PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE - ISSN 1580 - 0547, LETNIK II, NOVEMBER 2000 številka 9 ZD Medvode Posodobljena ginekološka ambulanta Od petka, 20. oktobra, naprej, imajo v ZD Medvode posodobljeno ginekološko ambulanto z novo ginekološko mizo in kolposkopom - Akcija zbiranja sredstev se nadaljuje, tokrat za ultrazvočno napravo. V akciji zbiranja denarja za opremo ginekološke ambulante v Zdravstvom domu Medvode, ki je potekala od aprila do julija, je Ljubljanskemu društvu za boj proti raku uspelo zbrati 2 milijona in 972 tisoč tolarjev. Zbrana sredstva so zadostovala za nakup ginekološke mize in kolposkopa. Na uradnem odprtju posodobljene ginekološke ambulante seje v.d. direktorice Vida Šušteršič Bregar zahvalila vsem darovalcem in jih hkrati zaprosila za nadaljnjo sodelovanju - za pomoč pri nakupu ultrazvočne naprave, ki bi služila tudi potrebam otroškega dispanzerja pri pregledu kolkov in splošni ambulanti za ostale ultrazvočne preglede. Osamosvojitev Zdravstvenega doma v Medvodah pomeni za prebivalce to, kar je za neko družino zgraditev lastne hiše ali nakup stanovanja; poleg velikega veselja tudi občutek, da manjka nekaj opreme. Tako sta zapisala v svoji prošnji, da se jim priskoči na pomoč, ginekolog Miroslav Jurca in takratna direktorica Jasna Bačac, ko sta se v začetku letošnjega leta obrnila na Ljubljansko društvo za boj proti raku z željo, da jim pomaga pri zbiranju sredstev za posodobitev ginekološke ordinacije. Vse do nakupa ginekološkega stola in kolposkopa (mikroskop za zgodnje odkrivanje sprememb na materničnem ustju), je bila namreč prav ta najbolj kritična točka v ZD Medvode. Žene počasi ponovno pridobivajo zaupanje v storitve ginekološke ordinacije, saj se jih je samo v letošnjem letu na novo ali ponovno vpisalo čez 1000. Med najnujnejše aparature za posodobitev, ne le ginekološke ordinacije, temveč ZD Medvode nasploh, sodi tudi ultrazvočna naprava. To, ki so nam jo pokazali ob tokratni slovesnosti, imajo le v najemu, dokler ne zberejo 20 milijonov tolarjev, kolikor stane takšna, ki sodi v srednji kakovostni razred in bi služila tudi otroškemu dispanzerju za preglede kolkov in splošni ambulanti za ostale ultrazvočne preglede. Ljubljansko društvo za boj proti raku je že ponudilo svojo pomoč tudi pri zbiranju sredstev za nakup ultrazvočne naprave. V ta namen bo ponovno odprt žiro račun, številka katerega bo sporočena na videostraneh TV Medvode in v prihodnji številki Sotočja. Predsednik društva primarij Jurij Us v uspeh nadaljevanja akcije ne dvomi, saj so Medvoščani že dokazali, da vedo, kaj pomenijo nove pridobitve v ZD Medvode za kvaliteto njihovega zdravstvenega varstva. SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič, Franci Rozman), odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Zalar. Priprava za tisk: Media Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA Senično, Križe. SOTOČJE številka 9 je priloga 86. številke Gorenjskega glasa, 3. novembra 2000, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: rože za spomin. Za uradno odprtje posodobljene ginekološke ordinacije je poskrbel medvoški župan Stanislav Žagar s soprogo Natašo. Nakup ginekološkega stola in kolposkopa je ena največjih naložb, odkar je bil ZD Medvode s samoprispevkom zgrajen in opremljen. V letošnjem letu so sicer že obnovili računalniško opremo in opravili manjše posodobitve v laboratoriju in fizioterapiji, poleg ultrazvočne naprave pa je še cel niz potrebnih naložb, predvsem v zobozdravstvu. Ob tej priložnosti se Ljubljansko društvo za boj proti raku zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli podprli akcijo. 710 tisoč tolarjev so prispevali medvoški podjetniki, obrtniki, ustanove in občani, 150 tisoč tolarjev podjetje Petrol, milijon občina Medvode, 970 tisoč tolarjev ZD Medvode in 143 tisoč tolarjev naše društvo. Denarno so nas podprli: Edvin Ribič, Anton Dobnikar, Milan Pugelj, Slane Fabjančič, Dušan Belšak, Akron, d.o.o.. Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, Donit Tesnit, d.o.o., Mizarstvo Ločniškar, AMF Verje, Marjan Grašič, Dastaflon Novak Stane, Stariha Marko Tapetništvo, Admistra, d.o.o.. Urarstvo Grobelnik, Nova LB Medvode, Vera Plešec, Mara Jesenko, družina Žontar, Goričane, d.d., Anton Skalar, Francka Strušnik, Hit Preles, d.o.o.. Kolovoz, d.o.o.. Sl Trans - Silvo Izda, družina Osovnikar, Aspi, d.o.o., Jernej Pelač, Elek-tro lleršič, Sašo Ribič, Ana Lah, Barbara Velej, Ana Mavri, Gradbeništvo Masnikosa in Betka Zorman. Poleg teh je še 6 neimenovanih darovalcem.Vsem prisrčna hvala! Posebna zahvala gre TV Medvode za sprotno obveščanje občanov o poteku akcije. Zahvala tudi uredništvu občinskega glasila Sotočje za podporo in obveščanje. Posebna zahvala gre tudi podjetju ROL-GRAF7, d.o.o., in direktorju g. Mraku za brezplačni tisk plakatov z vabilom za podporo akcije. Naša zahvala gre tudi gospodu Stanislavu žagarju, županu občine Medvode, ki je z razumevanjem podprl našo akcijo. Predsednik Ljubljanskega društva za hoj proti raku prim. Jurij Us, dr. med. & CLOCK SHOP NA VRHU MEDVOŠKEGA KLANCA, tel.: 01-3616-630 ee c ® ^ ^ • GSM, FAXI, TELEFONI, OPREMA... SIEMENS (M) MOTOKOLA ERICSSON ^ POOBLAŠČENI PRODAJALEC SI.MOBIL AKCIJA -10% ROČNE URE Odbor za urejanje prostora in ekologijo Zabojniki namesto divjih odlagališč Krajani akcijo dobro sprejeli, zato naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje. Odborniki za urejanje prostora in ekologijo so dobili zagotovilo, da bo tudi okolica zbojnika na deponiji ob Savi kmalu lepša in opremljena z opozorilnimi tablami. Odbor za urejanje prostora in ekologijo se je sredi oktobra sestal na prvi popočitniški seji, predvsem z namenom, da se seznani z načrtovanimi prerazporeditvami proračunskih sredstev. Kljub vsemu je največ pozornosti namenil 12 zabojnikom za zbiranje odpadnega kosovnega materiala, ki so že skoraj pol leta razporejeni po krajevnih skupnostih na celotnem območju občine. Odborniki so potrdili prepričanje predsednika odbora Janeza