TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v soboto, dne 5. novembra 1932. štev. 128. k več jem da bi bilo treba plačati malo več Paragraf, ki ga treba odpraviti Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev prodajajo tudi nečlanom V zadružni register okrožnega sodišča v Celju je bila vpisana sprememba v pravila Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Celju, r. z. z o. z. Nič posebnega ni na tem, če katera zadruga spremeni ali dopolni svoja pravila, posebnost pa je, kar je dopolnila »vejim pravilom Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Celju. Zadnji odstavek tega dopolnila v zadružni register se namreč glasi dobesedno takole: »Samo izjemoma, in sicer, -kadar je gotovega blaga na skladišču Teč, kakor je povpraševanje zadrugarjev po njem, more upravni odbor to in tako blago odstopiti drugim zadrugam, p a tudi nezadrugarjem (člen 2. zakona).« Čisto po nepotrebnem je 'Nabavljalna zadruga drž. nameščencev vstavila to dopolnilo, ker je to dopolnilo dobeseden prepis iz zakotna o nabavijalmih zadrugah državnih nameščencev in torej za zadrugo že veljaven. Ce je torej kljub temni smatrala za potrebno, da to stori, potem je pač jasno, da je nabavljalni zadrugi silno na item, da se vendar ne pozabi njena pravica, da predaja — seveda samo izjemoma — blago tudi nezadrugarjem. Za nas pa je ta dodatek pravil iz mnogih .ozirov zelo dragoceno priznanje. Predvsem .moramo konstatirati, kako veliko važnost polagajo nabavljalne zadruge na to, da smejo po zakonu prodajati tudi nezadrugarjem — seveda samo izjemoma. Če je potrebno, potem — seveda samo izjemoma — ugasne zadružna zavest in kupec je dobrodošel, pa čeprav ni pristaš zadružne misli. Samo izjemoma! V resnici določilo, ki ,,e vredno najvišje pohvale, kajti nikjer ni povedano, kje se ta izjema neha in kdaj more postati kar redna. Saj ni treba nič drugega, ko da upravni odbor nabavljalne zadruge vsak dan izjemoma sklene, da proda blago, ki ga ima na skladišču, tudi nezadrugarjem, pa ga bo ta stalna izjema hitro oprostila vsega blaga, ki ga več ne more predati svojim zadružnikom. Samo izjemoma so na ta način nabavljalne zadruge oproščene skirbi, da bi naročale blago le za zadružnike, temveč ga morejo naročiti v poljubnih količinah, ker ga potem — seveda samo izjemoma — morejo z dobičkom prodati naprej. Stara resnica je seveda, da je blago tem cenejše, v čim večji količini se naroči. Zakaj poleg vseh drugih privilegijev ne bi imele nabavljalne zadruge drž. nameščencev še ta privilegij, da morejo brez strahu naročiti več blaga, kakor ga sploh potrebujejo, ker morejo s čudežnim razlogom: samo izi,eminma, odveč naročeno blago prodati tudi nezadružnikom. Na ta način jo prodaja tudi nezadružni-kom legalizirana in na ta način se te zadružne trgovine naravnost pozivajo, da — samo izjemoma — prodajajo tudi nečlanom. Blagor tistemu, ki veruje, da ni zadruge, ki bi sledila temu pozivu! Zagovorniki zadružnih trgovin in konzu-mov bodo seveda še naprej govorili, da predajajo le svojim! članom. Zakaj pa potem še posebej vpisujejo v zadružni register iz zakona prepisan dodatek, če pa nečlanom sploh ne prodajajo? Smo res radovedni, če v zadružnih trgovinah nimajo drugega posla, ko da delajo nepotrebne vpise? V resnici pa gospodje od zadružnih trgovin zelo dobro vedo, kako silen privilegij jim je dan s to določbo zakona, ker morejo — seveda samo izjemoma — biti grosisti, ne pa detajlistii. Treba je le, da imajo blaga preveč na skladišču in da ga upravni odbor preda komurkoli — pa je samo iizr jemoma iz zadružne trgovine nastala veletrgovina. Pri tej spremembi pa ni treba plačati prav nobenega večjega davka, nagrade za posebno sejo upravnega odbora. Toda te nagrade itak za uradniške zadruge niso noben izdatek, ker zlasti gospodje od vodstva delajo vse zastonj! Ali mar ni tako? V vseh debatah so priznali zagovorniki zadružnih trgovin, da bi bilo napačno, če bi nabavljalne zadruge *drž. nameščencev in konzumi predajali blago tudi nečlanom. Že zato je nujno, da se iz zakona o nabav-Ijalnih zadrugah drž. uslužbencev črta vse, kar bi zadruge sililo k napačnim dejanjem. Zato bi morale te zadruge, če res kaj dajo na zadružno misel, same zahtevati, da se citirani čl. 2. tega zakona zbriše in ne samo izjemoma, temveč kar za vselej. Ker pa nismo tako naivni, da bi računali na zadružno zavest nabavljalnih zadrug, borno pa mi postavili to zahtevo in tako dolgo vztrajali na njej, dokler ne bo izpolnjena. To pa že vsled tega, ker je določba, ki se začenja s tako klasičnimi besedami: »samo izjemoma« — umieum, ki ne bi nikdar smel najti mesta v zakonu. Takšna elastika, kakor jo daje pojem »samo izjemoma« re spada v noben zakon, ker je tako raztegljiv, da čisto spremeni smisel zakona. Zato je treba ta § 2. odpraviti, zato ga treba čisto izbrisati, ker se z njegovo ela-sticiteto raztegnejo privilegiji zadružnih trgovin v nedogled. Prav tako pa tudi škoda, ki jo trpi od te določbe legalna trgovina. Ze zadružne trgovine kot detajlne trgovine ogrožajo eksistenco trgovcev, kot veletrgovine pa morajo uničiti vso trgovino. Zlasti danes v času težke gospodarske krize! Vedno številnejši konkurzi in prisilne poravnave že dovolj glasno kličejo, kakšen je danes položaj trgovine in zato ne gre, da se ji delajo še nove težkoče. Zato črto čez paragraf — in čeprav samo izjemoma —, ki napeljuje zadružne trgovine, da prodajajo tudi