i	fJT , A S TV A P nn A	F^ratšF7]
j t&šZLl■ RS VT-LLCiO xl iiliWl/ii
,7 00J	'	List slovenskih delavcev v Ameriki.	L 78 000	J
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.	TBT.gynw- "PBTLAITDT 2876
NO. 70. — ŠTEV. 70.	NEW YOBK, FRIDAY, MARCH 25, 1927. — PETEK, 25. MARCA 1927.	VOLUME XXXV. _ LETNIK XXXV
/ ——■ ■ — '- ■ *
NAMERAVANA POGODBA	j
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO!
I
Anglija je nasvetovala italijansko - jugoslovansko pogodbo. — Chamberlain je povedal poslanski zbornici, da je proizvedla aktivnost jugosiovan* j ske armade reformski načrt.
BEOGRAD, Jugoslavija, 24. marca. —Od neke- j ga uradnika v zunanjem ministrstvu se je izvedelo j včeraj zvečer, da je predložil angleški poslanik i
Kennard zunanjemu ministru Periču in jugoslovan tiki vladi predlog za vojaško komisijo, ki naj bi preiskala italijanske obdolžitve, da se Jugoslavija pripravlja na vojno. Oba naroda naj bi nato uravnali svoje diference glede Albanije potom pogodbe, ici naj bila slična sedaj slavni tiranski pogodbi.
Zunanji minister Peric in drugi člani kabineta niso hoteli razpravljati o tem predmetu, vendar pa so priznali, da se tiče obisk Mr. Kennarda zadnje jugoslovansko - italijanske krize. Obisk generala i Rod rera, italijanskega poslanika, ki je sledil kmalu nato, je imel sličen namen.
Cc je poročilo glede angleškega predloga resnično, se lahko pričakuje, da bo vzbudilo proti-itali-jansko razpoloženje, ki je že pričelo izginjati, kajti ljudsko mnenje bi bilo odločno proti sklenitvi kateregakoli dogovora ob sedanjem času.
Jugoslovanski vojaški krogi, ki so že več tednov zahtevali, naj vlada ustavi takozvano mirno inva-! Z1JO Alba mje od strani Italije, so mnenja, da je šel. zunanji minister Peric predaleč, ko je dovolil ko-J misiji, da preišče vojaške razmere v Jugoslaviji, ne da bi zahteva! preiskavo italijanskih aktivnosti v' Albaniji.
Vojaški skupini sta tekom preteklega tedna u-spešno nasprotovala v kabinetu ministrski predsed-' mk Uzunovič in zunanji minister Peric, a razvoj J angleških predlogov jim bo mogoče pridobil podporo dvomljivih članov vlade. Militaristi bi zahtevali, naj imenuje preiskovalno komisijo Liga narodov ter bi tudi odločno nasprotovali pogajanjem z Italijo.	t
Po obiskus Mr. Kennarda je obiskal Peric kralja ter pozneje Lzunovica, kar je dalo povod poročilu, c»a bo vlada rajši odstopila, kot pa ravnala po na- ' svetih Anglije.
BiTOLJ, Jugoslavija, 24. marca. — Angleški konzul iz Tirani, Albanija, je dospel v sredo semkaj in včeraj popoldne se mu je pridružil ameriški konzul iz istega kraja. Obisk konzulov je v zvezi s poročilom, da je bitoljski prefekt organiziral tolpe komitašev, da navale na Albanijo.	I LONDON, An glija, 24. marca. — V oficijelnih krogih je prevladovalo včeraj mnenje, da bo itali iansko-jugosiovanska kontroverza hitro končana.
Sir Austin Chamberlaina so vprašali v poslanski zbornici, če je dobil potrdilo vesti od angleškega poslanika v Beogradu glede vojaških priprav, glede katerih se je pritoževala Italija.
Odvrnil je, da je dobil potrdilo v obliki poročil od poslanika glede gotovih odredb, katere so bile uveljavljene, da se poveča uspešnost jugoslovanske armade.
________ »
Nemci se ozirajo proti ZapaduJ
Nemški politiki zro proti zapadu, ker ne morejo uvideti prednosti gospodarskih stikov z Rusijo.
ISKKLIX. Nemčija. 24. marca.— V potoku debate pled*1 zunanjo politiko vlade sta izjavila soeijalno-demokra tirni jvosianee lJreitseliedt in član cent ruma, dr. Kaas. da dvomita o prednostih gospodarske zvezo z Rusijo. (
— Težko je razumeti, zakaj naj bi Xemeija radi par dvomljivih gospodarskih prednosti jK>stavila svoje razmere proti Rusiji v tako luč. —- je izjavil pristaS centrums. — da bo moralo biti vzbuje-
no nezaupanje važnih in mogočnih dežel za pada.	•
Zunanji minister Streseni«nu se je omejil na formalno skiciranje nemške politike. Odločno pa jo zavrnil napad llreitscheida na Mussolini«. ki jo rekel z ozironv na ju-goslovansko-italijanskri spor:
— Zdi so mi. da skuša italijanski diktator odvrniti pritisk v notranjosti s pustolovstvom na zu-: naj. Italija skuša mesto diploma-j tičnih vprizoriti dejanske nap-i-jdc na Jugoslavijo, da lahko ndej-I sivi svoj sen glede italijanskega J morja*
j Streseni a nn je odločno branil j Mu&solinija ter rekel, da mu je izročili! italijanska vlada |K>slani-
1 co. v kateri se glasi, da ne name-I	. .
1 r^va vprizoriti vojaških odredb -proti Jugoslaviji..
Tudi Franciji preti j J premogar. stavka.!
Franciji preti velika pre-mogarska stavka. — , Narodna federacija je glasovala z a direktno akcijo dne 1. aprila proti skrčenju mezd. — Dvomi se o akciji kabineta. — Splošna depre-
sija.	f
_ i
PARIZ. Francija. 24. marca, — j1 Franciji preti dne 1. aprila sploš- ( na narodna premogarska stavkaj J Xrfrodni svet. predstavljajoč fede-l1 racijo podzemeljskih delavcev, je 1 na posebnem sestanku v Parizu \ * včeraj popoldne soglasno sklenil 1 preje odločiti so za stavko kot pa ' sprejet i skrčenje mezd, ki naj bi ' postalo učinkovito prvega dne pri- 1 hodnjt ga meseca. Nato pa se je 1 sprejelo naslednje geslo: — Nobe-p nejra eentima manj plače, dokler ' se no zmanjšajo življenski stroški. 1
V tem sreslu tiči ultimat na lastnike premogovnikov in vlado.jI Skupina komunist ionih premolar- 1 jov, ki jo lo rekokedaj našla sim-j1 put i jo v bolj konservativni fede-j raciji, je sklenila pridružiti se r slednjemu zastopstvu 1f*r se pri- ^ družiti v stavki. Dejanski so pro-,*-glasili komunisti že pred več dne-jJ vi svoj namen, tla zastavkajo. p Sklop lastnikov premogovnikov,'1 da skrčijo mezde, je v polnem so- 1 glasju s splošnim razpoloženjem v 1 Industriji, da morajo priti mezde 1 navzdol, če se hoče izvesti sploš- * no padanje ecn ter ob ist<MU času J obdržati izboljšani frank.	J
Lastnki trdijo, da odpade 03 od- * stotkov stroškov proizvajanja j premoga na mezde. Vslod tejra tr-(' d i jo. da je treba znižati mezae >.s z osem odstotkov in pol. če hočojo l znižati cene premoga na drobno, t Nova mezdna lestvica je bila dva-jt krat preložena vsi cd. pretnje stav-jl ke, vendar pa -se sedaj domneva.j S tla bo 1. aprila izvojevan boj. jS Prt-uiogarji so včeraj informira-j * li vlado o svojem sklepu, a ni se ^ znano, kaj bo storil kabine!, da 1 prepreči stavko. Urez dvoma bo.* storjeno vse. kar je le mogoče. dai( se jo prepreči, kajti dežela že trpi * na učinkih rrsne ekonomske de-(l presije vsled dviganja vrednosti 1 franka.	j*"
Vladni poskusi, tla zmanjša živ- 1 ljonske stroške, so s«> dosedaj iz- * jalovili in premogarji ]»ravijo, da ' ne morejo privoliti v skrčenje 1 mezd. dokler ne bo-do padli živ- 1 Ijenski stroški.	*
i • ; "
, Označil sina kot morilca.
i - '
('HIAli<>. III.. 24. marca. — Ya- '
lentin Skubclek. oče enajstletnega
Andreje Skubeleeka. koje^a trup
. lu so včeraj potegnili iz vode pri 1 i Front Lake parku, pet milj od'
Gary. trdi. tla ga je namenom« pil njegov brat John. Andrej je izginil 13. marca s svojim bratom in nekim drugim fantom in vso tri so videli zadnjikrat dne 17. mar-ea v čolnu na Little Calumet River ju. Brata sta se pogosto kre-| gala
■ I
I Aretacija osumljenega
j	zdravnika.
. i
I	-
| WASHINGTON. D. C.. 24. marca. — Tukajšnji zdravnik dr. ( ! Knut Ilouck je bil včeraj aretiran J v Albany, Oregon in siser na pro-I šnjo okrajnega pravdnika distrik-ta Columbia, potem ko so potegnili iz reke Potomac truplo zdrav-
•	nikove žene, ki je pred par meseci (nenadno izginila. Dr. Ilouck je bil
*	prej ushizben v'tukajšnji St. Elizabeth bolnici-*	^ - •
| Morilca urednika i Snyder ja pred . veliko poroto.
Velika porota je obtožila mopilni par. — Umor po prvem redu, — so sklenili člani velike porote.
S polno paro dela pravica v slučaju Mrli. Rut h Snyder in njenega ljubimca -Tudd Grava. ki sta umorila Albert Snvderja zadnjo ! nedeljo v njegovem stanovanju v Queens Village. Včeraj je bila žr-jtev umora pokopana in skoro ob j istem času sta bila! njegova žena in Gray obtoženaj od Queens j County porote umjora po prvem redu. Danes bosta ; oba predstav-' Ijena sodišču v Loi^g Island City.' <la pledirata na obtožbo, tlvignje-no proti njima. Samoposebi umevno je, da bosta pledirala "nekri-j va" ker ni dopusten noben drugi odgovor pri obtožbi radi umora po prvem redu.
Kot je objavil včeraj okrajni pravdnik Newcombe, se bo vršil 'proces proti obema tako hitro kot • le mogoče.
i Rutli Snvderse ie nahajala vče-I . . '	.	-	I
raj zveeer v stanju strasnejra razburjenja. Neprestano je korakala Igorindol po svoji celici in pogosto J i je zakričala, s čemur je spravila v| j veliko razburjenje tudi ostale jet-j , nike. Zaprte ženske nimajo ž njo j niti najmanjše simpatije, ker so ji j ukazale, naj molči in naj bo mir^ na. — Ti nisi nič boljša kot me J ti umazana morilka. — so jo zmer-' jale.
J Gray je sprejel obdolžbo pogum ne j še.	j ' Njegov prijatelj, lladdon Gray' iz Syracuse, je bil pridržan „i zaslišanje, in je bil po zaslišanju, pred veliko poroto izpuščen in isto tako Ilarry Piatt rz Syracuse, po-jtem ko se je ugotovilo, da nista- o-j ba moža ničesar vedela o umoru jSnyderja. Gray je skušal porabiti •svojega prijatelja v Syracuse pri 'alibiju ter srn nalagal v soboto zju-■ t raj. da so hoče odpeljati k noki ( 'deklici v Nnv York, da pa bi lah-'ko pričela sumiti njegova žena v
i Orange, X. A. Radi tega naj mu Haddon pomaga razpršiti ves sum.' 'Predvsem mora dofcazati. da jo bil v soboto zvečer in v nedeljo v i Syracuse. Haddon je privolil v to. 'da mu pomaga ter dal nabiti na sobo (i ray a v Onondaga hotelu plakat z napisom: — Prosim, ne motiti! Tudi posteljo Grava je raz-' metal, da bi izgledalo kot tla jo spal v njej.
lladdon ni mogel še včeraj vr-jeti. da je njegov prijatelj umoril v nedeljo zjutraj moža v Queens Village, dokler ni dal privesti o-krajni pravdnik obtoženega Grava iz celice ter ga konfrontiral z
1	Iladdonom.
— Ko sem dospel semkaj. — je 11 rekel lladdon Grayu, — so mi spo-' j rčili. da si umoril človeka, a tega nisem vrjel. Tega ne bom vrjel.
2	dokler mi sam tega ne poveš. Gray 1 je rekel nato: — Res je. umoril 1 sem ga. Nalagal sem te. ko sem ti
rekel v Syracuse. i"adi česa se peljem v New York.
Zagovornik Mrs. Snyder in tudi zagovorniki njenega ljubimca se obnašajo tako kot da bodo z lah koto spravili oba obtožena iz žaga te. a okrajni pravdnik je rekel, da ni imogoče omajati dokazov prot obema. — Na poti sta k usmrče nju. — je rekel. — Temu nasprot •.'pa je rekel prejšnji sodnik nazle n'ton, zagovornik Mrs. SiiydeiC d< bosta brez dvoma z lahkoto opro ščena. Ni pa hotel navesti razlo r.1 gov za to svojo domnevo.
ij ROJAKI, NAROČAJTE SE NA il "GLAS NARODA". NAJVEČJI t- SLOVENSKI DNBVNIK V ZDE
'državah.
Šanghaj izhodišče svetovne revolucije.
Kantonski general, ki je zavzel Šanghaj, je rekel, da je Šanghaj baza za svetovno revolucijo. Manifest obsoja zunanji in kitajski imperija-lizem.
ŠANGHAJ. Kitajska. 24. marca. — Kitajci so se sedaj predramili in Šanghaj. največji gospodarski centrum Daljnega iztoka, ne bo tvoril le močne baze za kitajski nacijonalizem, temveč tudi bazo za svetovno revolucijo, — se ;Jasi v manifestu, katerega je ob-j javil včeraj general Raj Tsunglisi. j zavojevalec Sanghaja. Poudarjal pa je. tla je treba razlikovati med napadi na imperijalizom in med napadi na inozemce.
— Izza osemdesetih let, — se glasi v manifestu, — so ponižali I imperialist i, pod varstvom neenakih pogodb. Kitajsko na stališče vazalne države. Po revoluciji leta ■ PHI so zunanji iinperijalisti ved-I no zakladali kitajske imperijali-'ste z orožjem, s katerim so slednji i že petnajst let vojevali vojno. No I eni strani so inozemski iinpcrija-j listi ovirali razvoj industrije in i vzgoja na Kitajskem, a na tirugi (strani so si preksrbeli posebne pri-| vilegi je.
Manifest izjavlja nadalje, da morajo kitajske mase razumeti.
•	da nočejo naeijonalisti ustvariti .nobenega splošnega gibanja proti
inoz'meem, temveč da hočejo odpraviti vse napore in sisteme im-' perijalističnega značaja, pri če-! mur se nočejo poslužiti oborožene sile, temveč izključno le propagande.
i Kot zahteve naeijonalistov sc o-značuje od pravljenje neenakih pogodb. izpremembo v značaju mednarodne naselbine v Sanghaju. odpravljen je ekstrateritorijalnih privilegijev za inozemce, odpravi je-nje misijonskih šol in povrnitev kontrole natl pošto in earino. ! Xa neki konferenei z angleškim, francoskim in japonskim generalnim konzulom, katerim jc pr^dlo-ižil eroneral Paj te zahteve, jim je zagotovil, tla ne bo nastopil proti inozemskim naselbinam, da pa bo skrbel za uvoljavljenjc reda.
IConečna pojasnila glede načrtov Kantona pa bo mogoče dati zastopnikom Anglije in Francije šele po prihodu nacijonalističnih i ^voditeljev.
I Znitnji minister Cen, finančni mini-ter Suijr in prometni mini-I ster Sun Fu nameravajo baje priti ; z areoplanom iz Kantona v fiang-. liaj.
i Z izjemo Chapel okraja, kjer sc : drže šit manjši oddelki poražene Šantung armade se je kantonski
•	armadi posrečilo uveljaviti zopet -j red v kitajskem mestnem delu. po
BLIŽAJOČA SE PREMOG. STAVKA
Dne 1. aprila bo najbrž izbruhnila stavka v poljih mehkega premoga. — Izjalovili so se vsi napori za uveljavljenje splošne mezdne uravnave. — Unijski voditelji molče. — V slučaju stavke bo prizadetih približno 300,000 premogarjev.
INDIANAPOLIS. Ind., 24. marca. — Čeprav jc višek premogarske žaloigre skoro pred durmi, je opaziti splošen molk v tukajšnjem glavnem stanu United Mine Workers. Uradniki unije niso hoteli včeraj razpravljati o možnosti stavke v industriji po 3 I. marcu. Tega dne bo namreč ugasnil mezdni dogovor med unijskimi delodajalci in premogarji v poljih mehkega premoga. Izjalovili so se vsi napori, da se uveljavi splošno uravnavo obstoječih diferenc. ,
John L. Lewis, predsednik premogarjev, ni od-| govoril na vsa vprašanja, ki so mu bila stavljena j glede napredka proti začasnim dogovorom v okra izven centralnega kompetitivnega polja, kjer bi premogarji ustanovili svoj glavni stan v slučaju stavke, in o čem bo razpravljal premogarski politi • čni komitej, ki se bo sestal tukaj dne 28.
marca.
Znano je, da so poskušali izven Indiane, Ohija, Illinoisa m zapadne Pennsylvanje uveljaviti poskusni dogovor. Kot znano, bo obvladal konečno od ločitev političnega komiteja, na kojega ramenih po čiva odgovornost za vodstvo unijskih zadev, če bi bila sklicana stavka. Domneva se, da bo uveljavljena stavka izključno le v centralnem polju, če bo zadostno število okrajev izven centralnega tekmo valnega polja sporočilo, da so delodajalci pripravljeni nadaljevati začasno z operacijami ob sedanji mezdni lestvici.
Ta stavka bi prizadela nekako 1 60,000 premogarjev v Indiani, Illinoisu, Ohiju in zapadni Penn-sylvaniji. Približno 185,000 premogarjev pa se nahaja v drugih okrajih.
Ce pa bodo drugi okraji sporočili, da so se izjalovila pogajanja glede dogovorov, domnevajo, da bo postala splošna stavka bituminoznih premogarjev dne I. aprila neizogibna.