Burgarja, da so krajani dobro sprejeli to akcijo, in da z nakopičeno navlako s podstrešij in kleti uspešno polnijo zabojnike. To potrjuje tudi dejstvo, da so zabojniki ves čas polni, in da je strošek za odvoze, ki jih redno opravlja javno podjetje Snaga, že presegel 300 jlisoč tolarjev mesečno. Hkrati ugotavljajo, da Me v tem času ni pojavilo nobeno novo divje odlagališče, že sanirana pa so taka tudi ostala. Zato naj bi se akcija nadaljevala tudi v prihodnje. Res se v zabojnikih znajde tudi kaj takega, kar vanje ne sodi, kot naprimer gradbeni material, posebni odpadki in sekundarne surovine, vendar odborniki kljub vsemu menijo, da je bolje tako, kot da se to isto znajde na obrežjih rek, v gozdovih in opuščenih gramoznicah. Sam uspeh akcije je seveda v veliki meri odvisen tudi od sodelovanja vodstev krajevnih skupnosti, ki so dolžna poskrbeti za primerno mesto, za okolico zabojnika in seveda v primeru, da je ta poln, za pravočasno obveščanje oddelka za javne gospodarske službe občine Medvode, ki posreduje pri JP Snaga. Skupna seja dveh odborov Ni še čas za Lokalno turistično organizacijo Za ustanovitev turistične organizacije še ni pogojev. Ostaja tudi dvom o smiselnosti uvedbe nove davščine za gostince. Odbor za turizem in gostinstvo in odbor za malo gospodarstvo, podjetništvo in obrt sta se sestala na skupni seji, z namenom, da oblikujeta enotno mnenje o nameravani ustanovitvi Lokalne turistične organizacije. Z osnutkom odloka se je že spomladi seznanil občinski svet občine Medvode in oblikoval stališče, da je pred njegovim sprejetjem potrebno natančno ugotoviti tako koristi kot tudi obveznosti, ki bi jih takšna turistična organizacija prinesla članom. Delovno gradivo odloka namreč med drugim določa, da bi bili gostinci dolžni plačevati 12 tolarjev za vsak sedež v gostilni ali vrtu na vsak delovni dan, dokler ne bi bila organizirana Lokalna turistična organizacija, ki hi uvedla obvezno članstvo in obvezno članari- no za določne podjetnike in obrtnike. Člani obeh odborov so se pridružili mnenju Jožeta Jarca iz Turističnega biroja, da za ustanovitev kakršnekoli oblike turistične organizacije trenutno še niso dani bistveni pogoji. Hiter izračun med drugim namreč pokaže, da bi morali za normalno delovanja organizacije na področju pospeševanja turizma zaposliti najmanj 3 ljudi in za njihovo plačo zagotoviti najmanj 10 milijonov tolarjev. Lokalna turistična organizacija bi bila v takih razmerah le sama sebi namen. Že sicer se na področju promocije občine in razvoja turizma ne more pričakovati hitrih in dobičkonosnih rezultatov. Odborniki pa niso sprejeli njegovega predloga, da se kljub temu poskuša z že prej omenjeno "stolnino” začasno le pridobiti dodatna sredstva za razvoj turizma, predvsem za izdelavo manjkajočega promocijskega gradiva in celodnevno odprtje turističnega biroja. Da bi občina Medvode morala imeti nekaj od turizma, za razvoj katerega je letos namenila 9 milijonov tolarjev proračunskega denarja, je bilo skupno stališče obeh odborov, vendar je prevladalo mnenje, ki ga je zagovarjal predvsem Aleksander Mrak, da se z dodatnim obdavčenjem lahko dosega le kratkoročne učinke. Člani obeh odborov so zato sprejeli sklep, da bodo v prihodnjem letu zagotovili sredstva za izdelavo strokovne naloge o ustanovitvi turistične organizacije, ki bi upoštevala medvoške posebnosti. Še letos naj bi skupaj organizirali tudi okroglo mizo o razvoju turizma v naši občini, ki bi postregla z novimi idejami. Gradnja doma za starejše občane Občina bo tudi družbenik Občinski svet je podprl pobudo za družbeništvo občine Medvode v domu starejše občane. Medvode - Občinski svet je gradnjo doma za starejše občane uvrstil na dnevni red na predlog skupine članov občinskega sveta. Podjetje Dom, d.o.o., ki gradi Na klancu Dom starejših občanov je namreč skupaj s podjetjem Rabit in Mebles ponudil solastništvo zainteresiranim. Ponudbo so dobili tudi v občini Medvode in sicer za delež plačila komunalnega prispevka, ki bi ga investitor moral plačati občini Med- vode. To je dobrih 110 milijonov tolarjev, kar po izračunih predstavlja več kot deset odstotkov. Če bi se v občini strinjali s tovrstnim solastninskim deležem, sta se Mebles in Rabit pripravljena odpovedati lastninskemu deležu in bi imela vsak po 42,74 -dstotni delež, občina pa razliko. Tokrat je bila to šele uvodna razprava pred dokončno odločitvijo. V občinskem svetu so se odločili, da občina Medvode potrjuje namero, da vstopi kot družbenik v družbo Dom, d.o.o., z ustanovnim vložkom - dokapitalizacijo v višini 110,101.552 tolarjev, kar predstavlja določen delež osnovnega kapitala družbe po izvedeni dokapitalizaciji. Upravljalske pravice občine Medvode se opredelijo v družbeniški pogodbi, ki jo bo pred podpisom obraval občinski svet. V pogodbi pa je treba zagotoviti tudi pravice občine Medvode glede prednosti namestitve starejših občanov iz občine ter zaposlovanja občanov Medvod. Pri oblikovanju pogodbe pa je treba upoštevati tudi mnenja in pripombe iz razprave na občinskem svetu o sofinanciranju doma za starejše občane. Komunalni prispevek za kanalizacijo Kanalizacija - kako visoko cenjena dobrina? Priklop na kanalizacijsko omrežje je obveza in dobrina, za katero ima Občina Medvode pravico in dolžnost zahtevati plačilo. Zbrana soglasja in prispevek krajanov - po novem edina pot do kanalizacije. Prednostna naložba na komunalnem področju v občini Medvode je tudi v letošnjem letu kanalizacija. Prednost ima izgradnja kanalizacije v Pirničah, ki naj bi sc začela še letos. Prav tako naj bi se še letos nadaljevala dela na kanalizaciji od Rakovniškega ovinka do reke Ločnice. Napravljen je tudi izračun prispevka, ki naj bi ga 50 krajanov plačalo pred priklopom na obstoječe kanalizacijsko omrežje v Goričanah in Rakovniku. Kako se izračuna ta del komunalnega prispevka in katere so njegove pravne podlage, je komentirala vodja občinske uprave Vanja Debeljak. Skupina posameznikov, med katerimi je bila bolj aktivna predsednica odbora za komunalne dejavnosti