Štev. 19. Y Trstu, lO. oktobra 1894. Letnik YII. Mladočehi v delegacijah. Zastopniki gospodovalnih narodnostij in pa trojica skupnih ministrov bili so poprej vajeni svoje delo v delegacijah izvrševati ne le mirno, ampak tudi brez vsakatere pomenljive kritike. Ministri so predlagali račune, in delegati obeh polovin so jih odobravali in ko-nečno izrekali zaupanje vrhovnim upraviteljem zunanjih poslov, skupne vojne in skupnih financij. Odkar prihajajo mladočeški delegati v državnozborske delegacije, vrši se razpravljanje pa vse drugače. Od začetka so Mladočehe kar prezirali ne le zaradi majhnega" števila, ampak tudi zaradi njih napravljenja, ki je v nasprotju z zunanjo in notranjo politiko. S preziranjem je soglašala tudi oblika odgovorov na njih kritikovanje. Ko pa so nasprotniki videli zaresno delovanje mladočeških delegatov, spoznali -so tudi ministri, da ne gre ne površno, ne z zaničevaluim glasom odgovarjati. V dveh, treh letih so Mladočehi dosegli, da njih kritiko v glavnih točkah uvažnjejo vsi trije skupni ministri, in še minister Kallay, ki je glavni upravni načelnik Bosne in Hercegovine, je bil letos uže prisiljen, zagovarjati svojo politiko s statistiškimi podatki. Posebno važno pa je, da se je zdelo primerno grofu Kalnokyju na široko pojasnjevati načela zunanje politike in razlagati -odnošaje našega cesarstva nasproti zunanjim dr-žavam .in državicam. Zajedno je vsega priznanja vredno postopanje skupnega vojnega ministra, ki je mirno odgovarjal ter pri važnih točkah mladočeške kritike zagotavljal, da bode kar možno uvaževal dotične nedostatke in pritožbe.... Iz čitanja odgovorov skupnega vojnega ministra smo vsaj mi dobili vtis, da se on po temperamentu blagodejno razločuje od svojega sedaj uže pokojnega prednika. Zunanji minister in minister financij sta še izrecno pripoznala mirno presojevanje mladočeških delegatov, in mi smo dolžni pristaviti, da mladočeška četvorica v delegaciji ni kritikovala samo mirno, ampak tudi zaresno intstvarno. Oni niso gledali na retoriške efekte, ampak na to, da bi podali stvarnega materijala v premišljevanje in poštevanje. V ta namen so se pa tudi zaresno pripravljali in so v svojih pretresanjih jasno govorili bolj z nakopičenim materijalom, nego pa z lepotičenjem govorniških oblik. Tuji, Slovanom nasprotujoči listi, niso priobčili niti desetine tega, kar vse so objektivno in v nagneteni obilosti navrstili Mladočehi v svojih kritiških govorih. Te govore je treba poiskati v glavnem mlado-češkem glasilu, in čitatelj se preveri o marljivosti in vestnosti mladočeških delegatov. Kdor ne sodi pristranski, mora priznati velike zasluge ki so si jih Mladočehi tudi letos pridobili v naši delegaciji. Te zasluge se odnašajo k celokupni državi in vsem tlačenim narodnostim. Mladočeški delegati so razkrivali nedostatke, katere je treba popraviti v celokupnem državnem interesu. Pretresali niso le zunanjo politiko in militarizem, tesno združena s politiko srednjeevropske trozveze, ampak tudi nedostatke uprave v Bosni in Hercegovini. Z zunanjo politiko so pretresali napake in nedostatke notranje politike, in so se pri tem izrecno potegovali za tlačene, sosebno slovanske narodnosti. Kritika o nedostatkih v skupni vojni dojde dobro vsem narodnostim, in na to stran bi Mladočehom morali biti hvaležni tudi nasprotniki Čehov in drugih avstro-ogerskih Slovanov, kajti ugodno ali neugodno položenje posamičnih vojakov in ravnanje z vojaštvom v obče dostaje se jednako vseh narodov monarhije. Se ve da nacijonalni nasprotniki Čehoslovanov ne pripoznavajo zaslug njih delegatov, tuji interesi so podkupljenim listom narekovali prejšnja leta in sosebno tudi letos, da bi poniževali iu uničevali pomen mladočeških delegatov. Ravno ob otvorjenju delegacij so no-vine gospodovalnih narodnosti] iu strank gotovo po dogovoru soglasno skušale odreči tudi najmanjšo važnost češkim delegatom, in ko so skupni ministri vendar le dostojno poštevali kritike teh delegatov, so se iste no-vine kar penile od dobro kupljene jeze, ter še celo ^^•^S?,*™0"**0*» Ironija — zgodovinske vloge Poljakov. Vse to kaže jasno, kako velik pomen ima delo- Ne hvali d-ieva Pred večerom! Ta stari, iz grške vanje čeških zastopnikov tijuli v delegacijah, in zato povesti znani rek obistinil se je sedaj v posebnem slu- je slep in nehvaležen vsak Slovan, ki bi ne priznaval čaJu nad Poljaki. K Levovski razstavi so privabili raz- vpliva mladočeških delegatov, ali ki bi celó z nacijo- Iičllih 8'°stov in prijateljev sedanje poljske politike ; ti nalnimi nasprotniki pozitivno poniževal njih zasluge. so Proslavljali vspehe poljske razstave, in ž njo pa knl- Tu ne gre gledati na to, ali šo mladočeški delegati tnrni naPredek poljskega naroda. Poljakom pa je vski- politiki prve vrste, ali pa za vprašanje, ali so pravo l,eval° srce °d velike in vsak dan veče radosti, in pogodili na vse strani; glavna zasluga je v tem, da so kakor trdijo, da je v vinu resnica, razodevali so na v obče na tiru, kateri odobrnje in mora odobravati razstavnih slavnostih tudi Poljaki svoja drugače bolj dozorelo mišljenje slovanskih politikov. Da pa so mlado- prikrita čustva in svoja nepremična nacijonalno-politiška češki delegati na pravi poti, dokazuje strah čeških in stremljenja. Povdarjali so naposled brez ovinkov, da oni slovanskih politiških in nacijonalnih nasprotnikov. Ta še stremé k obnovljenju nekdanje Poljše, in da tndi strah paje bil tudi letos dejanski, in ravno to izraža za- gotovo dosežejo ta cilj. Ker so se slavnostij udeležili sluge Mladočehov bolje, nego vsaka dobrohotna analiza tudi nekateri veljavniši pruski Poljaki, porabil je Bis- njih delovanja od slovanske strani. Dokler se bodo na. mardi priliko, da se je obrnil ne do Poljakov, ampak sprotniki bali mladočdške kritike v delegaciji kakor do Nemcev proti — Poljakom. Zdelo se mu je primerno, letos, je to dobro znamenje, in to jih mora spodbujati da s ,em mahne zajedno proti sedanji prusko-nemški za nadaljnje jednako -/aresno delovanje v blagor slo- politiki, proti iej politiki nasproti Poljakom, neposredno vanskih narodov in v Interesu celokupne monarhije. proti poljskemu plemstvu in, kakor kažejo razni indiciji, Brez mladočeške delegacijske četvorice bi bila zaje Ta ironija, kateri morda ni jednake v zgodovini člo" veštva v obče, pa ne more ostati brez poučenja slovanskih narodov. Ona kaže prvič to, da Slovanstvo bi moralo poginiti v celoti, ko bi imelo tako sebično plemstvo, kakoršno je poljsko, kajti poslednjemu je bilo vedno več na dobičkih in gospodstvu, nego na blaginji poljskih množic, katere še dandanes žive v gmotnih bedah in politiški nesvobodi. Drugič morajo Slovani zapomniti si, da, ako si uničijo ali oslabe svoja kulturna svojstva, nimajo več v sebi tiste moči, katera bi jih ščitila proti agresivnemu tujčevanju. Poljsko plemstvo je vzelo narodu cirilometodijsko. cerkev in s tem glavno zaščito svojstev poljskega naroda. To pa je nauk tistim vstočnim Slovanom, kateri bi postali indiferentni nasproti še ohranjeni cirilometodijski cerkvi. Drugim Slovanom, ki nimajo te cerkve, velja isti nauk, namreč, da le s po-močki slovanskih kulturnih fundamentalnih sredstev morejo se vzdržati in ščititi nasproti tujčevalnim vplivom zapadne civilizacije. Poslednja ni dala Slovanom še dokazov, da bi jim ščitila in ohranila jezik in narodnost, pač pa nasprotno, da je sposobna, potapljati jih v tujih narodnostih. S tem pa je podan dokaz, da vnemanje za zapadno civilizacijo od strani Poljakov je bilo od začetka na krivem potu, in ker se Poljaki niso poboljšali do danes, kaže to, da poljsko plemstvo je nepoboljšljivo, s tem pa opasno ne le poljskemu narodu, ampak vsem ostalim, še ohranjenim Slovanom. V interesu Slovanstva je, da deluje na uničenje vpliva poljskega plemstva prvič pri poljskih množicah, potem pa pri vseh Slovanih. K temu zaresno opominja Slovane ironija zgodovinske vloge Poljakov. Ta opomin, ki ga izvajamo iz premišljevanja lustoriških dejstev, velja še posebe zapadnim Slovanom. __^_ • 0 principu utrakvizma v Avstro-Ogerski. Slovani avstro-ogerski tu pa tam sami zagovarjajo prireje vanješol ponačelu tako zvanega utrakvizma, a še nikdar se niso postavili na tisto stališče, s katerega je jedino možen in vsled tega tudi neopasen princip šolskega utrakvizma. Doslej se je utrakvizem uvajal med Slovani, ne da bi se bili branili v posebnih merah; kot začetniki ustavnega politikovanja so odobravali slovanski voditelji poučevanje po utrakvistiškem načelu, a posledica je bila vedno ta, da so vsled praktiškega izvajanja Slovani trpeli v vsem svojem šolanju, in če so se nadejali, da se vsled utrakvizma priučč slovanskim jezikom tudi Nemci in drugi narodi, videli so naposled, da so se jako motili. To pa je vedlo sosebno na Češkem do reakcije, tako da se Čehi borijo za izključno narodno poučevanje ne le po osnovnih, ampak tudi po srednjih šolah. Tako so tudi dosegli mnogo zares tako organizovanih šol, da so se predmeti poučevali in se še poučujejo na češkem jeziku, in se nemški jezik uči poleg drugih le kot poseben predmet. Posebno položenje češkega naroda, obkoljenega od nemškega naseljenja in pa v državi, kjer se smatra nemški kot državni jezik, dasi ni zakonito zato potrjen, spravilo je Čehoslovane v kolizijo s praktičnimi potrebami, in tako se zopet tu pa tam oglašajo, da bi si narod prisvajal nemščino zaradi praktiških potreb in namer. Do tega spoznanja pa so vendar prišli tudi Čehoslovani, da zaradi potrebe znanja nemščine nikakor ne gre preustrojevati šol v smislu utrakvizma, ki je bil običajen uže poprej pri njih, in katerega niti doslej niso odstranili pri mnogih Slovanih. Zato priporočajo, da bi si nemščino prisvajali privatnim potom. Drugod, kakor na Slovenskem, pa se borč proti vsiljevanju nemščine ne toliko zaradi utrakvističnega principa, ampak ker je uvedena prvič po srednjih šolah poprek kot izključno poučni jezik, drugič ker se ista nemščina v prevelikih merah in prerano vsiljuje celo po -osnovnih šolali, namenjenih slovenskim otrokom. Pri Slovencih niso torej prišli še do stremljenj, vsled katerih bi se narodne in srednje šole snovale z izključenjem utrakvizma, torej zgolj v materinem jeziku. Slovenci so zadovoljni s tem, ako se jim naravno zasnujejo začetne šole in podeli utrakvistiška zasnova srednjih šol. D&, oni, kakor se kaže, so zadovoljni z utrakvizmom celo samo na nižih razredih, in še tu s takim, po katerem se uči več predmetov na nemškem, nego na slovenskem jeziku. A kakor dokazuje n. pr. posebno vprašanje o tak6 zvanili „slovenskih" vsporednicah v Celju, nemški nacijonalci in liberalci ne privoščijo Slovencem niti takih „narodnih" srednjih šol. Z druge strani se oglašajo iz srede istih nemških nasprotnikov zato, da bi se tudi Nemci učili slovanskih jezikov, in to pred vsem z namero, da bi toliko laže mogli zasedati uradniška mesta med Slovani. Za praktične potrebe v trgovini se Nemci, sosebno nemški govoreči Židje uče slovanskih jezikov tako ali tako privatnim potom. V Nemčiji so toliko modri, da uvajajo slovanšeino, specijalno ruščino v vse učne zavode, kateri sposabljajo stanove za praktično življenje in delovanje; v Avstro-Ogerski pa Nemci in Židje trosijo denar za privatni pouk v ruskem jeziku rajši, nego da bi ga zahtevali tudi po javnih učnih zavodih; tako pa ravnajo jedino zaradi svoje posebne in pri nas obče politike. Nemci in Židje pa dovolj razumno razkrivajo, kakó bi bilo treba Slovanom razumeti načelo utrakvizma. Slovani avstro-ogerski so na krivem potu, kolikor menijo, da z utrakvizmom dosežejo oni ravno toliko, kolikor Nemci, da s širjenjem svojih pisanih narečij med Nemci pobotajo takó rekoč širjenje in vpliv nemščine med Slovani. Takega mišljenja so sosebno Čehi, kateri so nekoliko ponosni na moč svojega števila in kulturnega razvoja. Zmota pa je v tem, da Slovan se uči nemščine z drugim čustvom, nego Nemec kakega slovanskega književnega jezika. Slovan pripoznava, da z učenjem nemščine si odpira pot do velike, mnogostran-ske literature, tudi ko bi ne pošteval drugih specifično avstrijskih potreb; Nemec pa ima izključno praktične, rekli bi, omejene personalne potrebe pred očmi, kolikor se loti učenja literaturnih jezikov avstro-ogerskih Slovanov; Nemec dandanes se ogreva po največ za rusko literaturo, katera dopolnjuje sosebno beletristiko ostalih velikih civilizovanih narodov, in katera ima poleg tega uže dovolj znanstvenega materijala tudi za neslovanske učenjake in učene specijaliste. Ti dve točki razliknjeti rusko književnost od drugih slovanskih literatur uže sedaj, in bode razlika od desetletja do desetletja veča in ruski literaturi na dobiček v pogledu na kakovost in kolikost, Noben drugi literaturni jezik slovanski ne more mikati ne Nemca, ne drugih velikih narodov toliko, kakor ruski jezik in ž njim združena književnost. To pa je odločilno tudi za avslro-ogerske nacijonalne in socijalne razmere, in to torej zajedno govori proti nadejam, ki jih stav-ljajo avstro-ogerski Slovani v utrakvizem in s tem v