Delodajalci v Iowi in Illinoisu so se sestali vče-iraj in delodajalci iz Indiane so se zbrali danes v I Terre Haute. Neoficijelno se je sporočilo, da bodo i delodajalci iz Indiane razmišljali o separatnem co-I govoru.
j tem ko so tam strašno g-ospodarile-| šantunpj.ške čete.
SANGIIAJ. Kitajska. 21. marca, j Naeijonalisti m> zavzeli Nanking ; Činkiang-. Nanking jo padel brez | boja. Vsi Amerikanci z ameriškim j konzulatom v mestu so na var-! nem. V mestu se je 7.11 vršil le en nianjši izgred.
Tudi mesto Cinkiang je padlo .brez prelivanja krvi in tamošnji Amerikanci so na varnem.
LONDON, Anglija. 24. marca, j Francoska policija je pregnala, soglasno s poročilom na Daily Kx-. press. 4(H) dijakov iz Aurora vse-iučilišča. katero vodijo jezuiti, potem ko so se slednji uprli ter sta-- vili zahteve. Na temelju teh zahtev
naj bi se ime zavoda izpremeuilo v Sun .Tat Sen vseučilišče. N'oki J znan komunist je bil od dijakov izvoljen predsednikom vseučilišča, j WASHINGTON. D. C., 24. m;!:--(ea. — V slučaju potrebe bo up*. rabila ameriška vlada vso svojo mornarico, da zavaruje življenja lin lastnino Amerikanccv na Kitajskem. Poudarjalo se je, da bod<> ostali Amerikanci na Kitajskem, 1 •• glede na to. kakšno stališče hr»«!«. zavzele druge s-ile. Tudi če bi Amerikanci zapustili Šanghaj. bi ostale tam čete za zavarovanje ameriške posesti. Državni department se stavlja na stališče, da imajo Amerikanci pravico vršiti na Kitajskem postavne posle.
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameri&ega aH kanadskega demrja nam je treba poslan, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodici ▼ dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posabno As, ako boste rpoftovali svojo korist in naio zanesljivo ter to&no postrežbo.	-
Dinarji <	Lir«	po"
Din. .... B00 .... $9.40 Lir...... 100 ...... $ 5.20	datkl.
Din..... 1,000 ____$ 18.60 Lir ...... 200 ...... $10.10 Pristojbina n tepla-
Din..... 2,B00 .... $ 46.26 Lir...... 300 ...... $14.85	rSSSSiiJl^
Din..... 5,000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ...... $24.25 i*-nj< »—t« ir«w
Din.____ 10,000 ____ $183.00 Lir ...... 1000 ...... $47.50 sledi $25. aH
fftijt sassck 7S ms
Ea poSOJatre, ki presessJo Deeetttsot Dinarjev ali pa I^attsoS Ur Ur; «d »25. napsej Soroljiijemo poseben sneSka prlSMf porast.	* pe I ssaSs
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	itasi ookculbdt «hi	tfeSE YorlL
I GLAS NARODAj
(BLOVENB DAILY)	1
OvMd mnd Published by	/
PLO^BNIO PUBLISHING COMPA&X ZA Cgrporotion)
Frank Sakaer, prstidoni. L<rai» B^nedik, >r«oi»r»r, PUoo of bouMN of th« corporation and addra—a» of above offiecm: 82 Portland* St., Borongfa of Manhattan,__Hew York City, N. Y.
" G L A 8 N A B O D A "
"Voice of the People'*	___
_Issued Jftxry Day Except Sunday* Holiday*.__
fa —la loto molja Umi ma Amoriko Za Now York ma oolo Id« #7.00
Komada___$6.00 Za pol leta______$3.56
ta pol lota________$3jOO Za inozemstvo ta oolo Uto. —$7.00
gfl ietri Uia_______$1.50 Za pol leta---------$3.56
Subscription Yearly $6.00.__
Advertisement on Agreement.__
"Glas Naroda99 Uhaja vsaki dan izvzcmši nedelj in prasnikom.
Popi« brea podpisa in osebnosti se ne pri obča je jo. Denar naj mo feUgoroM poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni-fcgv, prosimo, da ss nam tudi prejinjo bivališča na nrani, da hitreje
najdemo naslovnika. _______I
V0LA8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _____Telephone: Cortlandt 2876■____j
" _ _ ____i
-----—-——-I
KITAJSKA POLITIKA
Kitajska politika .jo svojevrstna. Na Kitajskem so lulejstvuje nešteto strank, ki ima vsaka svoje metode, svoja sredstva in načine, a imajo vse en in edinstven «ilj.
Nadalje je na Kitajskem zainteresirana Japonska ter razne evropske sile — predvsem Anglija in Franeija in deloma tudi Italija. Združene države imajo na Kitajskem mogoene interese. IstotakO Rusija.
Politični položaj je navidez strašno zapleten, <'o r-io-vek eita dolge sezname generalov ter najraziiovrstnejsih pi'ovizorienih vlad.
<Htatelja preseneea ravnanje zaveznikov, preseueea-jo ga njihove note in poslanice, odpošiljali je ladij in vojakov v kitajsko vodovje, miroljubne in obrožene inter-• ,venci je itd.
I*a je navzlic temu sitnarija tako preprosta in tak<> 'jasna, da jo vsak otrok laliko razume.
Odgovoriti je treba samo na dve vprašanji: — Kaj .hočejo zavezniki in kaj hočejo Kitajci i
Odgovor je v obeh slučajih enak.
Zavezniki bi radi imeli kitajsko zase in Kitajci bi radi imeli Kitajsko zase.
Menda nam ni treba zapisati, s kom bo pravičnik sim-patiziral: — z zavezniki ali s Kitajci ?
TROJE SENZACIJ
Tekom enega tedna je objavilo newyorsko časopisje troje senzacij ter jim posvetilo več prostora kot not ran j' in zunanji politiki, važnim pridobitvam, na znanstvenem polju in raznim, svet preobrazil joči m dogodkom.
Te senzacije so: Carrol, Peaches in Snyder,
Carrol ima v New Yorku veliko gledališče, v katerem razkazuje mlade ženske kot razkazuje mesar v svoji izložbi oskubene piščance.
Lansko leto je bil priredil v gledališču svojim pri jate jem posebne sorte "party'\
Na oder je dal postaviti banjo, polno šampanjca. Nato je pozval mlado deklino, s katero se je domenil, da ji bo plačal petsto dolarjev, če se bo pred "slavnim občinstvom'* slekla in se skopala v žlahtni pijači. Deklina je storila kot ji je bilo naročeno. Zastran lepšega je celo malo pojokala in si z rokama zakrivala oči, ter gledala med prsti, kako so se "kavalirji" opajali z njeno lepoto in s šampanjcem v banji.
Suhaški agenti so to reč izvohali ter čistočo ljubečega Carrol a ovadili.
Zastran kršenja suliaške postave je bil obsojen na eno letogeče in bo moral kazen te dni nastopiti.
Deklini ni plačal obljubljenih petsto dolarjev. IVži-la ga je, pa ni s tožbo ničesar opravila.
Tožila ga je tudi družba za zaščito morale*. Pa luili ni ničesar opravila.
Edinole suhačem je bilo zadoščeno.
Ko bo prišel čez leto dni iz a rest a, se bo Carrol pri sli čilih produkcijah posluževal vode mesto šampanjca, kar bo razmeroma cenejše in tudi s postavo ne bo prišel na-
Druga senzacija je "Peaches** — šestnajstletna žena postarnega milijonarja Browninga.
Milijonar jo je bil najprej pohčeril. nato se je pa poročil ž njo. Mlada ženica je imela pri sebi svojo mater. Začeli sta skubsti Browninga, toda živ: petelin se ne sku-' be. Ona je tožila njega, on njo. Sodnik je razsodil y njego*	Peaehes m'-mati sta .se pa okrjaali ftf^Bth-
■ . " • t i' f * . . ■ ,
■ * >
O strašnem potresa, ki je pred par leti zahteval na Japonskem na tisoče in ti*oče človeških žrtev, ni časopisje napol toliko pisalo kot je pisalo o mladino ljubečem milijonarju in njegovi denarja željni šestnajstletni ženi.
Tretja senzacija je umor urednika Snyderja. V"morila sta ga žena in njen ljubimec. Tri tedne sta kovala načrte in se končno dogovorila, da je še najboljši udarec' z debelim železom po glavi.
Žena je moža zavarovala za $25.000, n sod epol nega večera ga je pa opila in ga spravila v posteljo. Ker je bi! urednik gluh ne levo uho, ga je tako obrnila, da je ležal na desnem ušesu. Pozvala je ljubimca, nakar sta ga klo-roformirala in začela loputati po njem.
Policija je kmalu izvohala resnico. Žena in njen ljubimce sta obtožena umora po prvem redu. Za tak umor določa postava smrtno kazen — v New Vbrku smrt na električnem stolu.
V	New Yorku ni bila že dvajset ali petindvajset let usmrčena nobena ženska na električnem stolu. Zadnja je bila menda neka zamorka. To dejstvo podžiga morilko v upanju, da tudi ona ne b<>.
Njen ljubimec se je že proglasil blaznim. Le še j zdravniki mu morajo blaznost dokazati in porotniki doka zoni verjeti, pa bo.
Zločinec, ki una žensko za sokrivko, ima več priložilo-oti, da se bo izmazal, kot če ima deset najboljših advoka-Itov.
Y	tem oziru so ameriška sodišča skoro malo preveč gentlemanska.
Dopis.
Johnstown, Pa. j
Priloženo pošiljam $3.()U za ponovitev naročnine Glas Na roda zal pr.J leta.
Tukaj dela ne manjka, samo plača jr mala. ker premofrarski j lastniki le svoje žepe polnijo. Delavec jim je deseta briga, kako more (1< Iavec izhajati in preživlja-j ti sebe in svojo družino s svojimi pičlim zaslužkom.
Na društvenem polju pa ne za -ostajamo.
Pred pustom je bilo dosti veselic- i i i zabav, ker je zdu.j ene, zdaj drugo društvo priredilo maška-rs dno veselico.
Toda sedaj je post. in mnskare so šle tja. kamor spadajo. V teli žalostnih časih si pa moramo tudi poiskati ni zd ved rila. Zato je sklenilo žensko društvo "Naša Sloga". št. 600 S. N. P. -T. da priredi veliko veselico z igro dne '2. aprila.. Igra se imenuje "Španska muha". Ne bom vam je opisovala. samo vljudno vabim vsa sosednja društva in vse posamezne rojake in rojakinje iz Jolinstown-a in okolice, da se te velike veselice dne 2. aprila udeleže.
Začetek veselice je ob 7. uri zvečer. Igra se prične ob 8. uri. Vstopnina za moške in ženske je .">0e. za o+roke od (i. do 14. leta pa 10c. i Pred igro in po igri nam bo svi-rala donvačn godba na harmoniko, j Tudi na žejne in na lačne ne bo-: nio pozabile.
prijaznim pozdravim vsem či-! tel jem G. N.
Kozi Glavach.
i
Girard, 0.
i Da si ravne se izve največ novic 1iz Glas Naroda iz celega sveta, vi-!dim le redko kaj iz Girard. Ohio.
Vem. da je precej naročnikov i in čitateljev tega lista, pisačev pa i malo. Vsak rajši bere kot pa piše. Hesniea je pa tudi: ako hvališ, pravijo, je bahač. ako pa grajaš, je pa razdirač.
Namenil sem se nekoliko sporo-jčiti. kako še kaj živimo v tem sta-! rem Girardu.-
t 18. marca smo imeli koncert i Mladinske godbe, (iodei so nepričakovano dobro igrali. Tudi dru-
i «ili zabav je bilo dosti, tako da
i
i ie bil vsak zadovoljen, kateri je |-bil navzoč. Tudi blagajna je pre I eej napredovala. Več navzočih sf je izrazite, da bi radi kaj ;podob-j nega v kratkem času.
Zahvaliti se moranio Mr. Jakle-j vieu. ki je s svojo tamburaškf j godbo pripomogel do lepšega u-speha. tako da smo girardški venci pokazali drugemu narodu da gremo naprej in da ne spimo.
Slovenci v tej okolici, ako želi 'te dober orkester »lt tamboraše obrnite se na Slovenca g. Jakle vtč«.
'	je bil* n&xfftnjena
M®wtiurSe«^,	umrla Marj
Zalokar in zapnstil« 6 otrok. Ona
j« bila članica društva Ljubljana in delničarka Slovenskega* »loma. Mary je bila rodom Slovakinja, zelo priljubljena Slovencem in napredna.
Ko to le pišem, dobimo telejrram i v. Kenoshe. Wis., da j«' umrl Za-b»karjev očim. Anton liabze!. »!■-»-ma iz Skoejana na Dolenjskem. 'A<\-l>ušča ženo in 4 otroke. K*i so že vsi poročeni. Pok< jni Anton je prišel iz starega kraja v Cleveland. < >. in potem se je preselil v Keno-sho. Wis.
i
Delničarji Hlov«-tiske*ra tloina s., naznanili, da bomo obhajali -5'S. maja 10-letnico. kar smo si z«r:.i-
dili Slovenski dom.
V tem čosu nam je ]»omrlo • *č delničarjev, ki so bili zvesti in napredni.
Vsa društva v Girard in okolici so prošena. da ne bi na dan -JO. maja prirejale veselice in pripoihogii nam do večjejra uspelin.	j
poročevalec (
Senat glasoval za cenzuro gledišč.
ALBANY. N. V.. 24. marca. — Wals predloga, soglasno .s katero Ik: odvzeta licenca vsakemu prledi-šču. v katerem bodo igrali nemoralne iprre. je bila sprejeta v državnem senatu z glasovi pro-ti i4.	;
i
Brezobzirno obratovanje' rova.
S(JKANTON. Pa.. 24. marca. — Okrajni pravdnik Harry Scragga je izdal včeraj dve zaporni povelji proti K o be rtu Harronu. načelniku Barrom Coal Company. Ydi'd nje«rove brezobzirnosti sta se j>o-rušili dve hiši. ker je <!al kopati premo«; direktno pc-d površino.
Francoski importi iz Amerike.
PA li l Z. Fraru-ija. 24. marca. — Podrobne številke glede francoskih importov za dobo dveh mesecev tekočega leta so izdali včeraj in iz ujih je razvidno, da so s** izdatno povečali nakupi iz Združenih držav. Na drugi strani: pa so padli ameriški importi iz Francije.
Vsako uro ma ločitev.
KENO. Nevada. 24. marca. — Praveata reka ljudi, sitih zakona, se ^liva v mesto ^-sled sprejema ;nore postave, ki določa, da lahka izposluje moški ali -ženska ločitev zakona, če je stanova \ ali stano-
• * 1 1	.1
J^.adilci poznajo,	jI
cenijo Helmar ter	1
nikdar ne kade na-	J
vadnih cigaret. Ko	1
s e enkrat vaše	J
Seznanite se s	f
ustnice dotaknejo	)
Helmar, ste dobi je-	j
ni.	]
Eelmam.	I
Kraljico
izrednih cigaret.
Jugoslavia irredenta.
Fašizem drvi v prepad
Nekateri naredi ne znajo črpati iz zgodovine ni kakega nauka. Tudi Italijani so tekom svetovne vojne in po vojni obsojali Viljemov "unperijalizem. jrrajali -<o prenapetost nemških nacijonalistov, katerim je bila Nemčija '"iiber allcs".
Kdo bi si bil tedaj mislil. <la bodo Italijani krenili čez par leti na ista peta Poveličevanje lastnega, omalovaževanje iu zaničevanje vse^a. kar je tuje — to je vzjroja in prepričanje, ki sra faš:/:■.•:»> /e pa let vsej »a italijanskemu narodu. Fašistična zaslepljenost je Italijane privedla že tako daleč, da s ponosom proglašajo svojo državo za antiparlaiuentarno. antidemo-kratično wi pn-tiliberalno, dočim se je Italija še preti kratkim ponašala kot nositeljiea civilizacije. <le-mokratizma in svobode. Mar ne
se«;;: to '/•• v trafiko.'
*
Kakor bvali ap«*uinski tisk vs;:-kr» st-vur. ki j«- italijanska, tako oj.»isuje tntli sedanji polet De Pineda kof dogodek, kateremu ni mojroee vzn«rejati nič dni<re<_rfi na vetovni obli. Zato ni prav nič čudno, če se je tržaški "Popolo di Trieste" . obreirnil ob slovenski dnevnik "Kdinost". «"eš. da premalo porrn-a o De Piivedovem poletu. '"'Kdinost" je ludela nekaj ugovarjati. pa se je "Popolo" široko raz-k' račil in je v daljšem članku razodel vso fašistično uadutest in pre-' na ret ost. Obenem je tudi povedal, kaj smejo Slovani pod Italijo še ] ričakovati od fašističnega režima.
j "Popolo" je predvsem ugotovil. <la se fašisti "požvižgajo' na Slovane. "Edinost" ne sme nič odobravati in nič grajati; sploh pa ne ne smejo slovanski listi več rabiti izraza "naš narod", kajti kakega slovenskega naroda v Italiji fašisti sploh ne poznajo. Zato -e tudi "Popolo" začudeno vprašuje: "V Italiji žive Italijani, ki govore slovenski Tam slabše zanje 1 Ce so dosedaj grešili in se niso naučili jezika te dežele, ki je in mora biti italijanski, odslej ne bodo več ' grešil i . . . Ali je slovenski li-t potreben V sedanjih časih bi moral .biti fašističen..."
Kočno prihaja "Popolo" do zaključka, da je treba "Edinost" prepovedati, kajti sicer ne bo mogoče . "privaditi slovenskega prebivalstva vsaj nekoliko res pravim italijanskim običajem". Zlobno in škodoželjno ugotavlja, da se bc to kmalu zgodilo. Pri reformi tiska. ki je sedaj v teku. bodo pri
šli slovanski listi v drugo kategorijo. List: druge kategorije pa s<j že zapisani smrti.
"Pop' lo" nič ne razlaga, kakšni naj bi bili oni italijanski običaji, katerim se mora slovensko prebivalstvo (kajti slovenski narod za fašiste ne obstoja prie ^ Pa bi bila taka razlaga odveč, ker so fašisti že večkrat povedali, kaj hočejo. Običaj Italijana je. da govori italijanski jezik — že zato. ker drugih jezikov navadno no pozna ; in tudi Slovani v Italiji naj bi govorili samo italijanski jezik. To hočejo doseoi fašisti. Asimilacijo Slovanov hočejo, njihovo narodno smrt zahtevajo.