Vida Bališeva, seje več kot leto dni, med drugim, ukvarjala tudi z vprašanjem, kako priti do takšnega izračuna prispevka, ki bo za večino pravičen, sprejemljiv in enako- Izračun prispevka za fekalno in meteorno kanalizacijo v primeru objekta s 100 kvadratnimi metri neto koristne površine: cena X indeks rasti X faktor izkoriščenosti X 50% popust X površina objekta A: fekalna kanalizacija (700 X 13,137 X 0,596 X 0,5 X 100) = 274.037,80 Sit B: meteorna kanalizacija (820 X 13,137 X 0,133 X 0,5 X 100) = 71.636,00 Sit Skupaj: A + B = 345.673,80 Sit praven, ob tem, da bo imel zakonsko podlago. Vendar za občinsko upravo sprejemljivega predloga niso našli, zato je odločitev župana Stanislava Žagarja še vedno takšna, da se za izračun vzame zakonska podlaga, ki določa način, po katerem se izračuna komunalni prispevek za kanalizacijo ob novogradnjah, seveda z upoštevanjem 50-odstotnega popusta, kot velja v naši občini. "Pravilo je in zakonodaja to zahteva, da sc vsa gospodinjstva, ki imajo možnost, priklopijo na kanalizacijsko omrežje, občina pa jim je, zaradi izgradnje dodatne komunalne opreme, upravičena zaračunati prispevek. V začetku meseca oktobra je župan Stanislav Žagar na krajane Rakovnika in Goričan že naslovil obvestilo, v katerih jih seznanja z možnostjo priklopa ob predhodnjem plačilu prispevka. Obvešča jih tudi o pravnih podlagah in načinu izračuna komunalnega prispevka. Osnova za izračun je neto koristna površina objekta, po podatkih, kot nam jih je posredoval Ljubljanski urbanistični zavod za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Če so imeli lastniki objektov pritožbe na ta podatek, smo jih pozvali, da nam predložijo projekt stanovanjske hiše, da se uskladimo še pred izdajo odločbe. Kljub temu da občinska uprava ni podala nobenega predloga za morebitno obročno plačevanje ali druge ugodnosti, smo se pripravljeni pogovoriti in slediti utemeljenim razlogom in pametnim predlogom bodisi posameznikov ali obeh krajevnih skupnostih. Sankcije za vse tiste, ki se ne bodo hoteli prilopiti na kanalizacijo, so predvidene v še vedno veljavnem Odloku o odvajanju odpadnih in padavinskih voda iz leta 1987. Glede plačila prispevka krajanov pa velja, da je naša pravnomočna odločba tudi izvršljiva,” je trenutno stanje komentirala vodja občinske uprave Vanja Debeljak, ki upa, da bo takšna odločitev dobro sprejeta tudi v občinskem svetu. Odločbe, na katerih bo znesek od 300 tisoč pa tudi čez milijon tolarjev, naj bi bile odposlane še letos. Na tak način naj bi se komunalni prispevek krajanov izračunal na vseh poročjih, kjer se bo v prihodnosti gradila kanalizacija. Le v primeru, da bo občina Medvode po naključju morda deležna velikih državnih sredstev v ta namen (do sedaj jih namreč ni bila), bo morda popust za plačilo tega prispevka večji. Potem velja zagotovilo župana Stanislava Žagarja, da bodo povračilo dobili tudi tisti, ki bodo obveznosti že poravnali. Novo je tudi njegovo stališče, da se bo kanalizacija od reke Ločnice naprej proti Sori in sekundarni vodi po Goričana in Rakovniku, gradili šele potem, ko bodo krajani pridobili vsa soglasja in zbraUgK celoten prispevek. Projekt kanalizcije za nižimgy ski del občine Medvode kaže, da je potrebno v prihodnosti zgraditi še 83 kilometrov primarnega in sekundarnega voda fekalne kanalizacije in več kot 30 kilometrov voda za meteorno kanalizcijo. Po trenutnih izračunih je ta projekt vreden več kot 7 milijard tolarjev in bo v primeru, da se bo uresničeval s takšno "hitrostjo” kot doslej, najbrž več kol le projekt stoletja. Nove cene kanalščine Občinski svet Občine Medvode je na svoji 15. seji sprejel predlog javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija, da se za 20 odstotkov zvišajo cene za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Zaradi administrativnega poseganja države so se Ic-te v zadnjih letih zviševale le minimalno. VO-KA že peto leto ustvarja izgubo in bo letošnja znašala več kot 1,5 milijarde. Da bi zagotovili pozitivno tekoče poslovanje, hi se morala cene najmanj podvojiti. Nove cene v gospodinjstvu so 42,90 SIT, v gospodarstvu 86,51 SIT, za čiščenje voda v gospodinjstvu 10,29 SIT in v gospodarstvu 20.80 SIT za kubični meter. VIDEOCENTER MEDVODE izposoje in presnemavanje videokaset ZAČETEK KONCA IIvi.čas: 17 21. c.oli Sori 7, Medvode, tel, ftll 776 Volitve 2000 V 11. volilnem okraju 3. volilne enote, kamor poleg občine Medvode sodi tudi Očimi Vodice in manjši del Mestne občine Ljubljana, je imelo pravico oddati svoj glas za enega od 14 kandidatov 17. 954 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila v našem volilnem okraju primerljiva z ono izpred štirih let, saj seje na 32 volišč odpravilo 14.029 volilnih upravičencev (78-odstotkov), le da je bilo tokrat med njimi tudi 471 takih, ki so oddali neveljavno glasovnico - tudi take s pripisi. Pogovor Predstavitev članov OS Občine Medvode Kdo so medvoški svetniki? ALEKSANDER MRAK ALEKSANDER MRAK, 41 let iz Pirnič, poročen, oče sina Jana, po poklieu univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen v tiskarni Rolgraf, d.o.o., Medvode. ANTON PUŠAR, 43 let iz Trnovca, poročen, oče treh otrok, po poklicu magister poslovodenja in organizacije, dipl. inž. strojništva, zaposlen kot direktor podjetja ELMATT, d.d. ŠTEFAN ČEBAŠEK, 40 let iz Verja, poročen in oče treh otrok, po poklicu strojni inženir - energetik, zaposlen kot vodja projekta. Vaš začetek v politiki? Pušar: Začelo seje pred petindvajsetimi leti v mladinski organizaciji. Čebašek: Moji začetki segajo v čas začetka slovenske demokracije in sicer s članstvom v Slovenski kmečki zvezi - predhodnici SLS. Stranka, katere član ste? Mrak: Moji prvi resnejši začetki v politiki .