vpliv učenja slovanskih jezikov od strani Nemcev in neslovanskih narodov v obče. Utrakvizem ni v obče tak, da bi moral tujčiti jeden narod, a drugi puščati neoškodovan; a avstro-ogerski utrakvizem katere vrste koli je toliko specifičen, da v posledicah tudi nehoté dovaja do potujčevanja in osla-bljevanja slovanskih narodnostij. Kajti Nemci in drugi gospodovalni narodi ne bodo imeli in ne morejo imeti nikdar tiste gorečnosti za literature malih slovanskih narodnostij, kakoršna je potrebna in se kaže pri Slovanih in drugih narodih nasproti jezikom in literaturam velikih ali celó svetovnih narodov. Tudi če se Nemec ali člen kakega drugega naroda nauči jezikov malih slovanskih narodov, govoril ga ne bode on posebno rad, še manj pa gladko, ker se ne bode nikdar uril s čita njem tudi literatur teh jezikov, to pa zato ne, ker se mu ne zdi vredno, izgubljati čas za male literature, ko so uže svetovne literature modernih narodov toliko ob- sežne, da niti v teh ni možno premagovati tudi samo odbranih in najboljših del in proizvodov. Na to stran naj se ne slepé niti veči narodi avstro-ogerskih Slovanov, naj si bodo Poljaki, Čehi ali Hrvati. Zato pa je treba avstro-ogerskim Slovanom načelo utrakvizma poštevati vse drugače nego doslej ; ta bode tem Slovanom brez nevarnosti le tedaj, ako postavijo poleg nemškega ali kakega drugega učnega jezika tak slovanski literaturni jezik, ki je popolnoma ravnovrsten z dotičnim tujini jezikom. Jedino literaturni jezik slovanski, ki je dostojen vrste in stopinje skupnega ali občega slovanskega literaturnega jezika, znajo tudi avstro-ogerski Nemci in Židje dobro poštevati, in letos se je celó c. kr. vladni sovetnik, Nemec po rodu, postavil na stališče da bi bilo potrebno po avstro-ogerskih srednjih šolah poleg angleškega, francoskega in drugih jezikov uvesti tudi svetovni slovanski literaturni jezik. Jed no uvedenje tega jezika v utrakvistiške učne zavode bi rodilo posledice, katere bi ne bile slovanskim narodnostim škodljive in opasne, in jedino take posledice bi kazale jednako znanje jezikov med Slovani in Neslovani Avstro-Ogerske; jedino take posledice bi kazale jednako- ljubezen do proučavanja slovanske in neslovanske jednako-vrstne, kvalitativno jednakovredne in kvantitativno vsaj približno jednako razvite literature. To stališče je zajedno jedino dostojno slovanskih narodov, ki se boré ne le za efemerno obstajanje, ampak tudi za trajni obstanek svoje narodnosti. To stališče pa podaje zajedno odločilni kriterij, s katerim je možno presojevati dosedanje šolanje bodi si v tej ali oni polo-vini cesarstva. Ta kriterij obsojuje prvič vsako vsiljevanje tujih jezikov, ki nimajo pomena literatur velik h civilizovanih narodov. S stališča te točke mora se obsojati sosebno madjarjenje in poljačenje drugih narodov, in je sosebno ironija, da manjši poljski narod vsiljuje svoj jezik gališkim Eusom, kateri imajo svoj obsežniši in z velikoruskim najsorodniši, da ne rečemo, popolnoma jednaki jezik. Madjarjenje pa je taka anomalija, da jo moramo smatrati samo za začasno zmoto obče politike, katera bode prisiljena napraviti potrebno korekturo v svojem napravljenju in dosledno tudi v pogledu na sedanje madjarjenje po šolah in drugod. Ista politika bode morala ukreniti druge poti tudi v pogledu na šolanje svojih malih slovanskih narodov, in te poti bodo dovajale le k takemu utrakvizmu, ki postavi poleg nemščine — in jedino poleg te —jeden sam slovanski literaturni jezik v šole in potem v javno življenje. Sedaj pa cvete poleg drugih umetno povišanih narečij tudi „bo-senski" jezik, in ta prikazen kaže, da avstro-ogerski državniki so še vedno ravno na,nasprotnem koncu tiste črte, od katere vede pot k drugemu koncu, namreč na stališče, da narodi se čuvajo in razvijajo drug poleg drugega, ako se jim dajajo jednakovrstna sredstva za kulturni razvoj, v našem slučaju, ako se Slovanom uvede poleg svetovnega nemškega jednak svetoven slovanski literaturni jezik. Vloga .bosenskega" in še kakega jednakega slovanskega jezika mora umakniti se na tisto stopinjo, na kateri je dandanes kak „Plattdeutsch" in še kako drugo narečje pri Nemcih. Kedar bodo avstro-ogerski državniki in slovanski voditelji in zastopniki umeli vlogo narečij za ožo domačo porabo in svetovnih jezikov za obče kulturne potrebe, tedaj in le tedaj dobi pravo obliko in mesto tudi specifični utrakvizem avst.ro-ogerskih narodov; dotlej pa bode vsak drugovrsten utrakvizem slovanskim narodom le na škodo. — Iz delegacij. (Dalje.) Pri razpravi odseka za vnanje stvari govorili so mnogo o .romunski agitaciji" in o vtikanju Romunske „v notranje odnošaje Ogerske." Poročevalec Falk je stavil ministru zunanjih del celo vrsto vprašanj. Gledé Srbije je omenil poročevalec, da niti ne vpraša, ali so se odnošaji naše monarhije spremenili vsled spremenjenega ministerstva v Srbiji, kajti vsakdor lahko vidi, da so naši odnošaji s Srbijo še prijaznejši nego so bili prej. Nejasen pa je položaj na Bolgarskem, odkar je bil odstopil Stambulov. Ne pozna se pravec nove vlade, o kateri sploh trdijo, da se nagiba k Rusiji. To pa nikakor ne more vznemirjati naše države, dokler ostane to približevanje v mejah Berolinske pogodbe. Poročevalec se zatorej nadeja, da bode minister mogel zagotoviti, da se mora to približevanje razumeti v tem smislu. O Romunski prečital je poročevalec odstavek iz poročila odseka za vnanje stvari državnosborske delegacije, koje poročilo je bil isti odsek pred 2 letoma predložil celokupni delegaciji z nalogom, da se naroči ministerstvu zunanjih stvarij, da stori vse potrebno, da konča romunska agitacija, katera preti notranjemu miru Ogerske. Kolikor pa je znano odseku, ta agitacija ne le ni končala, ampak se je celó pomnožila, zato želi, da bi našel minister v prijateljskih odnošajih z Romunsko koje sredstvo, po katerem bi mogel v naši neposredni bližini odstraniti te agitacije, katere tako neprijetno vplivajo na javno mnenje na Ogerskem. Potem je poročevalec vprašal ministra, ali more dati kaka pojasnila glede govora italijanskega profesorja Bonghija, v katerem je v Parizu napadal trozvezo, ter vsled katerega govora je italijanska vlada baje dala nekake izjave, ti-čoče se ostalih dveh zaveznih držav. Posebno prosi pojasnila glede te izjave. Konečno je vprašal govornik, na kojem načelnem stališču stoji minister gledé mednarodnih posovetovanj o skupnem postopanju proti anarhistom. Za poročevalcem je spregovoril delegat Berzeviczg o .romunski agitaciji" v zemljah ogerske korone, koja agitacija da je naperjena proti državnemu redu in celo-kupnosti države. Govornik naglaša, da razume popoluoina stališče, v katerem je romunska vlada nasproti temu gibanju, izjavlja pa, da ima tudi Ogerska, katera nikakor ne postopa apresivnoproti Romunom, (!) pravo zahtevati da Romunska uvažuje bolj energično nasledke prijaznih od-šajev z našo monarhijo. Dokazano je, da so v romunskih šolah zemljevidi, na katerih je Sedmograjsko in celó velik del Ogerske zaznamovan kot romunsko ozemlje. Dejstvo je tudi, da romunska vlada daje po 500.000 frankov na leto za podporo inozemskih šol in da potroši vso to vsoto na Ogerskeni. Delegat grof Appongi soglaša popolnoma s predgovornikom in dodaje še, da so celo po romunskih gimnazijih učne knjige, ki širijo take tenden-cije, in ki reklamujejo Ogersko kot romunsko ozemlje,. Naglaša, da se je nedavno poklonila deputacija romunske „kulturne lige" romunskemu kralju, ki je deputacijo vsprejel prav prijazno. Kar pa se dostaje mednarodnega postopanja proti anarhistom, to da je notranje vprašanje, ki ne spada pred delegacije. — Delegat Gjtirkovic je govoril o razmerah v Bosni. Delegat nadškof Samassa je povdarjal, da mora presojanje zunanje politike opirati se na pravec in metodo o isti politiki. Sedanji pravec, posebno trozveza, da je korektna podstava zunanji politiki. A poleg tega pa je tudi važno vprašanje načina poslovanja. Po mnenju govornikovem so razprave v delegacijah nedostatne, kajti minister zunanjih poslov bi moral predložiti delegaciji tudi službene spise. Poslednji-krat je bil minister predložil delegaciji take spise leta 1881., in v teh spisih bile so res jako dragocene podrobnosti. Zato vpraša ministra, ali ne bi se hotel vrniti k staremu običaju. Drugo vprašanje, ki je govorniku pri srcu, je vprašanje o bodočem konklavu. Papeštvo, pravi govornik, je sicer cerkvena naredba, a ima tudi državno važnost. Obe stališči je treba uvažati ob volitvi naslednjega papeža. Ni dvomiti, da Bog razsvetli kardinale, da najdejo vrednega glavarja, a tudi velesile tekmujejo medsobuo, da dobi tiaro njim najugodniši kardinal. Dandanes stoji papež v vzvišenem svojem poklicu mnogo više, nego nekdaj, ko je delil korone. Monarhijo mora zastopati na papeževem dvoru mož, ki je na vrhuncu svojega pokliča in svojega zvanja, kajti površnost in jednostavni pojem za zunanji ceremonijal nikakor ne zadošča na tem mestu. Govornik vpraša zato ministra, ali hoče v slučaju konklava delovati z vsem svojim vplivom na to, da more konklave storiti svojo dolžnost do cela nezavisno, in ali namerja uporabiti iz prošlosti preostalo pravo ? Minister grof KalnoJcg se je dotaknil najprvo vprašanj, s katerimi so se bavili uže dr. Falk in delegata Apponyi in Berzeviczy. Naglaša svoje zadoščenje na tem, da splošno priznava dobre odnošaje z Romunsko in pa težavni položaj, s katerim se mora boriti romunska vlada. Minister sicer ne govori rad o tej stvari, toda pričakuje, da se položaj pojasni vsestransko. Pri nas naj spoznajo meje tega, kar je možno doseči, a v Romunji nastane raznih predsodkov, katere tam vzdržuje agitujoče časopisje in tu vladajoče mišljenje. To vprašanje pa ni novo; dotična knjiga, kojo je omenil grof Apponyi, uvedena je bila uže leta 1867. Minister je našel vprašanja, tičoča se odnošajev z Romunsko, uže ob svojem nastopu. Pozorno je opazoval to gibanje in zato more zatrditi, da agitacija, poznana pod imenom „Romania irredenta", ni originalna, ampak da posnema jednostavno vse to, kar poznamo od strani Italije. Zato ima minister gledč Romunske isto skušnjo, katero ima glede Italije, namreč: kolikor boljše odnošaje gojimo z vlado, toliko bolj vsi-ha vpliv irredente, katera pa se vzdigne takoj, kedar misli, da je med vladami kakšna napetost. Slične .agitacije" da nahajamo tudi drugod po takozvanih „nerešenih" deželah. V takih položajih, nadaljuje minister, je jako lahko strogo postopati, toda skušnja ga uči, da doseže več, ako paznim očesom spremlja tako gibanje ter da, takoj ko je to potrebno, opozori dotično vlado. Tako doseže več, nego pa s pretirano strogostjo. Taki narodni izrodki se ne morejo zatreti, ampak treba je mnogo potrpljenja in vztrajnosti v njih pobijanje. Res je danes narodni tok na Romunskem jako močen in širok, a rabi ga baš opozicija sedaj, pred volitvami, proti vladi. Zato ne moremo zahtevati od romunske vlade, da stori to, česar ne more storiti v sedanjih razmerah, a mi bi s strogim postopanjem prevzeli le vlogo opozicije Demeter Stourzda ki navlašč tira dakoroinunsko gibanje. Kar pa se dostaje zemljevidov, omenja minister, da se je bilo pojavilo to vprašanje uže pred leti, ko je bila namreč vlada sama izdala tak zemljevid, sedanji pa je popolnoma privatnega značaja. Tedaj pa je minister energično ugovarjal proti tem zemljevidom, in romunska vlada jih je takoj odstranila. Ni pa možno preprečiti razširjenja brezsmiselnih stvarij, in ako bi tudi trdil kdo, da se uresniči to, kar kažejo zemljevidi, da se namreč vtelesi Romunski vsa Sedmograjka in še nekoliko več, je to le domišljavost romunske irredente, kar pa nikakor ne more pro-vzročiti resnih skrbij. Težava je le v tem, da romunski tisk. zakoni dovoljujejo najširšo svobodo. Tako n. pr. na Romunskem ni zakona o družtvih,in tudi „Liga*, kojo je bil omenil grof Apponyi, ni juristiško osebje, ker nima nikakoršnih prijavljenih pravil. Na nje čelu stojijo večinoma odvetniki in profesorji, kateri uže najdejo sredstev, s kojimi se ognejo zakonov celó tam, kjer sestajejo zares zakoni. Minister je po tem opisal organizacijo »Lige* ter naglašal, da ima romunska vlada po zakonu pravo, zabraniti shode na prostem in zatirati demonstracije, naperjene proti prijateljskim državam, ter da je romunska vlada uže izjavila, da hoče postopati energično in odločno. Poslednji čas bil je le jeden tak shod junija meseca, isti shod, ki je izdal poziv „á la justice" evropskim državnikom, in romunska vlada je tedaj postopala modro, da ga ni zabranila gledé na veliko razburjenost ljudstva. Ni pa res, da agitacija med našimi Romuni prihaja iz Romunske; nasprotno pohaja mnogo naših dijakov šole na Romunskem, ti dobijo romunsko državljanstvo, postanejo profesorji in s tem so po romunskih zakonih nedotakljivi (inamovible). Voditelji gibanja da so z večine rojeni na Sedmograjskein. Gledé podpiranja romunskih cerkva in šol je omenil minister, da mu je znano to dejstvo. Romunska vlada je bila stavila v ta namen v proračun za 1894./95. vsoto 525.000 frankov, od kojih je uže