Karkoli b» še prišlo nad naš /a-vel j v Italiji, ogromna večina bo kljub vsemu ostala zv«^ta svoji grudi in svojemu rodu.
Tista zgodba pa -— o onemu, ki m- j«- poviševal, jo povsod znana. , Kam vodijo napuh. nadutost in imperija I iz<*tn- ki prove vajo vso i'a-šotienu dejanje in nohanje. to je že večkrat pokazala zgod >\ iii i. In zgodovina ne laže!
Predavanje o Gregoriču in j	Aškercu.
( V dvorani bančnih uradnikov v .Trstu je predaval prof. Cmbert«! I C rba n i - F r ba n a z o "slovanskem na-
I	rodu v (irogcreioi'vi liriki in As-krečevi epiki Navzoče je bilo številno izbrano občinstvo obeli narodnosti. Predavatelj je orisal Grt gerčičevo pesniško osebnost \ primeri z drugimi slovenskimi pi
^satelji. podal njegov život opis. o značil Mahničevo nastopanje pro
II	i pesniku in analiziral Oregorči čevo pesniško delovanje na teme lju nekaterih njegovih uajvočjil pesnitev. Živahno j<- predstavil ol> einstvu pesnikov bolečin polni pa tri jotizem preti brutalnosti gospo deraleev. V svoji liriki je napo vedal tudi iialijansko-avsti-i jskv
. vojno.
1 O Aškercu je rekel predavatelj da je bil benjamin svojega ljud st v a.
Tzborno je izklesal Aškerčevo o -ebnost in njegovo poezijo, orisa je zgodovino kmetskih uporov it j očital pesnikovo svobodoiuisel nosr. Prof. Crbanaz je koučni 'predočil navzočim bridko tragedi jo slovenskega ljudstva. Omeni' h š<* nuižnost fuzije >rb-ko-hrvatske
in slovenskega jezika. Eno uri in pol je govoril Crbanaz in občin stvo mu je sledilo ves ča.s z nape to pozornostjo.
Velika noč in piruhi*
Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo pirohov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, ». Y.
**--' ■•■■m •
Peter Zgaga j
JI
Ameriška Delavska Federacija ima predsednika v osebi Wiiliama (irceiia. ki stopa po poti, katero mu jo začrtal njegov prednik. Samuel (iompers.
In lutli Goiupersove politike >e jako dosledno drži.
(Himpersova politika je bila tale: simpatizirati je treba z delavci. s kapitalisti
in z vlado. A se obenem. Pri tem je treba v jirvi vr-to jrloiiiiti. da kapitalisti ne bodo , v ničem prikrajšani, da bo vlada zadovoljna in da bo delavstvo smatralo svoje voditelje za svoje rc-s-nične prijatelje. Ta tro-stranska . nolitika je jako težavna, toda } Gompcrs ,jo je precej uspešno vršil celih štiriil«-s*-r let.
I udi (Jreen je njejrov ilobcr posnemovalec.
i
; Kot znano, je ameriško delavstvo odločno zoper vojno z Mehiko.
Sedaj razmišlja UriTii. »-«• hi no bilo dobro pozvati predsednika, naj reši nmeriško-mehiiki spor tniniihi potom, brez prelivanja krvi.
,, Kot žo rečeno, sedaj šele razmi-r, Šlja, oe bi bilo dobro ill ee bi bilo llllir >t no.
(ir»en naj hitro odloči, kaj-,, ti sicer boiln njegovi ua^hington-j ski prijatelji prej za orli > sovražnostmi. pred no hi vprašan njo^a ; za svet.
•	u.
n ,.	... ...
i .Matere vpostevajo zdravniške svete glede svojih otrok. | Kden poglavitnih zdravniških
nasvetov s«- »rlasi : ^ — .Matere, nikar ne dovolilo, da , bi vaše otroke p<>!jnboyalt tuji lju-
' Matere ilržc teh nasvetov. Toda m <loliro. Kvečjem do štirinaj-
0	I	' I	||
s tega leta se krofe otroke, da se ne ptisle poljubovali. po štirinajstem ali petnajstem letu pa otroci
ne ubogajo v tem oziru niti svojih h ..... mater, niti zdravnikov.
d
v; *
1	, Dobrodelno družbe imajo vsako-
1 vrstne naloge. Nekatere jih izpol->- . . . .
nujejo z veojo. nekatere z manjšo
i-
vnemo.
, Xew Yorku jo naprimer žen-'' ska dobrodelna družba, koje člani obiskujejo jelnišniee in skušajo od 1 jetnikov izvedeti, kako so /. njimi ravna, če imajo kako posebno željo in ee je mogoče to željo i'pol-
niti.
i,I
Neka ugledna daaia je pred 'kratkim obiskala Sing Sing. >-	samotni celici je videla kras-
il negii mladeniča, ki j«' tako žal >-.i-n no gledal, da se ji j" zasmilil v 1- srce. .
o — Ivaj vam je! — ga je nežno j. vprašala.
•	' — Oh. tako nesreči n sem. — je ie
odvrnil fant. — tako strašno ne-
e-
srecen.
—	Ali sle lačni.'
i-; .— No rečem, da sem lačen. — i*- toda včasi bi rad imel kak pribo'.j-
Išek.
—	Kaj bi radi' PeoenkoPiš-
*	čanee?
j Fant. je mlaskal z jezikom ter po dolg^eiii obotavljanju odvrnil:
—	Ne. pa j bi ral imel.
—	D< bro. dobro. — je odvrnila dama. — vam bom pa paj prinesla. Kakšen paj hočete* .Jabolčni paj. rezino v ali breskvin pa j
—	No. — se je zamislil fan". — «tako izbiroett nisem. Samo da bo j paj in da bo ostro na brušen a
! ca v njem zapt»«*ena .. ' , *
Nik i časnikarski poročevalc poroča, tla je se je v Jeruzalemu izza vojne strašno razpaslo zavži-vanje slabega žganja.
Hm. v Jeruzalemu' Jeruzalem je vendar v Palestini.
Jaz |>rec.ej natančno čitam liste, pa sem menda prezrl |»oročilo. da je bila tudi v Palestini uvedena prohibicijia.
Na drug način si ne moreiu tolmačiti poročila časnikarskega poročevalca.
9
Spomini ob desetletnici ruske revolucije.
Dne 12. marca jc poteklo deseto' leto, kar je izbruhnila ruska rc-' volueija. Ž »jo je omahnila in se podrla na tla že dolgo razmajana monarhija ene najvejih držav na svetu, ki je slonela kljub ^reformam na osnovi carskega saniodr-' zavja. eezaropapizma (združitve posvetne in cerkvene oblasti), fev-' i z in a (plemiških predpravie in veleposestev) in se je vzdrževala z m< eno birokracijo in veliko vojsko. To, v kar so dolga desetletja vrtali razni revolueijonarji, je postalo samo po sebi — v nemali meri pa zbo«? nes|K)sobnosti vladajočega režima, strahovite korupcije in vojne zmede — tako preluknjano in trhlo, da jc bilo treba le nekoliko krepkih zamahov in je padlo ob tla.
Revolucija se je razdivjala kakor orkan po ogromni ruski državi od nemških meja do Kitajske. Pred očmi vsega sveta jc razmota-la film — živ, v svoji hladni res-j ničnosti strahoten film. — ki nad- i kril ju je zbog svoje razsežnosti in i zapletenosti vse slicne pojave v človeški zgodovini. ftuska revolu- i eija s svojimi posledicami: meš- > čansko vojno, boljševizmom. lako- 1 to, svetovno blokado itd., daleč, prekaša veliko francosko revoluei-j jo na konen 18, stoletja. Noben; narod ni v današnjih tftieh toliko' doživel in preživel, čeprav je bila! svetovna vojna polna viharnih iz-J prememb, grozot in ljudskega gor-i
Obudimo si na kratko zgolj najznačilnejše dogodke pred desetimi leti.
V revolucijo dozorevajoča carska Rusija je imela osebnost, ki se nam zdi kakor nekak mističen krokar, ki je zavohal truplo in je sedel tja, kjer se mu je obetala dobra gostija. Sibirski kmet Rasputin, svetohlince. ki bi mu našel para zgolj v temnem srednjem veku, je s svojim "svetništvom" preslepil rusko carsko dvojico in postal nje svetovalec. Carica je bila vrlo praam o verna in nagnjena k misticizmu; venomer je čakala nekih fu-
i
dezev. hkrati pa se je dala izrabljati za smotre, ki so nujno izpod-kopavali tla pod monarhijo. Car je bil premehak, slabič ,ki mu je | morala celo carica vlivati pogum, j V času, ko je šlo carstvu za biti ^ ali ne biti. ko je na mejah divjala j vojna, ki je pobrala iz ruskih mest j in vasi v t V- milijonov mož, od ka- < terih sta bila dva milijona v ujet- s ništvu, — v tem času je carica po- ] božno poslušala "državniške" na- c svete perverznega "starca" Raspu- t tina in šepetala carju, katere poli- j tike naj postavi na državno kr- ] milo. Rasputina. ki je nosil kuto in zavijal oči proti nebu, trenotek r pozneje pa se lovil okoli dvornih'p dam, so obdajali nemški agenti injp mu Sestali želje sovražnega gene- n ralnega štaba. Tako so se menjava- v li na vladnem krmilu sami nespo-|\ sobni ljudje, ki so spadali v Ras-'n putinovo kliko: Boris Stuermer in' j, kneai Oaljiein sta bila poslednja v
9*ministrska predsednika carske Ru-' -1 sije. Oba pa sta zvesto poslušala e Rasputina in njegove ljudi. Na-a stali so dnevi strahovite reakcije;' d velika državna vprašanja pa so
-	se reševala v javnih hišah, kamor -'je vneto zahajal "sveti starec" —' p Raspntin. Ali carski dvor'je bil
-	slep in gluh za vse. kar se je go-j i dilo, dokler ni bil Rasputin ucna-r. doma umorjen. I "moril ga je ve-j
-	liki knez Dimitrij Pa vi o vie v pa-a lači kneza Jusupova. Skrajni des-
ničarji so se uprli ostudni tiraniji -tega izprijenega svetovalca in
-	ljubljenca ruske carice.	j
Na carskem dvoru^je zavladala
-	globoka žalost. Car Nikolaj II., je
-	bil sicer nekoliko manj omamljen,'
-	vendar pa preslab, da bi se upiral jearičinim željam. — Rasputinova
-	mračna, z 1 ostudna senca je stala
-	tudi po smrti nad carsko Rusijo . kakor privid, ki je oznanjal stra-
-	hoten pogin. . .	* -} Pred 12. marcem leta 1917, je
-	bil položaj skrajno nejasen. Nihče
i ni vedel, kaj utegne prinesti pri-^ r hod
nji dan. Duma ali ruski držav-
-	ni zbor bi se imela sestati 12. mar-j
-	ca. Slišalo se je o kričečih pritož-!
-	bah glede nezaslišane korupcije in j
MP^j^
HiMrmiil«, »1|K.» t
Del ogromnega spomenika, ki ga 1 bodo te dni postavili boljševiki ! Leninu na čast.
popolnega nereda v upravi. Car pa je dal dumo, v kateri so imeli 4
■w •	1
večino konzervativci. torej sami
v-	5
pristaši carskega režima in nada-Ijevanja vojne, cez noc odgoditi. Stanje, ki je bilo že o<l februarja ' sem napeto, je dozorelo do revolucije. Med vojaštvom je vrelo; { delavstvo se je zbralo okrog sovje-tov. Revolucija se je približala s , pošastno silo; vsi drugi so jo sliša- J li. samo "odločilni krogi ne.
Položaj označuje z vso kruto resničnnostjo brzojavka, ki jo je 1
poslal carju v Mohiljevo (sedež » i ^ ? j glavnega vojnega štaba) predsed-
. nik dume Rodzianko (umrl 1. 1924 I v Jugoslaviji) : — Stanje je resno. ^ [V prestolici je anarhija. Vlada je 1 (obnemogla. Dovoz živil in kuriva ^ je docela zmešan. Splošno nezadovoljstvo narašča. Na ulicali se stre-
KUHANJE KAVE
^^H^r	Vi si lahko vedno zagotovite
^^P^r ta mil duli, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit ^■P^r slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, ^^r z uporabo	v
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo h ranckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. 1 oveca bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša.
Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo.
IZDELUJE JO
HFIRR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N; Y.
Kot dodatek h kavi se Franckova cikorija /ato uporablja, da izboljša okus kave kot izboljša ^ol okus hrane. '	V .
u- lja. Vojaške čete se obstreljujejo la med sabo. Treba je nujno poveriti a-^ osebi, ki ima zaupanje dežele, se-e; stavo nove vlade.^Ne sme se obo-io tavljati. Vsako oklevanje pomeni [>r smrt. IJoga prosim, da bi v tem — trenotkn ne padla odgovornost na lil nositelja krone. — o-j Druga brzojavka je bila še kraj-a- ša in resnejša:
e- — Položaj je vedno slabši. Tre a-ba je storiti takojšnje ukrepe, ker s- bo jutri že vse prepozno. Nastopil ji je poslednji trenotek. ko se rešu j in je usoda domovine in dinastije. — J Dne 12. marca je dal petrograj-I a ski fcovjet, v katerem so bili tudi ie zastopniki vojaštva, z javnim proti, glasom znamenje za upor. Vlada al je prenehala delovati. Že dva dni a preje se je ustavilo delo v vseh pela trograjskih tovarnah in nezado-j jo(voljneži so jeli pleniti trgovine z a- živili. Tisto noč pa so prešli zadnji {oddelki vladi zvestega vojaštva v je tabor vstašev. Petrograd je bil v :e oblasti revolucijonarjev.	j
Car je bil za vse to slep. Poveril l"| je generalu Ivanova nalogo, da za-r- j duši petrograjsko pobuno in upe-7'- j 1 je diktaturo. Sani se je napotil v n Carsko Selo. Ali revolucija je bi-I la že prešla na deželo. Železničarji i so preprečili Ivanovu nadaljni po-, hod in tudi car se je moral ustaviti a- Pskovu.	I
t
Car je zapisal liste dni v svoj dnevnik:	j
— Davi me je obiskal Ruzki in ; mi prebral obsežen razgovor, ki ga j je imel na telefonu z Rodziankom. ; l>o njegovih besedah, je vlada, se-' j stavljena iz članov dume. brez mo-! či. . . Potrebna je moja abdikaei-ja. . . Radi rešitve Rusije in da bi j vojska ostala na fronti, sem se od-, I ločil za la korak. Tzročil sem Guč-kovu in Suljuginu podpisan in po-j pravi jen manifest. . . Ob enih po-i noči sem odpotoval iz Pskova s J težkimi občutki: okoli mene izdaj-jstvo. strahopetstvo. prevara. . . }
Car je odstopil v korist svojemu bratu velikemu knezu Mihaj-lu dne 2. marca 1917 ob 15. uri (po a pravoslavnem koledarju) v mestu :i Pskov .	.	1
Sestavila se je začasna vlada. Tri-so vanjo vstopili nekateri člani du-J.
r	r
j. -me in petrograjskega delavsko -j vojaškega sovjeta. Ministr. pred-' sedstvo in notranje zadeve je prevzel knez Lvov, zunanje zadeve profesor Miljukov, pravosodje poznejši diktator Ker en ski j itd. !
Prva revolucijska vlada je ime-
' la sledeči program :	j
s 3- Popolna in takojšnja amnesti-
J ja za vse politične in verske kriv-
j ee, vštevši sem tudi teroristična
dejanja, vojaške upore, agrarne
nerede itd.	f
c	i
ž 2. Svoboda besede, tiska, zdru-J
zevanja, zborovanja in stavke: po-^ litične pravice se razširijo tudi na vojaštvo, v kolikor dopuščajo teh-! nični pogoji in disciplina.	|
^ 3. Ukinejo se vse stanovske, verske in naeijonalne omejitve. j
4.	Pripravlja se brez vsakršnega odlašanja sklicanje Ustavodajne skupščine na temelju splošnih,! enakih, direktnih in tajnih voli-j tev. Skupščina bo določila obliko vladavine in ustavo države.	j
5.	Policija Se zamenja z narod-, no milico z izvoljenimi načelniki,' ki zavise od lokalnih samouprav.1
6.	Izvrše se volitve za organe lo- !
1
kalnih samouprav na osnovi splošne, enake, direktne in tajne volil- 1 ne pravice.	j
7.	Zabrani se razorožitev in od- 1 hod iz Pot rog rada bnrm vojaškim edinicam, ki so sodelovale pri revoluciji.
8.	Obvaruje se stroga disciplina pri izvrševanju vojnih dolžnosti, *
Medtem, ko so^ostale točke več i ali manj političnega pomena, je bi- f la zadnja točka uprav življenske- i : ga značaja, čeprav so jo novi ko- 1 ; vači ruske usode dodali zelo nera- i i di. ■ i
Pravilno sodi A. Jelačič, pisec i najboljšega spisa o ruski revolu- 1 ciji v jugoslov. literaturi (Rn- j ska revolucija i njeno porekla), i On pravi, da vsebuje osma točka i temeljno nasprotje med revoluci- 1 jo in vojno. Vojna je bila Ahilova peta. ruske revolucije. Kaj sedaj? 1 Ali naj sklene Rusija poseben mir. i ali naj se vojskuje se dalje za prej- 1 šnje eilje ? Je li mogoča vojna z j , vojsko, ki ni discioliniraiia ' Revo-®t
iucija je sicer ščitila disciplino, a hkrati je odprla na stežaj vrata politiki. Vojaštvo je bilo izmuče-j no. vse si je želelo domov; nrFd ofi-i cirji pa se je razpasla demoraliza-
-	cija in korupcija. Nasprotje med
-	vojno in revolucijo je slednjič pri-i vedlo Rusijo v kaos, ki -ra je mo-i gla zapustiti samo z boljševizmom. i: Vlada je sklenila, da ru>ka ar-
I inada. ne oziraje se na revolucijo. . nadaljnje vojne operacije. Medtem pa je tako na fronti kakor v ozadju vedno bolj razpadala tista r sila. ki si brez nje ne moremo mi-1 sliti države. Imenuje se avtoriteta, j Vse je vedno bolj lezl i narazen.