-Režejo v čas, ko sem na listi Liberalne demokracije Slovenije kandidiral za prvega župana Občine Medvode in bil prav tako na listi Liberalne demokracije Slovenije izvoljen za svetnika v prvi medvoški občinski svet. Pušar: Sem član SLS (SLS + SKD). Čebašek: Slovcnskja ljudska stranka. Vaš volivni uspeh in uspeh vaše stranke na zadnjih občinskih volitvah? Mrak: Liberalno demokracijo Slovenije v svetu Občine Medvode predstavljamo štirje svetniki. Pušar: Dva svetniška mandata v občinskem svetu. Čebašek: Volilni uspeh naše stranke je bil na zadnjih občinskih volitvah povprečen. Najljubši slovenski javni delavec - politik? Mrak: Dr. Janez. Drnovšek. Pušar: France Arhar. Čebašek: Ivan Bizjak. Najljubši svetovni politik? Mrak: Bill Clinton. Pušar: Bil Clinton - sedanji ameriški predsednik. Čebašek: Bill Clinton. Mnenje o delu medvoškega občinskega sveta? ŠTEFAN ČEBAŠEK Mrak: Vsaka politična opcija, ki je zastopana v občinskem svetu poskuša uveljaviti svoj program oziroma svoje interese, kar je razumljivo. Res pa je, da bi svet na svojem ugledu pridobil, če bi prenekatere razprave na sejah sveta potekale na višjem, politično kulturnejšem nivoju. Pušar: Premalo strpnosti, premalo kreativnosti in pogleda v prihodnost. Čebašek: Delo v občinskem svetu je vse prevečkrat prepotentno - prenapeto in pri tem vse preveč nasprotovanja. Nekonstruktivna opozicija, ki jo marsikdaj vodi hladna sla po maščevanju in razne osebne zamere ter nepripravljenost priznati kakšen poraz (politični). Kaj bi v naši občini najprej zgradili in kaj Vas najbolj moti? Mrak: Najprej bi rešil problem križišča oz. krožišča na klancu v Medvodah, ter zgradil cesto Verje - Pirniče. Najbolj me moti to, da se še dolgo časa, več let, ne bo zgodilo ničesar, kar bi stvari premaknilo z mrtve točke. Križišče na klancu bo še dolgo tako, kot je, težave s prometom pa bodo samo še večje. Enako velja za cesto Verje - Zgornje Pirniče. Pušar: Najprej je potreba zgraditi primerno cestno povezavo z Ljubljano (štiripasovnica, krožišče na klancu). Moti me športna dvorana. Čebašek: Vsekakor zasluži naj večjo pozornost komunala. TU mislim najprej na ceste in kanalizacijo, ki bi se morala graditi bolj intenzivno po vnaprej sprejeti prednostni listi. Več investicij v razvoj višje ležečih območij. Moti me popolnoma zgrešena arhitektura središča Medvod, ki ga v pravem smislu še ni oz. ni dokončan. Kateri dejavnosti bi namenili več proračunskega denarja? Mrak: Z močnejšimi proračunskimi sredstvi bi podprl tiste projekte, ki so namenjeni mladim (izobraževanje, kultura, šport, zdravstveno varstvo, stanovanja za mlade in mlade družine). Pušar: Komunali. Čebašek: Komunali, izobraževanju, podpora subvencijam in več denarja in skrbi bi posvetil ugodnemu kreditiranju vseh vrst dejavnosti od kmetijstva do podjetništva. Kdaj ste bili zadnjič v gledališču in katero predstavo ste si ogledali? Mrak: V začetku meseca sem si v KUD Mengeš ogledal komedijo Miroslava Mitroviča: "Policija na pomoč”. Pušar: Domačo predstavo ”Lovrač” v izvedbi sorških amaterskih igralcev. Čebašek: Dokaj pogosto zahajam v domači kulturni hram v Pirniče. Na Senici pa sem se letos ogledal Finžgarjevo "Verigo" in prav ti amaterski igralci zaslužijo vso pohvalo, posebej še njihov "organizacijski vodja” predstave -Valentin Križaj. Knjiga, ki hi jo še enkrat prebrali? Mrak: Tone Svetina: Ukana. Pušar: Žal nimam časa za branje leposlovja. Čebašek: Vsekakor knjigo Jacka Londona: Martin Eden. Vaš najljubši slovenski pevec/ka v zabavni glasbi? Mrak: Rad poslušam popevke Oliverja Dra-gojeviča in Darje Švajger. Pušar: Andrej Šifrer. Čebašek: Vita Mavrič. S katerim športom se ukvarjate? Mrak: Poleti rad plavam v morju in se potapljam. V zimskem času pa smučam. Pušar: Aktivno z nobenim, rad pa hodim v hribe. Čebašek: V poletnem času mi je poseben užitek igranje košarke, v zimskem času pa se "preselim” s smučmi na sneg in čisti zrak. Katero prevozno sredstvo uporabljate? Mrak: Mercedes. Pušar: Audi A-6. Čebašek: WV - IV/Golf. Vaš hobi v prostem času? Mrak: Urejanje hiše in delo na vrtu. Pušar: Poleg službe, sodelovanja v nadzornih svetih in skupščinah nekaj podjetij ter obdelavi kmetije ni časa za druge hobije. Čebašek: Delo v sodelovanju z naravo. Kaj je lepšega kot junijski pogled iz terase restavracije Duem na Verju na ječmenovo zoreče se polje z čudovitimi prelivajočimi barvami, vse to pa spremlja paša domače živine "v živo”. V momentu ko združite užitek in delo, takrat je človekovo zadovoljstvo popolno. Tildi to je hobi in to ne samo v prostem času. • Jože Jarc Rožnikovi z Osolnika Kmetija zagrizena v hrib Kaljenje kmetije - pridelano in narejeno doma - otroci so naj večje bogastvo Zanimiva, če ne že nadvse srečna, mora biti domačija, ki stoji na tako trdnih zgodovinskih temeljih. Zgodovina namreč pravi, da je bil v 12. stoletju tukaj, kjer danes stoji Rožnikova kmetija, cvetlični vrt graščine. Zadaj za današnjim poslopjem je na mestu, ki se še dandanes imenuje gradišče, stal grad in prvotna cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Rušilni potres leta 1511 je za sabo pustil le ruševine in velike jame, ki še danes spominjajo na preteklost. Vse do leta 1750 so se na Rožnikovi kmetiji tHiskarmi 4294 KRIŽE, Snakovška cesta 17 http://wwww.kara.si, e-mail: tiskarna@kara.si Tel.: (064) 557-646, tel./fax: (064) 557-215 mobitel: (0609) 618-195 vizitke, kuverte, nalepke, dopisi, računi, dobavnice, naročilnice, prospekti, katalogi, zloženke, vabila, čestitke, reklamni letaki, plakati, knjige, časopisi... Kdor se odloči za tisk v tiskarni ♦, na času, denarju in živcih prišpara! tudi pisali Rožnik. Ko seje na kmetijo priženil Blinov s sosednje Katarine, je s seboj prinesel tudi priimek Bukovec. Kaljenje Rožnikove kmetije Splet okoliščin in osebnostnih značilnosti gospodarjev so pripeljale Rožnikove na rob propada. Prišel je celo trenutek, ko so se sosedje že dogovarjali, komu kaj pripada. Blinov sinje namreč kupil še sosednjo Primčevo kmetijo, njegov vnuk Andrej pa je bil strasten lovec, ki je mlad umrl. Namesto da bi delal na kmetiji, je raje obiskoval lovsko tovarišijo v okolici in Ljubljani. "Novi gospodar, moj stari oče, je imel veliko srečo, da se je poročil s Terezijo Jesenko iz Poljanske doline, ki je k hiši prinesla bogato doto, da so lahko poplačali največje dolgove