potrosila 480.000. Veči del te vsote (380.000) uporabil se je za Vlahe v Makedoniji, kjer podpira romunsko kraljevstvo vse šole in cerkve, in sicer vé turška vlada o tem. Preostanek se res razdeli med šole in cerkve na Sedmograjskein. toda (po zatrdilu romunske vlade) le med take šole, katere bi se drugače morale zapreti, in pa za take cerkve, katere bi se drugače ne mogle zidati, odnosno bi se morale zapreti. Poleg te podpore da dobiva agitacija izdatnih sredstev od „Lige8.. Koliko dohodkov pa ima „Liga", koliko članov sploh in koliko članov je iz Sedmograjske, tega pač ni možno dognati avtentično. — Glede agitacije časopisja pa pravi minister, da mnogo imovitih Romunov dovrši svoje študije v inozemstvu, potem pa, vrnivši se domov, obnovijo svoje zveze in zavajajo celó merodavne liste, da se zavzamejo za romunsko stvar, ker se znajo pokazati v svitu zatiranih. Kar pa se dostaje grožnje, da se Romuni obrnejo do Evrope zaradi osvobojenja, misli minister, da Evropa doyolj zaupa Ogerski, in da ima preveč umestnejšega opravila, nego da bi utegnila ba-viti se z dakoromunsko agitacijo, ali celo z irredento. Minister zaključuje, da z ozirom na našo geografsko lego in naše odnošaje nasproti balkanskim državam ne le ne bi koristilo, ampak utegnile bi navstati resnobne težave, ako bi se kalili naši prijateljski odnošaji z Romunsko, a za Romunsko bi bili nasledki še teži. Minister je izrekel nadalje svojo nadejo, da pride v kratkem vse zopet v pravi tir, ter da prijateljski odnošaji ne bodo trpeli. Glede Bolgarske pa je omenil minister, da je poročevalec prav umestno naglasil razloček med notranjimi razmerami na Bolgarskem in med našimi odnošaji nasproti tej državi. Bistveno je treba ozirati se na to, da tamošnjih sprememb ni provzročila zunanja politika. Vlada tam se je morala spremeniti prej ali pozneje, toda sprememba se ni izvršila tako, da bi mogli ostati odnošaji proti obstopivšemu ministru prijateljski, „kar bi bilo izvestno boljše za interese dežele". Kako pa se uredč odnošaji tega pa danes še ne more reči. Vsakdor mora priznati, da želijo Bolgari sami izkopati se iz sedanjih zamotanih razmer, to je povse naravno. Toda k temu je treba v smislu Berolinske pogodbe priznanja Rusije. Tudi mi moramo želeti v interesu- stalnega dr-žavnopravnega reda na Balkanu, da ohranijo vse države nasproti Bolgarski prijazne-odnošaje. Minister pa ne more verovati, da bi mogla Bolgarska priti v zavisnost nasproti kaki drugi državi. Nikakor pa ne smemo smatrati vsako spremembo v balkanskih državah - kot radikalno in stalno. Taki preobrati bili so n. pr. uže v Srbiji in na Romunskem, in vendar se vsled tega niso spremenili odnošaji nasproti Avstro-Ogerski.Tudi nova vlada (bolgarska) ni prav nič spremenila zunanje politike svoje prednice. Važno jamstvo za to, da se naši odnošaji ne spremenijo nasproti Bolgarski, je uže v tem, da sprememba vlade nikakor ni še sprememba sistema, - kajti princ Ferdinand je prvi merodavni faktor za bolgarsko politiko. Princ Ferdinand pa se je pobolgaril in smatra bolgarske interese kot svoje lastne; on se nikdar ne zataji in ne ostavi stališča Bolgarske, koje si je priborila s tolikim trudom in vztrajnostjo. Glede Srbije je omenil minister, da more le ponoviti isto, kar je bil izjavil v odseku druge delegacije. Posebno pa je naglašal trdno voljo mladega kralja, o katerem je izrekel nadejo, da pride v kratkem v Budimpešto ter da ga vspremejo na dvoru baš tako prijazno, kakor pred leti v Išlu. Na vprašanja delegtov Falka in Gjurkoviča gledč stališča Italije v trozvezi je omenil minister, da je na to vprašanje uže odgovoril v svojem govoru v državno-zborski delegaciji, da je namreč neomahljivo zaupanje med zavezniki. Na poročevalčevo vprašanje, ali se vršijo razprave zaradi mednarodnega pobijanja anarhistov, odgovarja minister z jednostavnim „ne*. — Z- ozirom na govor nadbiskupa Samasse pa je minister izjavil, daje nadbiskup v celoti odobril trozvezo in da se tudi ni izjavil proti njegovemu, ministrovemu delovanju. Kar pa se dostaje predloženja podrobnih avten-tiških podatkov v delegacijah, omenil je minister, da se je to godilo tedaj, ko časopisje niti od daleč še ni bilo tako razvito kakor je dandanes, in da zaradi tega nimajo taka vladna objavljanja več hikakšne svrhe. Glede vprašanja nadbiskupovega o svobodi konklava je minister zatrdil, da je italijanska vlada izjavila, kategoi rično, da hoče zagotoviti slučajnemu konklavu z vsem- možnimi sredstvi popolno nezavisnost in prostost. Kar pa se dostaje starodavnega prava cesarja in kralja avstro-ogerskega, s kojim legitimnim pravom more slučajno vplivati na izvolitev papeža, se cesar-kralj istemu ni odrekel ter je uporabi, ako bi to zahtevale okolnosti. V seji delegacijskega odseka za zunanje stvari dnč 20. m. m. spregovoril je del. nadbiskup Samassa, izjavljajoč, da odgovor ministrov ni adekvaten, posebno kar se dostaje vprašanja o svobodi konklava. Minister da je odgovoril le deloma na to vprašanje, namreč le glede prostosti konklava, v kolikor se dostaje policijskega za-ščiščanja. Na to je odvrnil min. grof . Kalnoky, da bi bil mogel odgovoriti obširnejše, ako bi bila stavljena vprašanja pismeno. Nadbiskup da je govoril jako učeno, in zato da bi bilo jako težko odgovarjati na vse podrobnosti. •■- Poročevalec dr. Fallc je predložil, da delegacija odobri ministrovo zunanjo politiko in da mu izreče zaupanje uže z ozirom na to, da se tir te politike ne spremeni v bližnji bodočnosti in nadalje, da vsprejme delegacija proračun kot podstavo podrobne razprave. Del. Apponyi je naglašal, da se položaj ni popravil gledč na „romunsko ščuvanje", za to je položaj v protislovju uže z jednostavnim odobrenjein ministrovega postopanja, tej izjavi pa je ugovarjal deleg. Czematong. Del. Koloman Tisza je povdarjal, da je romunsko vprašanje zgolj vprašanje notranje politike, in za to obžaluje, da se istemu pripisuje pretirana važnost. Podpira predlog poročevalčev in istotako tudi del. Perczel in Bercze-viczij, na kar je izjavil predsednik, da je vsprejet poročevalcev predlog. — Pričela je za tim podrobna razprava. Vsprejeli so vse točke, kakor jih je bila predložila vlada. Pri točki „Hišni,-dvorni- in državni arhiv' predložil je poročevalec, da naj poročilo pohvalno prizna, da je vlada ustregla želji državnozborske delegacije, da se namesti Madjar kot podravnatelj. — Na vprašanje del. Gjurkovica, da bi se dodelili tehniški atašeji diplo-matiškiin misijam, odgovoril je minister, da je avstrijska vlada pripravljena na to, v tem ko pa ogerska ni nič kaj naklonjena. Umestno bi bilo zatorej, da bi se to vprašanje rešilo takč, da bi takega atašeja za vsak slučaj posebe imenovala jedenkrat jedna, jedenkrat druga vlada na stroške, dotične državne polovice. Pri točki: strošek 200.000 gld. za novi konzulat v Pittsburgu, zahvalil se je del. Bercze-viczij ministru, da je stavil osnovitev tega konzulata uže v proračun za leto 1895. ter izrekel željo, da bi bil dodeljen temu konzulatu vsaj jeden uradnik zmožen ma-djarskega jezika, in ako možno, tudi jeden, zmožen ko-jega slovanskega narečja. Minister je obečal, da hoče ustreči tej želji. Odsek za zaključne račune državnozborske delegacije je odobril prekoračenje dovoljenih vsot v proračunu za vojsko v letu 1892. Poročevalec je konstatoval, da-so zaključni računi letos za 3.200.000 gld. ugodnejši, nego so bili proračunani. V seji odseka za vojsko dne 22. m. m. izjavil je vojni minister, da je preosnova vojnega pravosodnega reda uže končana v principu, a da vendar mine še nekoliko časa, dokler se provede preosirtva. Dne 27. m. m je proračunski odsek državnozborske delegacije odobril poročilo del. Dumbe o proračunu skupnega ministerstva zunanjih stvarij. To poročilo je povse soglasno z izjavami ministra Kalnokyja glede trozveze, balkanskih držav itd. in omenja tudi glasovanja del. dr. Pacaka kot nazore posamicnijca, katere so ovrgli zastopniki vseh drugih strank. To poročilo so vzeli zopet soglasno na znanje, izvzemši dr. Pacaka. Zatem je pričelo posovetovanje o proračunu ordinarija: za vojsko. Vojni minister je izjavil svoje osvedočenje, da je naju-mestnejša pot ta, da se razdelijo povišani stroški na več let, kajti dobro urejene financije so merodaven uvet za vojsko. O glavni razpravi govoril je jako obširno del. dr. Pacak. Naglašal je, da on in njegovi somišljeniki pobijajo ogromne nepotrebne stroške, kojč provzro-čuje trozveza, izjavljajoč, da ne bi bile iste potrebe za oboroževanje, ako bi bili drugačni odnošaji n. pr. proti Rusiji. Potem je vprašal vojnega ministra o narodnostnem vprašanju v vojski. Čehi zahtevajo spoštovanje svoje narodnosti v vojski kakor vsak drugi, in zato naj se poučuje v vojaških akademijah in učiliščih na Češkem češčina prav tako, kakor se uči madjarski jezik v vojaških zavodih na Ogerskem. Govornik je zahteval nadalje, da naj vojaške oblasti v deželah češke korone z občinami in oblastimi občujejo na češkem jeziku, da naj se ne zabranjuje češkim častnikom govoriti češki itd. Nadalje naj se dovoli češkim prostovoljcem, da polagajo svoje izpite na češkem jeziku, ter da bodi izid izpita zavisen od znanja vojaških predmetov, ne pa znanja nemščine, z jedno besedo, da se pripozna češki jezik in češka narodnost popolnoma, kakor to odgovarja važnosti češkega naroda za Avstrijo. Nadalje je govoril dr. Pacdk o trpinčenju vojakov, katero je menda vzrok mnogoštevilnim samomorom med vojaki, kajti leta 1892. usmrtilo se jih je 481. Daljnja nujna potreba je ta, da se skoro preosnuje vojaški kazenski red, in da se uže sedaj odpravijo razne onečaščujoče kazni iz razlogov človekoljubij a; govoril je o škodah, katere provzroču-jejo vojaške vaje na poljih, ter priporočal, da se obav-ljajo vojaške vaje še-le po žetvi, in da se tudi kmetski sinovi še-le tedaj pozovejo na vaje'. Posebno rezko pa je grajal govornik slabo obskrbo vojaštva in se potegnil za zboljšanje hrane. Konečno je izjavil, da glasujejo zastopniki češkega naroda proti vojnemu proračunu iz po-litiških in gospodarskih vzrokov in sicer zaradi tega, ker ne morejo dovoliti ogromnih troškov, koje provzro-čuje militarizem trozveze, ki mora prej ali pozneje ugonobiti naše gospodarske odnoš&je. Del. Promber je zagovarjal izjave vojnega ministra, potem je pričela podrobna razprava. V tej je odgovoril vojni minister med ostalim tudi dr. Pac&ku glede priznanja češkega naroda in jezika v vojski itd., naglašajoč, da doslej v vojski nikdar ni bilo razlike med narodnostimi in veroizpove-danji. ftlede zabrane češke govorice pa je omenil minister, da se je bilo le priporočilo češkim častnikom, da naj govorijo nemški med seboj kot v službenem jeziku skupne vojske, glede izpitov čeških prostovoljcev pa omenja minister, da sedaj veljavne naredbe dovoljujejo, da se morejo neuemški kandidatje posluževati materinščine. Kar pa se dostaja mučenja vojakov, so poročila o istih večinoma pretirana. Deleg. dr. Pacak je replikoval, da bi bil zelo zadovoljen, ako bi se res tako ravnalo s Čehi v vojski, kakor trdi vojni minister. Ta pa naj stvar pravično preišče, in osvedoči se, da ima govornik prav. Na Češkem je zabranjeno v vojaških vzgojiščih govoriti češko; nemškogovorečim izplačujejo nagrade, češkogovoreče pa kaznujejo. — Vojni minister je odgovoril, da mu o tem ni znano ničesar; zagotovil je pa, da se ne premaknejo v svoji časti taki častniki, ki se v določenem času niso priučili za službeno, vpo-rabo jeziku možtva polka. — Konečno ju. bil vsprejet ordinarij za vojsko. V seji odseka četvorice ogerske delegacije dne 29. m. m. priporočil je poročevalec Munnieh, da se vsprejme proračun za Bosno, in je predložil, da se izreče ministru baronu Kallayu pripoznanje na njegovem vspe-šnem delovanju; v istem smislu se je izjavil del. Fenyvessy. Minister Kallay je odgovoril le na stavljena mu vprašanja. Osnovne šole so se v minolem letu pomnožile za 15; sedaj je v zasedenih pokrajinah 161 državnih in 96 konfesijonalnih šol. Kljubu temu, da tam ni prisiljenega šolskega obiskovanja, pomnožilo se je število učencev v minolem letu od 1156 na 1950. Poleg uže obstajajočega gimnazija v Sarajevu, odprli so prvi gimnazijski razred v Mostaru in jedno dekliško šolo ter v Sarajevu tehniško srednjo šolo. Bosenska vlada razdeljuje izdatno število štipendijev deloma v Bosni, deloma na druga viša učilišča v monarhiji. Vlada posebno podpira živi-narstvo. Po tem je govoril minister o razvijanju želez- nic v Bosni-Hercegovini, naglašajoč, da je življensko vprašanje za zasedeni pokrajini, da se podaljša železniška proga do Splita, prvotnega pristanišča Bosne ; za to progo se uže delajo priprave. Konečno je nagla-šal, da je pripravljen namestiti vsakega Madjara, ki ima potrebno kvalifikacijo, potem ko se dotičnik priuči „bo-senskemu jezikutoda, žal, takih kandidatov najti je le malo. Isti odsek je v seji dne 28. m. m. vsprejel na znanje poročilo dr. Falka. Poročevalec je naglašal važnost trozveze in zaupanje izven iste stoječih držav v naravo in smotre trozveze. Glede