-	voditelji pa so kar tonili v samih
-	čudežnih načrtih.
i Že omenjeni A. Jelaeič. ki je . sam preživel vse faze revolucije in i ki dobro pozna obsežno literaturo i o nji. pripoveduje o razpoloženju . o revoluciji sledeče: -J — Prve čase je obstojala v Pet-i rogradu in v ostali Rusiji neka i čudna vera. da bo vse samo po se-
-	bi krenilo na redno in pravo pot. • Tako kakor se je idealiziralo o re-
jvolneiji ("velika", "nekrvava"), | se je idealiziralo tudi o ljudeh. — IJili so tako naivni, da so mislili, da bo lahko ojrromna prestnlica , fi svojo drhaljo. s svojimi zločinskimi in izpridenimi živi j i. ki so ; vedno pripravljeni za izgrede.-ži-. vela ob zaščiti skrpucanega in smešnega nadomestila prave poli-jcije. ki se je bilo sestavilo takrat .'iz profesijonalnih propalic in po-.beg-lih jetnikov. Vsem ski poliod 'zoper policijo in orožništvo je kaj 1 kmalu obrodil naraven sad: apa-1 rat. ki je deloval dotlej slabo, ven-*.dar pa redno, se je razbil na drobce. Policaji in žandarji so vstopili v bol jše viške Vrste. In počasi se je [ začela v Pet rogradu in Moskvi razvijati nova anarhija. . . I Znani politik Nabokov, član prve revolucijske vlade, pripoveduje v svojih spominih : — Ko se sedaj spominjam dogodkov pred do-1 brini letom in želim preživeti jr mislih še enkrat prva dva meseca ; začasne vlade, vstaja v mojih spominih dokaj kaotična slika. Spominjam se posameznih epizod, burnih konfliktov. ki so izbruhnili j cesto kar nenadoma, neskončnih razprav, radi katerih so trajale j vladne seje pozno v noč. Spomin-' "jam se mrzličnega dela, ki se je za-«<elo navsezgodaj in trajalo pozno v noč. Spominjam se neprestanih telefoničnih razgovorov, vsakdanjih obiskov raznih prosilcev, vse-jga tega je bilo toliko, da se nisi 'mogel ničesar resno oprijeti. — Tii j spominjam se svojega glavnega ' nastrojenja : vse se mi je zdelo, kakor da ni resnično. Ni se dalo verovati, da bomo lahko uspešno rešili dvoje velikih nalog: nadaljevali vojno in privedli deželo do [ustavodajne skupščine, . . | Navdušenje, polne kopice načrtov, velike besede in malo dela. j In dogodki so šli svojo pot. j V Pet rogradu in v Moskvi se je ■pripravljala nova revolucija. Na 1 deželi je bilo mirno. Kmeta je za-' nimalo vprašanje zemlje, trd oreh, ki ga začasna vlada ni upala ugriz j niti. Tišina pa je bila samo do-. zdevna; Čez dva, tri mesece so se 'jela kazati nevarna znamenja in j rusko obzorje se je silno zamrači-lo. Najhujše je imelo priti. — Vse-I kakor jc desetletnica ruske reco-. lucije tako važen jubilej, da za-'služi največjo pozornost, zakaj to. kar se je sprožilo pred d?setiiiii leti, vpliva še danes ne samo na rn-|ko, ampak na vse svetovno življe-' nje.
Premeten slepar.
Pri zasebnijai Antonu Jeretu v Strcliški ulici se je zglasil te dni-.neki mladenič in mu izročil listek,! s katerim ga je prosil njegov zna-J nec France B. naj mu posodi 500 Din., ki jih treuotno potebuje. Je-re je donositelju lista denar takoj izročil, vendar pa je čez nekaj dni izvedel, da je bil grdo osleparjen, ker ga B. ni prosil nikakega posojila. K sreči pa je Jere goljufa, nekega Janeza Ž. srečal na cesti in ga izročil stražniku. Veliko število obolelih na španski.
Proti Gorjancem v smeri na Podgrad ni vasi. kjer ne bi ležalo večje število bolnih na španski. Bilo je tudi že več smrtnih slučajev. Kmetje ne kličejo zdravnika, temveč se bavijo z žganjem.
RASPDTWOf PRIJATELJ
I	•	■
j Kriminalni policiji v Ljeningra-du se je slučajno posrečilo izslediti intiinnsa ruskega lažnega me-, niha Gregorija Rasputina. znane-ya prijatelja in protežiranca pokojne ruske carice. Mož se piše 1-vaii Zinovjevič Osipjenko ter je šele let star. Osipjenko je kmet-ske-ra pokolenja. Ima krasen ^la^ j in to mu je pripomoglo, da je bil j sprejet za cerkvenega pevca v Tu-jli. Metropolitu Pitjerinu je tako juirajal. da ga je mož na mah po-;-inovil. Nato ga jc poslal na 1110-: ^ki>vski konservatorij. jjozneje j>a jše v Italijo, in slednjič ga je izbral i za svojejra osebnega tajnika.
Ko je postal Pitjerin Ijeningrad-ski inetropolit. je vzel seboj tudi .svojega ljubljenca. In tam je po-Istal Osipjenko zelo važna oseba v triumviratu Virubova - Rasputin-, Pitjerin. Ta trojica je igrala odlo-jčilno vloaro na dvoru ruske dina-istije. Za vpliv Virubovc in Raspu-| tina se je javno vedelo že takrat, | Pitjerin je stal bolj v ozadju, in Jše bolj zadaj se je skrival Osipjen-
ko.ta je dobil sčasoma na Pit jeri-na velikansko moč. Pitjerin pa je direktno vplival na Rasputina. — Rasputiu je plel svoje spletke s po-i močjo Virubovc in ta je vsako in-'triiro primerno garnirano vrgla J pred carja ali carico, .f Ta krojr jc torej vladal ne-reč-. no carsko Rusijo. Osipjenko je
-	vedel za vse njegovo početje, bil -! je čestokrat tudi sam povabljen na /dvor. kjer mu je carica izročila | šifrirana pisma za svoje pri jate* Jlje in znance. Premetenost o-ip. ) jenka je najbolj razvidna iz dej* . stva. da je mož takoj po revoluei-_!ji postal elan komunistične stran-l ke. kjer se je <b> zadnjega časa 1 skrival pod tujim imenom. Sedaj
i pa sedi v ječi in piše svoje s|»onti-
-	n»', ki b« do gotovo pojasnili mar-1 sikatero stvar, ki je ilanes š<* j ri-" krita.
V Nabreiini
-	je umrl Josip (»ruden, brzojavni , nadzornik v pokoju. Pokojnik je i' o<"-e dr. Josipa Grudna, odvetni--'škepa koncipijenta v Gorici.
DAN STARCEV
Te dni se je v Alzagi na Španskem sestalo trinajst starcev, ki ( so se dogovorili, da bodo skupno proslavili svoja "leta"'.
Najmlajši med njimi jc štel let. najstarejši pa >7. ! Vsi so prišli na sestanek |M'Š. —* Pri teh letih to že nekaj pomeni, zlasti, ee pomislimo, da so nekn-j tt-ri pripotovali iz krajev, oddaljc-' iiih do dvs»*t kilometrov ti rt Alza*
ge. —
| Dali so -i prirediti obilen banket. na katerem seveda ni manjkalo vina Po večerji je moral v»ak povedati kako kratko anekdoto, 'na koncu pa. ko je alkohol /t* »to-' ril »v«-jo »'«)I/i«o>t. vo zapeli seiili-mentalno popevko o tistih "Srč nih strili t'-asili. ko je bilo na svetu vse bolj luštno" kakor danes.
S tem je bil program izčrpan. Poslovili so in domenili za prihodnji sestanek, ki se b<> vrš;l v prvem tednu februarja j Koliko jih bo takrat man. ikalo?
ALI
VESTE-
da je bila leta 1924 sprejeta nova priseljeniška
postava? določbe glede kvot?
kakšna je razlika med priseljenci izven kvote ter
takozvanimi kvotnimi priseljenci? kakšnega pomena so vizeji?
kaj je s priseljevanjem preko Kanade in Mehike? kako se dobi dovoljenje za povratno potovanje? v čem se razlikuje nova postava od postave izza leta 1917?
kdo ne sme v Združene države? kako preiskušajo sposobnost priseljencev? kateri kontraktni delavci smejo priti v deželo? koga se deportira?
kdo lahko pride pod jamščino v Združene države?
koliko denarja je treba imeti pri izkrcanju?
kakšne so določbe glede otrok, ki še niso stari šestnajst let?
%	kaj je treba vpoštevati cb prihodu v Združene
države?
pod kakimi pogeji je dovoljeno potovati v inozemstvo?
kakšne listine mora imeti priseljenec?
kakim nevarnostim je priseljenec izpostavljen?
kako dokazati ameriško državljanstvo?
kako naj dobi potni list inozemska žena ameriškega državljana?
če je dovoljeno obiskati Kanado? Na vsa ta vprašanja vam odgovarja članek:
"Določbe nove priseljeniške postave."
ki je izšel v
SLOVENSKO - AMERIKANSKEM KOLEDARJU
CENA 50 CENTOV
[ Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	* New York City
DEVET LJUBIMCEV LEPE -
ADRUANE
———
Londonska javnost je imela pro-J šli teden senzacijo,- kakršnih ji ni j nikoli pr< ve«". I* red mxJ išče m .s«- jej t'travtiavala zadeva zakonske ločitve »Johna Marrava. potomca I odlične iu >larc angleške ohitelji. J
Marrav je l»il samo enkrat o že- j njen, a tožil je uvoju ženo že <!«• - j ve t k rat za l«)čitev zakona in ni i-i mel niti enkrat sreče, da I * t dokazal njeno zakonolomstvo. SHe pri j deveti obravnavi se mu je nakana j posrečila. D«»Iej je navajal, pri zahtevi po ra/veJbi bralca vselej Muu. da ga žena vara z drugimi moškimi; t<da ženica je bila prebrisano bilje in je une.la vedno o-prati .svojo čast ter se izkazati za nedolžno grešnico pred .strogimi angleškimi .sodniki.
Adrijana je rodom hčerka nekega škotskega advokata. Petnaj.sl Jef je delila sladkosti družinskega življenja /. Mniravein. ki se je .sM/iuiiiil / njo na nekem plesu, >e viharno aijuhil vanjo in jadrno prosil za njeno roko. Adrijana je kmalu po poroki zaee(?a kazati svoje muhe; zahtevala je od moža, tla jo mora powla-ti v Italijo, ker ji londonska mogla ne prija. In r>--možiček je 1»L1 dobrega srea in je ženici vstregel. V Plerenci je Mar-ray kupil lepo vilo in..ondi so je nastanka lej>a Adrijana.
Marrav je bil večinoma odsoten. Imel je posla z upravo svojih posestev na Angleškem. Medtem je postalo lepi A lrijani dolgčas <n si je i>olskala v Italiji moškega nadomestila. Kmalu je Marrav .lo-znal od udkega prijatelja, da g.i i žena vara. Povedal ji je to. a ona mu je ooitek skoro zamerila. In uretantala ga je kot .sladka mucka kmalu vdrugič.
(>z nekaj časa je bil .Marrav vnovič opozorjen. kaj počenja .svojo svobodo lepa Adrijana. S po- ' ročeno mu je bilo ce,lo ime njenega ljubimca. Marrav je ženo vno- j vič prijel — in vnovič >e mu je izmuznila. Tako je bilo osemkrat zaporedoma.
Devetič; pa je Marrav vzel ener- j ^ičnega advokata in je tudi .svoj.1 obtožbo temeljitejše proučil kot 1 običajno. Medtem ko je osmič pred- ( sodniki propadel, ker je navedel, . da so videli detektivi Adrfjano z njenim ljubimcem v foyer ju hote- ' la, je na deveti razpravi doprine j sel neizpodbitne dokaze ženine ne i zvestobe in se je gada na ta način 1
rešil za veti no. I -—- ]
i
VRC ZA PIVO LADY j MACBETHOVE
V LeeiLsu je nastopila neko.' angleška tragedinja Mrs. Nidou v ; vlogi lady Macbethove. Med igra ji je po>talo tako vroče, da je šla ; v pavzi na hodnik in prosila nekega fantiča, ki se je tam sprehajal, naj ji prinese vrč piva. Preden pa j je dečko prišel z vrčem nazaj, se | je predstava zopet pričela.
Bila je neznosna vročina in lin- ' . .	.	I
d je so 'kar žehteli. Dečko se je med j
tem s pivom vrnil . iskal igralko
na hodniku, a je ni našel. Slednjič 1
je stopil za kulise in videl, da je |
dama že na odru. Igralka je bas
tri um i la prizor, ko umori Macbeth *
i
.svojega nasprotnika. Deček z vr- j čem ni slutil, 'kaj se godi na odru, « in je k r at koma 1 o stopil naprej te/
1
ponudil igralki pijačo. Seveda je ' umetnica dečka zavrnila. Toda |; fant oe i vidno ni razumel situaei- ! je in je hotel igralki vrč vsiliti. ( Lady Macbethova je naposled sunila fanta z vrčem na stran, da .se ' je pivo raialilo čez oder. S tem jc bilo nadlege s pijačo res konec, toda tudi razpoloženje gledalcev jc bilo uničeno in občinstvo jc tragikomični prizor pozdravilo z obilnim smehom.
V Zagorju
i; Pivki se je zganil naraščaj in priredil predstavo dveh burk. ki je dobro uspela. Oblastno dovoljenje je prišlo seveda šele zadnji kip in pod raznimi pogoji. Z dobro volje hi trdnim sklepom se da marsikaj doseči. Poživiti se mora-J ta v Zagorju bralno in gasilno' društvo!	j
- -------- -----------------
poučne knjige j KNJIGARNA "GLAS NARODA" I i^SSJUi, f \
__MOLITVEN«! j SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.	ROMANI	^
MOLITVENIKI:
I
DhSb popolna ..................l._
■ Marija Varhinja:
v platno vezano ..............80
v fino platno ..............1.00
v ecloiojd vezano............1.30
v usnje vezano..............1JH)
v fino usnje vezano ........1.70
Rajski glasovi:
v olutiio vezano ............1.<H)
v fino platno vezano ........1.10
v usnje vezano ............1.50
v Quo usnje vezano ........1.70
Skrbi za dušo:
v. platno vezano .............80
v usnje vezano.......................1.65
v fino usnje vezano ........1.80
Sveta Ura (z debelimi črkami):
v platno vezano .............30
v fino platno vezano ........1.50
v fino usnje vez.............1.60
Nfbe-a Naš D»m:
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano..........1.80
Kii.šiiii srca mala:
v fino usnje vez.............1.20
Oče naš, slmiokost bela ..........1,20
Ore naš, slonoko^t rjava .........1.20
l*Ri Jezusu: v celolojd vez.......1.30
pozlaoeuo ...................1.50
fino usnje vez.	.........J.tfo
Angleški molitveniki:
(Za mladino)
Child's Prayer boo k:
v barvaste platnice vezano.....30
Child's Prayerbook:
v helo kost vezano ..........1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano..............."JO
Key of Heaven:
v najfinejše u.-nje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........1.40
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Augeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznini .........75
Dva sestavljena plesa:
četvorka in beseda spisano in
narisano .......................35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrf, trilo vez.............1._
Domači zdravnik ]H> Knaipu
t rilo vezano ................1.60
Domači zdravnik |>o Ivitaipu
broširam....................1.25
(»ospodinjstvo ...................1._
Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1.50
2. zvezek. 1—2 snopič ......1.80
Kubična raruniea, — po meterski
meri ........................75
Katekizem, vezan................ .50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju.....50
Ljuhavna in snubilna pisma......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Neniško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik Ijubavnih pisem .SO
Nauk pomagati živini ...........60
Naše gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strujtenili
W'h ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ....................75
Nemška slovnica	.00
Nemščina brez učitelja —
1.	del .......................30
2.	del .......................30
Prva čitanka, vez...............75
Pravila za oliko ................ .65
Psihične motnje na alkoholski
podlagi ......................75
Praktični računar ................75
Parni kotel, pouk za raho [iait ____1.00
Po! iedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Kačmiar v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Ročni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar .......................60
Srbska začetnica ...... .......40
Sadno vino .......................30
Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani .........1.50
Slov. italijanski in italjansko slov.
slovar ......................90
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................1.20
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............o.OO
t'mni čebelar...................1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati
polje ........................30
Varčna kuharica, trdo vez.......1.50
Veliki vsevedež ..................80
Zbirka domačih zdravil...........75
Voščilna knjižica .................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek, 1. in 2. snopič .....70
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez.......... 1.30
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .....................S5
Angeij sužnjev, braziljska povest .85 Andersonove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersnik) tnlo vez. ....L—
Andrej Hofer ..................M
Beneška vedeževalka .............35
Itelgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
Bisernice. 2 knjigi ...............80
Brez zarje, trdo vez.	.90
Bele nori (Dostojevski ) trdo vez. .75
Balkansko-Turška vojska .........80
Balkanska vojska, s slikami .....25
Božja pot na Šmarno goro........20
Božja pot na Bledu .............20
liurska vojska ...................40
TCilke t Marija Kmetova) .........25
Berač in Elizabeta, angleška
kraljica ..'...................50
1'eatin dnevnik.................60
Božja kazen .....................35
Boj in zmaga, povest .............ao
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ...........................25
Cesar Jožef II...................30
Ciganova os veta .................35
Cas je zlato ...................30
Cretins itorograjska ............ M
Č etrtek, t. v......................90
Čebelice. -4 zv. skupaj ...........90
Črtice iz življenja na kmetih.....35
Drobiž, slabi car in razne povesti —
spisal Mileinski ..............60
Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35
Doli z orožjem .................. .50
Die sliki — Njiva, Starka —
(Meško) .......................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in škrate! jčk i .........................
Klizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra Diavolo .....................se
Gozdovnik (2 zvezka! ............1.20
Godčevski katekizem .............25
Gruda umira, trda"vez...........1.20
Gusarji ..........................90
Grška Myto!ogija................1.00
Hadži Murat. trda vez............80
Hcdvika .........................35
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev .........50
Iz modernega sveta, trdo vez.......1.40
Igračke, trdo vez............... 1.00
broširano ....................80
Jagnje ..........................30
Jernač Zmagovač, Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10._
Sosedov sin, hroš................40
G. zvezek : Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska invest
iz Japonskega ..............30
Korejska brata, povest iz misijo-
1JOV v Koreji ...............3d
Karmen, trdo vez................40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in črna brata.. .45
Križev pot. trdo vezan ..........1._
Krvna osveta ...................35
Lisjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.50
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavijice in puslee — Jeza na Parnas — ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupcijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Kle]H'tulje, Natakarea, Duhovnik. itd.....................60
Mali lord, trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz Kavkaš-
kih irura .......................25
Maron .krščanski deček iz Libanona.............................25
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez. ......1.00
broširano ...................80
Mladih zanikernežov lastni živo-
topis .........................75
Mrtvi Gostač ...................35
Materina žrtev ..................60
Musolino .........................40
Mali Klatež......................70
Mesija .......................... .39
Mož z raztrgano dušo. Drama na
morju. (Meško) .............L—
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino .............25
Narod ki izmira..................40
Naša vas. 1. del. 14 povesti......30
Naša vas, II. del 9 povesti.......96
Nova Erotika, trd. vez............70
Naša leta, trd. vez................80
broširano ...................,60
Na Indijskih otokih...............50
Napoleon prvi....................75
Nekaj iz ruske zgodovine.........35
Nihilist ..........................40
Narod.:e pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, i>o resničnih dogodkih. (AleSovee) ........... .60
Na Preriji .......................30
Naseljenci .......................30
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-
ga slovenskega polka ........L5t
Obisk!. (Cankar) Trdo vezano ..L4# Ob 50 letaka Dr. Jaoesa E. Kreka J25 Ogenj, trdo vezano..............1.30
Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25
Pariški zlatar ...................35
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge jtovesti ................70
Prihajač, povest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem ...... .50
Poslednji Mehikanec .............30
Pravljice H. M a jar...............30 j
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Roku .........................35!
Po strani klobuk, trdo vez........90 j
Požigalec ........................25
Prapreranove zgodbe .............25
atria, j »oves t i iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ..............25
Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (Pu-bin) ...........30
Pred nevihto .................... .33
Pravljice in pripovedke (KoSutuikj
I.	zvezek ....................40
U. zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankar,» broS. . .1,— Poznava Boga ....................30
Pirhi ............................30
Povodenj .........................30
Praški judek .....................25
Prisega Huronskega glavarja.....30
Prvič med Indijanci .............30 j
Preganjanje indijanskih misjonar- j
jev ............................30
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— ]
Rabi j i, trda vez .................75 j
Robinzon.........................60!
Revolucija na Portugalskem......30;
Rina!do Rinaldini .............. .50 j
Romantične duše (Cankar) .......90
Razkrinkani Habsburžani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .........................1.50
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30
SIo%enski šaljivec ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjiga, mala .............60
Sanjska knjiga Arabska .........1.50
Spake, humoreske, trda vez........90
Strahote vojne ...................50
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potovalca........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....30
Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimei, trd. vez..............60
bros.........................40
Spisje, male po v se t i .............35
Sveti večer.......................35
SHAKESPEAROVA DELA:
Maehbet, trdo vez................90
broširano.....................70
Othelo ...........................70
Sen Kresne noči..................70
SPLOŠNA KNJIŽNCA:
St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna i»ovest, 104 str.,
broširan-* ......................35
št. :t. (i *:ozman) Testament, ljudska draiu.i v 4 dej., broš,
105 strani .....................35
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 1S4 str.,
broširano ......................50
Št. 5. (Fran Milčiuski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72
strani, broširano ...............25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva 111 str., broš............35
Št. 8. Akt št. 113 ...............70
Št. !). (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz
minulosti, 55 str., broš..........25
Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4, slikah, 84 str., broš........35
Št. 12. , (Fran Mileinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broš...........30
Št. 13. (V M. Garšin) Na dež da Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broš............30
Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis. poslo-\euil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broš...........................80
Št. IG. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš............45
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne j duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str..............30
Št. 18. (Jarosl. Vrchlick.v) Oporoka Iukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil . dr. Fr. Bradač. 47 str., bros. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v pe- ! tih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš. .........§0
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45
Št. 23. (Sophokles t Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 00 str.,
broširano......................30
Št. 24. (E. L. Bultrer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broš. ..........................80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,....
II.	del .......................80
Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 s L, broš. ...........................35
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za
brezposelne, SO str., broš. ......35
Št. 31. Roka roko ..............25
Št. 32. Živeti ..................JZ5
Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugnrto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ...........50
Št. % (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................65
št. 37. Domače živali ...........30
št. La Boheme ............L—
Št. 46. Magda................40
št. 47. Misterij duše............L—
št. 48. Tarzanove živali .........90
Št. 50. Slika De Graye ........1.20
št. 51.	Slov. balade in romance ,80
št. 52. Sanin ..................L50
št. 54. V metežu ..............1.—
št. 50. To in onkraj Sotle.......30
Št. nT. Tarzanova mladost .....90
Št. 58. Glad (Hamsun) .........90
št. «1.	(Golar» Bratje in sestre.. ,75
Št. 02.	Idijot, I. det. < Oostojevski) .90
Št. <i3. Idijot, II. del ...........90
št. 04. Idijot. III. del .......... .90
Štev. O-j. Idijot, IV. del ........90
Vsi 4 deli skupaj ............3.25
Tik za fronto ...................70 i
Tatic. Bevk. trd. vez..............75 [
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem .............60
Trenutki oddiha .................40
Tri indijanske povesti............30
Treskova Urška ..................35
V gorskem zakotju ...............35
X oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor ................1.—
Vera (Waldova), broš............35
Višnjeva repatica (Levstiki, vez. 1.— Vrtnar, (Ra bind rath Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi.....30
Vodnik svojemu narodu...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Z ognjem in mečem ............ 3.—
Za kruhom, povest ...............35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broš..............59
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo ztato ................ .90
Za miljoni .......................65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec. 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povest................ .25
Zlatokopi ....................... 30
Ženini naše Koprnele ............ .35 j
Zmote in konec gospodične Pavle. .35
Zgodovinske anekdote, .......... .30
Zločin v Orcivalu, 246 str........1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno ............ .35
3.	zv. Vesele povesti .. .......... .35
4.	zv. Povesti in slike............35
5.	zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji kruh ...................... .65
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	zv. trdo zveno. Prij^vciks in pesmi .........................r,o
3.	zv. trdo vrzano. Vsebuje 12 povesti ..........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebu e 8. pojesti ........................
•V >r. .rdo vetano. Vinski brat......50
0. /.v. trdo vezano. Vsebuje 10 1*)-
vesii ......................... ro
Finetmške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikiaii ....1.60 Ildeča kapica j pravljica s slika j)! 1— Sneguljčica ; pravljica s slikami . .1,—
Mlada s,ieda...............
Trno!jčica, pravljica s slikami ... .1.—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ....................72
Slike iz pravljic ................."5
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in narodi! im:
Mladi umetnik .................1.20
Otroški ^rtec .......... ....... 1.-0
Zaklad za otroka ................1.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v dejanj.60 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva
svetova, Dedščina, Trpini ....1.— Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. .dejanjih.........._.... .30
Mati, (Meško), tri dejanja.......70
Marta, 8emenj ▼ Richmond u, 4
dejanja .......................30
Starinariea. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz t štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .....................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez............43
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2
dejanjih .......................30
Veronika Deseniška, trda vez •.. .1.50 I Za križ in svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih .......................35
Ljudski' oder:
4.	zv. Tihotapec. 5. dejanj .......60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60
Zbirka ljudskih Iger:
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...................... ,60
9. snopič. Na Betleheonkem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave.............30
12.	snopič. Izgubljen sin. V ječi, Pastirici in kralji, Ljudmila,
Planšarica .....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Jvnaška deklica. Materin thftfn .. JSO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fahjoia In Nefa ......................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega stroka ..............JI
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramide ...........80
broširano ....................80
Azazel, trdo vez ................1._
Balade in romance, trda vez. 1.25
mehka vez.................1._
Bob za mladi zob. trda vez........40
Godec; Pored narodnih pravi ji v o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda vez.......l.lo
Kraguljčki (Utva) ..............65
Ko so evele rože, trda vez.......60
Moje obzorje, (Gangl > .......... i/>5
Narcis (Gruden broš............30
Primorske pesmi. (Gruden* vez... .35
Pohorske poti (Gla*=er>, broš......30
j Slutne (Albreht), hroš............30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske iiesini in
prevodi ziianili slovenskih pesmi v angleščini ..................i.oj
Slovenska narodna lirika. Poezije. .50
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez .................50
Sto ugank .......................50
V	zarje Vidove, trd. vez..........yo
Vijolica. Pesmi za mladost.......60
Zvončki. Zbirka i»esnij za slovensko mladino. Trdo vezauo......90
Zlatorog, pravljice, trda vez.......60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10
Slovenski akordi (Adamič) :
1. 2 V.......................75
II. zvezek .................. .75
Pomladanski odmevi, I. iu II. zv.,
vsak .........................15
Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ___.1.20
10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45
116 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi. I. in II. z v. izdala
Glasbena Matica ...............50
Veseli bratec, koračnica ..........4C
MOŠKI ZBORI:
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
Izdala Glasbena Matica ........40
Trije moški zbori (Pavčič) —
Izdala Glasbena Matiea .......40
Narodna nagrobnira (Pavčič) .....35
Gorski odmevi (Laharnar) 1 zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.. .45
SAMOSPEVI:
Planiuke, II. zr. (Laharnar) .....45
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM:
Domovini, (Foester) .............40
Izdala GGlasbena Slatiea. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero^raznlh glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... .20
V	pepel nični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matiea .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ...........20
Kupleti (Grum). LTčeni Mihec, — Kranjske šejre In navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 i
Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40
Naši himni (Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja ...... .15
PESMARICE GLASBENE MATICE: i
L Pesmarica, uredil Hubad ....2.50 j
3.	Narodne pesmi (Gerbic) ____.30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1., 2^ in 3.
zv. skupaj .................. L—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE: št. l. Srbske narodne himne .... .15
Št.la Št« čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
št. 5. V sladkih sanjah .........15
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15
št. 1). Pogled v nedolžno oko.....15
št. 10. Na planine ...............15
št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Ži-....
rovnik), 3 zvezki skupaj ......if
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan ; Div na noč.........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .49
j8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (mc-I šau zbor) ; Ti osrečiti Jo hot i (moški zbor) ; Prijatelji In sen-ea (mešan zbori: stoji, solnčic« stoj ; Kmetski bi>i .............40
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Ccrkevene pesnil za mešan zbor .....................
12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............5©
12. Tanturn Ergo. (Premrl) ____.50
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .......................
Slovenska Sv. Maša. za mešan
zbor. s spremljavo orgelj .......50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Poerster) ..............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) .............. „50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srru Jezusovem. (F. Kimovec).. .50
Slava nebeške kraljice. W Marijinih i tesni i za mešani zbor. —
sojirnn. alt, tenor, bas .........40
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 2<l jn'smi 11 a časit svetnikom, < Premrl i .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr.
en Jezusovemu. (Grum) .......35
12 Tantum Ergo, (l'rewrl > ......j»o
Missa in honorem Sanrtae Caecili-
ae, < Foerster > .................50
Missa in honorem St. Josephi —
(Pogachnik) ...................49
Litanije presv. Srea Jezusovega
(Foerster) ....................40
Oremus pro Pontifiee .............40
Kyrie ...........................go
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerster) .....................40
Sv. Nikolaj ........................
[NOTE ZA CITRE:
' Buri pridejo, koračnica .......... .25
Slovenski citrar, (Wilfan) .......25
Sarafan. Ruska i**ein. (Wilfan).. .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi ra tambn-
| raški zbor in petje. (Iiajuki____1^0
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. jH-sini. (Bajuk) ............1.00
Na Gorenjskem je fletno........1._
hNOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zliirka državnih j himen in slovenskih narodnih I pesmi .........................50
NOTE ZA GOSLI S SFREMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi .............. .90
Uspavanka......................70
NOTE ZA KLAVIR:
1
i Klavirski album za mladino —
(Pavčič) .....................L—
j Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 i Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45
1 Moje sanje...................... .20
Slovenske zdravice. (Flelscbman).
— .20
' Pri poznan je. Polka mazurka. —
(Jaki) ........................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki t .......................40
Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................40
Zmiraj zvesta. Polka. (Jaki) .....40
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .....................50
Mabel. Intermezzo. (Aietter) .....20
At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aietter) ......................20
j RAZ GLEDNICE:
j Zabavne. Različne, ducat .......40
i Newyorske. Različne, ducat.....40
Velikonočne, božične in novoletne
ducat .........................10
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
j Narodna noša, ducat .............4J
t Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po ................05
; Importirane prorokovalne karte ..1.—
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki...........40
Nova Evropa ....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... .25
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................40
Velika stenska mapa Evrope .. 24)0
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
, 82 Cortlandt St., Few York
I SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA
Po ''Narodnem OkcvinKu",
--_ —--- j-----1
I--------1	C H. L. U C I E T O	I---'
Ilotel sem it; v kavarno in lt-i arelirati, ko .>em /»pn/il. <la .sta o-| budva tito/aka plačala in <klli«ijaLi.' Stopil m'iii v >OM (lnjo vežo in t'*a-kal. llotulM-m arnirnti Mu*ltcl>onn, ko l»i ' bil nji gov tovariš |M»»lovii
o<l ujezil.
Toila tfga ni ritoril, temveč .-.ta .-e
i j „ . i j>reo 'kavarno se naprej [x»jrovarja-
Ja. imsltcni ko ,-fin jaz, a-krit v temni veži. čili v.-ako be.sclo.
Mornar, ki je l»i! /. .\lieiieL->eninii.
jr Ijil bri'/,dvoniito Slovan, toda uro-!
\
voril if a n jr loško tako izborno. da . i win ^a naj p iv j iulo ji/, .smatral za
Angleža.
Kihij o.lpolujete je vprašal
MichvKetia.
.\lcii(j;i jutri. Raziovorili mu«
£«• .skoraj v.-e in kapetau >i j«' ža
včeraj dal potrditi na.se papirje-
-- Ali greste v <'ardilf .J
Da, to.fu ua polu >o ustavimo v Ur,»tu.
Kdo va.s je zihlnjic -t.
ljal:
Torpcilni rušik-i in uvijoui. kakšni tiarialnnsti Anjibši rušilei in frantMv.ski m vi ji. ni.
Možak ji* Ireno, «-k poinisl j;il. potem pa je na laljeval :
-	Fotografija. ki >te mi jo dali, je /elo /anitniva. Kje je bil;i posneta
-	Ne razuiueiu.
Vprašam vji.s. na katerem tne.sttl .s!e srečali brculnvje "Hilttle (*rui.M*r.>" JbojniU kri/.ark .
-•- Prihajali .smo i/. Plvmouthu. Srečali 1110 ntšilee, ki so imeli razsvetljevaluo .službo na visokem morju pre.l >voiilnik »m Kddv. tonom. križarke |>a pred Stiir Point-
Pred koliko dnevi.' Uilo je \ če rtek, proti drn-<ri uri zjutraj.
Torej /. • prt d se-rimi dnevi. Poročilo dobim torej ma'" i> ttwla hrezdv!>mno Tu šefu kt>ri>;i-lo. Ali je to v,se. kar mi imate povedat i f
V.-e!
IK>l»ro! Vrn !i .-e IkmIv na krov in čaka'i na moj obisk. Pri-ne.se 1 boni vam denar in nova navodila." Pazite pa, ko>e boste vračali. kajti bedast«* bi bilo. če bi vas aretirali tik pre.l odhodom.
Skoro znorel
vsled hrbtobola?
Johnson's Red Cross ledični obliž, da takojšnjo, gotovo pomoč.
Uitnt i*in»>e ie £»f<>va skuro v trenutku, kn ,i 11.-i l»*j»ile Julius: n's Heil I 'russ le<lieiii o!»liž u:i I«' l ee mesto.
S teiu. tla fireje in pomirja. prežene
Iti /-utie-lji v<> liir.i zdravilo lakoj hll-ili* l<iilis'i:ie \ lirlilii ter da oslabelim
itilšieam priliko, dy zadohe nazaj Jo tis«*". \ si okorelost kot etHleii: i
izgine. '/.u hitro ihhhim- zh^Jihu vjirn-ša.ile /;l Velik J«*l;as,n,'s lie«! Cross ledb'iii «lili/ •/, rilit'ini fbiiielasiini o-*adjciu. Vsi lekarnarji J Iti prodajajo.
A.lv't.
In ravitr: .s+fiaj vas nujno rabimo. yi
Možaka -Ja si >ti.snila roko in \ >■'!•: je o!>e! V .s\ o jo > mer. e len na
ladjo. irujri pa v >meri pomor-.11' -ke^ra kolodvora,	j
Naravno mi niti mt in:.- i ni pri-šlo, «la !>i .Micbe.lsena aretira!, t"1 si. «1. ki .sem jo našel, je bila tako' zauimiva. da je nisem tu,Tel iz-.rn- n oil i.	tv
Pustil sem slovanskejra mornar- ,1! ja o liti naprej, polem .,em mu pa •!e lil v razdalji kakih >to metrov.' Tako .sva prjšla v ('hanrenav u*r in v;* naprej na ee.sto. ki vodi v lioclu1 Ma urice. Kmalu -eni lm vide! v.^to ■ piti v jrostilno. iii je bila kljub |>o- T,, heij.ski uri še vedno odprta.	,,t
Približa] .-eju iro-.tilni j. !• -ko-'
I
/; «ml[»ft tri<4^nieah zapazil, da
.je bila polna tujih mornarjev, ko-;
.iih večina je bila pijana. Mize so
. , 111 bile .stisnjene k zidu in na praznem .
. . 1» prostoru v sredini je plesal en u
par. Moj možak je bil i/iruiil. Kani . ..." p je iiioijtI iz«riniii:
i
Hitro -em šel okoli skupim hiš
• 11
ter dojrnal. da -ro-tilna nima no-: t ene-jra !rufrevra izhoila. Vrnil sem
e preti •rcis-tilno in vstopil.
• 'li
Moši:i i; ži*n-ke, ki sm >e nahajali t llka.j srj lile zaee.li gledati. I i: i -
iovedni gostilničar se mi je pri-
, i >
bližal, toda moja obleka m moje
v< t' nje tra je pomirilo in tudi ''
,	- • • i-	n
di'iitri se niso vee oiiirali zame. j
To mi je prišlo prav. kajti če bi ,
lošlo ibk kakejra spopada, V»i se ;
tvar gotovo ne iztekla dobro za j °
mene.
Zibajo.'- se. kakor bi bil pijan. ; r
S !U šel do t 11 i/e. kjer so frost je sil- \
i;-, l-a/.j-ra ia.l i ter pvi-ebd. Na lase •
-«-m si izbral to ine.-'t». kajti od tuj
ji lob. niog< e iobro o paz*i vat i t«
tudi .sosedno -oho.