nezadrugarjem. Če pa gre za dolgove, ki - se glase na valuto, katere zlata valuta je bila odpravljena po sklenitvi kupoprodajne pogodlbe, iz katere izvirajo ti dolgovi, se izvrši njih ureditev po kliringu pdd pogojem, da bodo zneski teh dolgov pretvorjeni v italijanske Ure po sporazumu med obema strankama. V primeru, če bi v cHBR kupca vsled dolga, ki izvira iz zamenjave Iblaga, bila izvršena vplačila v korist inozemskega prodajalca, na neki račun samega prodajalca ali na račun tretjega (banke), bosta Istituto Nazionale per i campi con 1’Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije dodeljevala proti predložitvi potrebnih dokumentov dovoljenja, potrebna za izplačilo terjatve, ki obstoji na zbirnem računu v državi kupca in za izkoriščanje odnosnih zneskov po pogojih tega sporazuma, ko da so bili neposredno vplačani od strani kupca po odredbah čl. 2 in 3. Čl. 7. Od zneskov, vplačanih od strani uvoznikov jugoslovanskega blaga v Italijo bo Istituto Nazionale per i cambi con l’E-stero uporabilo 85% za izplačilo terjatev v korist izvoznikov italijanskega blaga v Jugoslavijo, 15 odstotkov pa Ibo stavljenih na razpolago Narodni banki kraljevine Jugoslavije v italijanskih lirah. Do popolnega izplačila dolgov, o katerih je govor v čl. 6 in ki izvirajo iz uvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo bo odstotek# 85%, ki je omenjen v prejšnjem členu, uporabljen: a) 40 odstotkov za amortizacijo dolgov gori predvidenih; b) 45 odstotkov pa za izplačilo dolgov, ki izvirajo iz uvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo in ki zapadejo počenši z dnem, ko stopi ta sporazum v veljavo. Če se ob koncu vsakega meseca pokaže gotova razpoložljivost v kvoti, določeni za izplačilo dolgov, omenjenih v čl. pod b) bo tudi ta razpoložljiva vsota porabljena ža poravnavo dolgov, omenjenih pod a). Čl. 8. Da se dovoli jugoslovanskemu blagu uvoz v Italijo, oziroma italijanskemu v Jugoslavijo, morajo zainteresirani izvozniki dokazati, da so poravnali kupno ceno istega ali njej odgovarjajočo vrednost ali pa da so se obvezali', da izvrše plačilo skladno s tem sporazumom. Čl. 9. Za vse, kar ni predvideno v tem sporazumu v prejšnjih členih, bodo imeli polno zakonsko veljavo ukrepi, ki bodo izdani od Istituto Nazionale per i cambi con 1’Estero in Narodne banke kraljevine Jugoslavije v svrbo, da se zasigurajo kompenzacije, o katerih je govor v čl. 1. Čl. 10. Ta sporazum bo ratificiran in ratifikacija se ima čim preje izvršiti v Rimu. Vendar pa more stopiti ta sporazum v veljavo tudi samo z izmenjavo not. Ta sporazum, ko stopi v veljavo, bo trajal dva meseca in se bo smatral za podaljšanega za en mesec, če ne Ibo preje odpovedan s predhodnim obvestilom petnajst dni pred potekom roka. Težaven finančni položaj v Češkoslovaški Na seji češkoslovaškega parlamenta je prečital novi ministrski predsednik Maly-petr deklaracijo vlade, v kateri se med drugim pravi: • Naloge, pred katere je postavljena vlada, 1 ostajajo vsak dan vedno- resnejše in težje. Splošna gospodarska depresija se kaže tudi v državnem gospodarstvu, v katerem se povsodi pojavljajo največji deficiti. Državni dohodki padajo, dočim izdatki stalno rastejo vsled stremljenja, da se ublaže posledice brezposelnosti. V zgodovini ni primer© za sedanje stanje svetovnega gospodarstva in danes se ne moremo več tolažiti s teorijo, da enkrat vlada kriza, drugič pa konjunktura. Za vsako ceno moramo doseči uravnovešanje proračuna, ker deficit je čmo gospodarstvo', ki mora razrušiti temelje države in uničiti zasebno gospodarstvo. Ravnovesje v proračunu je torej glavna naloga vlade. Ker se davčna obremenitev prebivalstva ne mere več povečati, je treba rigorozno znižati izdatke. Izdatki državne uprave bodo verjetno znašali 9177 milijonov kron, od česar odpade 4155 milijonov na osebne izdatke, a catanek na materijalne. Od zadnjih gre 1670 milijonov za obrestovanje državnih dolgov. -Redni dohodki so proračunani na 8027 miljonov in znaša torej deficit 1150 milijonov, ki ga je treba pokriti s prihranki. Iz redukcije plač se bo dobilo 600 milijonov, kar je že sklenjena stvar, ostalo se bo prihranilo pri materijalnih izdatkih. Z ureditvijo državnih financ bo nastalo tudi »življenje na denanem trgu in vlada bo storila vse, da doseže pocenitev kreditov za industrij« in kmetijstvo. Kupno silo prebivalstva treba dvigniti, cene industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov pa se morajo izravnati. 'Danes obstoji znatno nerazmerje med temi ceaiamti. Tako velja en cent rži 78% predvojne cene, dočim velja cent premoga 168%, cent koksa pa 206%. Zaradi tega je potrebno, da se pregleda delo kartelov in posredniške trgovine. Končno je omenil ministrski predsednik Malypetr, da bo vlada v zunanji politiki skušala doseči gospodarski isporazum s posameznimi državami. 