in preprečili razpad kmetije,” niza dogodke iz preteklosti Stanko Bukovec, današnji gospodar na Rožnikovi kmetiji, in dodaja: "Kako resno je bilo stanje, najbolj nazorno pokaže podatek, da si je stari ata pri bratrancu sposodil voz, da ga je čez nedeljo postavil pod kozolec, ko sta nevesta in njen oče prišla na oglede, da prvi vtis le ne bi bil tako grozen. Poleg vseh dolgov, pa je še naneslo, da je bil stari ata v sporu z Lovračem. Ker na volitvah ni glasoval za njegovo stranko, ga je ta prijavil zavoljo žganjekuhe. Stari ata je sicer kotel skril v gozdu, saj mu je žandar sredi noči prišel povedati, da bo preiskava, vendar Lovrač ni odnehal. Za priče je postavil štiri sosede in dva sta poleg njega pričala v škodo Rožnikovih. Za poplačilo kazni in sodnih stroškov je stari ata moral prodati nekaj živine, les in se še nekaj malega zadolžiti.” Pridelano in narejeno doma Tudi nadaljevanje 20. stoletja za Rožnikovo kmetijo ni bilo nič bolj prizanesljivo. Februarja leta 1944 so namreč Nemci kmetijo požgali, z namenom, da požgejo cel Osolnik in preženejo vse prebivalce. Rožnikovi, med njimi tudi 8-letni Stanko, so se začasno zatekli k stricu na Suho pri Škofji Loki, se takoj po vojni vrnili na Osolnik in začeli z obnovo kmetije. Leta 1970 seje Stanko poročil z Nežko, ki jo je spoznal na žegnanju pri domači cerkvici. Iz Žleb se je preselila na Osolnik in nato vsa ta leta, tako kot Stanko, kmetovala doma in gospodinjila. "Ne, nikoli nisva bila na dopustu; niti na morju niti v toplicah. Nežka je bolj slabega zdravja, tako da ji tudi vožnja z avtomobilom ne paše najbolj. Jaz grem pa kdaj za kakšen dan v hribe,” doda Stanko navihano na moje začudenje, češ: "A, v hribe, ali ni dovolj, da že Rožnikova kmetija leži na nadmorski višini čez 800 metrov in je zagrizena v hrib.” "Zemljo zorjemo z vitlom. Doma pridelamo krompir, korenje, peso, zelje, kolerabo; skratka vse, kar rabimo doma. Travnike kosimo z ročno motorno kosilnico, dobršen del pa s koso. Košnja v tej strmini traja kar štiri do pet tednov. V hlevu je danes poleg štirih prašičev še 19 glav goveje živine, med njimi tudi plemenski bik pasme charolais. Čez poletje je živina na paši, pozimi pa jih hranimo s senom in tistim, kar pridelamo doma. Letos sem se udeležil tudi tečaja o biološkem načinu pridelave hrane," nadaljuje Stanko misel o tem, da biološko pridelana hrana pri nas še nima prava cene -tako kot večina kmetijskih pridelkov in izdelkov, češ: "Če je zavojček doma pridelanega surovega masla cenejši od steklenice piva, potem....” Na Rožnikovi kmetiji še vedno doma pečejo kruh, delajo salame, klobase in druge suhomesnate izdelke, sušijo sadje ali delajo iz njega sok... Z vsemi temi dobrotami radi postrežejo obiskovalcem in tudi številnim prijateljem Osolnika; udeležencem akcije, ki se vsalc*^ dan zvrstijo na njihovi domačiji, da /abeležijctgr svoj prihod v vpisno knjigo. Otroci so največja sreča Stanko je kmetijo prevzel že pred 30 leti, takoj po očetovi smrti, ko mu je mama izkazala veliko zaupanje. TUdi sam pravi, da bo kmetijo takoj predal bodočemu (?) zetu, če bo le izkazal voljo do dela. "Največja sreča je bila, ko seje, sicer šele po desetih letih zakona, najprej rodila Jerneja in štiri leta kasneje še Marta,” pravi danes, ponosen na obe hčeri. Jerneja je študentka drugega letnika farmacije, Marta pa dijakinja drugega letnika gostinstva v Radovljici. "Velikokrat ljudje pravijo, da bo Marta imela doma gostilno, jaz pa domačo lekarno,” malo za šalo pove Jerneja in da vedeti, da se sicer še nič ne ve. Poleg študija in domačih opravil ji ostane nekaj malega časa še za kitaro in slikanje. Bolj na tesno je s prostim časom tudi Marta, ki samo za pot v šolo in nazaifljfc porabi vsak dan štiri ure; najprej z motorjemr®' do Reteč ali Medvod in nato z vlakom do Radovljice ter obratno. Res pa je, da sta z Združenjem katoliške mladine že dodobra spoznala delček Evrope. Letos bosta naprimer silvestrovali v Barceloni. "Včasih, ko sva bili na Osolniku edina otroka, sva za zabavo morali poskrbeti kar sami; s smučami ali kolesom naravnost po hribu navzdol. Na srečo seje vedno vse dobro končalo,” obujata spomine tudi na tiste čase, ko sta še obiskovali osnovno šolo v Škofji Loki. Otroci z Osolnika so vedno obiskovali to šolo, saj je do šolskega avtobusa v dolini Hrastnice le dobra dva kilometra in pol. "TUdi življenje tu gori seje spreminjalo. Leta 1959 smo dobili elektriko, leta 1967 cesto iz Sore, leta 1983 telefon in pred tremi leti vodovod. Naša velika želja je seveda tudi urejena in asfaltirana 6 kilometrov dolga pot iz Sore. Vendar, če bi morali polovico sredstev za asfalt prispevati krajani z Osolnika sami, bi lahko Rožnikovo kmetijo kar prodal,” pravi Stanko upajoč na posluh onih v dolini, ki predvsem ob koncu tedna res radi zaidejo v ta del naše občine. Dol in njegova kulturno etnološka vrednost Dolinčkova hiša in cerkvica sv. Mihaela V zadnjih dveh letih sta obe spomeniško zaščiteni zgradbi dobili novo zunanjo podobo. Majhna vasica Dol leži na obrobju občine Medvode. Razen precej na novo zgrajenih hiš, se skozi desetletja ni kaj dosti spreminjala. V zadnjih dveh letih pa je postala predmet obravnave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in občinskega proračuna. V teku je obnova stare Dolinčkove hiše, krajani pa so v večji meri sami obnovili zunanjo podobo podružnične cerkve sv. Mihaela, ki stoji v neposredni bližini stare hiše. Občina bo hišo odkupila in jo namenila muzejski in prireditveni dejavnosti. Skupaj s cerkvijo in okolico naj bi postala središče vasi in kulturnega dogajanja v njej. Dolinčkova hiša Stara Dolinčkova hiša je spomeniško zaščitena že vse od leta 1966, leta 1985 pa je bila razglašena tudi za kulturni in etnološki spomenik. Pred približno dvema letoma, ko je 9^'I objekt že v "kritičnem stanju” in so vsi mislili, da se bo hiša podrla sama od sebe, je s strani občine Medvode prišla pobuda za njeno obnovo. Nosilec obnove je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, ki je pred