balkanskih držav in Romunske pa zatrjuje poročilo, da ni vzroka vznemirjanju, ter priporoča, da se izreče priznanje voditelju avstro-ogerske zunanje politike. (Konec pride). Nos. Zakaj ima pa človek nos? Gotovo mislis, da za to, Za kar ima ga tudi kos? Ne, duša, motiš se hudo! Saj vidiš dobro, nisi slep : Sosed naš, velik bogatin, Na nosu nosi trden sklep, Da Bog mu bode le cekin. Naš mili Janez, debeljak, Ima svoj nos rudeč, debel, Ker je življenja veseljak, In je in pije, spi vesel. Pa vidimo pač vsi lehko, Da nos se mu rudeč sveti, Da v noči vodi ga zvesto Iz krčme, ko že vse mu spi. Zakaj ima svoj dolgi nos Očalasti prijatelj moj ? Gotovo ne zato, kot kos? O vem, za kaj? Povem ti koj: Za to, da voha, le za to ! Povsodi voha, se vrti, ln gladi gladko si brado, Zvito po strani te gledi. In tiho nosi jim na nos, Ivdor čaka ga, posluša rad: Drobi se čast, kje je ponos ? Kjer ga ima odurni gad! Zakaj pa naša Micika Svoj viha tenki, mali nos ? Za to, ker ve mi zvitica, Da ni jej v mestu vsaka kos. Za to si nosi nosik svoj Tako ponosno in ravno, Ne meni, draga, se s teboj, Če nisi lep, bogat hudo. Naš mali Lovrek pa ima Svoj ploski nosik le za to, Da v njem porednež si brska, Srdit pobesi ga hudo. Za to in še za marsikaj Ne nosi nosa dobri kos! To jasno pač je vsem sedaj, Naj je bogat, ali pa bos. -gl— Narodne pjesme. Imela sem bratca i dragoga, Imela sem itd., Iliaj, srce moje, bratca i dragoga. Obedva sem na vojnicu dala, Obedva sem itd, lhaj, srce moje, na vojnicu dala. Koliko bi za kojeg žalila, Koliko bi itd., Bratac i dragi. Iliaj, srce moje, za kojeg žalila? V sclo pojdem, bratca si ne najdem, V selo pojdem itd. Iliaj, srce moje bratca si ne najdem. V krčmu pojdem, dragoga si najdem, V krčma itd., Iliaj, srce moje, dragoga si najdem. Koliko bi za kojega dala, Koliko bi itd , Kletva dj evojačka. Iliaj, srce moje, za kojega dala? Za bratca bi ctne oči dala, Za bratca bi itd., Iliaj, srce moje, črne oči dala. Za dragoga ni kupice vina, Za dragoga itd., Ihaj, srce moje, ni kupice vina. Išla je divojka U goru zelenu, U goru zelenu Po vodu studenu. Tamo ti je našla Ranjena junaka; Junak glavu digne, Divojka pobegne „Ne bjež', srce moje, Veži rane moje". Divojka je stala, Fertuna rezala. „Ako ja ozdravim, Tebe ne ostavim ; Ako li ja vumrem, Konjic ti ostane". Junak je ozdravil, Divojku ostavil; Ljuto ga je klela Lijepa divojka: „Nedaj ti Bog sreče, Ni kod smrti sveče, Nedaj ti Bog dobra, Ni pred crkvom groba! Padala ti glava Ko u livad' trava, Razpalo ti srce Na mekovo zrnce, Venula ti duša Ko u vrtu ruža!" Liepa Ana. Pod javorom u livadi Voda izvira; Onud pala tanka staža, Tanka tanana; Onud šeče liepa Ana, Vode zahvača. K njoj se dragi' z grada baca Zlatnom jabukom: „Uzmi, Ano, uzmi, dušo, Nitko negleda. Uzela je liepa Ana, Natrag bacala. Pod javorom u livadi Voda izvira, Onud pala tanka staža, Tanka tanana; Onud šeče liepa Ana, Vode zahvača K njoj se dragi 'z grada baca Zlatnini prstenom; Uzela je liepa Ana, Na prst ga djela: „Jsko 1' hočeš zavat' vode, Dodji u jutro, *) Ove Sam pjesme čuo i zabiljezio u mjestu Dol. Mootima, gdje sam ih čuo i pjevati. Pjevaju ih pako večinom djevojke i mlade žene, manje mužkara. Ona se prva pjeva u vrieme žetve, kad se žetelice vračaju s polja, — Ubilježio sam točno onako, kako sam čuo, ne mienjajuči ni slovke. M. H. Jer u jutro svaka voda Mrzla, studena; Jako 1' hočeš zarad cvieča, Dodji o poldan; Jer o poldan svako cvieče Lepo miriši; Jako 1' hočeš zarad mene, Dojdi u večer, Jer u večer svako lice Belo, rumeno".*)**) H Ubilježio M. H. u Zagrebu. **) Mi smo popravili nekoje malenkosti po drugih, več tiskanih pjesmah (n. pr. Ni kod umrli sreče-- mjesto: Ni kod smrinc sveče). Ur. Ljubica je u zatišju cvala Medju trnjem i kupinjem sama Podaleko od sunčanog plama. lv njojzi niesu dolietali bieli Ni leptiri niti leptirice, Da joj ljube mirisavo lice. Cvala tako ... ali et > krišem Nekog daua djevojka se krade, Da mi dragom na domienak pade. Čudna želja.. U šnmici daleko od svieta U šumici sred čara i cvieta! Ide dieva, spazila je krasnu U zatišju ljubičicu plavu, Pa ju trgne i djene za glavu. Al se dieva predomisli mlada, Zadjene ju vesela na grudi, Da joj želje za ljubavlju budi — — Blago ljubi na grudima onim, Gdje saznaje sve od srca tajne I sve želje djevojčice bajne. Mili Bože, što mi čuda stvaraš, Da me ljubom prometneš u gaju, Da me njene ruke utrgaju, Mili Bože, makar onim trenom Sven6 za viek na njedarcu njenom! R. Katalinir Jeretor. D o b ar č o v j e k. Gorko plače gjul-Zulejka Jer Hasana k njojzi nije, Ne vidje ga dva več dana I još k tome noči dvije. Hasan vam je u mejhani, Tu vam rujno vince pije Pa se liepoj krčmarici Cielo vrieme bolan smije. Hasan vam je dobar čovjek — Da tih mana u njeg nije: Rujno vince rado pije I svakoj se curi smije. J. K. 1. Ja te ljubim, divno čedo, Viti stas i pogled tvoj, Odkad prvom sam te sgledo, Ti si divan uzor moj! Iztrgnut ču zraku sunca, Slova od nje savit ja, S najvišega njom vrhunca Pisat usred svemira: „Ja te ljubim, tuj ču pisat, Ja te ljubim angjele", Viekovi tog neče brisat, Rieči vječno sjati če. Mariji. 2. Kad bi tebe, dušo, svojom Z vati smio, Cieli bi mi ovaj život Nebom bio. A na nebu tom bi uviek Meni sjale Divnim blistom tvoje oči, Zviezde male. Ti si himna ponajljepša, Što je ikad Bog ju piso, Njom je divno opjevao O ljubavi svoju miso; Tad je s čara proplakao, Bila mu je tako mila, O Ijepoti takoj nije Nikad duša njemu snila. Kako ja tek nebi biedan Proplakao od miline, Kada iz tvoga meni oka Nade zraka topla sine ! D. M. D. H sata. cayiHaocB cipaHHO, 'ho noaioČHaa tu Metia! IIoj}'*axL a BcecipaHKo, H paarasaTL a Bce He «ort. B1;;i,t, ae 6m.ti, a .nooeaein, Haamuiie HHKor^a cb Tofioii, H ne fiujiB a noae3eHT> Te6i: Bt^b 3HaeinB, a Kaicoii! A thio noa»6Haa Mena ¿iruioii npeKpacHOti tu, .Ibj6obe> ate Bce TaHaa, Jljiua tu, u cefii h mh4>. A npan,ny vraja.TL a, Te6s li c a mi, a uo.iki6n.ri,, KaaHyCB, Kam, yacB a Kasača : JI»6a a TBoii, BCerfla aHiut TBoii! 0p. IfeMcrum. O Boace, ra nact noia;aji,H, 11 oií, HacB, Boace, fiepern! rpo3nra yace Ham, Bparí. cepanitm, B't naamt cipux't 06aaK0Bt 3aKptiTbiíi ; y^apt ace rpoMa — pi Haart ohí, Il3'j> at,a,a oHt 3epeHrt naMi cnaeiem! ToioBt yace ero ciBarait, lloaeá ace HauiHit He mawiib! O rope! ycíbu bot't Haart bcí SKefllijOIl, Hact bcccjihtíi yact He ycniiort (Ct nao^ami alo sepeBo). Iz S. Gregorčičevih poezij. 3. T p o 3 a.*> U^bítoo. ace HiacHuii iyrt bx cafly; H BiiHorpaA^ laut Ha xojray, Bei b't cipaxi aeflyrt — TOro, '[ero'? H b't ipeneií cicjioHaioicn, Billa ace onacaroica. O Boace, tm Hact nomadu, I-I oií. 6í,h,h Hac'í, Boace, öepem! B't Te6i Bißt 3haemi, mu oxu,a, yc.n.uHi, jíoaiiTBy MyacHKa! Mu naa'ieirB. npocHMt Bei Teöa, He yHHixoacL Haxt xu xpy^a! MtoC'Ii Haca, oHa öaaroeaoBHaa! O Boace, ra Hact nomajpi, H ort Hacb, Boace, óepern! HanpacHO! He catiniurL neóo npoctöti ioh; yacacHuii BHxopt HojmiMaeTca, Ero yact c.ihiuieH'b cxpaiiiHua Boii II at^a yacB äepeitt caLiweHt óoh, yacacHuii oh'í yact npH6anacaeica. Hirt 6oai u,BÍTa, H'ti'b nao^oBi — Bi^a! Myaonci neiaabHHii bhähtx Bce, H CMOTpni-b na CBOzrb aixeH. Khbhh — oroHb ace sect noiyxuen,, ^biiht ItepCT'L aHHIB cboh, h rpOM'B yti1xkctx, ■j» . am. vauji/iiid aa vduiiaj) ^divi üeaa auuib, — 6¡m Becb pasApoSincH, , 3a6oií, yiKacHtixt jpaái poi Jliirnt noaceaaii — aej^t pacxoniixca, Bíchíjoti xajii bt, /ymi híhoh PyKa act, no npeac^e Hami rpoanaa, Bi^a, noil uyacHieifl., 6ija! Slovenski tekst v latinici in cirilici, kakor tudi ruski prevod Gregorčičeve pesmi .„Neoihtau je bil uže natisnen v „SI. Svetu", 0p. U,e.iecxuH*. in sicer v b. št. 1. 1892; zato priobčujemo tu le rnski prevod, kakor ga je napravil zgorej podpisani naš g. s.otrudmk, Op. ur. ... .i vi • n p H M t T b! O C 6 H H. MejiBKaeT'i, ateaTtifi ancri, Ha .'lejemi ftepéB't; paóoiy kohhhjtb cepin. Ha HHBaxt bojiotiictbix'b, h iioKpacirkrr, yace B^aan KOBept ;iyroB'L, h :¡p'i;aue nao^a biicht'l bi ca^ax'L T'jiinrcTi.ix'B. UpiIM'íiTM ocenil BO BCeM'L BCTptuaCT'b B30pt: TáM'b TaHeTca, óaecTa na coaHii.i, nayi-Hga ; Taart cKHpffb bii^,-h'Jictcíí ; a TaM'i, ^epea'b 3aóop'L, icncTaaii KpacHMMii no-Biicuyaa paóinia; TaMi aíHiiBa kojikr« iu,eTiiHiiTCH, a TaMt yací oííiimb apKaa óaecuy.ia nayMpyROM; ii KypiiTca obiihi, ii soaro no yTpaji'L, KaKt óbauñ xoacrB, aeaaiT'L TyMaH'i, HarT,'B CHHIIML Iipy^OMT. . . . H n'ÉaEJÍÍ ;;enj, cKpnnaT'B B03á; h aaaeKO toki ot~ auBaeTca uos'B ,!,pya;Hi,iMii 11,'laiaMii; ii craa acypaBJieií ne-ceTca bhcoko, nepeKJiiiKaaca nopoft iio^t HeóecaMii. JpeKOBTj. MeAwcuTb, migljati; Bjaair MeatKaei't oróHt, v daljini miglja ogenj; 3BÍ3ftá MeatKaei't, zv. se pokazuje in zopet skriva; y ñero B't raa3axt neabKaeis, ne vidi jasno, t. j. jedenkrat se mu vidi tako, drugič inače. IIoKpacHibTb, postati rudeč, zardetl; KpacHbiii, rudeč; upe-KpacHiiii, lepi; no: Kpacoia, lepota; prostonarodno KpacHuii = lepi; Kpacii, Zierde. Koeepr, (kavjór), gen. KOBpa, pogrinjalo. TibHHCTuü, senčni; iíhb fem. senca; v vzviš. slogu no^t ciHb», pod senco, pod ohrano; ocimreb KpeciOM't, blagosloviti križem. IJpuMtbTa, znamenje, znak. TimyTbcn (namesto Tm-nyrbcn) potezati se; rumnen, prav-dati se; riaicCa, pravda. Ilay-nma,,. pajčevina; nayict, gen. nayKá (čitaj pa-u-ka, ne packa), pajek. Cmipds, snopi, zloženi v dolgo in visoko kopico; CTort —* kopica konusoobrazno (kegelförmig). Seno se sklada! V „stoge", žito v „stoge" in „skirde". 3a66ps, gen. 3aööpa, plot iz desak, u.ierenb gen. naexaa, pleteni plot; HacroKOAz — plot iz kolov; vse to, kakor tudi „živa meja", zove se Mjiojpo^.ffem.), ograja. IrncTb fem. = 1. rp03jb', mase gen. rp03^a, plur. rp03^ta (grozdje); 2. roka do pesti; S..čopič. PitCnua, jerebika (sorbus aueuparia), pn&Hux* jerebica. Kqakw — Koaioiiu, bodoči, zbadajoči. ;/.««««, strn : II^ervMUTbCH, vzdigovati ščetino, dlako. Oh'b oin,eiHHHaca =» OKpucHaCH. (Kptica — podgana) = paäcepAHacs. OjHMh fem. ozimina. — lliyMpyrh, smaragd. Oeuuh, sušilnica s pečjo. Rusi nimajo kozolcev in suše snope kakor na Kranjskem lan. Eypuri,, kaditi; no „Ka^HTt" se govori le o kajenju v cerkvi kadilom. Kuriti peč = rotcim ncit; toiihib aacao, naaBHit cbhhei^t (f. slov. pliivž). Xomtz = noaoTnö, platno. TyManz = Mrak (megla). Ilpyth umetno jezerce (bajar). Tokk, uglajeno mesto, kjer mlatiči delajo nasäd; xoKt nahaja se ali prosto na njivi, ali pa „ha ryarai*. Omlačena slama sklada se v kopico, ki se zove o*ih%. JtpyjKHbiü, prijateljski, složni. Hnm, -a, cepec; no n,int, gen. -u, fem. veriga; ninö'iKa-verižica. sRypdajib, gen. a, žrjav. Ilopoii, nopöio, včasi. IlepeK.mKdTbcH, klicati drug 'diiiga. X—m. n.v ■ « ir. ,. m\ Der Königssohn Marko. Bésumé. (V. 7., 8., 9., 10., 12., Í3., 14., 15 , 17. t 18., 1. Knjiga ima se zvati • Kraljevič Marko im sefbiscli-kroatischeu Volksgesang (v. 7. br.). 2. U predgovoru treba popraviti onu izreku, kojom je rečeno, da su pjesme o Kraljeviču Marku ep (jer nisu sastavljene u cjelinu, v. 8. br.). 3. Ili u predgovoru ili u posebnoj razpravici treba progovoriti nekoliko rieči o hrvatsko-srbskoj metrici u obče te o desetercu napose (koli je to važno, može se razvidjeti iz ciele razprave, v. 15., 17. i 18. br.). 4. O hrvatsko-srbskom desetercu na njemačkom: a) Hrvatsko-srbski deseterac prevadja se na nje-mački. pet trobejima (v. 9., 10. i 18. br.). b) Na koncu deseterca jest odmor (v. 9. br). c) Istotako je odmor iza četvrte slovke (diereza, v. 9., 12. i 14. br.). d) Kada se u njemačkom (na tom mjestu) ne da provesti jaka diereza (v. 14. br.), na mjestu jake može srojati slaba (v. 14. br.). e) Treba nastojati, da se provede vokalni dočetak a) zadnje i druge stope (zadnjega i drugoga troheja), 6) ostalih stopa (v. 15. br.). — Kada se ne može izači vokalnim dočetkom, treba paziti, da konsonantni dočetak ne bude tvrd 5 a da ne bude tvrd, valja da stope dočinju a) jednim konsonantom, koji se lahko izgovara, b) dviema konšonantima, koji se lahko izgovaraju. — Treba se čuvati dočetka od tri konsonanta (v. 15. br.). • /) Slovke u obče (v. c), treba, da se dadu citati lahko, gladko, miloglasno (v. 17. i 18. br.), Prevoditelju se je tuj držati, prije svega, pravila: čim manje kon-sonauata tim bolje (v. 17. br.). g) Troheji, treba da budu, po naravi svojoj, tro-heji (ne spondeji ili — jambi). Loši su prevedeni dese-terci (i u njih troheji), u kojih ima sedam, osam, devet (može biti i deset) jednoslovčanih rieči (v. 17. br. str. 626, a—f i konac). b) Treba i mati obzir na aliteracije, kojih je u našoj narodnoj pjesmi puno (v. 18. br.). ,93) k) Treba provesti, barem donekle, asonantije, ko-jimi obiluje naš deseterac (v. 18. br.). '") l) I srok treba provesti, barem na onih mjestih, na kojih iz njega proizlazi ljepota stiha (v. 18. br.)195) 5. Nekoje prevedene deseterce treba popraviti, jer ne udgovaraju izvorniku po smislu (v. 10. i 18. br.). 6. Treba popraviti nekoje pojedine rieči, koje su krivo prevedene (v. 18. br.). 