Tam	zripazil slovau-kvga 1
mornarja, kateri se je pogovarjal
dv< ma moškima, ki nista bila
nornarja. K !en med njimi je
k I on j: n na me.rski /.emeijevi !,
po-lušal. kar mu je mornar pripo-
vr lovil, drugi je pa nekaj zapi
sova I.	j ,
Ko »eni popil strašno pijačo, ki
so mi jo prim Ji nie.sto- pive. sem ^
plaval iu odšel.
Zunaj >m >i na'ančuo oirledal
. 1
v»e dohode do go-tillie. za slučaj. ;
č,- bi se moji šefi odi .čili. da ja j
preiščejo. Kljub temu. d;i M'lil bil ,
/e'o 1 ruden, »eni skleni1 nadalje- ,
i i
vati s .svojim na Izorovanjem.	i
U ivno aa uasjn otni .strani ee-t • se je nahajal prazen voz. i^i je ^ bil izborim opazovališt*e. Gotovo ga je nekdo tu pu>til čez noč. da naslednje jutro za preže. V legel -em se. kolikor je pač šlo udobno vanj, prižgal eiyareto in filozoli-' ' . no čakal, kaj se bo zgsxlilo.
i
I re so tekle zelo poča,si. I 1'iilo je menda že dve in kadil '
-^i m s .odo peto eiifareto. ko sem za-' . . ' pazil policijsko patruljo pristaniške na Izorovalne službe, ki se je, bližala.
Z enim skokom .sem bil iz voza
I *
i na tleh. Nisem se pa še dotaknil
zemlje, ko .-o že navalili name in me krepko zagrabili, medtem mi je
š i' patrulje pomolil revolver pod nos in zakričal:
—	I lands up;
—	Kaj. se vam blede Pa res na čuden način sprejemate kolejro.
lusp.-kt' r -J., šef patrulje mi jo t no ] veti 1 -s .svojo Žepno .svetilko obraz in ko me je .slednjič kljub mojemu ma.>k i ran ju spoznal, .se je na glas zakrohotal:
—	Ta je pa dobra! \'a.s pa ie.> ne bi spoznal. Moj poklon go.sp(,u še!'. Izborno igrate.svojo vlogo.
- Lepo. toda .stopimo hitro mii-'o naprej, da vam razložim važno stvar.
Ko >em jim povedal, za kaj gre, sem naJaljeval :
—	S. Uij i>i bilo težko \>e tri možake aretirati, kajti vsi gostje hi se nam uprli in oni trije pa meti tem ušli. Ilolje je- če se skrijemo, počakamo da Iropere.siia deteljica i tide in sledimo obema nežnaneo ma.
In to s m o storili. < )badva . smo aretirali ob šestih zjutraj v njunem stanovanju z nekim tretjim vred. ki je bil tam. Njih imena s i bita : Aloft'. <iuiibov in S^mlam. Medeni ko jih je močna straža pripeljala na''policijo, je z druge strani prispel MiehcLseli. tudi v lepem
spreiiLst vil. i ^ .. i
Slo je tu za spijunazno zade\o.
0	koji ne morem ničesar razkriti. Lahko pa rečem, da je bila izredno resna zadeva.
Tudi tU lile je bil samo slu-aj pravi) na pravo sled. Ta zadeva je bila zadnja, s k a 1 ero sem imel uradno opraviti, j "" .
RUSKI DRAGULJI NA DRAŽBI
Del ruskih ear.-'kih kron-kih dra-: guljev. ki j<> bil doslej last le-kega anirleškega siu lika.ta. pride se ta mesec v Londonu na javno dražbo. Licitacija se bo vršila v draguljarni Christie. Dragulji iz-
1	vira jo večinoma iz Ki. stoletja, ko sta vladali Rusijo carici Elizabeta in Katarina II. Napravili oz.
: kovali so jih najslovitejši ruski m 1 franenski zlatarji tedanje dobe. Zbirka obsega 124 predmetov, ki so .sestavljeni* v več primerih Urdi iz dveh kosov. Posebno dragocene so igle z briljanti in drugimi žlahtnimi kumni ; nekateri predmeti pred-stavljajo cvetje ter so posebno okusilo izdelani. Zlatarji štejejo med najlepše v tej zbirki .tako zvano •'.svatbeno krono". ki je okrašena z dvojnim: t vrstami -briljantov. /. drobnim žlahtnim kamenjem ter ima na : koncu vsakega kipca lep križec. Zelo lepa je tudi tiara iz dijaman-tov. narejena nalik vencu iz žita s polnim klasjem. Tiara ima v sredi bel safir. ki je najtlragoce-! nejši med temi dragulji.
Navedli bi lahko še ceh* serijo okraskov, a bodi dovolj, če povemo. da se bo licitirala tudi broša z velikim smaragdom in dvema sa fin min ; trije biseri, ki imajo obliko hruške; ovalni briljant rožna to-bele barve, ki je bil cenjen v nekem starem ruskem inventarju na H"i tisoč rubljev; dvorni meč. nekdanja last Pav.la 1. z ro'ajem. ki je okrašen > slonov i kostjo ter -'ma vdelane dragocene kamne, Naprodaj bo tudi zlat pokal, težak Iva kg v. ruskim napisom, katerega je prejel v dar general Ivan Petrovič Soltikov pil ruskega ljudstva 1. 1790 in katerega je kupila od njegovih |>otomcev vladar>ka dinastija Romanovih.
EDINI zastopnik in založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 SpsileB Fl., Brooklyn, N. Y.
j	PIŠITE PO CENIK.
ČLANA ROMUNSKE KRALJEVSKE DRUŽINE
Ml /■	:	raridf-aiu^v: mllin	■ JULUJMUHW—C———
uau«w«eo * iMtimM M. T.
v tii4*>paln »e mudi iih letovišču romunska |wiueesa Helena h svojim siyom, princem Michaelom. S svojim možem, prestoloua-tilednikom Karolom, se še 'iti pobotala.
Pozor naročniki!
Danes jo objavljen v »asom listu seznam knjig, ki jib ima v zalogi knjigarna (J lasa Xarmla.
Kot že ponovno rci-cno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje «-t*lok*tnei£n imvcga nar«»č-iiika. pravici, do ene, dveh ali ver knjig, kojih skupim vrednost /naša tri do larjo.
Tisti, ki nam jiošljojo novega narornika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti
Za nove* naročnike v Xew Voik f it v in v st;iri domovini ta pomulba ne velja, ker nioranui pkičati skoro tri dolarje poštnine na leto.
V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si ju*i-di-žujemo pravico, poslati mesto njo kako drugo, podobno vsebino in približno iste rene.
liojak, ki dosedaj ši4 ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaj n šele postane naročnik in mora poslati drugega novega eekdetnega naročnika, če hoče dohiti nagrado.
Ta ponudba jo dvojnega pomena: razširiti hočemo čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorekoč brezplačno lepo slovensko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi stroški.
Izvzeti so zastopniki (»lasa Naroda.
Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, se pripiše tri dolarje k naročnini.
Da vam bo delo olajšano, izpolnite, izrezi te ter nan pošljite z naročnino vred to:
Starokraiska porota.
Maribor, 7. marca. I
Carinik na zatožni klopi — pa ga od nikoder ni.
Danes se j»* otvorilo prvo letošnje zasedanje mariborske porote. Zaceli smo tokrat s carinsko zadevi.-. kakoršne se zadnja leta pre-1 pogosto ponavljajo.
X;j zatožni k lopi bi moral sede-j ti Tilu.mir Milrševie. let star.} • Inevniear beograjske carinarnice, vojen v Alkensineu. Leta 1920 j<* položil Irffovee Sava. -lurie }»ri mariborski frljivni eariu;irniei ve<"ji znesek. k«»r je T * j i osumljen napai"--ii! deklarai i.ie blajra. \*>Ie<| vložene pritožbe je obsoilba bila razveljavljena in je bilo izrečeno, da mora carinarnica Juriču povrniti znesek :«J.111.1U Din. Ta znesek I je cbdf lženec Tihomir Milosevic dvignil s pooblastilom Save Juri-j ča. ni pa zneska izročil svojemu j mandatarju. Ko je .lurie zahteval,] da mu Milosevic izroči dvignjeno
svoto i>o odbitku nagrade 2(K»0 1 i -1
I
narjev. je obdolženec priznal, da ■ jc dvignjeni znesek potrošil, ob-] ljubil pa je. da mu v par dneh na-' kaže potom banke.
Xa opomin -Iuri«"*evega zastop-' nika dr. Hojnika je obdolžence, predložil pobotnico Save »Turiča. v kateri je bilo potrjeno, da je -lu-ričev zahtevek popolnoma poravnan. Kakor m' je pa izkazalo po zaslišanju -luriea in sodnega izvedenca prof. Cotiča. je Milo-šieev Jurieev podpis na pobotnici ponaredil. Iz pravilnih spisov mariborskega '»krožnega sodišča .i1* razvidno. da si je obdolženec prisvojil večje zneske in sicer enkrat. 22.(>s0 dinarjev, druirič pa celo S2.70."» dinarjev.
Ko je bil Milosevic dne •». <>. 1 !>'.?() zaslišan pri upravi beojrraj-kega mesta, je še žalil mariborsko okrožno sad išče. češ. da je to sodišče nepristojno za vsako tlelo in da njegovo delovanje ne velja ni<"- radi nepravilne uporabe zakona tuje zemlje in da je sodno osob-je j tem učiniio zločin, ki se po zakonu kaznuje.
Razen tega je žalil tudi sodue-■j-a izvedenca prof. Cotiča, češ, da je profesor falzifikatov in ne profesor gimnazije. O obtožnici je rekel da je zlonamerna in lažnjiva iu da se mora obravnavati pred oblastvom. a ne pred mariborskim sodiščem.
Obdolžen je bil zato hudodel-stva pr-neverbe in pregreška ]»o ^ 104 s. k. z.
Proti Milotvviču )>i se morala vršiti razprava že v jeseni, toda Miloševiča ni bilo ^k razpravi. Sodišče je nato zahtevalo o<l beograjske mestne občine, kjer se sedaj nahaja Milosevic kot uradnik pri tamošnji carinarnici, da ga šiloma privedejo pred mariborske
i
fMu-oto. Toda človek obrača. Beo- , grad pa obrne. Miloševiča v Ueo- , gradu niso našli in ne privedli in , lake so mera I i razpravo proti 11111 zopet ]>reložiti. Heograd je daleč.
' 1
Z nožem v srce.
!
1 Xato si- j.- zagovarjal tEJ-letni j v i niča 1* Kupcrt Doki iz Zgornjega (irisa uri Radgoni. Dne 14. novembra	se je vračal iz Ljuto-reina. kamor m- je šel javit radi nastopa vojaške službe. Med po-' toni je seveda popival s tovariši. \a cesti skozi gozd v. Plitvički < rh je po nesreči prišel razjarje-njemu Doklu nasprot i kmečki fant Ivan Tratenja k i/. Sčavnice Xanj >< je jezil Ruper Doki in takoj
Ista se spopadla, pri čemur je l)okl zasadil svoj žepni nož Trstenja-
Iku naravnost v srce tako. da je Trstenjak kmalu nato pi kriku: j "Miha. pomagaj mi. Doki mi jc i dal šlili v srce", izdihnil.
D« ki se je sicer danes zagovar-
j jal s sjlobranom. toda porotniki
j mu nisi» vrjeli. liil je obsojen ra-
idi lnulodelstvt-| uboja na 4 leta tež-;
• kc ječe. i
Novo mesto, 7. marca. Požig iz maščevanja.
Spomladansko zasedanje novomeškega porotnega sodišča je bilo otvorjeno danes z razpravo proti 5-letni Mariji Krašovec. posest-' niči v Čužni vasi radi hudodelsJva ]K)žiga.
Marija Krašovec je že 15 l>-t ■ poročena s svojim Francetom, s 1 katerim pa sta živela v večnih prepirih. Pred kakim pol letom sta se tako sprla, da jo je Krašovec spodil od hiše in prodal skoro vse premičnine. Pozneje pa sta se pobotala tako. da je Krašovec pre- ! pustil ženi polovico jw>sestva, sam pa obdržal izkupiček za prodane premičnine. Ker sta bila oba s tem (zadovoljna, je France Krašovec' l zapustil posestvo in sta od tedaj ■
I živela ločeno. Obdclženka je tako ostala na posestvu sama. njen mož pa se je preselil v zidanico po?»est-nika Antona Xadu iz Jelševca. I10-: dil 11a dnino iu se preživljal s ko-j lanskim in sodarskim delom. Xa; dnino je mnogo zahajal k sosedu i ! Antonu Radovan«, kjer so mu da-j jal i tudi hrano. To je Kraševčevol . strahovito jezilo in je povsod raz-i našala govorico, da ima njen mož
(ljubezensko razmerje z Lc-jzko Rado va novo. 1 j Dne 21. novembra je na Ra-^ < lova novem »lomu nenadoma nastal
-	požar, ki je npepelil hišo s shram-
-	bo in kletjo ter ]>oleg stoječi ske-: denj. TTnieil je vrh tega Radova-
-	nu tudi vso xalogo poljskih pridel-> kov. hišno opravo, obleko, vino in
f . .
.vinsko posodo, ter napravil preko
:J0.0(M) dinarjev škode, i ! j Suni je padel t:j; Krašovčevo
j ženo. ki je p«> daljšem obotavlja-'
j nju priznala iu izjavila, «i;r je za-'
žirala hišo iz maščevanja, kt-r ima
1 oje 11 mož Uuduvauovv I.ojzko
•	Ijubavno razmerje.
P<»rotuikt»m s<> lni;i >1 a vi j«*n;j tri vprašanja r prvo irled«* požigi so ,j«otrdili / 12 irla>ovi. dodatno
.vprašanje. ;ili je bila napravljena \/. požigom zini111 a šdoda. so pot r-
•	diii z 11 glasovi, tretje vprašanje, 'ali jc ravnal 1 v nepremagljivi
i oziroma tako vi liki razburjenosti j kakor da hi (»iia zmedena, pa so ! Zi ni ka I i soglasno.
' Marija Ki-ašovčevsi j.' bila <>b^<>-jena nato na •"> let težke ječe m je ! prijavila vzklie
; CIGANI - LJUD0ŽRC1
i
Preiskava zo|?er ciirane-!judo-
( žre* se liailaljuje - polno paro. Znana je žs cela vrsta žrl ev . k; ^o bile napatlene v-.- zahrbtno, iz zase«b-.
Xrki kašavski zdravnik j«' i/j.t-» il : Domneva sc. da so izvršili ei-'.Mlii svoj" zločine vsled gladil, ji brc/. podhtLT". Defakte- jc iskat j I motiv v prvi vrsii v pra/.uoverji in poganskemu kultu ciganov, k •;i> degenerirani praarijci ter so s naselili pr d -.todetji iu Slovaški direktno iz Indije. Ti ljudje s,- -d . cer nazivljajo katolike, v i-esnii-pa so pristni pogani, v katerih si še močno razviti kanibaiski n:-ign ni. Xjihovo praznoverje .je tak močno. «la so naivni kanibali. k mislijo smislu tradicij, da so d< 1,1 stojni iu pošteni cigani.
Naše prebivalstvo se dobro 7. veda. kako nevarni so. znana n> je njihova krvoločnost, ki i/brui ne ob ]>riliki nenadoma na dan i ki bazira n:i sadistično-seksualni ni motivih. Pri svojih kanibaiski ra p«'jedinah uganjajo nenavaden i o- neokusen hokus-juikuPomanjk; o- nja ne trpe. ker vedno dovolj /; di služijo ter so njihove življnisk o-f potrebe minimalne. Spričo tie. ši. siva. da vživajo. kot znano, vsak ki popolnoma gnilo meso. jc razuu ,>. Ijivo. da jim tudi *'-b»\cšk«» uie-nt prav dobro tekne, iij Cigani mislijo, da prinaša otro oj z rdečimi lasmi srečo. Prepričal ki so. da doseže oni. ki poje še gork a- srce takega otroka, največje usp< je he. Žrtev tega praznoverja je b u: 13-letni učenec trgovske šole Li jc dvik < »iiderezo. Cigani so <_r;' ] vseh mesarskih predpisih zaklal n-. Njihov poglavar Kilko jc pož ki njegovo srce. ostali so pili dečki vii kri. Iz masti -o izdelali sve-•ž- ki imajo po njihovem mnenju či dežno moč. i "Ioveka. ki -pi, zg:-; bi r-b njenem svitu omrtvičili l;r Jako da ga lahko brez skrbi or paš ali pa tudi umoriš. Ker je pr iskava ugotovila. da so napad o- cigani šest ero žrtev v -panju.
3 J izključeno, dj' so uporabljali pri
j 11 rn sveče j/ čh reške masti.
) Zanimivo ji hdo poročilo orož-
- nikov, da >0 n.išli okrog iritpln ene
-od žrtev, ki -o jo c'"_-aui' umorili, 1
I	mit resi* 110 -eno- kn-tavi-a Po pva.'-> lo-.verju eiiriiuov izbr:še nanive«"-
i	kri-tavt-a v-akn <!.	je
j žrtvoval cigan duhovom človeka. , Razen feL'.i mora nositi ■i.'an sr.tj-, co. najmalije še lelo dni Tu oh-t varuje pred aretacijo, -j Drvlej je ugotovila žand.irme-rija. da znaša šievilb os,ib. ki so i jih cigani unn rili. mnogo več kot
i	; VJ. kakor so pri/, a P >•] i Pri v-a
r» kei:i iiivioiu i- bilo udeleženo vin*, i
I je število C T i;. um . Storile: -o tč'.; V.-.'-ill. ma mlajši cigani.
e P. dosedan i i! k.»ust a ' :o-i jah >e-!
