mara izdati potnih listov za mednarodni kongres v Švici, ki ga sklicuje mednarodna socialistična pisarna ob pokroviteljstvu Troelstre. Francoski socialisti nameravajo prirediti cb otvoritvi francoske zbornice dne 7. septembra veliko mirovno manifestacijo. Gibljejo se tudi angleški delavci. Škotski rudarji so sprejeli v svoji zvezni seji z 41 glasovi proti 19 ostro resolucijo proti vladi: Povsod se pojavlja med delavstvom nejevolja proti nadaljevanju brezkončnega prelivanja krvi. Upajmo, da vendar enkrat zasije rdeča zarja osvoboditve iz te grozovite nesreče, v kateri najbolj trpi proletarijat vsega sveta, ne da bi utegnil
pričakovati kakih koristi iz svojega grozovitega trpljenja.
Angleška vlada odklanja potne liste za kongres v Švici. Glede odklonitve angleške vlade, ki odklanja izdajo potnih listov angleškim delavcem v svrho sestanka s Troelstro, je izjavil Henderson v Caidif-fu, da politika angleške vlade pač zasledit je tendenco, naj se delavskim delegatom izdajajo potni listi le tedaj, če gre za misije v vladnem interesu. Z ozirom na to postopanje bo dalo delavstvo primeren od govor na kongresu v Darby, ki se viši prihodnji mesec.
Produkcija premoga na Angleškem je padla za 60 ton na rudarja in leto v primeri s produkcijo pred 30 in 40 leti.
Nemiri na Japonskem. Vslcd visokih cen riža je prišlo baje v raznih krajih na Japonskem, med njimi tudi v glavnem mestu, do resnih nemirov. Ljudstvo je navalilo na razna skladišča in jih oropalo. Mnogo ljudi je bilo pri teh nemirih ranjenih in ubitih. Vlada je sklenila izdati podporo za najhujše prizadeto prebivalstvo. Nemiri se vedno bolj širijo.
Kako kradejo v Nemčiji. Neki južno-nemški zavarovalni list prinaša statistiko vlomov v velikih mestih. Izplačila iz naslova zavarovalnin proti vlomom in tatvinam so narasla za štirikratno. V Berolinu je bilo izplačanih samo zavarovalnin proti tatvinam 4.400 000 mark proti 1,600 000 maik 1. 1914. Strašne so številke glede tatvin pri paro-plovnih družbah in pruskih državnih železnicah. L 1914 so plačale železnice in družbe 4.200000 mark odškodnine, leta 1917 pa nekako 57 milijonov mark.
izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Zaveden delavec in zavedna
delavka storita svojo dolžnost vedno o pravem času, ker poznata koristi organizacije, ker vesta, da je organizacija nujno potrebna za dosego boljših delovnih in mezdnih razmer.
Najzaneslivejše sredstvo proti temu je
P A R A T O L
domače mazilo.
Ne maže, je brez duha, torej tudi tez dan uporabno. Velik lonček K 5'— dvojni lonček 9 K. PARATOL- PRAŠEK Škatlja 3’— K. varnje občutljivo kožo
Oboje se dobi proti predplačiln ali povzetjn pri
PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulmer, Budapešta Vll-13., RAzsa-utca 21.
SRBEČICA
GARJE
LIŠAJ
HRASTE
■
[ ■
S
:
:
: ■
i
■ ■
£1
Vsaka iena
nt j bero moje velezanimivo navodilo o
i negi prs.
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krausaf Pressburg
(Ogr(ko), SchanzatraBs« 2. Abt. 97
N« slana nl(
Okrajna bolniška blagajna
= v Ljubljani —.	:
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajua zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
Dr. Korenina Peter splošno zdravljenje	'/sil —i/n	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag
Dr. Ivan Zajec	*/2l0—*/*H	Turjaški trg it. 4.
splošno zdravljenje	2-3	Frančiškanska ol. 2.
Dr. Aloje Hraigher splošno zdravljenje	1—3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpol njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj dc 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajue.
Načelstvo.
Iva« In in si
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi dnin
In stroje za pletenje (Strickmasehinen) za rodbino in obit
Pisalni sinji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
UDU. FraoGHa olita M t
Tiskovine za Sole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, Itd.
Steraotlpija. Litografija.