7. Treba se ostaviti nekojih prevelikih gramatskih licencija (v. 18. br.) 8. Treba popraviti interpunkciju (i pravopis u obče, v. 18. br.). "') Na mjestu aliteracije, može se provesti asonancija ili rima; na i/ijestu asonancije aliteracija ili rima; na mjestu rime aliteracija ili asonancija. — Na kojera je mjestu potrebno, da se aliteracija, asonancija ili rima provede u prevodu te na kojem nije potrebno, to može razvidjeti tekar onaj, koji je proučio narodnu poeziju ne samo našu nego i drugih naroda. — IM) V. op. 183. - »i)VV. op.; 184. ,( ,.;■.: 9. Pjesme treba izabrati najbolje i najljepše i to sve one, od kojih bi umjetnik mogao stvoriti epsku cjelinu (v. 18. br.) 10. Treba dodati (kao što je Grober dodao) tumač svih Niemcem nepoznatih ili premalo poznatih stvari (mišljenja, čučenja, običaja, i t. d.). *) Priredio dr, Trnoplesar. •—<— Ruske drobtinice. Ct íripy no uhtk'h, roaoay pyfiaxa L. 1893. bilo je v Rusiji 2626 poštnih hranilnic, v katerih je bilo vloženo 22 mil. rubljev. Vzeli iz teh hranilnic pa so lani 6 mil. Lani se odkrili take hranilnice tudi v Sibiri in v „Zaka-spijskcm kraju". Večina vložnikov vlagajo male vsotice od 25 k, do 10 r. Važno je, da Moskva vsako leto dobiva več pomena na Niže-gorodskem sejmu. Zato bi mnogi radi, da se ta sejem prenese v Moskvo. Izdelujejo sedaj podroben načrt, da ga dajo finančnemu ministru. Trgovci mislijo, da bi kupčija v Moskvi bila bolja. Velike nadeje polagali so na „KpecTtHHCKiii EaHKi>". Sprva je ta zavod res posojal kmetom radodarno, da so si nakupovali zemljišča, ali ker ti dolžniki večkrati niso točno plačevali obrestij in glavnice, pa je zavod trpel časi tudi škodo, začel je dajati posojila imovitišim kmetom in posebno kmetskim oderuhom. Pač žalostna prikazen. (Gl. „Mosk. Ved." št. 239. t. 1.) Busija izvaža na leto za 20 mil r. peradi (kokošij itd.), a kmalu doseže ta izvoz 2 do 3 krat toliko, ker ga posebno vlada podpira. Seveda morajo tudi prodajalci skrbeti za dobro blago. Londonsko družtvo sadjerejcev poslalo je svojega zastopnika v Rusijo, da pogleda, kje, kako sadje in koliko se ga rodi. Misli namreč kupovati sadje v ogromni količini, sušiti je in razprodajati. Ruski sadjerejci pa še malo poznajo sušenje sadja in prodajejo le svežo sadje. „Bo hto BipoBa.li JtocioeBCKiii ?" — .lerenda o beaiikomi HHKBH3HT0pi ,30CT0eBCKar0. OnHTT. KJiHTHHCCKarO KOMMemapia B. Po- 3aHOBa. C.-II6. 1894. — Kritikujoč to razpravo, J. Nikolajev pravi, da je v marsičem nejasna: trdi celó, da R. sklepa iz omenjene legende, da je Dostojevskij sicer rad omenjal Boga, veroval pa gotovo — v hudiča. To pa se je dogodilo R.-u za to, ker misli in čustva velikega inkvizitorja pripisuje samemu Dostojevskemul Vero v Boga dobiva človek časi velikim trpljenjem mislij in čustev : tako jo je dobil tudi Dostojevskij v sibirski ječi. Njegovo vero pa je časi pokrival sum. Ali oduševljala je Dost.-a njegova vera, a ne sum. Nemirna strastna duša bila je časi pristopna sumu in vsem silnim mukam človeškega srca, katero bi samo po svoji sili hotelo *) S to rekapitulacijo je obsežna razprava završena; dotaknila se je važnih toček o oblikah in sestavi oblik jugoslovanskih narodnih pesmij. Ti, kateri niso slišali nikdar prepevati teh pesmij, naucé se iz podanih pojasnil pravilno citati to vrsto narodne poezije. Ti pa, kateri so pesniki ali se nagibajo k pesništvu, zadenejo prave oblike, ako se ravnajo po pravilih, kakor jih je izvedel naš kritični avtor iz narodnega jugoslovanskega pesništva. Mi smo dali prostor tej važni razpravi, da bi se mogla iz nje učiti v obče slovanska inteligencija, in, kakor vidimo, so jo radostno proučavali sosebno srbski in hrvatski dijaki. Slovenci in slovenski dijaki so pa teh naukov še mnogo potrebniši iz znanih vzrokov, in zato ta spis priporočamo sosebno naobraženim Slovencem in tu na prvem mestu slovenski učeči se mladini. Op. ur. razrešiti največe vprašanje : o Bogu in brezsmrtnosti. To je tra-gizem v življenju Dostojevskega. Podobno duševno stanje izrazil je prekrasno grof L. N. Tolstoj na nekih straneh svoje „lspovedi". __________C. V „ynpaBaeiiie o6m,eciBa cnacema Ha Bo^ast" dobili so 10.000 rub. s tem, da bi na nje osnovali novo morsko tpasatelno postajo. To vsoto naklonila je društvu princesa Alisa Hessenska, nevesta uašega naslednika carjeviča. To je prvi dar naše bodoče carice, koji je menda provzročila strašna nesreča, slučivša se nedavno na Črnem morju s parobrodom „Vladimir", na kateri je naskočil italijanski parobrod „Columbija". Poginilo je ljudij kar okolo 200! Iz Aten poročajo v ruske liste, da je grška kraljica, po rodu Rusinja — pred svojim odhodom iz Grške na Rusko, razdala ubogemu ljudu nad 60.000 for. zlatom, katere jej je naklonila ruska dobra roka, da bi oblehčila posililo težave onih revežev, koje je skoro zasul strašni potres pod razvalinami njih vlastnih koč. Pravijo, da kri ni voda ; pa tudi vera menda tukaj precej velja so ve da vera živa i delavna, kakoršna je še de sedaj pravoslavje, badi si v Rusiji, ali pa še kje drugje . . . Tudi v pravoslavnih cerkvah visijo škrinjice, katerim Rusi pravijo „KpyacKH" ; v nje opuščajo dobri ljudje svoje inilodare na razne svrhe: za uboge, na olepšanje hramov i t. d. V Petrogradu je „OSmeciBO pacnpocipaneHia pejmrio3HO-HpaBCTBenHaro npocBameHia bi iipaiiocjiaBHOH nepKBii". To društvo je v jedni iz svojih kruzek našlo pred nekolikimi dnevi 4 obligacije 2. vstočnega posojila a 1000 )■., torej 4000 r.! Kaj ne, da so pravoslavni kristijani še res dobri kristijani. Stotinice pa v takih kružkah niso velika redkost, posebno v Izakijevskem i Kazanskem soboru v Petrogradu. V Harkovu je nedavno umrl velik bogač — raščenko-Tr-japkin. (TpanKa — cunja; torej k drugi polovini imena no gre latinska pogovorka nomen atgue omen, pač pa prvi!). Ostavil je veliko bogatstva, katero jo v vsej celoti zapustil svojemu rojstnemu mestu. Harkovske novine poročajo, da ta dedščina znaša kar ne koliko miljonov rubljev, od kojih ostane harkovski dumi, po uplati vseh dolgov pokojnika, 1,162.000 rub. Glede uporabe te vsote neki ni postavljeno nikakih pogojev: Ha noat3y ropoma XapbicoBa — i basta .... V Petrogradu je „KOMHTeit sjis npropisia it pas^opa miiniin.". To društvo, po pomenu svojega zaglavja, torej skrbi i razbira (sor-tuje) berače. Gospa Lesnikova, žena bivšega podpredsednika „komu-Teia", zapustila je na prid društva 100.000 rub., na koje je odbor začel zidati velikansko hišo pod pristanišče i bogadelnico za revne otroke. V Moskvi kaj takega pač nič ni nenavadnega, Petrograd jo pa v tem obziru bolj trd ali skop, kar se pa inače zove še egoističen; ne zaman uie torej pravijo, daje Peti-ograd bolj evropski neg > je Moskva . . . Rusko selsko svečenstvo od vlade ne dobiva nobenega žalovanja (plačila, Gehalt), živi le na dohode od gospodarstva i pri-liožan ali faranov za izpolnjenje svojih treb. Ce je cerkev bogata z zemljo, če je prihožan mnogo i so bogati, je svečeniku pač dobro ; če pa cerkev nima znatnega zemeljnega nadela, a farani tudi niso imoviti, tedaj jc pa pravoslavnemu pastirju takoj bolj slabo. Načrtov, kateri bi neki mogli odstraniti to bedo je mnogo premnogo; pa vsi se stekajo v vladini škrinjici, le samarski škof Guiij predložil je nedavno svojo panacijo, pa ne splošno, a le za svojo škofijo: Naj bogati pr,hodi odmerjajo od svojih gromadnih sredstev 10 do '/„ na prid uboznih. Pikico, ,i,a m'h t ko . . . Sovet „HMiiepaiopcKoii B0eHH0-Mejum,iiHCK0ii aica/iOMiii'' udostojil je koncem tek. šolskega leta 1893.—94 diploma doktorja medicine 126 lic, zvanja lekarja 99, zvanja akušera 1, zvanja ujezdnega vrača 4, zvanja vrača za zobe 11, zvanja dantista 18, zvanja po-vivalnice 290, magistra farmacije 1, zvanja provizorja 22, zvanja a potekarskega poniagača , 70, sumina. suminarum 642 lic. Razun tega je akademični odbor za izpite tekom leta dal še 12 diplomov na zvanje vrača. Beseda zvanje pomeni tukaj skoro to, kar slovenska beseda stan. „CTaTHCTHiecKiii BpeaeHHHKL", izdanje vladino, prinesel je nam mnogo zanimivih podatkov glede narodnega (ljudskega) obrazovanja. Pravi med drugim, da je leta 1880. bilo v vsej Rusiji do 60.0j0 ljudskih učiteljev i učiteljic. Letnega zaslužka dobivali so tedaj poprek 1910. Te številke odnašnjo se torej k 1880. 1., odkar je preteklo skoro celih 14 lot. V teku toliko časa se je se ve da mnogo premenilo, i — smemo nadejati se — premenilo se je k boljšemu, t. j. i čislo narodnih (ljudskih) učiteljev se je izdatno pomnožilo i plata se je jim precej povečala. Le jedno je gotovo : ltuski ljudski učitelj je v primeru s svojim zamejnim bratom še vedno i veči trpin i veči berač. Božidar Ivorcov. —VPOGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Shod volilcev v Tržaški okolici. Dne 7. t. ni. je bil v Skednju pri Trstu shod volilcev I. okraja tržaške okolice, kateri je bilo sklicalo polit, društvo „Edinost". Zbralo se je izredno mnogo število naroda, da posluša poročilo drž. in dež. poslanca viteza Nabergoja; prisotna sta bila na shodu tudi dež. poslanca gg. Vatovec in Dolenc, zborovanje pa je vodil pol. društva predsednik, prof. Mandič. Posl. Nabergoj je naglašal v uvodu svojega govora, kak6 se nam kratijo pravice in, ako nam dajo kaj, vedejo se, kakor da bi nam dajali iz milosti. Mi pa imamo pravico zahtevati, dokler plačujemo in vršimo svoje dolžnosti. Zato je letos večkrat odločno posegel v razpravo o proračunu občinske uprave. Spom-nivši se premeščenega tovariša dr. Sancina, naglaša, da so iskrene besede in pritožbe vendar nekaj pomagale. Zatem je prešel govornik na svoje delovanje v drž. zboru. Opisal je nadeje, koje so gojili Slovani pod TaattVjevo vlado, in kako so pod novo koalicijsko vlado izstopili nekateri hrvatsko-slovenski poslanci iz Hohen-wartovega kluba, sklenivši zajedno, da si varujejo prosto roko, in da se zavarujejo pred nadaljnjim hlap-čevanjem Nemcem in Lahom. Potem je opisal, kako še dandanes zaničujejo v Trstu slovenske davkoplačevalce, sodišča na Primorskem razpravljajo s strankami v la-ščini, svojemu rodu zveste uradnike imajo za panslaviste itd.; Slovenci nimamo šol, a nismo še gotovi, ali bode vlada tako pogumna, da izpolni svojo obljubo glede gimnazija v Celju, kajti vlada utegne poštevati bolj peščico nemških kričačev, kakor pa skupino slovenskega naroda v vseh slovenskih pokrajinah. Govornik je naglašal, da tudi tedaj, ko je bil še v Hohenwartovem klubu, glasoval je dosledno proti vsem takim predlogam, o katerih je sodil, da ne bi bile koristne volilcem. Glasoval je proti vojaškemu zakonu, ker zahteva veče denarne in krvne davke, proti preosnovi valute, ki bode koristila le večim kapitalistom, proti trgovinski pogodbi z Italijo (klavzula o vinu!), katera je največe zlo za Primorsko in Dalmacijo. Potegoval pa se je vsekdar za zboljšanje političnih, narodnih in gospodarskih odnošajev. Isto obečal je za bodočnost. Zbor je govornika večkrat pretrgal z burnimi „živio"-klici, konec govora pa je odobraval viharno. Nekateri volilci so zatem interpelovali g. poslanca o vzroku povišanja užitninskega pavka, o užitninski črti itd. G. poslanec je interpelantom vprašanja pojasnil, p*tem je zbor vsprejel predlog volilca Sancina-Drejača: Naj se predloži skupna prošnja v tem smislu, da vlada ne dovoli občini Tržaški pobirati sedanji užitninski davek še nadaljnja tri leta. Naposled je zbor vsprejel to le resolucijo: „Na današnjem shodu zbrani volilci izrekajo gospodu poslancu Ivanu Nabergoju zahvalo in neomejeno zaupanje, naglašujoč še posebno svojo zadovoljstvo, da je izstopil iz Hohenwartovega kluba in se tako približal hrvatskim poslancem". Kouečno sta predsednik g. Mandič in posl. Nabergoj opozorila volilce I. okraja na bližnjo dopolnilno volitev na mesto premeščenega poslanca Sancina, poživljajoč jih, da si složno izberejo moža iz svoje srede. Važnost mesta Tržaškega. Ker izvestni krogi na Kranjskem sodijo, da je v Trstu in okolici uže izgubljen slovenski živelj, češ, da se je potopil v italijanskem poplavu, dokazala je tukajšnja „Edinost" v posebnih člankih baš nasprotno, da namreč Trst ni še izgubljen za Slovanstvo. Kar se dostaje mesta Trsta in njegove okolice, živi tu 60 do 70.000 Slovencev. Vse prebivalstvo šteje okolo 160000 duš, torej, ako odbijemo od te številke število Slovencev, preostaje okolo 100.000 prebivalcev italijanske in drugih narodnostij. A med naseljeniki italijanske narodnosti je do 40.000 italijanskih podanikov, torej Neavstrijcev. Ako odbijemo potem še izdatno število Židov in pripadnike drugih narodnostij, pokaže se jasno, da so Slovenci tu v večini. Da pa ti Slovenci narodno niso zamrli, dokazuje veliko število narodnih društev v Trstu in okolici. Če igrajo sedaj kljubu vsemu tu prvo vlogo Italijani, vzrok temu je sedanja evropska konstelacija, a ko izgine ta, spre-meuijo se takoj tudi naši odnošaji, zato pa je treba skrbeti, da se postavi tedaj zaveden narod na pozorišče. Mestni sovet Tržaški je te dni razpravljal o proračunu občinske uprave za leto 1895. Odobril je te-le konečne vsote: Ako odbijemo od rednih dohodkov redne stroške je nedostatka 33.300 