; ga j o Zločini do m< see,: ,Mu bra h -
j efa 1923 nazaj. Orožniki so are-| iirali dve eiwt»ki. i:: sta človeško
I i i - - i
mt so kuhali ' >be s ,i odkr.i" :»n-
; znali • »d d" dej ugotovi je- • žr'ev i
. manjka -ed " trup-'!.; ki -■> jih ' e;r.-:ni r '.'•!". P t • !•.!■• c .š- i.. , 'dve ženski.
ii	K .i«......ih. .i.-i m..; le ,-r M ATM A
i* PRIMC. Z. -na / pod^orj • pr
j Ilirski Ilistric: Pr«.-'.m _« . d; -e ;i- nu <-.glasi. Anton Prime, Box i - ' 94. Maryland. N. Y. je	_2"».2o
II	Želij:« izvedeti o;- !ov ' i!.:a .loIIN 1,1 P.< »Žic. doma iz Sv Vida pri k!, Z-d.e.i, Do!en.i-:,o Pro.š.ni so
rojaki, a ko j. komu znan nje-
ko	,	....
gov naslov, da ga nu jav«. ee pa sam čita. na i se ogla«i svoji se stri: Ivanka Slak. 1391 E. 51. St.. Cleveland, Ohio.
2-V -s
k o____
ki Kje je .iankz m » i:\wi: p i d
lo-	meseci j< bival \ Cleveland.
< >., s?;ir :.'» le' doma iz Količev-ga. Zanj 1-i rad izv. «1. I brat • flll Franc Hočevar. Kcličevo š*. 11,
p. Dob pri Domžalah, in	^ -- _
"j1	KNJIŽICA
"KAKO POSTATI AM KRIŠKI 1!l	DRŽAVLJAN"
wl nam j«- poš'a. kralk.-ni i/ de no
za- - , - u- i i
va izdaja. I\<> jih Lmim zopet lin«'
,|v4" 1' i	i " r r.
J;. I) nuo ooja \ • 11 v 1 -tu
Uprava Glas Naroda, m	NAZNANILO.
•so
Vsem nar > -nikom \ »Iržav , Pennsylvania uazuanja^uo. da ji I . ho obiskal n -š zastopnik Mr. J. čki:xk
ko .	. .	,
m pros, i m o. na pri ui"iii obnov; P*'- .	- .
. ., jo nar<tcinno.
O'i
Upravmstvo.
.u- __________
rdi. Kranjske klobase, želodce ?v] in doma sušeno meso —
k"" pošiljam širnni Xmcrike j'.o rkspres-e. Iirni povzetju. jut H« nar naprej ,"u- po	fiiuJ ; rta 'loma pa po *>."ji-
ftinl.
ra -, !
Poskusite enkrat in boste umi stal ni otijema'er.
JOHN KRAMER
>re-!
."i:;«!I St. t lair Avi„ < I.KVKI.\M>. O.
ni	.. .
BOLGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Čaj.
KAJ IM) NAPRAVIL ONIM. lil SO IIOI.NI
POMACAL IU i iz'*istili sistem siru l»ov, li i povzročajo razne bolezni.
POMACAf. IJo. obogatil l»o in i/.!.«»lj-šal kri.
POMAGAL Iii • ž'*!oil«"niin nere«b>io
POMAGAL Iti > »»čistiti in izplakuiti le«lice.
imejte škatljo Bolgarskega Zeliščnega < v vsth lekarnah, ali vam pa pošljemo p zavoj za $1-25 ali 3 za 53.15 aH € z 55.; Marvel Pnlur'i. Ccrr.naiy. «JC0 Va. vel
KAJ itO NAPRVVII. ONIM. KI SO ZDKAVI
POMAGAL Ho ubiti j.i. lil.-nl'. ki s<-vinkrat ni v. vi jej« v iulVueii« «►.
iil Jiljučllieo.
I »A F, J tO fi."esu Iti-lrost ii k<-/.i -i ij. k.ir je ^ottivo znamenje dobrega zdravja.
In ee ^a skuhate ter ^-i vzamete v;e-b'^a, ko tresle k ]>>«"-itktl.	\ se
liojrate ciste soke, ki jih e mali narava namenila za zdravje ^ jiJi I t r< »k.
Krvnega) Čaja vedno pri rokah Nac-ortaJ o pesti, poštr.ma pUca ve::* cjr. žinski 15. Naslov H. H. >01 Schiick, Piesiieot. Building.	*», Pa.
VELIKA NOVOST
DRAGOCENI DAROVI ZASTONJ
Tukaj vidit»» nekjj nove?a in jak.. zanimiv« «a.	yjtfflWBBtet
tesar niste videli prej. Videl Vxistt- vsu VKI.IK«« | EVROI'SKO VOJXO. Skozi izboljšani »t«-r«-'>skoi» Fm^i ACrSi^*^ / ; vidite vojne pria.re tako povečane kot v re_«j-.i«-a.	^W~ "x ^B^SP
j IViji na polju in v s^ikopih, infanterija, kavalenja	^A.
\ in artilerija. aerop'ani, »ubmarir.i In bojne Iiulj*-.	\
1 eniCena mesta in va-s iter drugi prizori iz vojm- rm	\ fffl"'
! Slike so bile vzete na bojišču, so krasno izd«-iune te^^^fej V Jj/ f 1 v barvah ter bodo vam in vašim otrokom v spomin.	tLj i)
| za v«e življenje. Stereoskcp in 150 slik SAMO S4.50. fecy^^T^ipjjf // Jm J
ČISTO ZASTONJ <h'.mo z vsako zbirko štiri dra-	f
počene novosti. <1> žepni nož s slikami kopajočih	*
»e «Ieklet: francoski prstan z briJaJitnim kam- ^^.-t nom: v njem se vidi povečane slike francoskih	—-
deklet: (3> žepno zrcalo, s katerim lahko vidite	g—gr**^" T&V
vse, kar se dogaja mi vami: i4> X-1 Lav. s k.!te-
rim vidite kosti svojih rok V slučaju nezad< ivol j -	' "*
NE POŽII-JAJTE DENARJA VNAI 'HEJ. samo gjNSHPB^ feV^j?^^ izr.iit<- ta .-Klas ter p.i nun pošljite s cenil z.i fkB.JjKSB^Mu^B
pošiljalne stroSkf. Zh bingr> lw>stH plaftiH Si 5» d«>-	\fj 'WE
ma. Naročite danes.	^^^g^WMft^^^^- , I Wj
GRAND NOVELTY COMPANY	Zfl\WK^aF
Dept.	^■■fti
1723 N. KEDZtE AVE.,	CHICAGO, ILL.
I M A TI S K RB I
I	ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil O. P.
II	(Nadaljevanje.)
Kljub I«'iim pa oi-v dobro zapo7.il, kam j«* obrnjcii dull nje?o-v« «a sina. Dal mu je priimek "biskača" ter ga obkladal s tem. kadar, ^a je za*?l« dal.
\ >vojih dobrih tirali — in samo pose bi umevno — v svojih sla-bili ga je pretepal /. merilom, koncem biča ter sploh 7. vsako stvarjo, katem je dobil v roke. Največji strah pa je imel Pavel ]»red to roko. koje udarci s«» poleti bolj kot |>h vse palice sveta, (»če je namreč imel čudno navado klofutanja. Vk^cI jc namreč roko mi obraz / členki na zunaj, vsled česar s<> pu^lile kosti iia ličili s krvjo pod-'•plute madeže. Te vrst«- klofut je imenoval "tolažnike" in kadar jc imel Kamen pretepati Pavla. 11111 je vzkliknil nasproti s prijaznim izrazom : — Poj«ti sem. sinko moj. da tc potolažim.
Kadar je dobil t«- udarce, jc tresoč se od sramu in bolečin, pohitel na step«- ter princi žviž-jrati.
V žvižganju je dal izra/.a v^eiuu svojemu hrepenenju. svojim otroškim sanjam. I udi svojemu srdu. Občutki, za katere ni našel nje-•,'ov ne«.kremi «luh ludienejra izraza, so izražali v njegovem življenju na planjavi. Cele simfonije je izvajal. — rezke in kričeče od početja, m vedno bolj blajre. dokler niso konečno izvenelc v otožnost iu resignaeijo.
Xikdo ni slut M. kakšno uuietiiosl izvaja v samoti in koliko tola/be in utehe črpa iz nje. niti mati ne. Ko jo je videl enkrat neke-♦ra zimskega večera. k<» je lahno žvižjral predse, izbruhniti v solze, je prenehal z žvižganjem kakorhitro jc bila ona v bližini. Domneval j«', «ln jo 1«» boli. Ničesjjr pa ni slutil, kakšna moč 11111 .i«' <lnn;i s temi ffluaovi.
J.«- poii«j>«Ni je bil. kadar j«- ^rl^ilal proti "'beli hiši", da se j«> ven-«!ar iiiui<"-il žvižgati in kadar se mu je kaka melodija posebno posrečila. «.i je rtsislil: — l»og ve. če bi se mu smejali, če bi me slišali
sedaj.
Nikdar več pa ni srečal nobenega njih.
vr.
Zr dalj časa se je pei"-al gospod Majhofer z velikimi načrti. Spoznal je. da nudi rvočvirje. ki jc obdajalo njegovo posestvo, zanesljiv vir dohodkov. Že dvakrat ali trikrat, ko mu je tičal nož pod vratom. je dal v skrajni *ili rezali šoto. nakar jo poslal pet voz v mesto. Seveda na tajnem p«>poluoiua na tajnem. -— kajti bil je preveč ponosen, da bi ga smatrali ljudje za šotarja. Njegovi ljudje so nato prinesli s seboj domov «lo 2.1 mark ter pripovedovali, da bi se dalo zaslužiti še «losti v«-č. ker j«- šota na trgu zelo priljubljena blago.
Majhoferja pa ni bilo niog«>če pripraviti do tega. da bi izk«»ri-ši-al inc^virj«', — Nikdar se nisem pečal z malenkostmi. — je rekel, t«-r rajše poginem na d« belo kof da bi pridobival na malo. — Pri ti m j«> /avz«*l p«»/ituro junaka.
Ilarje pa mu ni dajalo nikakega miru. — 1'ilo je septembra, p«> izredno ugodni letini, k« je prihajal po dvakrat ali trikrat na ■ <*d( 1 na pi sestro Loeb Lrvv. uslužni prijatelj vseh zadolženih po-»-■•■stnikov ter razpravljal z gospodarjem o raznih stvareh. Gospa l'l-bet >-e je tresla o«l strahu, kakor hitro se je pojavil pri vratih dvorišča Žiil s svojim umazanim kaftanom. Sedla je na okno ter nepr«'-tnuo /asletlovala vs«- kretnje obeh. ki sta -e pogajala. Oe j«- videla napraviti svojega moža zamišljen obraz, jo je spreletelo ledeuo-mr-/!o |mj lnbtn in šele ko se je zopet nasmehnil. si jc upala olajšano x zd iluiit i.
< hia ni slutila nič dobrega, a vendar si ni upala vprašati svoje-*- m- ž a glede vrste poslov, katere ima s tem oncgavnhu oderuhom.
Kmalu pa j«- prišla 11a jasno. Nekega popoldne je zapazil Pavel 1/ u'esta čuden voz. ki je izgledal kol velikanski črni kotel na ko-
lesib. Nek
aj. kar j«* izgletlalo kot dimnik, jc molelo kvišku ter *«• nagibalo. kof dvori j ivo pozdravljajoč človek, na desno in levo, če so omaho ala kolesa na neenakih tleli.
Y.\-I je nekaj časa 11a to čudo. nakar jc pohitel k materi ter jo hitro privlekel k vratom.
Zasenčila je oči ter zrla 11a cento.
—	To j«' lokomobil. — je rekla nato.
Pavel je vedel toliko kot poprej.
Kaj je to. lokomobil.' — je vprašal.
—	To
je parni -troj, katerega je mogoče prevesti, kamor se lio-če in katerega rabijo veleposestniki, da gonijo svoje nilatilne stroje, da -'.irjo. žanjejo iu opravljajo drugo stvari, kajti ta stvar ima več moči kot «leset konj.
—- Zakaj pa jo puste vleči o«l konj.'
K«-r st> ne more premikati sama. — se je glasil odgovor.
Tega ni razumel.
—	Xu vsak način. — -i je mislil. — pa mora biti velika sreča. «'■* ima človek tako stvar s tujim imenom, če bi bili mi že enkrat tako bogati. ..
\ istem trenutku je planil i/, hiše oče. ves razburjen. Nosil jc na eni nogi copato. 11a drugi pa škorenj in ovratnica mu je sedela na tilniku.
—	Prihajajo, prihajajo! — jn vzkliknil, nakar jc prijel mater ter pri«*'«-' plesati ž njo srcili deželne ceste.
Zrla jc nanj z velikimi, preplašenimi pogledi, kot da mu hoče reči: — Kakšno novo neumnost si napravil.' — a on je ni hotel izpustiti in šele ko sta prihitela i/, vrta dvojčka, se je lotil teh dveh. ju j«' v zel v naročje, ju pustil plesati po m meniji ter hotel obe vreči preko jarka. Le z nujno prošnjo jc mogla ustaviti mati to prismuknjeno vedenje.
- Tako, vi sodrga. — je vzkliknil. — sedaj so radujte in pleši-<\ sedaj je konce vse bede in tckoui prihodnje spomladi bomo polnili deuar v žaklje.
Mati se jc ozrla nanj od strani, a ni ničesar rekla.
Nest v« 1 r se je počasi približeval. Pavel je stal nepremično, zatopljen v gledanje. Nato jc dvignil pogled k materi, ki je delala skrbi poln obraz in lotil se ga je neki negotovi strah, kot da je prišel sedaj v hišo peklenšček. Kljub temu pa se je spomnil, da se je nje-'.rova žel jr. od preje izpolnila in sklenil je približati se črnemu gostu z zaupanjem.
Medt
em so prileteli tudi hlapci iu deklo iz hleva in kuhinje. Vse prebivalstvo kmetije je stalo ob plotu tr zrlo nasproti bližajočemu
se čudežu.
—	Povej vendar, kaj hočeš napraviti s tem? — jo vprašala go-•»pa Klftbet konečno svojega uioža.
»
, (Dalje prihodnjič.)
JU A EliESB VltG:
Sansanetta.
Kapitanu Gustavu OLsunu ni bi-i lo do žensk; ljubil je le morje iin svojo pipo. »Skozi dvanajst let sta se na pustem oceanu >11 'd Aopen-hagnoni in Kio de -ian«--iro je.ogra-vala z dimom .Huni 'k 1' .Marije iu pipa Gustava Olsirua. V trinajstem jo prišlo brez divjih viharjev in brez nevarnih čeri do ka.sta.strofc.
Marija" je kakor običajno vozila stroje in jih tudi pripeljala na cilj. , le težko obloženo ka pita novo srce jc nasedlo na .sipino in v kapitan »vih zobeh ni bilo več pipe.
V Kopenhagnu je .stvar pričela Ko je prišel Gu-Tav Olvuii na ,»rc-l-1 večer pred odhodom *4Marije" iz.
pisarne Danske izvozno in uvoz-' ne družbe*', kjer je dobil plačo in službena navojila, mu je zaslavil ! pot čuduo oblečen mlad človek, v žametasti kapici in elegantnih športnih hlač. j "Ste vi kapitan parnika "Marija", ki odMe jutri v Urazil'.-o .*"" 1 jc vprašal neznanec v zelo slabi j anglcščimi. Gu>tav ULsun je prikimal. Tedaj mu jo dejal ta čudni j mladi človek, ki se jc imenoval •J u lies de K'»ignol, da mora »nuj-i no govoriti .s kapitanom o skrajno
I važni in tajni zadevi. OLsuu jr pre lložil mladenrču, naj mu .itedi v lvi-vmo "Pri morskem solncu". kjer -tam si lahko govoril o v.- -n. na svetu, pa eeprav bi šlo za ri> pnr.-ki napad na kakšno ladjo "Danske izvozne in uvozno družbo."
Pri "Morskem solucu" je lius-
•	signal brez »lolgih ovinkov ra 1-
•	kril kapitanu bistvo svoje čud m -.* zadeve. Dejal jo. «la mora brc--J
.'pogojno odpotovati v Južno Anic-,
•	riko. Rc.s je sicer, da pelje jut raj-j 1 šnj.i osebni parnik "Loul-o". iu! 1 da ne .sprejme "Marija" nikahe-j
I ga ray.cn .strojev na krov. To la
-	z "Louiso" .so Julles de Ro^-signol , spričo delikatnih okolnosti ne mo-
i re peljarti in gslavno ne zaradi ne-j j ke "San-anette". ki se trenutno! . nahaja v hotelu "Bristol" in čaka! 1 Jnlesa. ki jo odšel, da ji kupi
-	za puder. Kazen Jules de Ro^sig-1 iiola bi morala potovati z "Mari-
-	jo" tudi njegova žena. to se pra-
•	vi uo žena. pač pa njegova neve-1 .sta. škrat ko ravno ta Sansauctta. "j Gustav (Jlsun jc razumel prav
> dobro, da hoče Francoz v ARieri-1 -
•	ko in da s«- je pri Francozu na-" liajala odgovarjajoča dama. ki bi " ga spremljala. Toda čudil se j--.
da' si ne kupita .listkov in se ne ^ vkrcata na "Louiso". ki jo bih; " baš pripravna za prevoz podobnih ' oseb, dočhn jo bila "Marija" o -' premljena lo za mornarje, stroje t in vreče kave. Ko je Jules de Ro>-' signol zvrnil še en kozarček, je » mrač-110 odgovoril:
"Ilotcl sem Sausanetto. Sauganeta jo želela smaragdno ovratnico. Tridcsctteoč frankov. — Pri ' mojem stricu, senatorju. Zdaj po-"t izvedujejo po meni. — Vi ste star. ; trd tnož. Vi ne veste kaj je ljubezen. Tola jaz ljubim. Govoril bom z vami v štev ilk ali. Vzemite mene in Sansanetto s .seboj. Sto-
tisoč. Xe..... Zbogom. Zdaj lahko
obvestite policijo."
In dolgi mož v baržunastem suknjiču, ki je izpil vsega dva kozarčka, je zaihtel kakor mlad I pes.
J Gustav OLsun je predvsem ukazal: "Prenehajte!" in mu nato-
•	oil tretji kozarec. Potem je pričel » s pipo v ličili razmišljati o čudnem , Francozoveni predlogu. Denar ga
'{ni vabil bogvekako. Tudi .strah, da ! 'bi se kapitanu taki potniki slabo 'j obnesli, ga ni zadrževal. Dvoje j čustev se je borilo v trdem toda j nežnem srcu Gustava Obsuna : — i Usmiljenje z mladeničem in odpor J proti ženska. Ta bitja je pač lahko trpel na obali, se za nekaj časa tudi zatekal k njegovim ilsIu-" gam. toda da bi vzel žensko, prvo 1 žensko na krov "Marije", to se " mu je zdelo žalitev morja.