začetkom obnove popisal vse predmete, ki so se še nahajali v objektu. Le-ti bodo po končani adaptaciji vrnjeni. Ker je objekt eden izmed najlepših biserov kmečke arhitekture v naši občini, jo država in občina Medvode s skupnimi sredstvi obnavljata v celoti. Preteklo leto so zamenjali strešno kritino, letos pa so obnovili zunanjost - zidani in leseni del hiše. Prihodnje leto naj bi začeli z obnovo notranjosti in jo opremili v slogu iz sredine 19. stol. Po mnenju dipl. etnologinje Damjane Pediček iz Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine sodi hiša med najkakovostnejše, sicer redko ohranjene objekte kmečkega stavbarstva iz 17. in 18. stoletja. Takratni gospodar kmetije naj bi bil zelo premožen. Zato obstaja velika verjetnost, da so kamnoseški mojstri, ki so gradili cerkev v neposredni bljižini, dogradili tudi njegovo hišo. V tistih časih so bile namreč hiše v veči- ni pritlične in lesene. 1765 je edina letnica, ki je ohranjena na lesenem tramu v hiši, strokovnjaki pa menijo, da naj bi bila hiša zgrajena pred tem letom. Franc Šušteršič in njegova žena Antonija sta novo hišo zgradila poleg stare. Ta je bila namreč rojstna hiša njegovega očeta. Pravita, da novo ime domačije izhaja iz Zg. Senice, kjer sta živela Jože Šušteršič in njegova žena Urša, rojena Dular. Od tam sta v Dol prinesla novo ime "Dolinčkovi”. "Prvotno se je domačiji reklo pr' Kocjan'. V letih, ko so se ljudje s trebuhom za kruhom množično preseljevali v Ameriko, so se leta 1883 odselili tudi Kocjanovi. To sodim po ustnem izročilu, ker je bil Franc Šušteršič, roj. 1876, star sedem let, ko je njegov oče Jože kupi! hišo, ” pripoveduje Antonija. "Leta 1976 pa se je pri nas oglasila tudi gospa v srednjih letih. Rekla je, da prihaja iz Amerike in da si je prišla ogledat rojstno hišo svoje babice, "je še dodala. "Med 1. sv. vojno so se v hišo vselili vojaki. Kuhati so v zgornjih prostorih hiše, kar na tleh. Še dobro, da niso nič zakurili, ko je ta de! hiše lesen," pravi Franc. Njegov oče, ki se je rodil v tej hiši, je kasneje zgradil hišo v Sori. Njegovi teti, očetovi sestri pa se nista poročili in imeli potomcev, ki bi še živeli v hiši. Oživitev hiše je naslednji korak. V preteklosti se je velika večina prebivalstva našega območja preživljala s kmetijstvom. Zato ni naključje, da bo v tej stari kmečki hiši prikazan način življenja, stavbna dediščina, tradicionalna kulinarika in razne izumirajoče obrti. S tem dejanjem bo občina potrdila, da ji je še kako mar za kulturno dediščino, hkrati pa bo urejena hiša lahko v ponos občini, tako kot podobni kmečki objekti v drugih slovenskih občinah. Cerkev sv. Mihaela Podružnična cerkev svetega Mihaela v Dolu je bila od srede 17. do srede 19. stoletja večkrat dozidana. Prvotno je na tem mestu stala le kapelica v velikosti sedanjega glavnega oltarja. Notranjost cerkve je bila obnovljena v letu 1983. Zadnja leta pa je nase že močno opozar- jala njena zunanja podoba z okolico. Zamenjali so streho in zunanji omet. Obzidje so porušili v celoti, v novega pa vzidali skale iz prejšnjega. Tega so povezali z ročno kovanimi vrati in tlakovali vhod pred cerkvijo. Zaradi vlage, ki je uničevala stene, je bila nujna tudi drenaža oziroma urejeno odvodnavanje. Obsežna obnova je zahtevala kar več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur. Krajani Dola in Drage, ki spadajo v dolsko podružnico sorške fare, so namreč večino dela opravili sami. Zaključek dve leti in pol trajajočih obnovitvenih del so v Dolu počastili s slovesno sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovesnost je nekoliko pokvarilo deževno vreme. Kljub temu pa so domačini poskrbeli, da je bilo pod streho sosednje kmetije po maši še dovolj možnosti za izmen-janje mnenj, prigrizek in pijačo. t V dveh letih in pol je renesančna cerkvica dobila popolnoma novo, lepšo podobo. Nedograjena športna dvorana Namesto sramote - nova dvorana? Dvorana, zgrajena med tretjo in četrto gradbeno fazo, j c že osmo leto brez gospodarja in ves ta čas uspešno propada. Vhodna vrata so zabita z deskami, okna razbita, cesta mimo nje še vedno makadamska. Ali jo kupiti in dokončati, ali jo kupiti in podreti, ali zraven nje zgraditi novo...? Občina Medvode, ki glede na mnenje cenilca, nedokončano dvorano vrednoti na največ 5(1 milijonov tolarjev, je za njen odkup v letošnjem letu predvidela prvih 20 milijonov tolarjev in jih tudi že prerazporedila drugam. Občinski svet je namreč že spomladi imenoval dve skupini, ki naj bi se aktivno vključili v reševanje problematike, vendar se do sedaj nista sestali še niti enkrat. Razlog, zakaj župan Stanislav Žagar ni sklical sestanka, je v tem, da se lastniki propadajoče dvorane niso odzvali njegovemu povabilu na sestanek. Pogajalska skupina v sestavi Stanislav Žagar, Mitja Ljubeljšek, Leopold Knez in Bojan Kržišnik, naj bi opravila pogovore z vsemi lastniki tega objekta in dosegla najnižjo ceno za odkup, programski svet v sestavi Bojan Kržišnik, Peter Militarov, Jože Duhovnik, Stane Novak in predstavnik športne zveze pa naj bi oblikoval program dejavnosti v tej zgradbi. Ta naj bi bil podlaga za izračun potrebnih sredstev za dokončanje in obratovanje obstoječe dvorane. Pred več kot desetimi leti so medvoške tovarne skupaj s še nekaterimi sovlagatelji začele uresničevati odločitev košarkarske sekcije Partizana, ki je že leta 1987 ocenila, da brez večnamenske športne dvorane, razvoj športa ni več mogoč. Športno dvorano so začeli graditi in bi jo ob veliki pomoči davkoplačevalcev najbrž tudi dogradili, če ne bi podizvajalec del Gradbenik šel v stečaj, če se ne bi zamenjal sistem, in če se ne bi izničila "naložbena” sposobnost medvoških podjetij. Družbeniki PRC-a (Poslovno rekreacijskega centra), družbe, ki je bila ustanovljena z namenom, da naložbo izpelje od začetka do konca, so se občasno zbrali na skupščini in ugotovili, da nihče izmed njih ni sposoben zgraditi dvorane do konca in se hkrati pogoditi z ostalimi, in da primernega kupca propadajočega objekta ni. Spridil se je celo