gld., ako odbijemo izrednih stroškov izredne dohodke, pa je nedostatka 192.600 gld., torej čistega primanjkljaja 159.000 gld. Prav krepko in pogostoma sta posegla v razpravo slovenska okoličanska sovetnika vitez Nabergoj in Dolenc, v tem ko od italijanske večine nihče ni bistveno kritikoval proračuna. Prav burna in zanimiva je bila razprava o slovenskih osnovnih šolah v okolici. O tej priliki je predlagal levičar Spadoni, da se odstranijo iz teh šol zemljevidi s hrvatskim tekstom, dasi je bilo iste uvedlo ministerstvo, ter da se morajo nadomestiti z italijanskimi tako dolgo, dokler ni dobiti zemljevidov s slovenskim tekstom, kateri pa naj imajo krajevna imena Tržaške pokrajine pisana po italijanski nomenklaturi mestnega statuta. Ker je Spadoni zajedno izjavil, da morajo on in pa njegova stranka čuvati italijanstvo Trstu, in je tej izjavi burno pritrjevalo občinstvo na galeriji, omenil e župan, da ni treba odobravanja občinstva v dokaz italijanstva Trsta. Sovetnik Nabergoj je tudi naglasil, da občina mora skrbeti za okolico. Ako pa tega vendar storiti neče, potem naj mesto opusti pobiranje davkov po okolici, in ta si bode pomagala sama. Okolica o-brne se do vlade, in. ako treba, do cesarja samega. Večina je vsprejela Spadonijev predi )g, toda c. kr. na-mestništvo je začasno obustavilo njegovo izvršitev. Sovetnik Nabergoj je bil predložil, da naj se izvoli posebna komisija 7 članov, med katerimi bi bila dva okoličanska sovetnika, koja komisija naj bi na licu mesta preiskovala istinitost. Ta predlog se je zavrgel Veleč g. Simon Gregorčič, slavni pesnik, plemeniti lirik slovenski, bode dne 15. oktobra t. 1. praznoval petdesetletnico svojega preprostega, bolj s trnjem prepletenega, nego s cveticami obsipanega življenja. Vrednost njegovega pesnikovanja pripoznava brez izjeme in pridržkov uže danes vse Slovanstvo. Slovenci, na katere uže dve desetletji vpliva najintenzivniše in najblaže, imenujejo s ponosom njegovo ime in se obračajo z iskreno hvaležnostjo k Vsemogočnemu, da bi jim tega pravega, globokega izraževalca občih, verskih in narodnih čustev ohranil pri čvrstem zdravju in primer-nišem zunanjem položenju še mnogo desetletij. S to nadejo in željo kličemo tudi mi: Bog živi, Bog ohrani izvoljenca in ljubljenca našega naroda! Okrajna sodišča v Piranu in Kopru in še nekatera druga morajo tekom 1 meseca napraviti dvojezične napise in si naročiti dvojezične pečate in tiskovine. Tako je naročilo Tržaško više dež. sodišče vsled ukaza pravosodnega' ministra. Vsled tega se je vnel ogenj v strehi, začeli so namreč ital. listi razsajati ter govoriti o slavizovanju istrskega pobrežja. Tudi mestni soveti, kakor Piranski, Tržaški, uže ukrepajo, kako bi se najbolj uprli gorenjemu ukazu. Iredentovska istrska gnezda utegnejo, če žele, konečno doseči tudi to, da se Slovencem iti Hrvatom odredijo okr. sodišča zunaj takih gnezd; oni bodo gotovo bolj zadovoljili. To pa bi Italijane še bolj prestrašilo, ker bi se. po istrskih mesticih odtegnil glavni dohodek, ki jim prihaja jedino od slovanskega naseljenja. Združenje Istre s Trstom začel je „Indipendente", prvi irredentovski list Tržaški, razpravljati, oziroma zagovarjati. Namera mu je se ve da „plemenita" in sestaje v tem, da bi združeni dež. zbor v Trstu toliko laže strahoval Slovane. V tej nameri ne tiči noben drug princip; drugače bi zagovarjali ital. raznarodo-valci tudi priklopljenje Goriškega za isti skupni deželni zbor, torej za zbor, ki bi odgovarjal primorskemu c. kr. namestništvu od vladne upravne strani. Zato je ta pristranska očitna namera samo igrača, ki se ne more poštevati zaresno. O družbi sv. Cirila in Metoda. Najprej kon-statujemo dejstvo, da doslej je ostal opomin našega kranjskega dopisnika brezvspešen, opomin namreč, naj bi kranjska „konservativna stranka" v svojem glavnem glasilu otvorila predale za nabiranje darov za družbo sv. Cirila in Metoda, in tako dokazala dejanski, da je res naklonjena temu društvu, kakor piše „Slovenec". Drugič omenjamo, da, kakor se poroča „Edinosti", celo „visoka oseba" konservativne stranke z „lažmi" izpod-kopuje družbo sv. Cirila in Metoda, s specijalnim namenom, da bi se podpore ne delile več za slovenske šole, katere doslej vzdržuje naša šolska družba v Trstu. Tretjič navajamo, da, kakor se kaže, je nekaj oseb na Kranjskem, ki napačno sodijo o sedanjem položenju in bodočnosti slovenskega življa v Trstu ter bi radi privedli šolsko družbo nekako do tega, da bi ne dajala tem slovenskim šolam toliko podpore, kakor so je potrebne. Zaradi tega so rodoljubi v Trstu v velikih skrbeh, da ne rečemo tudi nekoliko nevoljni, in sad tega se kaže uže v tem, da je n. pr. odbor ženske poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda sklenil o Božiču nabirati darove bolj za slovensko šolo, nego pa za božično drevo in to, kar je združeno ž njim. Vse to pa opominja Tržaške imovitiše rodoljube in rodoljubke k obujenjn še večega narodnega ponosa, vsled katerega se morejo žrtvovati za naeijonalue potrebe po dostojnosti in moči svojega imetja. Mi prizna-jemo požrtvovalnost Trž. rodoljubov, ali pri tem naj nam dovole kazati na srbske kapitaliste. Ti pri svoji narodni zavesti in zasebnem ponosu žrtvujejo po 10 in 100 in še več tisoč — kot posamičniki — specijalno za narodno šolstvo. Nadejamo se, da ponos naših imo-vitih rodoljubov tudi še obudi velikodušne sklepe, ki bodo na čast in radost njim. narodu pa v veliko srečo in spas. S to nadejo se obračamo mi k Tržaškim rodoljubom, sosebno slovenskim, a tudi hrvatskim. ,11 Pensiero Slavo", ki je v povečani obliki poprejšnjega Puljskega tednika „II Diritto Croato", letos preselil se v Trst, završil je VI. leto izhajanja. Specijalno zagovarja interese hrvatskega in slovenskega naroda v smislu lirv. drž. prava, v obče pa se poteguje za skupne interese vsega Slovanstva. Na italijanskem pisani list more daleč na okolo osvetljevati polo-ženje slovanskih narodov in s tem moralno vplivati na druge narode. Glavno je pri tem, da ga dobivajo in čilajo uredništva drugih narodov, to se tudi godi pri „II Pensiero Slavo". Ali naročnikov vendar ne more dobivati od tujcev dovolj; zato pa morajo Slovani sami uvaževati zadačo in vlogo takega lista in ga posebe še podpirati iz takih povodov, dasi je gradivo, katero razpravlja, samo po sebi vredno čitanja in s tem tudi podpore. Slovanski naobraženci ne smejo v trgovinskem duhu popraševati se, ali je specijalno njim osebno tak list potreben, ampak morajo gledati, ali je list v obče potreben, in torej zaradi občih slovanskih koristij podpore vreden, in odgovor je glede na „II Pensiero Slavo" naj ga Slovani in sosebno oni tudi dejanski podpirajo. Štajerski Slovenci. Na volilskem shodu 7. t. m. v Slovenski Bistrici, na katerem sta poročala poslanca dr. Radej in Robič o svojem delovanju v dež, oziroma drž. zboru, so v obilem številu zbrani volilci z viharnim odobravanjem vsprejeli naslednjo resolucijo: „Z ozirom na to, da so slovenski državni poslanci le pogojno vstopili v koalicijo, da pa koalicijska vlada niti jednega teh pogojev, tičočih se Spodnjega Stujerja, ni izpolnila; z ozirom na to, da ne samo obljubljenih slovenskih paralelk na Celjskem nižem gimna-ziju s pričetkom tekočega šolskega leta ni otvorila, ako ravno bi zato niti vinarja več ne potrosila, pač pa je na mesto dosedanjega objektivnega in pravičnega deželnega šolskega nadzornika g. Jarza nastavila pronunciranega Nemca Linharta, od kojega ni pričakovati, da bi vodil ljudsko šolstvo slovenskega Spodnjega Štajerja po pedagogičnih načelih; slednjič glede na to, da nima Spodnji Štajer, katerega prebivalstvo je po ogromni večini slovenske narodnosti, niti jednega posvetnega zastopnika v deželnem šolskem sovetu, — izjavijo danes zbrani volilci slovenje-bistriškega okraja, da nimajo v sedanjo koalicijsko vlado nikakega zaupanja. — Zaradi izpolnitve svojih teženj želimo, naj spodnještajerski slovenski državni poslanci izstopijo iz Hohenvvartovega kluba ali pa odložijo svoj mandat, da se pa na drugi strani vsi slovenski državni ki deželni poslanci z vsemi postavnimi sredstvi za to potegujejo, da se ustanovi za Spodnji Štajer posebni oddelek deželnega šolskega sveta." Posl. Robič, kakor poroča „SI. Nar.", je dal častno besedo, da takoj izstopi iz Ho-henwartovega kluba, če slovenske paralelke na Celjskem gim-naziju v proračunu, ki se še ta mesec predloži drž. zboru, ne bodo poštevane, ali pa, ko bi se dotična točka odklonila v proračunskem odseku ali pa v plenumu. Iz navedene resolucije je razvidno, da nemški liberalci so uže dobili plačilo za Celjske paralelke, torej bi zahtevala logika dejstev, da posl. Robič in tovariši ne potrebujejo še posebe služiti za take paralelke, tudi ko bi se ustanovile uže sedaj. Uslovje, vsled katerega hoče posl. Robič izstopiti iz Hohenwartovega kluba, je po takem šepasto; vrhu tega Celjske paralelke niso bile, niso in ne bodo nikdar vredne toliko, kolikor je moralne Škode v tem, da posl. Robič in nekateri drugi slovenski drž. poslanci še vedno sedé v Ho-lienw. klubu ter proti vsemu politiškemu razumu podpirajo kapitalist ško, protislovansko koalicijo. Dobro je, da so začeli štajerski slovenski volilci odločno obsojati dosedanjo oportunistiško politiko najslabše vrste, in s tem obsojati tudi tiste liste, kateri podpirajo take vrste oportunizem. Za Ljubljansko gledališče so pri sedaj pričeti sezoni pridobili nekoliko novih, jako spretnih močij, sosebno iz Prage. Med temi so dame: Berta Leščinska, Helena pl. Saso-Towarnická, Innemanova-Lvova, Nigri-ninova-Jamnická in gdčna. Aleksandrina pl. Saso-To-varnická, potem gg. V. Beneš, C. Vašiček itd. Tudi so pričeli zares z dramo, in dosedanja kritika hvali še v veči meri igralce, nego igre same. Vse kaže na napredek, in nadejamo se vedno boljšega. Prof. Šuklje dosedanji dež. in drž. poslanec kranjskih Slovencev, postal je centralni ravnatelj c. kr. zalog šolskih knjig z naslovom in značajem c. kr. dvornega sovetnika. Slovenci pozitivno niso pridobili nič s povišanjem tega zastopnika ; „Slov. Narod" pa pravi, da niti Šuklje sam ne more biti do cela zadovoljen, ker se je nadejal še više stopinje, nego je ta. Umevno pa bi bilo, ako bi bil priplezel še jedno stopinjo više; kajti udajal se je polit, oportunhmu do mere, kjer pričenja ovajanje slovenskega naroda in drugih Slovanov. On je bil tipus oportunista .najslabše vrste; niti poljskim politikom ni bil v tein v strahu. Slovenci mu utegnejo vse dobro želeti v novi časti, a zelé mu gotovo tudi to, da bi se ne vmeševal več v njih itak skromno politiko. To bi bil neposreden dobiček njegovega povišanja za Slovence; pri tem pa bi bil tudi uže skrajni čas, da se ga otresejo kot zastopnika, ako bi se jim vsiljeval še nadalje. Jeden nemški list je celó opomnil, da posl. Šuklje ima dolžnost, položiti sedaj mandat, ker je prišel v novem dostojanstvu v vladno zavisnost, katera se je izvršila brez pritrjenja volilcev. Te je dvorni sovétnik Šuklje dolžan poprašati, ali ga še hočejo imeti za svojega zastopnika, in volilci morejo svojo voljo izreči jedino z novo volitvijo. b) ostali slovanski svet. Delegaciji ste završili svoje delo. Mladočehi so pri vsaki točki govorili, kakor razvidijo čitatelji iz nadaljnjih naših poročil iz delegacij. Madjari so hoteli grofa Kalno-kyja naskočiti, a on jih je takó omehčal, da so tudi oni njemu izrekli zaupanje Grof Kalnoky kot zagovornik sedanje zunanje politike izrekel je mnogokak stavek, ki se dá celó lehko izpodbijati. Kakor se mu vidi, on gleda z višega di-plomatiškega stališča, in kar se zdi navadnemu človeku važno, to smatra on za malenkost jedino iz razlogov, da čuti mogočnost drž. sile, ko bi bilo treba porabljati jo. Minister pl. Kallay pa je najbolj občutljiv, a ravno on nekako bagatelizuje stvari in je tudi letos najmanj stvarno odgovarjal. Zagovorniki trozveze hvalijo njegovo dijalektiko, mi pa smo hvaležni, da ni le ta minister dal materijal o Bosni in Hercegovini, ampak da so isti popolnih in v pravi luči pokazali Mladočehi. Hrvatom in Srbom bodi pa pouk, da govori tudi minister Kallay dosledno ne o srbskem ali hrv., ampak o „bosenskem" jeziku. Komu je to na korist? O konvenciji Avstro-Ogerske s Srbijo. V plenarni seji državnozborske delegacije dne 3. t. m. je stavil del. Pac&k s tovariši ministru zunanjih poslov naslednjo interpelacijo: V proračunskem odseku te delegacije se je trdilo, da se ni nikaka konvencija sklenila s Srbijo. Podpisani dozvoljujejo si ministru predložiti naslednjo konvencijo s Srbijo, katera se glasi v prevodu francoskega teksta : „Točka 1. Srbija se obvezuje, Avstro-Ogerski pomagati za vzdrževanje in even-tuvalno zopetno povrnenje reda in miru v balkanskih državah. Točka 2. Srbija se obvezuje, z nikomur ne sklepati vojaške konvencije ali kake druge pogodbe s katero koli tretjo državo, brez pritrjenja Avstro-Ogerske, s predpolaganjem, da Srbija ni obvezana, dati pritrjenja, raznn pri pogodbah ali konvencijah, ki se dostajejo interesov Avstro-Ogerske. — Piročanac. — Točka 3. Avstro-Ogerska jamči dinastiji Obrenovičev prestol srbski za vse eventuvalnosti. Točka 4. Avstro-Ogerska se obvezuje, dati Srbiji svobodno roko proti Bolgarski in ji zagotoviti vso korist in dobiček, ki bi ga imela od vojne l Bolgarsko. — Zaz. Mijatovič. Piročanac. Khe-venliuller." Podpisani vprašajo : Ali je res, da se je ta konvencija sklenila 1. 