Jules de Rossignol je hlastno " j sledil vsakemu kololiaiv-ku dima iz j OLsvmove pipe in vedel, da se zdaj p odloči njegova usoda ; ko je videl. 1 da kapitan omahuje, ga je po četrtem kozarčku i>rijel za rokav:
"Kapitan! Vi .ste vendar za vožnje po viharnem morju. Tn ljubezen je vihar! Rešite me. kapitan !...."* Teinuyni nwJg«?i Tfcapi-
•»»(T.-)-*'?*.'	s. ,	JUT._______ . .-n-	___
— ' " 1"
tan ugovarjat. Kratko je zainr-mral Francozu: "Pridite ob dveh ponoči. Pričakoval vas boiu pri mostiču."
Ko je kapitan ostal .sam je raz-ui.šijal. kako bi ta čudni j>ar ne-ojuzženo spravil v Rio de Janeiro.
" i'rcpu-titj jim bom moral .svojo kajuto." In ob misli, da bo žena poiegala po njegovem ljubem zavetišču. ]x;d šestimi ogromnimi kartami na njegovem ležišču, je Gustav OLsun zaničljivo namršil obrvi in udaril .«, >>i;>o ob peto. Toda j>omoči ni bilo druge. Na ".Mariji"" je poklical ka-piian mornarja Jola. črnca, ki so mu braziljanski pastirji izrezali jezik, ker jo ukradel neko sveto in poLsveto kravo. Pred dvanajstimi leti je Gu.il a v Ulsun pobral umirajočega Jola in ga vzel na "31arijo". Jol jo bil kapitanu uian kakor pes iu njega .si je kapitan izbral za pomočnika.
"Ti jim boš stregel. Toda nihče ne sme izvedeti ničesar. Glej, da lic boš brbljal."'
Zadnje be-1'de so b.'c odveč, kur so braziljanski yastirji Jolu za zmirom ubili veselje do brbljanja. — Ob dveh ponoči sta kapitan iu Jol zagledala dve senci v širokih plaščih. Spustila sta jih hitro v kajuto. Kapitan je prižgal luč in se obrnil stran, da ne bi videl lica žene, ki bo oncčastila, njegovo kajuto. karte in ".Marijo" in morje.
Drugo jutro — se je kadilo iz I -dimnikov "Marije" in iz kapita-nove pipe in ladja je mirno vozila mimo malih otokov, z utrdba-! mi. svetilnikom in .skladišči, j Seie trot j i dan se jc Gustav I OLsun proti večeru odločil, da ob-| išče svoje potnike iu v bistvu lahko štejemo to uro, namreč popoldne. 12. avgusta leta 191!»., kot tisti čas, ko .->e jc ponesrečilo ka-1 pltanovo srce. Vse kar jc videl v i znani ka jut i, je bilo nenavadno.
Predvsem vonj. Kakor bi se na S majhni trdi 'klopi razcvetelo na ti-j soč čudežnih cvetlic, ki ni>o spo-| niiujalc na morsko travo 111 ki so i bile kapitanu doslej neznane. Ko ! je pogledal r.a ležišče jc opazil bit-| je nebeške lepote, ki .se ga ni tipal imenovati z nizkim imenom "žena": to belo nepremično bitje in občudovalo svoje polrazgalje-u«' prsi. Francoz, ki se je stikal o-' krog nj>*. jo jc boječe poklical " SaiL-anctta". Kapitan jc stal s čepico v rckali pri vratih. Vedel ni, kaj naj .stori — oditi ali pa ; bili tako drzen in poljubiti dami , roko, kakor so delali gotovi pomorski častniki, ali pa vzdihniti kakor Jules de "Rassignol: "Ljubezen je vihar. — Rešite me!"
. Sansanetta jc odprla drobna usteca iu Gustav OLsun, ki je bil vajen harmoniki podrobnih in-strumentov iu svojega dragega ! morja, jc slišal ljubke, nežne gla-I sove, ki so mogli priti le z nebes.
"Pravi, da je a"sc. kar ste sto-, rili za naju, zelo lepo od vas, ka-I pitan." — jc razlagal Jules de Rossignol. ker Giwtav OLsun ni razumel francoščine.
"In zdaj. kaj pravi zdaj.'7 je vprašal Gustav OLsun naivno, misleč, da še zmiram čujc čudežne zvončke.
Jules de Rossignol jc bil malo v zadregi:
"O. zdaj nekaj čisto drugega.... Zdaj }>ravi, da hoče tudi ona u-mreti, če umre m jaz. — Tako silno me ljubi...."
Iu kakor bi hotel kapitanu dokazati svojo pravice do tolike ljubezni. jc pričel Francoz pripovedovati, kako je zaradi Sansanette podcenjeval čast Rossiguolov. zapustil očetovo hišo. se ločil od lju-1 j ubij ene Francije, da se zateče zdaj v to strašno^deželo, kjer žive strupene muhe in kjer vlada nne-ua mrzlica in neznosna vročina. Toda kapitan ga ni podušal — gledal je Sansanetto.
Ko je prišel Gustav OLsun čez eno uro na krov. je že vedel o katastrofi. ki se jc zgodila. Ni tarnal in ni se lioril satu s seboj. Kot kapitan za vožnje p«» viharnem morju se jc navadil glodati pred .seboj daljino in premagati vse nevarnosti iu vse ovire. Ko ji rfal Cjiišfav OL>un s svojo pipo na
r
za poved nit&cm mostičku in pri-1 služkoval šumenje bližaj<x-e .^c} nevilit^. je v« <b*l. da bo nevarno.-«! i * in ovir precej. t»xla cilj uj<-gov«'| vožnje ni bij več Rio do Janeiro,I pač pa Sansanoltino srce. če je v teh hladnih, polrazgaljenih pr-1 s i h utripalo sploh kakšno*sree. f Dva tedna je bil Gustav OL->un premišljal- kako bi dosegel svoj 1 cilj. NVki Sansanettin stavek ga jo že vznemiril: "Če ti umreš, po-' tem umi cm tu I i jaz."	i
Tot1 a 'kapitan jc upal 3d a jc ziufžtn tudi obvarovati .-^liirti. čc že jahko z;;da -mrt.
"Marija" je -plula približno .>to milj ]>r«'.I mest«>m Ri<» <1.* nclro ob »lolgi verigi skalnatih «»-ti !:ov. kj.-r ni l>:lu nobene hiše. n«j-be nega drevesa, nobene trave. Tedaj j«» Gustav t^L-un razumel, da je prišel čas d<-lu. Sel je doli v kajuto in dejal Julou < e Ka.si-guol :	1
Kio de Janeiro je pri izkrca-vanju stroga policijska kontrola. iMogoče celo zaradi va.s brzo-javi sem. llilo bi bolj«', čc se iz-kreate na enem teh otokov — od-I tf 1 je tri milje do obale — in j peljete .s čolnom dalje." j Jules de Rossignol se ni prepi-
■	ral. Kapitan pa je vedel, kaj gn-[ vori. Gustav OLsun jc pristavil:
' "Da n«* vzbudimo pozornosti moštva, vas spustimo čez en'» uro
0	čolnom na morje predno .-e z>la-ni vas samega. Xajpr«'j odpelj«'in vas tja. potem se vrnem še po go-
P«*po Sa lisa not t o."
Ko je žena — zapodena prvi 1 večer, ko jo je kapitan videl, z o-gledovanjem svojih prsi — čula svoje ime. je malce okrcnila glavo in zazdehala.
Kapitan je poklical Jola: — l"Spusti čoln in odpelji mene in tega človeka."
Na kapitanov ukaz se je "Marija" ob štirih zjutraj ustavila. Mlad. zaspan mornar, ki je bil na straži, ni zapazil, kako so se tri sonce spustile po vrvi v čoln. Kapitan in Jol sta veslala in Jules de Rosiguol je občudoval zvezdnat no južno nebo. V desetih mi-titah so bili pri otoku. Jol je ostal v Čolnu.
"Pojdite za menoj." ji- za pove lal Gustav OLsun.
(Konce prihodnjič:}
ALI VESTE —
da je na kratko razdaljo najhitrejše vozil Km p ire State Express j in sicer z naglico l^1^ milje na : uro. Xeki newyorski vlak je pre-j meril razdaljo 44 milj v 33 minu-itah. Vozil je z naglico 80 milj na uro. Xeki vlak Xcav York Central ž dezniee j«' prevozil razdaljo med Xcw Yorkmi in Chi rago '!)!».") milj) v petnajstih urah 111 4:i minutah — vozil je z naglico 621 j milje na uro. Xeki Xcw York Central vlak je prevozil kratko
1	razdaljo z naglico 1121-, na uro. j in neki floridski vlak je vozil f»«>t : milj z naglico 120 milj 11a uro. Ali
veste, da morate začeti kaditi Ilelniar «"<• ste se naveličali navad-jiiih. Ko se enkrat dotakne vaših ustnic, ste dobljeni. Seznanite se iz Helmar danes.
^ italijanske harmonike
Mi izdeluje- ijilTPffi'l'jffffl^'i^fc I rno in i m- SSmOB^^pSB^SSBSSli
i porit rame - ^šH/B' I rame prvo-
j vrstne roč- v^^gHpBfež^Sj^MBB^^S^B j no naprav- ^iMWa I	ITA- ^H^^I
i LUANs KE
■	HARMON!-	" '''T1
KE. najbolj-^jšSShgOaajŠiKFvm^
> še na svetu. llBKsSSBmHl j Deset I e t IB-"1 L^n ri ^ 1 garantirane. NaSe cene so nižje kot ; drudti izdelovalcev. Brezplačen pouk ▼ iicn»nju kiuvoin. lVšite po BREZPL.A<'M eenlk - RUATTA SERENELU1 A CO. ' 1014 Blue Island Ave. Dept.76. Chicaeo. 111. I _____
j Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in , obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate l in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu-i jejo v listu "Glas Na-i roda**. S tem boste • vstregli vsem.
j Uprava 'Glas Naroda* j
ADVERTISE in GLAS XAU0DA
-----
" ^etdflie oamiKo^ - Shipping
SO. marca:
Prea. lUrdlnc. Cb«ri>aur|, Bremen j SI marca:
Buffren. Havre; Hambur*. Ch*r-bourf. Uamliurf; bS'lla. L'berbuurg. Bremen.
2. aprila:
Krame, llavr« — SKLTNi IZL.ET ' S. aprila:
|	Berensuria. Clt« rbourg.
6.	aprila:
l'ies. Ilosevelt, CliTbourg, Bremen.
7.	aprila:
\\ estptiaJiu, ll.ttnbur*
9. aprila:
1.1-vs.i tiuin, Ch.Tt.oun>; Sl^i-nt-lien. ' CljfcrU urz, i:r«-nien.
1 12. aprila:
I	Martliu. Washington, Trst.
i 13. aprila:
MaureUnia, Cherbourg.
14.	aprila:
Albert Bailin. Clpei bourg, Hamburg.
15.	aprila:
'	Ulyni[iii-, Cherbourg,
16.	aprila:
Siutt^iirt. ChL-rbuurg. B« uni^n.
19.	aprila:
lleli.cic«-, Cherbourg, Hamburg.
20.	at. tla:
iji, u<niu, CliTbi.uis; <;. .», t\'ush-ini;ti>t.. Clierb».>urB, i:iemen.
121. ap>ila:
.N«-« lurk, Clivi bourg, Hamburg.
*	22 parila:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
I'ari.-i, Havre; il.tjcsiic, ClierLmurg Yi>r<-k. Bremen.
! 27. aprila:
Ber» ngiiri.-i. fln-rl^mrg; l*r» s Harding, Cberbijurg, Br<i:ieii.
28. aprila:
Di ut-S(. hland, Cherbourg, Hamburg
30. aprila:
l>eviathan. Chprliniinj; Knnce Havr.-; Bremen, Chcrboi^'g. l:remen
4. maja:
'	Maur*'tanfa, diiTlionrg; r*rfsi«lenl
j TJoosi-velt. Cherbourg. Br»-ni"ti
\
I "
"Potujte pod amer sko zastavo"
Sedaj se odločite preživeti krasne spomladne mesece v
JUGOSLAVIJI
Znižana vožnja v tretjem razredu do
LJUBLJANE
Samo $101.80 in več; tja in nazaj
*	I $198.00 in več preko Cherbourga
i i
C \MO 7'Onv-ii.t" ra Uimk- nnla-!:i
<'t:i v -..is; «ii»nii>viiii I Z.n.i jc iro par IcJliov. r-a Ihj -['i.ni'ad. t'c iMinrava't j ot"-.-ti .v i.> «l*»m»>-\iiio Jugoslavijo. .<• vam Ihi izj>'.:«. af.i iitc-' j priratt >c n tu pTko.'jivib ii.| -'i n».t;l> .!<.%-i j ti -lol-rc l.ra-t". firo^fortir Labin". <!rii/."i!>t:r I.rirrrfitvr na j-ii-t.'kih. ki	la-t i ] 1
j' ujt.T.o \ladr /'lru/r'"h ilr>i'.
t	bro<i(n}a Ur.ited States Lines za
i- more april
S. S. PRESIDENT RDOSEVKLT
6. an.-ilj
S.S. LEVIATHAN »I	0. ap-; a
-(	(n.?i-f-rii pari k r.i <»rrti
t	G.S. GEORGE WASHINGTON
>	apr ia
S.S. PRESIDENT HARDING
*	i	27. itpr U
1-1	fes REPUBLIC
. !	29- T'	,
ij	S.S. LEVIATHAN
30. a;>rila
Tzhrritr neja i.-tn.-l u r.arii'ki.v. ;>a bi »tr poto»a"i - >v >) *rti rojaki. V sr. kir sr t«<;c prevma i:i prtlfage. bo 7j -. I Miaprt.i urejrno.
j	Za v>p infnrmai-i V vi.r:;-ajtc siojr^a Jq.
1 i kalt-.cgo ap'-t.ta ali p^ite ni
|. United i States Lines
i q 45 Broadway. New York City n
! -3--
I DOBILI SMO SE NEKAJ KNJI< (VODNIKOVE DRUŽB]
ter jih iinaino v zalo-ri. Zbirka št i ; rili knji«? stane $1.50. Clcvcland ski rojaki jih lahko dobe pri Mi Antcnu Bobku, 6104 St. Clai ' Ave. in pri Mr. Charles Karlir gerju, 1086 Addison Boad.
Uprava Glas Naroda.
i Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, cla imajo čudovit Uspeh —
MALI OGLASI
s
; v "Gla. Naroa«-.
1 -
5. maja:
Clf^claiitl. ChtTtHiurg, Hamburg
S. maja:
l>«rlin, Ci)rrt»»urg, Brrnuri.
7. maja:
Olympic, Cherbourg.
10.	maja:
Pros Wilwn. Trsi. SKUPNI IZ1.KT
11.	majat
Aquitania. "Ch.rbourg.
12.	maja:
, H:«mbnnc. Ch*»rl»«>HrB, Hamburg; Mueiicbrn, CherlK.urjr, Bremen.
44. maja:
I'aii.«, Havre. SKUPNI IZl.KT
17 ma.'a:
Ivreriparia, Clii rt. .ure; Columbus,
Cbcrlourg, briincn.
18.-	maj^:
fl'-org:« Washington, Cherbourg Hi enien.
19.	maja:
\V«!-t|ilialia. Hamburg.
21. maja:
l_«*vl:itl.an, «^herb..irc: Krame, Havre; I »erfflinger, Brem»-n.
' 24. maja:
Martha Washington, Trst. l:.!ian e. Chei l.ourg. H:tniburg.
25.	maja:
i	.M»tirfianl:i, Cberbourg; Pmldnit
I Haj-diii^, Ch«riMiurg. Icemen.
26.	maja:
Alt er! Lal in. CI?«*rbo«irg, llanihnrg.
28. maja:
• *lvni|>if.	biMirK; I*- liublif. Ilru-
nif-n. I'hfrbmirg.
31. maja-
\<|.i'«-Mii;i, «."h»-rl«>urg: Tbtirlngia. I Hamburg.
! 4. junija:
Paiif, Havr«>.
23. Junija:
Pres. Wilson. Tr-t iSKfP.NI IZl.KT
2. julija:
lie tie Fran■■«.■. Havre. — SKI'I'M
IZ.l.fciT
5. avgusta:
Pietijdent Wilson, Tist -SKI'I'M ____IZl.KT
FRENCH LINE
I Compagnie General Transatlantiqye
V EVROPO ZA VELIKONOČ
S'avm parnik na olje
FRANCE
ODPLUJE IZ NEW YORK A
2. APRILA ob 11. dopolcl.
preko HAVRE — prutaniide Pariza
pi;n>i:i ž!Ti: si: naštcm:' Vi-tm^o-I
.V« >«' N" EM I * l/.I.KTt' V
JUGOSLAVIJO
Potujte udobno in razkošno in poceni, i VjrraA;« jt»* svojega agenta za i«.d rob- ! 1 '	n.t.-ti.
1 »KI'«"; A «»PPI.rTJA PARIS 23. apma: 14. maja FRANCE 30. apn a; 21 maja
FRENCH LINE j
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~
Kdor j« namenjen potovati t •tarl kraj. Je potrebno, da Je p<m-?en o iK>tnlb listih, prtljatf 'n <lrn-(flh irtvareb. Viiled na.^e dolcoletn« LzkuRnJe Vam ml samoremo dati naj bolj fia pojasnila tn prl{>orofamo. ve<lno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedrSarlJanl Kanit /Ho potovati v stari kraj. tnda pre« k r be ti §! morajo dovoljenjt ail permit i« Waphlngtona. bodisi za eno teto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega na sel nI-Skega komisarja.
Glasom odredbe, k! Je stopila t veljavo SI. Jnlijm, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vaak posile«
•	osebno, bodisi v najhližnji naselnl* Ski urad alt pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo
i r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven r bres dovoljenja, potuje na svujo
•	lastno odgovornost.
Kako dobiti tvoje« fx •tares« kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike ali ' j svojce la starega kraja.- naj nam prej piše za pojasnila. Iz JugonU« j vije bo pripuWenlh v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določna za ameriške državljane, ki žele dobiti sem Ttarlie ln otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce.
Ameriški džavljanl pa aamoreje dobiti sem fene ln otroke do 18. to* i ta bres da bi MU šteti v kvoto, potrebno pa j« delati prošnjo t Washington.
Predno podrsamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
IS COBTLANDT 8T„ NEW YOU
Afjitirajte za J'Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik v Ameriki*