načrt, da se objekt brezplačno prenese na občino Medvode. Trenutna dejstva so takšna, da so trije naj večji sovlagatelji (Color, Papirnica Goričane in Donit) v objekt vložili vsak približno po 700 tisoč mark in da ima GIO (nekdanji Smelt) za opravljena dela terjatev v višini 380 tisoč mark. Po nekajletnem propadanju je dvorana po eni cenitvi vredna le 50 milijonov tolarjev oziroma manj od 500 tisoč mark, po mnenju druge cenitve, ki so jo naročile vlagateljice, 130 milijonov oziroma več kot milijon mark, medtem ko je po mnenju ostalih še največ vredno zemljišče, ki gaje za gradnjo dvorane (le) odstopilo športno društvo Partizan. Po pogovorih, ki sojih lastnice vodile to leto, je sta- lišče Colorja, ki bo po mnenju občinske uprave najtrši pogajalec, predstavila sekretarka družbe Nada Majnik Likar takole: "Vsekakor je Color zainteresiran za čimprejšnjo dokončno ureditev zadeve, pri čemer ne gre prezreti, da je sam postopek reševanja in dokončna rešitev te problematike odvisna od volje vseh družbenikov. Color si bo ob upoštevanju namembnosti objekta prizadeval, da se objekt, ob soglasju vseh družbenikov, odproda najboljšemu ponudniku, pri čemer pogoji odprodaje med družbeniki še niso dogovorjeni.” Župan Stanislav Žagar je bil že pred časom prepričan, da je občina Medvode najboljši ponudnik; ne sicer po višini sredstev, ki jih je namenila odkupu, temveč zato, ker je najbrž edina, ki bo sposobna to dvorano ohraniti za športno dejavnost. To je namreč zahteva dveh izmed oblikovalcev nadaljnje usode športne dvorane. Direktor podjetja GIO Savo Tatalovič je menda obljubil umik terjatve, če bo dobitf tehtno zagotovilo, da dograjena športna dvora*1 na ostane v občinski lasti, in da se njen prvotni namen ne bo spremenil. Športno društvo Partizan bo zemljo prepisalo na PRC brez težav, če bo le zapisano, da se dvorana nameni razvoju medvoškega športa. Kljub temu da so s temi zagotovili dani vsi pogoji, da lastnice dvorane sporočijo svojo dokončno odločitev občini Medvode, kot vse kaže, tega le ne mor-jo storiti, ker enotnega stališča očitno ni. Zato je župan Stanislav Žagar že napovedal možnost, da se uresniči najbolj drastičen ukrep. Če se do začetka prihodnjega leta pogovori ne bodo premaknili z mrtve točke, bo občinskemu svetu predlagal začetek gradnje nove bolj primerne dvorane poleg obstoječe, ki bo neobremenjena s preteklostjo in lastništvom. Takšno, kot bi jo po njegovem mnenju v občini že imeli, če se ne bi toliko časa ukvarjali z dvorano, ki po desetih letih propadanja in brez urejenega odvodnjavanja, že zahteva marskikateri varnostni ukrep, med drugim tudi preverbo statičnosti. Zato niti ni tako napačna misel tistih, ki menijo, da bi bilo propadajočo dvorano bolje podreti kot obnoviti in dokončati. Košarkarska tekma v Preski Člani košarkarskega kluba Medvode že težko čakajo na izgradnjo športne dvorane v Medvodah. Njihovi treningi in tekme namreč potekajo v telovadnici osnovne šole v Preski. Thdi v soboto, 21. oktobra, so sc tam pomerili s člani KK Črnomelj. Ker v telovadnici ni primernega prostora za gledalce so se ti prerivali kar na balkonu. Kljub temu so z glasnim navijanjem spodbudili medvoške košarkarje, ki so ob koncu prvega polčasa vodili kar za 20 točk, v drugem pa močno popustili, da so se na koncu le potrudili in zmagali z rezultatom 78 : 77. Ker se zmage KK Medvode, kljub letos na novo osnovani ekipi, kar vrstijo in imajo možnost, da se iz druge lige povzpnejo v prvo B ligo, bi bila nova športna dvorana, namenjena treningom in tekmam, na moč dobrodošla. • N.P. Razstava v Pirničah Spodnje Pirniče - V okviru meseca požarne varnosti so prostovoljna gasilska društva v okviru Gasilske zveze Medvode imela različne aktivnosti. Zanimiva razstava v okviru meseca požarne varnosti je bila v domu Prostovoljnega gasilskega društva Pirniče. Pripravil jo je dolgoletni gasilec in poznani zbiratelj gasilske dediščine Karel Prahm, rojen v Prosenjakovcih, sicer pa že 40 let gasilec doma iz Preske pri Medvodah. Karel je po vsej Sloveniji poznan po zbiranju gasilskega gradiva, njegove razstave pa so bile obiskane že po domala vseh krajih v Sloveniji in tudi v tujini. Karel je tudi poznan filatelist, zbiratelj značk in starega denarja. Razstava, ki jo je pripravil v nedeljo v Spodnjih Pirničah v okviru meseca požarne varnosti je že 20. po vrsti ta mesec. Trenutno ima razstavo tudi na Madžarskem, pripravlja pa jo tudi na Kitajskem. Dan odprtih vrat v Zbiljah Zbilje - Različna tekmovanja, bilo je tudi skupno tekmovanje gasilskih enot iz Gasilske zveze Medvode in Gasilske zveze Vodice, so bila osrednje dogajanje v oktobru, mesecu požarne varnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Zbilje, ki je med aktivnejšimi v GZ Vodice in je osvojilo tudi posebno priznanje TZ Slovenije in GZ Slovenije, pa je pripravilo dan odprtih vrat ter krajane povabilo, da si ogledajo dom in opremo. Še posebno zanimanje za opremo in delovanje društva je bilo med mladimi. SCRVIS ŠltRN KRANJ (i n o ■■.■uv.-.vv.-.-.v.v-.v.vv.vv.v.* •Pi (kI.ij.i nuv ih vozil •K.tlil|vii.i Vti/ilo •St.Vi o 7.1 novo Predstavniki občinskega odbora ZB Medvode so minuli teden obiskali vojašnico Franc Rozman -Stane v Ljubljani. Sprejel jih je poveljnik vojašnice Janez Butara. Ideja o medsebojnem sodelovanju se je porodila precej po naključju. Komisija za ocenjevanje vojašnic v vseslovenski turistični akciji Moja dežela lepa, čista in gostoljubna, katere član je tudi Medvoščan Vladimir Bertoncelj, je namreč ob obisku v vojašnici ugotovila, da ta, kljub svojemu imenu, ne premore niti enega spominskega obeležja o komandantu Stanetu. Zato so predstavniki občinskega odbora ZB Medvode vojašnici poklonili retušo stare slike Franca Rozmana -Staneta, delo fotografa Borisa Primožiča. (Na sliki: poveljnik Janez Butara in predsednik občinskega odbora ZB Medvode Tone Plešec) • U^uilvn l(n ilil m I i .isiuv •Oi igmajm iv/oivni il- li m ilod.iln.i o|iiom.i Nagradno vprašanje Doma je iz občine Medvode. Je poznana medijska osebnost in "kriv" z.a vse, kar radi ali neradi gledajo prebivalci občine Medvode na svojih ekranih na TV Medvode. Rad ima avtomobile. Do nedavnega je imel Renault 19, zdaj ima. seveda še vedno Renaulta, vendar Scenic. Barva: trula češnja. Rad ima naravo in se v družbi z zeleno bratovščino pozdravlja: Dober pogled. Je skoraj prvo ime tudi v društvo, kjer imajo prav tako radi lepe kraje, zabavo, naravo... Napišite ime in priimek moža na sliki z avtomobilom. Odgovor pošljite na dopisnici na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 do 25. novembra 2000, s pripisom NAGRADNO VPRAŠANJE -SOTOČJE flVTO€l€KTftlKA AVTO JAMNIK, d.o.o, J JAMNIK MATEVŽ SP. SENICA 19. MEDVODE Telefon: 01/3611-279. 