1882, in ali je res, da še velja? Grof Kalnoky odgovarja z nova, da take konvencije ni. Tekst, ki ga predlaga interpelacija dr. Pacaka, se uže dalje časa razprostira po srbskih radikalnih no-vinah, in tudi jaz (grof Kalnoky) sem to čital v nekem listu. Tekst je apokrifen, in se 1. 1882, ko sem bil uže jaz minister zunanjih poslov, ni sklenila nikaka taka konvencija. Utegnil se je skleniti kak dogovor (Ab-machung) pred kakim časom pod drugimi razmerami, in sicer dogovor, ki je pošteval varstvo Srbije; ali izgubil je dogovor vsakatero aktuvalnost; tudi nikakor ne more obsezati kaj tako absurdnega, kakor n. pr. namišljeni § 4. konvencijskega teksta, ki so ga navedli gg. del. dr. Pacak in tovariši, teksta, ki daje Srbiji carte blanche glede na Bolgarsko. Novine, ki zagovarjajo sedanjo zunanjo politiko, niso nič izpregovorile o odgovoru grofa Kalnokyja, ki je vendar jako jasen. Slovanski listi pa čakajo, kaj porečejo novine drugih držav, sosebno takih, ki niso v trozvezi. Piročanac se je oglasil, trdeč, da navedeni tekst je res apokrifen, čudi pa se nazoru grofa Kalno-kyja, po katerem bi ne veljale pogodbe, sklenene od njegovih prednikov. Naši čitatelji poznajo načela, s katerimi se v naših delegacijah zagovarja „samostalnost" balkanskih držav; po teh načelih morejo tudi soditi, koliko bi se vjemale s takimi načeli kake konvencije. Ogerska. Zbornica masnatov je te dni nadalje razpravljala razne cerkvene predloge; važno je, da je z nekoliko glasovi propadla točka o svobodnem izvrševanju vero-izpovedanj zaradi odstavka o brezverstvu, potem pa točka o recepciji Židov. Poslednjim pa gre sosebno za to točko. Vsled novega poraza je Wekerlejeva vlada zopet v stiskah, in uže dvomijo, da bi se mogla rešiti. Sedaj poskusi v zbornici poslancev cerkvene predloge še jedenkrat razpravljati ter jih potem predložiti velikaški zbornici. Med tem slikajo židovski listi po njih izmišljene opasnosti, ki bi utegnile nastati za Ogersko in celo monarhijo, ko bi se ne potrdile cerkvene predloge pred vsem Zidom na korist. Ministerstvo je predložilo zbornici poslancev proračun za 1. 1895. Ta kaže: redni razhodi: 421.053,098. (nasproti 1894 več 26,470.263); transitorski razhodi: 20,046.853; investicije: 20,095.105; izredni razhodi za skupne stvari 6,597.602, skupno 467,792.748. Skupnih dohodkov pa je 467,811,057, torej preostanek 18.309 gld. S takim preostankom se pač ne more vlada ponašati. Državni zbor prične zopet svoje delovanje dne 16, t. m. V programu za to sesijo ni predloge o volilni reformi, in vendar je bila vlada tako predlogo razglasila kot prvo in najnujnejšo zadačo. Narodi vedo uže poprej, da koalicija ne more privoliti v nikako prestrojenje volilnega prava, katero bi zares kazalo na napredek tega doslej toliko krivičnega prava. Delavci pa prirejajo ravno sedaj shode, na katerih se razgovarjajo izključno o občem volilnem pravu. Češko. Shod zaupnih mož mladočeške strankeje bil 24. sept. v Nimburku in je potrdil program, priobčen na ožem shodu od 14. jul. t. 1. Na podstavi Nimburških sklepov snide se še veči ah obči sbod. Dotlej pa ostanejo posebni zaključki Nimburžkega shoda tajni. Glavno pa je to, da so Mladočehi jedini, in kaže se, da tudi takč zvani naprednjaki se uklo' nijo programu, in tako je možno, da bode mladočeška stranka postopala v glavnih stvareh složno. Dr. Herold in dr. Ed.Gregr sta govorila naposebnih 7. t. m. shodih v smislu, da opozicija je sedaj potrebna, a ona ne more biti drugega, kakor sredstvo za glavni cilj. Potreba bi bilo, da bi pristopili k opoziciji tudi Staročehi. Glede na veliki shod mladočeške stranke se nadejajo češki listi s slovanskim programom, da na istem shodu pride na razgovor tudi cirilometodijska cerkev ; tudi „Parlamenta*" se nadeja tega toliko bolj, ko je mnogo čeških listov na Češkem in Moravskem, ki dokazujejo, da točka cirilometodijske cerkve je neizogibna točka v vsakem slovanskem in torej tudi v mladočeškem programu. Poslanec dr. Vašaty pred svojimi volilci. Dne 28. m. m. poročal je državnozborski poslanec dr. Vašaty v Horaždovicih svojim volilcem o občem položaju češkega naroda. Kljubu temu, rekel je poslanec, da ste Češka in Moravska blaženi deželi, vendar tam živeči narod ni srečen, a na tem je narod sam kriv, kajti vsak narod mora skrbeti za-se, a narodni zastopniki so le zato, da nastojajo uresničiti želje narodove. Te pa v sedanjih razmerah ni kaj lahko, kajti vlada ima za svoje načrte in zahteve 180 do 200 glasov večine, in zato jej 50 do 70 glasov manjšine niti ne imponuje. Vlada umeje sestaviti svojo večino s tem, da cepi narode medsobno, a kljubu temu more manjšina ali celo posamičen član odkloniti mnogokatero zlo in doseči kaj, ako zna spretno izkoristiti stisko večine. Tako n. pr. je bil sedanji klub čeških poslancev sklenil za časa jubilejne razstave z večino, da se izreče za trozvezo, toda ta sklep je bil ovrgel govornik, ker je bil strogo nastopil proti njemu. Govornik je zatem opisal materijalno stanje češkega naroda. Dežele češke korone morajo plačevati 43 milijonov neposrednih in 134 mil. posre nih davkov Dunaju ne glede na druga plačevanja ; v deželo pa Se jih vrne le 63 milijonov. Češka, Moravska in Silezija plačujejo Dunaju več, kot pa dajejo Ogerska, Sedmograjska in Hrvatska za skupne potrebe. Zato mora nalagati dežela novih doklad, da more pokriti svoje potrebe. Na Praškem plačujejo le tretji del davkov, kolikor se jih plačuje na Češkem, zatorej ni čuda, da dežela ubožava. Go-^prnik je zatem naglašal, kako zavlačuje vlada uravnanje rek na Češkem, in zato je hotel vplivati na to, da bi se zganila dežela sama, a zategadelj so ga večkrat obsojali celo njegovi somišljeniki. Sedaj pa se vendar vsaj deloma uresniči njegova misel, kajti dežela najme posojilo 3 mil. za povzdigo lokalne železniške mreže, in baš tako se utegne zgoditi tudi glede uravnanja rek. Tudi v deželnem zboru ni možno mnogo opraviti, ker je go-vornikova stranka tudi tam v manjšini. Zatem je prešel dr. Vašaty na vprašanje o obveznem zavarovanju proti škodi po požaru in na njegov predlog o tej stvari ter računa dobiček, kateri uživajo iz takega zavarovanja v deželi večinoma tuja zavarovalna društva, na okolo 20 milijonov na leto, in s tem denarjem bi se moglo storiti marsikaj koristnega za deželo. Ta stvar pa ne pripada kompetenciji vlade, ampak po ustavi morajo odločevati dežele o njej. Nadalje je naglašal govornik, da se razne vplivne osebe protivijo takemu obligatornemu zavarovanju, ker so členi upravnega soveta zasebnih zavarovalnih društev, a židovsko-liberalni listi pa se upirajo temu zaradi tega, ker so jih podkupila zasebna zavarovalna društva. Mladočeški klub pač podpira govornikove nazore, toda, žal, v ostalem se ne oglasi noben govornik za obligatorno zavarovanje. — Na to je prešel govornik na narodne in državnopravne interese. Naglašal je, da češko plemstvo ne zahteva več državnega prava uže vsled tega, ker stoji v koaliciji, kajti koalicija pomenja status quo; a ker so s plemstvom zvezani nemško-liberalci sovražniki naroda češkega, tudi plemstvo ne more biti več prijatelj jednako-pravnosti. Istotako se ne more zaupati Staročehom, da so verni državnemu pravu in narodni jednakopravnosti, dokler ne prekličejo svojih podpisov na Dunajskih punktacijah. O svojih tovariših pa je omenil, da jih sicer ne more soditi, vendar pa je treba omeniti, da je politika sedanjih zastopnikov češkega naroda drugačna na Dunaju in zopet drugačna v.Pragi. O Dunajskih punktacijah da se je reklo, da so uže pokopane, toda govornik je svaril, da tega ni treba misliti, no, sedaj se čuje. da dobijo Nemci, za Celje okrajno sodišče v Trutno.vem, in to dokazuje, da je imel govornik prav. Vsaj v narodnostnih vprašanjih naj bi bil narod složen in naj bi stal liki jeden sam. Nadalje je omenil govornik, da je sedanja vlada nadaljevanje prejšnje, z jedino razliko, da je bil v prejšnji jeden zastopnik češkega naroda. Iz volilne preosnove ni nič, in bržkone po jed-nem letu ne bode ničesar iz nje, ker so koalovane stranke iz egoistiških vzrokov proti njej, a sedanji ko-difikacijski program vlade ima le ta namen, da odvrne pozornost od volilne preosnove. O naredbi pravosodnega ministra glede imunitete v nenemškem jeziku govorjenih govorov v državnem zboru pa misli govornik, da najviše sodišče potrdi nepovoljno razsodbo nižili in-stancij. Češki narod pa se more le nadejati, da čas spremeni nepovoljue odnošaje in da konečno vendar mora zmagati resnica. Punktacije da so dobile hrano pri nemškem odposlanstvu na Dunaju; vsled rusko-franco-ske dvozveze pa se more Avstrija gibati v trozvezi, in res je od te dobe popustil pritisek Nemčije. Češki narod je gotov, da bode odslej boljše, kajti nadejati se je treba, da bode vpliv Nemčije na Avstrijo vedno slabši, a zunanji položaj nikdar ni bil ugodnejši. To naj nas vspodbuja, zakliče govornik, na povspeševanje podrobnega narodnega delovanja, in da povsod in vsekdar zahtevamo naš^ prava. Ako država spozna svojo zgodovinsko zadaco, mora biti pravična češkemu narodu. Kongres čeških gospodarjev. Dne 28. m. m. bil je v Kraljevem Gradcu kongres čeških gospodarjev. Ta shod je bil dobro obiskan, a prišli so tudi nekateri mladočeški poslanci. Na dnevnem redu bilo je vprašanje o uvedenju občega volilnega prava. Nekoliko seljakov iz kmetske zaveze izjavilo se je proti občemu volilnemu pravu. Zagovarjala sta to pravo poslanca dr. Dvorak in Tekly. Konečno so sklenili z 48 glasovi proti 40, da hočejo delovati v prid občega volilnega prava. Nade Poljakov o volilni preosnovi. Poljski drž. poslanec Kopyczinsky je te dni poročal volilcem o svojem delovanju. Med ostalim je zatrdil, da sta ministra Madejski in Javorski zastavila svojo besedo polj-skemo klubu, da se izvede volilna preosnova še tekom sedanje državnozborske dobe. Po tej trditvi morale bi se državnozborske volitve leta 1897. vršiti uže na pod-st.avi novega volilnega reda. No, doslej koalicija ni pokazala nikakoršnega znamenja, da bi se zares pripravljala k temu važnemu koraku, in če se loti tega dela,' bode dostojno — kapitalistiške koalicije ! Za osnovo poljske gimnazije v Sileziji (v Ti-činu) se hočejo Poljaki potegovati, torej za narodno jedna-kopravnost; pri potrebi češke gimnazije v Sileziji ali »slovenskih" vsporednic v Celju pa se sučejo Poljaki drugače. Na Hrvatskem so tužne razmere. V najhujši dobi, ko je složnost potrebna, ni se mogla dejanski zje-diniti narodna opozicija. Tako glasili obeh frakcij opozicije razkrivati dan na dan mnogo rečij, katere ne kažejo, da bi bilo vse zlato, kar se sveti. Konstatujemo, da tudi po drugih slovanskih listih opazujejo in pretresajo sedanje položenje na Hrvatskem, in še celó češki „Nar. Listy" kažejo na nedostatke tudi v programu stranke prava. Očitajo jej, da zanemarja točko slovanske vzajemnosti, in kolikor je to resnica, z vsem pravom. Kar pa je najžalostniše, je to, da se pri dolgoletnih prepirih zanemarjajo množice hrvatskega naroda. Ta zanikarnost se je uže maščevala in se bode v nadaljnjih posledicah maščevala še hujše nad hrv. narodom, a pri tem ne bode trpel le ta narod, ampak bodo trpeli tudi drugi Slovani. Zato pa poslednji ne morejo biti indiferentni nasproti hrvatskemu sedanjemu politikovanju. „Obzoroška" stranka se snide 25. t. m. ter bode pretresala svoj program. O nemškem naseljevanju v južnih slovanskih zemljah je izpregovoril sedaj „Agramer Tagblatt", ki kaže na opasnosti tega naseljevanja. Ondan. kakor smo videli, pa se je isti list hudoval nad tem, da se Čehi selijo na hrvatske zemlje. Kje je doslednost ? Takim listom, tudi če so drugače dobri, je treba kazati na protislovja, v katerih se utegnejo skrivati tudi Slovanom neugodni motivi. Wekerle o Romunih. „Bud. Tagbl." je te dni priobčil izjave, koje je baje izustil minister dr. Wekerle francoskemu časnikarju o narodnostnem vprašanju v obče in o Romunih posebe. Te izjave provzročile so posebno v Sedmograjski veliko ogorčenost. Med ostalim je baje rekel minister, da se tožijo Romuni, da so izključeni iz javnih služeb, toda on da se je zaman trudil uže več let, da bi našel nekoliko Romunov, ki bi imeli potrebno kvalifikacijo, da stopijo kot referenti v finančno upravo. Ker se mu ni posrečilo to, naj služi v dokaz, na kaki stopnji civilizacije so Romuni. Nadalje se tožijo, da jih ovira cenzus, da pošiljajo svoje zastopnike v parlament, toda te pritožbe da so deloma pretirane in deloma krivične. Romuni da se absentujejo iz politiške taktike. V ostalem hočemo jim dati vse možne koncesije, a potem hočemo videti... „Bud. Tagbl." dostavlja, da bodo te izjave predmet interpelaciji. Madjarsko ligo snujejo sedaj v Pešti, ker se jim dosedaj madjarizujoča društva zdé prepočasna. Ta liga, pravijo, bode „kulturno" in „blagodarno delo". V osnovalnem odboru je 76°/» Židov. „Kulturna" politika. Pod tem zaglavjem poročajo „Narodnie Noviny" v svoji 113. štev. t. 1., da so si Srbi v Novem Sadu hoteli zgraditi gledališče za svoj denar, toda tamošnji „Madjari" so jim to preprečili. No, našel se je srbski veleposestnik Dundjersky, kateri postavi za svoje novce gledališče v Novem Sadu, katero bodi „Srpsko narodno pozorište". Te dni bi se moralo gledališče otvoriti, se ve da s srbsko igro. Vsak pameten človek bi našel to popolnoma umestno, nikakor ne tako Novosadski „Madjari". Vložili so na mini-sterstvo protest; ta protest je še pri učnem ministerstvu, a med tem so prišli v Novi Sad uže madjarski glu-mači, da vbi v tem gledališču igrali madjarski. K Šafaiikovi stoletnici: „Eoc. Bmia", št. 17., naznanja, da tudi Srbi se pripravljajo na rojstno slavljenje lOOletnice Šafafikovega, ki bode 1. 