1 . ; *>v Ugoden razvoj državnih financ Iz pregleda državnih dohodkov in izdatkov, ki ga je izdalo finančno ministrstvo, se vidi, da so se državne finance zboljšale. Tako so znašali v septembru vsi državni izdatki 457'9 milijonov Din ali 72*5% proračuna. Dohodki pa so znašali 497 milijonov Din ali 78-7% proračuna in so bili za 39 milijonov večji ko izdatki. V prvih treh mesecih sedanjega proračunskega leta so dohodki zelo zaostajali za izdatki in je znašal deficit skoraj 300 milijonov Din. Od julija dalje pa se je finančni položaj znatno zboljšal in se je vsled tega znižal deficit že na 50 milijonov. Upati je, da bo v prihodnjih mesecih tudi ta deficit izginil. MONOPOLSKI DOHODKI V oktobru so znašali vsi monopolski dohodki 174 milijonov dinarjev, napram 195-2 milijona v oktobru 1931. Po proračunu bi morali dati monopolski dohodki 193-2 milijonov. Največ dohodkov je imela monopolska uprava od tobaka, namreč 124-4 milijone dinarjev. PRI UVOZIT V ITALIJO TREBA PRILOŽITI FAKTURE Italijanske carinarnice zahtevajo, da se vsem uvoznim pošiljkam prilože fakture a vsemi potrebnimi podatki. Dosedaj teh faktur ni bilo treba za živino, ki je bila kupljena na sejmih. Kakor pa se sedaj poroča ne sprejemajo (italijanske železnice nobene pošiljke, če ni tovornemu listu priložena pravilno izpolnjena faktura. Besedilo klirinškega sporazuma z Italijo »Službene Novine« so objavile besedilo klirinškega sporazuma, ki je (bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo. Besedilo se glasi: Čl. 1. Plačila ki izvirajo iz blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo se bodo vršila s kompenzacijami po predpisih in načinu, ki je določen v naslednjih členih. Plačila, izvršena od dolžnika ne bodo tega osvobodila, dokler ne prejme upnik zneska svoje terjatve po določilih tega sporazuma. Čl. 2. Vsak dolg iz nakupa jugoslovanskega blaga, uvoženega v Italijo in vsak prenos deviz iz Italije v Jugoslavijo,, ki se nanaša na uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo, mora biti poravnan s položitvijo v italijanskih lirah kupne cene ali odgovarjajoče vrednosti blaga pri Banki d'Italia kot blagajniku Istituto Nazionale per i cambi con l’Estero. Istituto Nazionale per cambi con 1’Estero bo odobraval plačane vsote v zbirnem računu brez obresti, ki ga bo v svojih knjigah odprl na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Čl. 3. Vsak dolg iz nakupa italijanskega blaga, uvoženega v Jugoslavijo in vsak prenos deviz iz Jugoslavije v Italijo, ki se nanaša na uvoz italijanskega (blaga v Jugoslavijo, se mora poravnati s položitvijo kupne cene ali odgovarjajoče vrednosti blaga pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Narodna banka kraljevine Jugoslavije bo odobravala vsote v italijanskih lirah v zbirnem računu brez obresti, ki ga bo v svojih knjigah odprla za Istituto Nazionale per i cambi con l’Estero. Čl. 4. Istituto Nazionale per i cambi con 1’Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se bosta medsebojno obveščala o prejetih plačilih z naznačenim datumom za vsako vplačilo ter na ta način dovoljevala izplačila zadevnim prodajalcem po odredbah čl. 5 in 7. Istituto Nazionale per i cambi con l’Este-ro bo izvrševal vsa izplačila v breme zbiralnega računa, omenjenega v čl. 2. Ravno tako bo vršila Narodna banka kraljevine Jugoslavije vsa izplačila v breme zbirnega račun, o katerem je govor v čl. 3. Čl. 5. Prodajalec ima pravico, da zahteva zneske, ki mu pripadajo po kronološkem redu vplačil, o čemur je govor v čl. 4 in po odredbah čl. 7 v mejah razpoložljivih sredstev, ki obstoje na zbirnem računu pri Istituto Nazionale per i cambi coii l’Estero za izvoznike italijanskega blaga in na zbirnem računu pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za izvoznike jugoslovanskega bl|tga. Čl. 6. Dolgovi, ki izvirajo iz zamenjave blaga ali katerih roki so zapadli, ki pa niso še plačani pred uveljavljenjem tega sporazuma, se bodo uredili v skladu z odredbami tega Sporazuma. Dolgovi, ki se glase na drugo valuto, bodo preračunani na italijanske lire po srednjem tečaju kurzov v Curihu. Izvoz in uvoz Jugoslavije v prvih devetih mesecih 1. 1931 in 1932 V prvih devetih bilo izvoženo blaga: mesecih leta 1982 je ton za Din od vsega (v milj.) izvoza 15-45% ‘28-13% 50.12% 6-30% živih živali 38.343 $1*4-2 živil in pijač 266.779 571'9 sirovin in polfabrikat. 1,286.339 1,019-2 Kotovih izdelkov 48.981 128'1 zlata,srebra, platine in srebr. in zl. denarja — 0016 — skupaj 1,640.392 2,033-6 100% Leta 1931.: ton za Din od vsega t (vmilj.) izvoza 64.009 567-4 508.207 1,278-5 1,888.674 1,572-5 82.350 263-5 15-41% 34-72% 42-71% 7-16% iivih živali živil in pijač sirovin in polfabrikat. gotovih izdelkov zlata, platine, srebra in srebr. ih zl. denarja 0-05 0-14 — skupaj 2,543.240 3,682-2 100% Uvoženo pa je bilo blaga v prvih devetih mesecih leta 1932.: ton za Din od vsega živih živali Živil in pijač 'Mrovin in polfabrikat. Rotovih izdelkov zlata, platine, srebra in srebr. in zl. denarja (v milj.) 99 0-2 100.176 248-4 396433 391-5 129.878 1,449-6 uvoza 0-01% 11-71% 18-46% 68-33% 98 31-6 1 100% skupaj 626.607 2,121-5 Leta 1931.: ton za Din od vsega (v milj.) uvoza 143 2-4 0-06% 109.058 301-1 7-92% 514.785 665-7 17-52% 232.308 2,825-9 74-36% živih živali živil in pijač Sirovin in polfabrikat. Kotovih izdelkov zlata, platine, srebra in srebr. Jn zl. denarja 0‘4 5-4 skupaj 856.294 3,800-8 0-14% 100% Udeležba posameznih držav v našem izvozu V milijonih dinarjev smo izvozili v: Italijo 521-5 ali 25-69% vsega izvoza, Avstrijo 400 ali 19-67%, Češkoslovaško 267-3 ali 13-15%, Nemčijo 211-2 ali 10-39%, Madjar-ako 89-4 ali 4-40%, Grčijo 82‘1 ali 4-04%, jRumunijo 69-7 ali 3-43%, Belgijo 57-4 ali 2-83%, Poljsko 51-7 ali 2-54%, Francijo 50 ali 2-46%, Švico 40-4 ali 1-99%, Španijo 39-7 ali 1-40%, Anglijo 27-3 ali 1-35%, Zje-dinjene države Sev. Amerike 16 ali 0-79%, Tunis 18 ali 0-66%, Egipt 13-2, Sirijo 12-3, Albanijo 12-2, Alžir 9-9, Holandsko 8-8, Argentino 8-4, Maroko 6-8, Britansko Indijo 4-7, na Kanarske otoke 4-5, Malto 4-3, Rusijo 4, Turško 2-6, Bolgarsko 2‘2 in Švedsko 1-5. V druge države smo izvozili manj ko za 1 milijon dinarjev. Uvoz tuiih držav v Jugoslavijo V milijonih dinarjev pa smo uvozili iz: Nemčije za 389-9 ali 18-38% vsega našega uvoza, Češkoslovaške 336-1 ali 15-80%, Avstrije 262-5 ali 12-38%, Italije 257-1 ali Naš lesni izvoz Izvoz lesa postaja trajno manjši. Tako smo izvozili v prvih devetih mesecih ton: 1929 1930 1981 1932 drv 48.144 28.363 18.395 12.809 stavbnega lesa 110.651 93.853 58.624 41.685 drva stavbeni pragi lesni les izdelki v milijonih dinarjev 106-3 1101-3 132-5 90-9 54-9 946-3 125-8 62-0 35-0 531-9 92-9 30-9 21-4 3091 '4-3 18-2 12-12%, Anglije 167-3 ali 7-89%, Madjar-ske 103-6 ali 4-89%, Francije 100*5 ali 4-74%, U.S. A. 99-9 ali 4-71%, Brazilije 59-6 ali 2-81%, Rumunije 58-8 ali 2-78%, Švice 57-4 ali 2-71%, Poljske 44-9 ali 2-12%, Britanske Indije 33-0 ali 1-56%, Belgije 27-5 ali 1-30%, Holandske 25 ali 1-18%, Argentine 21-0 ali 0-99%, Grčije 13, švedske 9-5, Cejlona 7-5, Bolgarske 5-8, Španske 5-3, Egipta 5-3, Turške 5, Madagaskarja 2-7, Norveške 2-1, Chile 2-1, Zlate obale 2-8 Portugalske 1-8, St. Settlementa 1-4, Rusije 1-4, Danske 1-1 in Jamajke 1 milijon. Iz drugih držav smo uvozili manj ko za 1 milijon. V zunanji trgovini smo torej aktivni: proti Italiji (za nad 250), Avstriji, Grški, Rumuniji, Belgiji, Poljski, Španiji, vsem severno-afriškim državam, Alibaniji in drugim. Pasivni pa smo proti: Nemčiji (za 178), Češkoslovaški (69), Madjarsld (14), Franciji (50), Angliji (140), U.S. A. (83), Braziliji (za vseh 59-6 milijonov, ker v Brazilijo sploh nič ne izvažamo), Švici (za 17), Britanski Indiji (28), Holandski (17), Argentini (13), Švedski (8), Cejlonu (za 7-1 za čaj) itd. Te številke jasno dokazujejo, da ne znamo izkoristiti svojega uvoza kot sredstvo za povečanje izvoza, kakor to delajo druge države. Treba je zato vedno znova opozarjati na te številke, ker drugače res ne pride do zboljšanja. Davki Ugotovitev davčnega cenzusa po speci-jalnih zakonih. Na razna vprašanja, ali je pri odmeri šolnine, Vojniče in davčno oprostitve radi 9 otrok merodajen polog osnovnega davka tudi dopolnilni davek, je dravska finančna direkcija na podlagi odloka ministrstva financ z dne 12. avgusta 1930, št. 60.265, pojasnila davčnim upravam, da je za navedene namene vedno merodajen predpis posrednega davka brez dopolnilnega in prometnega davka. • LUKSUZNI PROMETNI DAVEK NA RADIJSKE APARATE Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da se plačuje 10 odstotni luksuzni prometni davek le od 'gotovih radijskih aparatov, ne pa od njihovih sestavnih delov. Isti oddelek je nadalje izdal pojasnilo, da se (luksuzni prometni ,-idavek plačuje le od osebnih, nQ pa tudi od tovornih avtomobilov. Med. univ. dr.UhčinM. £jublftmu Privoz štev. 20 Ordinira 2—4 Telefon 3256 Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnih : Josip V c vi tč Veletrgovina kolonit&lne robe. Velepra^arna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CISTA 33 Zaloga špirita, raznesra žganja in konjaka. Mineralne vode fotn« postražbs Cen ki n« razpolago Ustanovljeno tet-i 1840 POVIŠANJE UVOZNE CARINE Ministrski svet je sklenil na predlog finančnega ministra dr. Gjorgjeviča, da se poviša uvozna carina na sol, oetovo kislino in svinčeni kis za 12, oziroma 10 zlatih dinarjev na 60 odnosno 50 zlatih dinarjev za 100 kilogramov. Po tej carini se bo carinil kis samo, če se rabi za izdelavo barv in firneža. m|| ^nudbe.pmmiakuania Raul Peralta Ramos, Buenos Aires 25 de Mayo 696 želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi izvozniki smrekovega lesa. Posel Hgan I bi se obavljal na komisijski bazi, cene se naj stavijo cif Buenos Aires. Imenovani navaja za reference: Banco de la Nacion Argentina, Buenos Aires; R. G. Dun Mer-cantile Agency, Buenos Aires and New York; Adolfo Bullrich & Co., Buenos Aires. Po vrednosti pa kažejo zmanjšanje izvoza te številke: jan. do sept. 1929 1930 1931 1932 Japonski dumping na trgu svile Ob priliki debate o ottawskem sporazumu je neki konservativni poslanec ostro napadel Japonsko vsled dumpinga, ki ga izvaja Japonska na trgu svile. Proizvodni stroški za to svilo so na Japonskem minimalni, poleg tega pa še jamči japonska vlada svojim izvoznikom, da jim povrne Vsako izgubo, ki bi jo imeli z zunanjimi dolžniki. Japonske fabrike za svilo so kopirale angleške modele in kopije z aero-planom poslale na Japonsko. Po teh vzorcih na Japonskem izdelana svila konkurira v Angliji z angleško in to po tako nizki ceni, po kateri ne morejo prodajati angleški fabrikanti. Ta dumping Ibo povzročil, da bo na Daljnem Vzhodu prišel ves trg svile v japonske roke. Edina pomoč proti temu dumpingu je, da se uvede na japonsko svilo trikratna carina. GOSPODARSKA POLITIKA FRANCIJE Na seji gospodarskega pododbora, ki ima pripravi/ti svetovno gospodarsko konferen-•co, je zastopnik Francije med dragim govoril tudi o gospodarski politiki Francije. Dejal je, da je morala • Francija izbirati med tremi možnostmi. Ali naj poviša vse carinske postavke in prične izvajati čisto protekcionistično politiko, ali naj ubere erednjo pot in sklene dvostranske pogodbe s posameznimi državami ali pa naj na široko odpre svoje meje ter zavoljo oživlje-nja svetovne trgovine uniči svoje producente. Francoska se je odločila za srednjo pot in zato uvedla kontingentiranje uvoza, ker je na ta način najmanj škodovala sebi, ko tudi državam, ki žive z njo v ožjih trgovskih odnošajih. Kavarna OBOR ki Je z virm komfortum na novo preun iena, se slavnemu občinstvu naj-vljudne)e priporoča Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina In odprto pivo Točna posKrivaja«, eno naših največjih lesnih podjetij, ki ima 90 milijonov Din osnovne glavnice, je sedaj objavilo bilanco, po kateri je imelo podjetje v tem letu nad 44 milijonov dinarjev izgube. Palača okrožnega zavoda v Beogradu, ki je bila te dni dozidana, je veljala okoli 20 milijonov dinarjev. Telefonska zveza med Jugoslavijo in Norveško je otvorjena in sicer za vzhodne kraje čez Madjarsko, Češkoslovaško in Nemčijo, za zapadne pa čez Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. 67 držav bo sodelovalo na svetovni gospodarski konferenci. Vabila na konfereu-co je tajništvo zveze narodov že odposlalo. Madjarski mlini so znižali ceno pšenične moke za 50 vinarjev (5 dinarjev), ceno ržene moke za 1 penge od metrskega stota. Gospodarska vojna med U. S. A. in Japonsko se je začela s tem da je povišala ameriška vlada uvozno carino na celo vrsto japonskih predmetov. Japonska vlada bo odgovorila na to povišanje z represalijami. Nad 800 svojih najmočnejših nasprotnikov je Stalin dal izgnati v Sibirijo. Kurz japonskega jena je na berlinski borzi padel od 0-919—0-921 dne 30. oktobra na 0-879—0-881 dne 1. novembra. Kruppovi zavodi so zaposlili pretekli teden na novo tisoč delavcev. V najkrajšem času bodo zaposlili zavodi še več delavcev, da bodo delali s polnim obratom. 200 konservativnih poslancev je v angleškem parlamentu zahtevalo, da vlada takoj uvede zaščitne carine na uvoz tujega mesa. Kljub ultimativno podani zahtevi ni gotovo, če ji bo angleška vlada ustregla. Dvojno valuto bi morala po mnenju lorda Melchetta uvesti Anglija in sicer eno za notranjo trgovino, drugo pa za zunanjo. Mandžurska vlada bo olvorila v Moskvi generalni konzulat, jasen dokaz, da je prišlo med. sovjetsko vlado in Japonsko do sporazuma zaradi Mandžurije. Volitve so v Albaniji razpisane za 14. november. Volilno pravico ima vsak Aliba-nec, ki je dovršil 18. leto. Hranilne vloge v vseh češkoslovaških denarnih zavodih so znašale koncem oktobra 35-23 milijard čeških kron. Pridelek paprike Ibo letos na Madjar-skem rekorden in bo znašal 500 vagonov, dočim je znašal dosedaj povprečno 300 vagonov. Vsled dobre letine je padla cena za papriko na polovico. Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrij^ I, Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. >BUDDHA< m£ „BUDDHA“ U ža’ne mešanice so najboljše pSUm TEA IMPORT, LJl Telefon 26*26 T RADE MARK ____________________ LJUBLJANA Večna pot 15 Telefon 36-3* SLOVENIJI TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 Tin um v vseh carinskih in železn'Sk'h zadevah. Tarifi Proračuni — Kontrola conskih _______________________ deklaracij, lovornih sto v etc. — Reklamacijo Inkaso — Vse lovrstne informacije brezplačno. Denarsfvo STANJE NARODNE BANKE Obtok bankovcev se je v zadnjem tednu povečal za 72 milijonov na 4.759,3 milijonov. Istočasno se jo kovinska in devizna podloga povišala za 3,3 milijone na 2.022 milijonov Din. Obtok bankovcev in obveznosti na pokaz so znašale 5.610,9 milijonov Din. Zlato in devizno kritje banke je znašalo 36.04%, dočim samo zlato kritje 31.42 odstotkov in se je torej zmanjšalo za 0.06 odstotkov, odnosno 0.04%. FUNT ZOPET TRDNEJŠI Velik uspeh, ki ga je doživelo angleško konverzijsko posojilo v višini 300 milijonov funtov, je ugodno uplivalo tudi na tečaj funta. Obenem pa so se tudi dvignili tfeiajt vrednostnih papirjev in je bil povprečno dosežen tečajni dobiček v višini dveh točk. Pričakovanje, da bo razpis posojila in vest, da je bilo posojilo v nekaj dnevih podpisano, ugodno uplivala na tbčaj funta, se je torej izpolnilo. Pariške banke so direktno nakupile večje količine funta, da se je funt popravil od 3-28 na 3-32 dolarja. Z emisijo 300 milijonskega posojila je zaključen veliki konverzijski načrt angleške vlade. Do leta 1934 ni več nobene možnosti za novo konverzijo. V vsem je bilo konvertiranih državnih dolgov za dve in pol milijarde funtov in proračunski prihranek, ki ga je angleška vlada dosegla z znižanjem obresti za konvertiran dolg, znaša letno okoli 40 milijonov funtov. ObiStHe aufomalični bule! D 4 | - D 4 M FINANČNA pomoč rumuniji Na seji rumunskih resornih ministrov je poročal minister Madgearu o pogajanjih, ki so se vodila v Ženevi radi finančne podpore Zveze narodov Rumuniji. Vlada Vajde Voevoda je ta pogajanja prekinila, ker je bila mnenja, da so pogoji Zveze narodov Za Rumunijo ponižujoči, Sedaj pa je y tem pogledu nastala izprememba in ru-munska vlada ne smatra več pogojev Zveze narodov za ponižujoče, ker bi strokovnjaki Zveze narodov vršili kontrolo samo s sodelovanjem rumunske vlade. Če bi bil dosežen sporazum z Zvezo narodov, potem bi bilo uravnovešenje rumunskega proračuna zagotovljeno. U»t«PB»l[—o 1893 IVAN BRICELJ Teltfon It. 3307 Stavbeni in pohištveni pleskar, litar, sobo- in irkoslikar pun»|ska cesto M 15 LJUBLJANA 6os»Bi«ts ja c. It. (dvsriitt kavama Evropa) pene zmerne, delo solidno, postrežba točna! FINANČNI POLOŽAJ NEMČIJE SE JE ZBOLJŠAL Čeprav jie morala Nemčija za ultimo plačati kupone Davvesovega posojila, je vendar imela dovolj zlata in deviz na razpolago, da ji ni bilo treba seči po kreditu, Ju ga je imela pripravljenega v Reichs-panki. To pa predvsem vsled tega, ker je prejela iz Rusije za 20-5 milijonov zlata. Mednarodni borzni indeks V zadnjem tednu se mednarodni 'borzni indeks ni popravil, ker je razpoloženje na vseh borzah še nadalje mlačno. Samo v Ameriki je nastalo omejeno zboljšanje. 'Gibanje indeksa je razvidno iz teh številk: koncem začetkom 1. X. 22. X. 29. X. 1927 1929 1932 1932: 1932 = 100% Berlin 113,6 24,6 24,0 24,9 London 102,6 53,1 63,1 53, Pariš 156,8 59,8 53,3 53,1 Bruselj 133,8 31,7 29,0 29,1 Amsterdam 104,5 31,6 30,1 30,0 Stockholm 109,5 12,7 11,2 11,6 Curih 10i,0 44,7 42,0 42,0 Dunaj 91,4 37,4 36,1 35,7 Praga 103,3 59,0 55,7 55,7 New York 137,3 45,5 36,6 38,4 Borzni 'indeks se je torej v preteklem tednu dvignil za 0,3% od 37,1 na 37,4. I.jftMjsmUa Um tečaj 4. novembra 1932. Povpra Sevanje Din gold. DEVIZE: Amsterdam 100 h. Berlin 100 M . . Bruselj 100 bela.......... Budimpešta 100 pcngfi • • Curih 100 fr.............. London 1 funt............. Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev Pari* 100 fr. ....... . Praga 100 kron............ Stockholm 100 ived. kr . Trst 100 lir.............. 2312-35 1362 36 79996 1KJ8-35 188-64 572076 22585 170-34 293-79 Ponudbe Din 2323*71 1873-16 803 90 1113-85 190-24 674901 226-97 17120 296-19 RAZSTAVA SADJA IN DEŽELNIH PRIDELKOV V ROTTERDAMU Jugoslovenska trgovska agencija Rotterdam Rirck Hofstraat 34b, namerava organizirati od 30. novembra do 7. decembra t. 1. veliko razstavo sadja in deželnih pridelkov in se v te svrhe obrača na vse interesente ž vabilom, da se razstave s svojimi pridelki udeležijo. Pošiljke je poslati na naslov Jugoslavenska Trgovačka Agencija, Rotterdam, Dirck Hoffstraat 34b, dopise pa na Sekretarijat Jugoslavenske trgovačke agencije, J)§p Haag, Populier- Med. finiv. dr. Lojze Kramarič specijalist za kirurgijo in šef-zdravnlk sanatorija „Šlajmerjev dom* se |e preselil in ordinira od 1. novembra naprej od 2 do pol 4 popoldne v I iubljani Dalmatinova ulica Sle v. 10/11. (nasproti hotela Štrukelj) Telefon 31 68 KtBEJE najSdidmjk KLIiARNAfT-DEU Konkurzi in prisilne poravnave Društvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. oktobra 1932 do inkluzivno 31. oktobra 1932 (mesec oktober) statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta) o otvorjenih konkurzih in prisilnih poravnavah v Jugoslaviji: 1. OTVORJENI KONKURZI. V Dravski banovini 6 (6), Savski 9 (7), Vrbaski — (—), Primorski 1 (2), Drinski 3 (4), Zetski 4 (5), Dunavski 5 (11), Moravski 4 (3), Vardarski 3 (7), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (4); skupaj- 36 (49). 2. 0TV0RJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN K0NKURZA/ V Dravski banovini 16 (5), Savski 19 (24), Vrbaski 2 (—), Primorski 2 (4), Drinski 6 (11), Zetski 4 (1), Dunavski 10 (16), Moravski — (—), Vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (3); skupaj 64 (65). 3. ODPRAVLJENI KONKURZI. V Dravski banovini 7 (7), Savski 8 (6), Vrbaski 1 (—), Primorski 2 (—), Drinski 4 (3), jjetski 5 (—), Dunavski 17 (5), Moravski 3 (6), Vardarski 7 (5), Beograd, Zemun, Peričevo 2 (1); skupaj 56 (33). 4. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN K0NKURZA. V Dravski banovini 16 (10), Savski £j (8), Vrbaski 2 (—), Primorski 5 (1), Drinski 15 (3), Zetski 5 (—), Dunavski 24 (18), Moravski 2 (—), Vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 11 (1); skupaj 90 (42). Za 1 dinar lahko uporabiš britvico zopet kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Sprejmem tudi vsa druga poprav'la in brušenja Se priporočam R. JUVAN, nožar, Ljubljana Pr-irrno v o ul. • » Lov v Dravski banovini Po podatkih inž. Siviča je bilo v Sloveniji 531 zasebnih lovišč s površino 225.386 ha, irezervatnih osebnih lovišč 20 s površino 6.111 ha in občinskih lovišč 10.485 s površino 1,338.378 ha. Zakupnina za občinske love je dal« 2,545.865 Din, Taksa za lovske karte 110.000 Din, banovina pa je dobila od lova 564.627 Din. Leta 1991 so ustrelila lovci 75 jelenov, 3330 sm, 348 ganrzov, 35.110 zajcev, 331 velikih divjih 'petelinov, 89 ruševcev, 2115 gozdnih divjih petelinov, 10 belih jerebic, 7598 fazanov, 12.300 poljskih jerebic, 2410 prepelic, 38 divjih -gosi, 2638 divjih rac, 3 medvede, 1 volka, 112 divjih presičev, 429 jazbecev, 1757 lisic, 215 kun, 631 podlasic, 36 vider, 66 divjih mačk, 7378 veveric, 0018 raznih ujed in 24.335 srak ih vran. Službeni list banske uprave Dravske banovine z dne 2. novembra prinaša to vsebino: Pravilnik o pobiranju taks v korist osrednjega pokojninskega sklada članov gledališč kraljevine Jugoslavije. — Izpre-inembe in dopolnitve uredbe o draginj-skili dokladah državnih upokojencev. — | Pristop Portugalske h konvenciji o nočnem delu žpnsk in h konvenciji o nočnem delu otrok v industriji. — Ratifikacija mednarodne konvencije za pobijanje ponarejanja denarja, Kolumbija. — Ratifikacija mednarodne pogodbe o opiju, Brazilija. — Ratifikacija zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, Švicarska. — Navodila za poslovanje banovinske čistilnice deteljnega semeria v Ljubljani. — Razne objave iz »Službenih novin« ter razglase uradov in sodišč. HOTEL »METROPOL « (Miklič), Ljubljana, vis-a-ris gl. kolodvora. Telefon 27 37. Izvrstna restavracija in kavarna. — Na ras-polago velike, snažne sobe. smerne cene. solidna postrežba. Priporoča se P. MIKLIČ. VEČJA POTROŠNJA V AMERIKI V Združenih državah Sev. Amerike se je v zadnjem času precej povečala potrošnja nekaterih predmetov. Tako se je porabilo premoga za 97 % več, svile za 81, bombaža za 76, drv za 73, jekla za 54, čevljev za 50 in električnih predmetov za 12 odstotkov več. To povečanje potrošnje je znak, da se konjunktura v Ameriki popravlja. CIICGRI1A Naš pravi domači izdelek! Svetovna gospodarska konferenca Vabila za svetovno gospodarsko konferenco so razposlana in kmalu se bo videlo, če bodo tej konferenci sijale bolj prijazne zvežde ko njenim prednicam. Skoraj bi lnpral človek kljjjjb vsem slabiiu košnjam to upati, kajti po vsem svetu je gospodarska stiska tako velika, da bi morali pričakovati, da bo ta stiska ljudi izpame-tovala. Zlasti še, ker se jasno vidi, da ni mogoče krize premagati drugače ko’ s složnim delom vseh narodov. Kaj vendar pomaga, če so jo v kateri deželi tudi premagali, če pa drugod nemoteno dalje razsaja in če more zato vsak hip priti zopet nazaj. Saj smo vsi videli, kako se je dolgo ta ali druga dežela krizi upirala, na konec pa je bilo le vse upiranje zaman, ker je kriza končno prišla tudi v gospodarsko najbolj Zdrave dežele. Stresa je bila prvi dokaz, da so narodi spoznali, da morejo le s složnim delom premagati krizo. Kaj več pa v Stresi skoraj ni bilo doseženo, ker v hipu, ko je bilo skleniti složno delo, ni bilo več soglasja med delegati. In ni ga niti danes in malp upanja je, da Ibo kmalu boljše, ker vse kaže, da križa še ni dosti močna, dabf 1Z,-pametovala ljudi. Vsak narod še vedno pozna le skrb, kako bi čim boli koristil sebi, pa naj se to zgodi na način, ki mora njegovemu sosedu nad vse občutno Škodovati. Praktično se prav za prav kaže. sodelovanje narodov le v tem, da drug drugemu delajo težave in čim več je teh, tem bolj mislijo, da je njih blagostanje zagotovljeno. Tvoja smrt je moje življenje, to je pravilo, ki obvlada zunanje odnošaje na-rpdov. Ni čuda, če postaja ta smrt nalez- Vk je prvovrsten domač izdelek, H fca- llp ■ SpWterim pripravite zdravo* izdatno, re- B m HT ■ ■ ▼ U dilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pij® odrasli kot otroci z užitkom. ljiva, da hirajo po vrsti vsa gospodarstva vseh narodov. Ozdravljenje more priti le, če bo zavladalo pravilo, da je gospodarsko močan narod v korist tudi svojemu sosedu. Ampak to prepričanje se kar ne more roditi in naj se vrše klirinška ali uvozna pogajanja, železniške ali finančne konference, povsod vodi vsa pogajanja ena in ista zadnja misel, kako čim bolj drugemu škodovati. Zlasti mnogo pa bi mogli o tem povedati majhni narodi. Ker so majhni, nimajo te odporne moči in zato morajo prevzeti najtežja Ibremena. Ča plačujejo v Ameriki ali Angliji le po 2 in manj odstotkov obresti, morajo majhni narodi plačevati po 8 in še.več obresti. Če morejo veliki narodi takoj najti, trg za svoje pridelke, ker morejo takoj nuditi kompenzacijo, so majhni narodi naravnost gospodarsko uničeni, če izgube trg, ki so ga doslej imeli. Kajti kje naj vzamejo majhni narodi denar, da, si osvoje nov trg v kratkem času. Pa bas malim narodom bi bilo treba predvsem pomagati, kajti velik narod krizo lažje prenese, ker so njegove rezerve večje, majhen narod pa je skoraj brez njih. • • v**-.’ '**•■ t-.* ■ v , 1 y Povsod manjka še prave volje za složno delo narodov, pa tudi složno delo v narodih samih. In ker te volje ni, zato se na eni strani svet utaplja v preobilici, na drugi strani pa umira v pomanjkanju. Ponekod uničujejo in požigajo blago, ki bi ga drugod krvavo potrebovali, a vse samo zato, ker je cena že važnejša ob blaga samega. Moglo bi se že reči, da izjiaja sploh vsa kri^a safno iz tega, da §o dobra napačno razdeljena^ da je treba te dati tja, kjer jih ni in vzeti jih tam, kjer jih je preveč. Toda baš tega zelo enostavnega računa ni mogočb izvesti, ker egoizem ne pripušča niti najbolj pametnega računa. V tem nezdravem ozračju ozira le na lastno korist pa se Ibo vršila tudi svetovna gospodarska konferenca in zato smo glede njenega poteka pesimisti, pa naj vsesplošna stiska naravnost ukazuje, da mora biti uspešna. Ali čas še ni dozorel, samo zrelo sadje pa pada z dreves. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega in telegrafskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg svinjske masti; do 14. novembra t. 1. pa glede dobave 20 litrov črnila in 5 litrov rudečila ter glede dobave 20.000 komadov dopisnic za avizi-ranje odpremljenih vagonov premoga. Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov hrastovih pragov, 1300 kg žičnikov, 100 kg bele in 1000 kg pisane bombaževine za čiščenje strojev, 150 plošč črne pločevine, 1000 kg minija in 500 kg lanenega firneža. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Tniu poročila CENE ZA ŽIVINO SE OKREPILE V zadnjem času so se na naših sejmih pojavili številni italijanski kupci, ki so pridno kupovali našo živino, vsled česar se je cena živine povsod! dvignila. Tudi na ljubljanskem živinskem sejmu se je to opazilo. Voli I. vrste so se plačevali po 4’50 do 5-50 Din rza kg žive teže, dcčim so se pred kratkim prodajali še po 4 Din. Voli II. vrste so bili po 3'50 do 4*50 (preje 3 do 3-50), III. vrste pa po 2-50 do 3-50 (preje 2 do 2-50). Cena kravam je ostala neizpremenjena in so se krave prodajale po 2 do 3-50. Teleta pa so se prodajala po 4'50 do 5‘50 (preje po 4 do 5) Din za kg žive teže. Cena za svinjsko meso je še nadalje čvrsta. Hrvaški Špeharji so bili po 9‘50 do 10-50, domači Špeharji pa 8 do 9-50 in pišutarji po 6 do 8 Din za kg žive teže. Pujski so se predajali po 130 do 170 Din za rep. Svinjsko meso je bilo po 11 do 16 Din, slanina pa po 16 Din za kg. DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na dunajski živinski trg, z dne 31. oktobra je bilo prignanih 1990 glav živine, od teh 192 iz Jugoslavije. Voli so se podražili za 5 do 7 grošev, dočim so ostale cene za drugo živino neizpremenjene. Na svinjski trg pa je bilo pripeljanih 6270 mesnatih in 3815 pitanih svinj, od teh 3015 iz Jugoslavije. Mesnate svinje so se prodajale po stari ceni, dočim so se pitane svinje podražile za pet grošev pri kilogramu; Vročinski in mrzlotni rekordi znano Ti. Moderna tehnika je omogočila znanosti naravnost fantastične vročinske in mrzi r ine rekorde. Tako je bila v poskusnem laboratoriju Westing House podjetja v New Ycrku dosežena temperatura približno 500.000 stopinj. Ta vročina je bila tako silna, da dolgo niso na noben način mogli te Izšla je Blasnikova lf EU K A pRATIKA za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najde! vse, kar človek po trebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; •— lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koro&kem, Štajerskem, Prekmurju, Medžlmurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in od ločilnih oseb s slikami; — oznanila predme tov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. vročine meriti, iker so se vsi aparati stajah, kakor hitro so prišli v bližino te vročine. Šele po spremembi plinov so mogli izračunati na zelo kompliciran način temperaturo te vročine. Pred kratkim pa je v slovitem' laboratoriju za nizko temperaturo v Leydemi dosegel profesor Keesom drug rekord, namreč najnižje temperature. Posrečilo se mu je, da je spravil temperatura na —272-3 stopinje Celz. torej samo 0‘7 stopinje manj, kakor znaša temperatura absolutnega mraza (—273°). Po sedanjih rezultatih je izključeno, da bi se mogla doseči temperatura absolutnega mraza, ker tedaj preneha vsgiko gibanje atomov in molekulov, vsled česar je izključeno, da bi temperaturai še bolj padla. Zato je verjetno, da bo cd profesorja Keesoma dosežena temperatu ra — 272-3 stopinj ostala nedosegljiv rekord. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Začetek o b 20. Sobota,- dne 5. novembra: Veseli vinograd. Premiera. Izven. Nedelja, dne 6. novembra: Roksi. Izven. Začetek ob 15. Nedelja, dne 6. novembra: Veseli vinograd. Izven. Začetek ob 20. Opera. Začetek ob 20. Sobota, dne 5. novembra: Hlapec Jernej. Red B. Nedelja, dne 6. novembra: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Ob 15. Nedelja, dne 6. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Izven. Znižane cene. Posebej opozarjamo na premiero Zuck-mayerjcve veseloigre »Veseli vinograd«, ki je povsod! v Nemčiji doživela izreden uspeh ter je v nekaterih gledališčih kar stalno na repertoarju. Prav lep uspeh pa sta doživela tudi operi »Hlapec Jernej« in groteskna ter nad vse. zabavna in zanimiva Prokofjeva opera »Zaljubljen v tri oranže :. To treba videti! * Mariborsko gledilišče. Nedelja, dne 6. novembra: Celjski grofje. Premiera. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe KUVERTAH UUB11ANA i-? Vo*dr«ki pst TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna In solidna postrežba I Zahtevajte ceniki J. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA IO.L CANKARJEVO N. 21 ~ MESTNI TRG 19 Sobo-žrkoslikarstno in pleskarstvo Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. L. M l k u § Ljubljana, Mestni trg 13 Telefon št. 2282 Na malo Na veliko Ustanovljeno 1839 Delo dobi v teh težkih časih vsak še najlažje, ako si sani doma uredi pletil-_ nico. Damo vsako- mur tekoče delo, s tem, da mu odjemljemo izgotovljene pletenine, da mu dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje — kar dokazujejo mnoga zahvalna pisma. — Ako hočete delati in zaslužiti, obrnite se, prosim, zaupno za gratis-prospekte na tvrdko: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 82. Trgovci, čitajte Trgovski list! USTANOVLJENO LETA 1846 TELEFON 25G3 GRADBENO PODJETJE G. Tonnies, Ljubljana DRUŽBA Z O. Z. PISARNA: DUNAJSKA. CESTA. 25 VHOD DVORAKOVA ULICA 3 Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. — Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. Zaloga vsega gradbenega materijala na skladišču Kette-Murnova cesta. Ure, zlatnino, optični predmeti L VILHAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36 POZOR! Pristna Belokranjska vina TOČI NA DEBELO VINARSKA ZADRUGA ..BELOKRANJSKA KLET*4 SPODNJA ŠIŠKA, Gasilska cesta 3 Elektro-inštalacije za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po zmernih cenah. Specijalna delavnica za previjanje elektro motorjev, transformatorjev in auto dinama V zalogi ves elektro-materijal, kakor žarnice in elektro motorji, rabljeni in novi najznamenitejših firm v vsaki količini FR. PERCINLIC Koncetljonlrano elektro podjetje DOMŽALE, nasproti poite. Elektro-meh. podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska 1(. Tol. 2171. -t- Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek <- Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna «L JL Grosuplje pti Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. —- Za Trgov&ko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.