041/568-353 Montaža avtoalarmov. centralnega in daljinskega zaklepanja, el. pomika stekel in servisiranje klim... PRIPRAVA VOZILA ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO Medveški taborniki v Preski V soboto, 21. oktobra, so taborniki Rodu dveh rek povabili svoje prijatelje iz. Ljubljane, Sežane, Velenja in drugih slovenskih krajev na posebno akcijo. Popoldne so se pomerili v zabavnih igrah, zvečer pa so odšli na nočno orientacijo po okolici Preske in Žleb. Pred Osnovno šolo Preska so postavili tudi veliko kartonsko škatlo, v kateri so zbirali medvedke in ostale igrače. S pomočjo Rdečega križa jih bodo poslali otrokom v Zvezno republiko Jugoslavijo. Vodja projekta, Peter Slapšak je še poudaril, da jim tako obsežne akcije zagotovo ne bi uspelo uresničiti brez prispevkov sponzorjev, ki so sc tokrat z veseljem odzvali na pomoč. Atos - drugačna zgodba Medvode - 26. oktobra je bilo v Medvodah zanimivo potopisno predavanje. Pripravil ga je domačin in že kar uveljavljeni potopisec Janez. Mihovec. Predstavil je goro Atos in to poimenoval kot drugačno zgodbo. Celotni potopis je spremljal z zanimivimi diapozitivi. Veselo na Vršič Medvode - Tudi pretekli mesec so se prizadevni medvoški planinci odpravili na zanimivo planinsko turo in sicer na 1696 m visok Vršič nad Belim potok. Pot jih je vodila iz Gozd Martuljka preko Martuljških slapov ter Vršiča - Belega potoka (slapovi Skočniki) nazaj v Gozd Martuljk. Za mesec november pa pripravljajo zanimivo turo in sicer že v nedeljo, 12. novembra, na 1047 m visoko Mirno goro. Pot jih bo vodila po lahko označeni poti iz Semiča preko Klečas, Planinc na Mirno goro in od tam preko Rodin in Talčjega vrha v Črnomelj, kamor boste prišli po šestih urah zmerne hoje. Izžrebani reševalci križanke Za nagradno križanko MATIK smo dobili 876 rešitev. Izžrebali smo šest reševalcev. Nagrade firme MATIK dobijo: Simona Gruden, Bizantova 3, 1215 Medvode; Alojz Grmovšek, Cesta v Žlebe 10, 1215 Medvode: Jerca Mrak. Goričane 46, 1215 Medvode. Nagrade Gorenjskega glasa dobijo: Ivan Lavrič, Zbilje 11, 1215 Medvode; Franc Urh, Zgornje Pirniče 10/a, 1215 Medvode; Martina Čermelj, Valburga 32 A, 1216 Smlednik. Ure pravljic za otroke Medvode - V medvoški knjižnici so se tudi letos začele že nekaj let znane URE PRAVLJICE za otroke od 4. leta starosti dalje. Pripravljajo jih znani pravljičarji in sicer bodo vsak torek popoldne ob 17. uri v posebnem pravljičnem kotičku knjižnice. Vloge za znižanje plačila Medvode - Oddelek za družbene dejavnosti pri Občini Medvode ponovno obvešča vse starše otrok s stalnim bivališčem v naši občini, da je rok za oddajo vlog za znižanje plačila vrtca v letu 2001 zaradi novih obrazcev prestavljen na 30. november letošnjega leta. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01/36-19-521 g. Grega Rozman ali po E-mail-u: občina® medvode.si vsak delavnik v času uradnih ur. In-line hokej in... Sobotno in nedeljsko športno dogajanje (20. in 21. oktober) je bilo v Medvodah usmerjeno na novo igrišče za in-line hokej. V soboto je potekal turnir v hokeju na rolerjih. Za tretje mesto sta se pomerili ekipa domačinov Mad Dogs in ekipa Dolenjskih Toplic. Zmagala je ekipa ŠD Mad Dogs Medvode z rezultatom 2:1. V finalu sta se pomerili ekipi Utik iz Vodic in Kavke iz Kranja. Po rezultatu iz redncgjfl dela (1:1) je bilo na koncu 3:1 v korist kranjskih Kavk. Kavke so tako osvojile L mesto sobotnega turnirja v in-line hokeju na roleijih. Naslednji dan, to je v nedeljo, pa je na igrišču potekal še zaključek jesenske lige v malem nogometu na odboj. O zmagovalcu so odločali streli s šestih metrov. Na koncu je z enim golom prednosti zmagala ekipa ŠD Medvode. RENAULT T+0« fL~ nakup novih vo Pri vsakem naku vas čaka daril Tako prijazni in kv % zil Renault -Ji pu vozila ni bon alitetni. www.renaultsi KALAN TRADE d.o.o. Šetinova4, 1215 Medvode, Tel.: prodaja 01 3619 600 STEKLARSTVO IN ALU KONSTRUKCIJE MARJAN OMANOVIČ, s.p. Žlebe 1 k, 1215 Medvode, tel. 01/361 7707, fax: 01/361 7706 Izdelovanje in montaža vseh steklarskih izdelkov z ALU okvirji. ❖ zasteklitev balkonov in teras z aluminijastimi okvirji ❖ izdelovanje, montaža vetrolovov in rastlinjakov z ALU okvirji ❖ suhomontaža oken z ALU profili ❖ izdelovanje vitražev ❖ taljenje in krivljenje stekel Oglasi Prijetna jesen življenja v zelenem okolju. /lil IJS ki GAJ Kjer bom kmalu doma. V prijetnem, zelenem okolju ob Zbiljskem jezeru že raste Dom starejših občanov Medvode, v katerem prodajamo varovana opremljena stanovanja in opremljene garsonjere, namenjene starejšim osebam in invalidom. Bodočim lastnikom in najemnikom ponujamo oskrbo, uporabo skupnih in družabnih prostorov, pa tudi celotno medicinsko nego. Poleg starejših lahko stanovanja in garsonjere kupijo tudi druge fizične ali pravne osebe, pod pogojem, da enoto oddajo domu. Stanovanje 49,40 nf+ balkon 20.123.000 SIT (187.274 DEM) Informacije: MEBLES DUNAJSKA 8. LJUBLJANA tel.: 01 / 300 70 50 Garsonjera 24,60 m!+ balkon 10.670.000 SIT ( 99.260 DEM ) ROBIT. ŠPRUHA 1, TRZIN tel.: 01 Z 562 17 29 so izpolnjene AdriaKer. Novi salon kopalniške opreme. Mengeš. Gorenjska cesta 22. t 01 729 10 40 QiBn22B Oglasi ■ l f Mercator BC MEDVODE Medveška c. 3, tel.: 01 /361 11 00 OTROŠKI ODDELEK —od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter v soboto med 7. in 14. uro