1895. „Šafa-rik, dostavlja srbski list, je bil 14 let profesor srbske velike gimnazije v Novem Sadu, in on je prvi začel poučevati Srbstvo, pokladati temelj filologiji in kulturni historiji srbski. Kot tak zaslužil je, da Srbi, naj so kjer koli, s, Slovenci proslavljajo njegovo stoletnico. Čelii v Ameriki bodo imeli na obči narodopisni razstavi v Pragi svoj poseben oddelek, ki bode pred-očeval češko naselbino v Ameriki. Na to se marljivo pripravljajo in nabirajo tudi doneske v denarju. Vsa društva, katotiška in liberalna, so vsakemu členu naložila po 10 centimov, in tako so uže več tisoč dolarjev nabrali. Črnogorski knez Nikola je 7. t. m. stopil v 54. leto svojega znamenitega življenja. „Tji. ll,pHorpn,a" se s hvaležnostjo spominja njegovih velikih zaslug za Črnogorce in Srbstvo v obče. On uže 30 let srečno deluje kot modri vladar in državnik in kot književnik. Ravno sedaj priobču-jejo po novinah izvor raznih evropskih dinastij in pri tem konstatujejo, da poleg Obrenovičev so jedino sedanji črnogorski Gospodarji dinasti slovanskega pokolenja. Srbski kralj Aleksander I bode potoval sedaj preko Budimpešte v Berolin k cesarju Viljelmu II. Bolgarsko. Grof Kalnoky sam je zatrdil, da z odstranjenjem Stambulova se ni izpremenil sistem, in to je zapadno politiko pomirilo. Sedanje volitve v Sobranje so potrdile, da vlada kljubu zagotovljenju svobodne volitve je vendar pritiskala na volilce. Razlike med raznimi skupinami niso vredne, da bi jih poštevali glede na zunanjo politiko. Nekoliko bolj slovansko mišljenje se sicer kaže, a Zapad je uže toliko utrdil ljubezen za „samostalno" Bolgarsko, da ostane samo-stalnost naklonjena bolj zapadnim, nego slovanskim narodom. To pa bode na znotraj pravilniše, da se tega šol. leta zopet začne poučevanje ruskega jezika na vseh možkih in ženskih gimnazijah ter učiteljskih pripravnicah. Tako poučevanje je bilo nepretržno poprej, in le Stambulova vlada je bila odpravila tudi to potrebo. Grški konzul v Nišu Na god ruskega carja je grški konzul v Nišu, Zakagis, kot zastopnik ruskega konzulata, napil ruskemu carju, a zajedno silno napadel Avstro-Ogersko. Vsi prisotni konzuli so ostavili dvorano, a avstrijski konzul Rosa je pozval Zakagisa na dvoboj, do katerega pa ni prišlo vsled intervencije srbskega divizijonarja v Nišu. Grška vlada je Zakagisa odpustila iz državne službe. Car Aleksander III je bolan. Poročila o bolezni, in kako je huda, so negotova, ker vsak dan in od vsake strani poročajo drugače. Po pravoslavnih cerkvah in med vojaštvom se opravljajo molitve za carjevo ozdravljenje. Ves civilizovani svet in soselmo evropski odkrito želi, da bi car Aleksander premagal svojo bolezen. Ravno ob tej bolezni so tudi nasprotniki Rusije pripoznali plemeniti značaj carjev in tudi to, da on je prav za prav doslej vzdržal evropski mir. To najjasneje govori o moči, ki je sedaj v rokah carjevih in ž njim v pomenu celokupne Rusije. Slovani se pa še posebe združujejo v željah in molitvah, da Bog carja ohrani! Sedaj je car Aleksander s carsko obiteljo v Livadiji. Cesarica Eli :abeta mu je ponudila svojo palačo na otoku Krfu, ako bi se hotel tu zdraviti. Francoske republike predsednik pa ga je povabil na južne francoske brežine. Najimenitniši zdravniki so se izjavili, da bolezen carjeva ni opasna, ki je na jetrih, in katero si je car nakopal menda vsled preobilega dela. Karadjordjevici in Obrenoviči. „Hrvatska" javlja, da se je knez Peter Karadjprdjevid po dogovoru s svojim bratom preselil v Švicarsko ter se povsem odrekel politiki. Arsen Karadjordjevič pa hoče i nadalje delovati v to, da zruši Obrenoviče raz prestol. Učenje ruščine v Nemčiji za vse srednje šole priporoča celo „Norddeutsche Allgein. Zeitung", torej glavni organ nemške zunanje vlade. Odkritje Naumovičevega spomenika v Kijevu vršilo se je slovesno dne 28. septembra t. 1. Naum. spada med zaslužne dejatelje specijalno maloruskega naroda. Pisal je izborno v preprostem, živem slogu za narod. L. 1883. bil je po Levovski pravdi prisiljen izseliti se v Rusijo, pred 3 leti je umrl na Kavkazu, ravno ko je iskal kraje za izseljevanje Malorusov. Spomenik mu je položilo Petrograjsko Slovansko blagotvoriteljno ob-ščestvo; na ukaz carjev je dala tudi vlada 900 r.; kar je nedostojalo, je dal pa Kijev sam. Pri odkritju spomenika so bili zastopani tudi gališki Rusi. Papež Leon XIII je razposlal pisma cerkvenim načelnikom, kjer je v vstočnih zemljah katoliška cerkev poleg pravoslavne. V teh pismih poživlja kat. hierarhe, naj delujejo pri načelnikih grško-vstočne cerkve na zjedinjenje obeh cerkvä v smislu njegove enciklike. Proti Kitaju hočejo menda postopati skupno Anglija, Nemčija, Francija, Rusija in Italija, da bi ščitili Evropejce vseh narodov, ker so sedaj v opasnosti. V ta namen hočejo čuvati s potrebnimi ladijami po vseh kitajskih lukah. „Circolo Garibaldi" se je v Milanu posovetoval o napadu na avstrijska tla ; zborovanja so se udeležili tudi zaupni možje iz Trsta, Tridentinskega in Dalmacije. Ital. poslanci so pa pobijali predlog iz vzrokov oportunosti. — KNJIŽEVNOST, „Našo Doba*. Kevue pro vedu, umeni a život sociälni. Redaktori: doc. dr. Fr. Drtina, prof. dr. F. G. Masaryk ; vydavatel dr. Jos. Laichter. Sešitek 12. Obsah : Vyvoj ma-lirstvi v 19. stoleti (Fra Tito). — Slovanske studie: Jana Kollara Slovanska vzajemnost. Piše F. G. Masaryk. (Dokončen!). — Inteligence a delnictvo. (Rozšireni a demokra-tisace visokeho učeni.) (Dokončeni). — Razhledy vnitrni, zahranični a socialni. — Uvahi a kritiky. — Zpravy. — Obzor časopisuv. — S tem zvezkom se je završil I. letnik te češke smotre (revue). Priobčila je mnogo temeljito zasno- vanih razprav, med njimi je sosebno zanimiva prostrana kritika tu navedene Kollaijeve knjige o slovanski vzajemnosti. Tu je prof. Masaryk zbral in razbiral materijal o prevažnem slovanskem vprašanju, zato bode treba ta spis vsekakor po-števati ne le pri Čehoslovanih, ampak tudi pri drugih Slovanih. Uže zaradi tega spisa je prvi letnik „Naše Dobe" vabljiv, da bi si ga naročali slovanski mislitelji. „Naše Doba" se v IT. letniku pri vsakem mesečniku razširi za 1 polo, stoji pa na četvrt 1 gld. 80 kr.. na pol leta 3 gld. 60 kr. in za vse leto 7 gld. 10 kr. Administracija je v Pragi (Vina-hrady, Dobravského ul. č. 10. Zidé ve svém živU. Napsal A. Pontigny. Z fran-couzského preložil Jan Budivoj. V Praze-Vinohradech. Ná-kladem časopisu „Českych Zájmuv. Str. 18. C. 5 kr. Nemecko-cesky slovnik. Za pomoči cetnych odbornikuv sestavuje phil. C. Jos. Sterzinger. Pfehliži prof, dr. V E. Mourek. Tiskem a nákladem 1. Otty v Praze. Ve vydaném právé 15. sešite prinaši slova Breite .. . Cartell. Cena sešitu 40 kr. Na skladé všech knihkupectvi, jakož in v nakl. I. Otty v Praze. Novv, velky, nejupnčjši a nejspolehlivšjši slovnik. — Kdor želi, dobi 1. zvezek na ogled. Konec svéta. Napsal Camille Flammarion, preložil Jindfich Vodák. Seš. 10. Nakl. J. Otty, v Praze 1894. Krakowiacy. Monografía etnograficzna. St. Ciszenski. Tom. I. Krakovo. 1894. 8° 383 pp. C. 4 fl. 20 kr. O Sloivackim, Krasinskim i Mickieviczu. Studja hi-storiczno-literackie. F. Holsick. Krakovo. 1894. 8°. 333 pp, C. 2 gld. 40 kr. Slovenske (slovaške) Povesti. A. H. Skultétyho a P. Dobsinského. Druhé vydanie. Vzdáva Karol Salva. Sosity 1—26. V Ružomberku. IljecHUHKa fjejia icv>a3a Huitojie I. V knj. cr. drž. tiskarni so izšle naslednje knjige kneza Nikole I.: a) „CKjii.^ene iijecme" (drugo popolnjeno izdanje); b) „Hotoimi ÁóeHcepaac", c) „XajxaHa". Cena prvi knjigi je 80, drugi 70 in tretji tudi 70 kr. Dobivajo se knjige cr. tipografske uprave na Cetinju. Obča kritika je priznala stalno vrednost pesniških del Nikole, katerih ni bilo več dobiti lehko ali celó nemožno. Sedaj je pesnik knez sam zadovoljil obče želje, priredivši drugo izdanje svojih del. Cicynjbeue njecMe on HiiKOJie I. rIpyro Ha^aite IJjeTHibe, 3,p3K. uiTamapiija 1894. IljajeHa 80 HOBinha. Kakor znano, prvo izdanje „EajiKaHCKe II¡apiiix,e" in „IljecmiKa h Biiae" ni bilo na prodaj; da bi knez-pesnik zadovoljil mnoge prošnje, ukazal je prirediti drugo izdanje tudi za književni promet. Dobivajo se ta pesniška dela v državni tiskarni črnogorski v Cetinju. Mcropuja cpncKe npaeocjiaeue iifipitee oji; upBHjex fleceTHHa ce^Mor Bujeica 3,0 Hanrnx nana. Haiincao HiriiiKjiop JIjHHh, apxnMaHji;piiT. 9. CBecKa. Eiiorpaji;. «pacaBHa unaa-napaja 1894. I^iijena aa Cpóiijy ji,hii , iiaBaH n,e 3 KpyHe. Črnogorska „IIpocBjera" se nadeja, da kritika bode ugodno sodila o tem obsežnem delu, in pristavlja znano resnico, da historija, zasnovana samo na kombinacijah, ostaje brez vsake veljave. Crapa cpncKa nopora nopel>eHa ca eHrjiecKOM noporoM, npiiCTyima gece^a akaji,emhka Job. T>. abakymobiilia. Y Eeorpa^y. llÍTaMiiaiio y Kpa.t. CpncKoj /(pac. IITraMiiapiiju 1894. Cip. 36. Ilj. 50 ^hh. V tej razpravi dokazuje avtor, da so Srbi in Angleži imeli prvi (proti koncu 13. stoletja) porote, in sicer civilne in kazenske, in to nezavisno drug od druga. Dušanov Zakonik, čl. 21, kaže na to, da se je uvedla med Srbi porota v kaznenih stvareh prvikrat za vlade kralja Milutina (1282—1321). Porota je bila pri Srbih in Angležih identična. „Mešo-vita" porota pa je bila pri Srbih še popolniša od angleške. — Pyccicau Aa6yKa — Ruskä Azbuka, tistenä i psanä s kratkym cvičenim v ruštine pro zacätecniky. Sestavil i vydal Jaromir Ivanovič Hušek, redaktor i vydavatel „Našich Zajmov". V Praze-Vinohradech. 1894. C." 5 kr. Knjižica ima na prvi strani tiskano, na drugi pa pisano azbuko in podaje potem pravila izgovarjanju in vaje čitanju. La pešca di mare e le misure nesessarie per favorirne e rialzarne le sorti. Ristampato del „Pensiero Slavo.-' Trie-ste, 1894. Ant. vit. Vukovič, c. kr. namestništveni sovetnik dalmatinski je v Dunajskem listu, „Volkswirtschaftliche Wochenschrift" priobčil strokovno razpravo o tem, kako bi se ribarstvo povzdignilo v Dalmaciji; ker je to važno gospodarsko vprašanje za primorske in dalmatinske Slovane, je Jos. Modric ta stvarni spis preložil na italijanski ter priobčil v „Pensiero Slavo", potem posebe izdal v tu navedeni knjižici. La questione del giorno. L' impianto della luce elettrica a Zara, Sebenico e Spalato. Una Manehester croata. Joso Modric. Dal „Pensiero Slavo", con aggiunte e spese dello autore. Trieste 1894. Str. 16. vel/ 8. Na dsvitš. Z praineti stare Češky. Vypravuje Karolina Svetil Nakl. Edv. Beanfort, v Praze 1894. Vabilo na naročbo. S to (19.) št. pričelo" je zadnje četrtletje tega leta. Prosimo vljudno, da sedaj dopošljejo naročnino vsi tisti, katerim je potekla sedaj, zlasti pa tudi tiste, kateri jo imajo poravnati še od poprej. Stari dolžniki naj nas ne silijo, da bi jih terjali sodnijskim potom. Prijatelje našega lista pa posebe prosimo, naj širijo naš list med znanci v interesu našega programa in podpore lista. Naš list nima nobene agitacije za širjenje, pač pa agitatorje, ki od začetka do danes rujejo proti njemu. Tak sovražni vpliv morejo paralizovati nekoliko le prijatelji in pristaši našega programa. Na Slovenskem so poslednja leta zmagovale proti-slovanske ideje, s tem pa je propadal tudi vpliv narodne stranke. Maščuje se nad njo tudi to, da je popuščala naš slovanski program, s tem je škodovala sebi in programu tudi našega lista. Kolikor se torej inteligencije zbira okolo „Slovanskega Sveta", ima zajeduo povečano dolžnost, da vsaj ona širi ideje našega programa in tako pomaga do slovanske zavesti in odločnosti med nami. Med Čehoslovani prodirajo ideje našega programa; prijatelji naši morejo storiti mnogo, da ta program pro-dere tudi med Slovenci. V tem smislu se priporočamo častitim somišljenikom. Uredništvo in upravništvo „Slov. Sveta". Popravek k 18. št. Str. 347 v pesmi Hitro lete .... 4. kit. 2 vr3ta: „zlost" nam. zlast. „SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke po 18 kr. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 5 gld. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Molin grande št. 2 (konec ulice Stadion). Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc.