Sxhaja IrikraimiexUn: t> iorek,čeMeltf soboto.
l^ue i flircetime* auecL
Tiie$(i<x\}fTh\irs<l<xy
5cdurdajj.
glasilo slovenskega katoliškega delavstva v ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorja v chicago
ŠTEV. (No.) 61.	-----------
CHICAGO, ILL., TOREK, 22. MAJA — TUESDAY, MAY, 22. 1923.
leto rvoto ix.
ZAVEZNIKI VSILJUJEJO TURČIJI VOJNO.
Priprava za vojno se vrši na ti-
homa. — Grčija bo šla po kostanj v žerjavico.
Washington, D. C. — Poročilo o situaciji, ki ga je prejel državni department včeraj iz Lausanne govori jasno, da zavezniki na tihoma formirajo vojno proti Turčiji. Grčija je svojo armado moderno oborožila, ima najmodernejše baterije in večje število zrakoplovov, ki jih preje ni i-mela. Ker je znano, da je Grčijo popolnoma obubožala zadnia vojna s Turki v Mali Aziji, je gotovo, da si te vojne opreme sama ni bila v stanu nabaviti, ampak založile so jo z vsem potrebnim orožjem in materialom Anglija in Francija. Blizu reke Marice imajo posebno letalno postajo, kjer uče grške pilote posebni francoski zrakoplovni strokovnjaki.
Poleg vsega je znano tudi, da je pred par meseci odšel na bližnji vzhod načelnik francoskega generalnega štaba Wiegand. Kje se nahaja ni javnosti znano, a gotovo je da formira gotove načrte na Grškem za ofenzivo proti Turkom. Wiegand je eden izmej tistih strokovnjakov, ki je v zadnji vojni izmanevri-ral Hindenburga in Ludendor-ffa. Pozneje s poljsko armado Ruse pri Warsavi. Samo njegov odhod na bližnji vzhod je jamstvo, da zavezniki nameravajo o-tvoriti vojno proti Turčiji. Grška armada pa bo glavna sila, ki bo operirala proti Turčiji.
Kaj se bo z vojno doseglo in kaj je njen glavni namen je za enkrat še diplomatična tajnost. Lahko, da se vojno še prepreči. Toda silno težko bo to. Angliji se gre za Carigrad in Mozul teh dveh točk ne bo pustila. Sedaj se ii je posrečilo zanesti tudi mej Ruse in Turke neko mej seboj no sovraštvo in Rusi ne kažejo veČ volje Turčije podpirati glede Carigrada in ožin. Anglija se je pa na drugi strani tudi sprla z Rusijo in bo v slučaju, xla bi slednja hotela z svojo vojsko pomagati Turčiji proti zaveznikom, i-sto nadlegovala s svojim bro-dovjem v Baltiku in z kako malo ekspedicijo na severu, da bo Ruse s tem zadržavala od kake ve-čie akcije na bližnjem vzhodu. Načrti so napravljani v Londonu in Parizu in sedaj prihaja čas, da se jih izvrši.
Vse l:akor bo to" zopet vojna proti Slovanom. Te hoče Anglež zajezit i in še bolj zablokadirati od ostalega sveta in najbrže se mu bo posrečilo, ker današnja Rusija trpi na zunaj in. znotraj od silnih bolečin. Vse drugače bi bilo. ko bi v Rusiji vladala prava neodvisna Slovanska vlada, ki bi imela za Slovane in njih bodočnost dušo in srce.
AMERIŠKI KONZUL ZAPUSTIL VLADIVOSTOK.
"Washington, D. C. — Po poročilih, ki jih je prejel kabinet v soboto je ruska vzhodna republika zapovedala ameriškemu konzulu v Vladovostoku, da mora zapustiti mesto pred 20. ma-jom. Konzul Pickney, ki je zastopal vlado v Vladivostoku je pospravil svoje reči in odšel zadnji teden v Tokio.
Y0ZNIN0 BODO ZVIŠALI.
KRATKE AMERIŠKE YEST1
Lastniki, ki lastujejo pouličr^ in
nadulične železnice pravijo, da
ni druge pomoči.
Chicago, 111. — Pa bomo zopet tam kot smo bili v Chicago. Lastniki poulične in nadulične železnice v mestu Chicago so sklenili predložiti mestnemu odboru prošnjo, da se jim dovoli zvišati voznino na karah na 8c. in na nadulični železnici pa kot je bilo preje lansko leto. S tem pravijo bodo v stanu ugoditi zahtevam železničarjev, t. j. sprevodnikom, kondukterjem in drugim, ki zahtevajo zopet povišanje plač. Na podlagi t^ga povišanja bodo lahko dobili železničarji po ioc. na uro povišanja. Ako pa mesto tega ne dovoli, potem je zastonj misliti na povišanje izjavljajo lastniki železnic.
Novi župan se pripravlja, da bo v spor energično posegel te dni. Sliši se, da namerava zaseči železnice in jih oddati v roke mestne uprave. Mestni odborniki ga v tem podpirajo in skoro gotovo je, da župan De-ver ne bo dovolil da zviša voznino na pouličnih karah. Kako pot bodo potem lastniki ubrali ie pa seveda za enkrat še uganka.
-o-
U-
ŠPANSKI POSLANEC
MORJEN.
Madrid. — Poslanec Regueral je bil v soboto napaden in ustreljen od nekega anarhista, ki je po umoru utekel. Regueral je par ur po napadu umrl v neki madridski bolnišnici.
t
L
NAVEDENA ŠKODA V HOT SPRINGS.
Hot Springs. Ark. — Materi-a^na škoda, ki jo je povzročila v tem mestu poplava in požar se ceni okoli $1,500,000.00. Izmej ponesrečencev je dosedaj umrla samo ena oseba Mrs. Bertha Christensen, ki se je prehladila roej nevihto.
DRUGISTI IN ZDRAVNIKI KAZNOVANI.
Peoria, 11,1.--Zvezni sodnik
Louis Fitzhenry je danes obsodil 8 zdravnikov in drugistov vsakega na $500 denarne globe, ker so delali business s tem, da so pridno predpisavali zdravniške recepte za žganje, in drugi-sti kajpada, so ga na te naročila pridno prodajali. Sodnik je obenem zagrozil, da jim bo v prihodnjič država odvzela licence za poslovanje.
-o-
SOCIALIST SINCLAIR APELIRA NA HARDINGA.
Los Angeles, Cal. — Znani socialistični vodja in pisatelj Upton Sinclair .katerega so oblasti pred par dnevi utaknile za omrežje, ker je bil baje obdol-žen, da je bit v zvezi z radikalnimi elementi pri stavki pristaniških delavcev, bo apeliral na predsednika Hardinga. Zahteval bo baje, da se svoboda govora ohrani v državi. Seveda kakega govora Sinclair ne pove.
-o-
VELJAVA NEMŠKE MARKE NA KONCU. Berolin. — Nemška borza je bila zadnji teden zaprta štiri dni. V soboto je bila odprta za promet in dobilo se je za en a -meriški dolar 48 tisoč nemških mark. Tiskarne, ki tiskajo papirnati denar v Nemčiji se vrte noč in dan.
— Krvava statistika mesta Chicago se povečuje sleherni dan. Do včeraj je bilo zaznamovanih avtomobilskih smrtnih nesreč 227. Ustreljenih je bilo 84. Od preobilnega zavživanja mun-šajna jih je pa pomrlo 87. Kaj bo predno se leto dokonča ?!
—	Poslanik Harvey, ki se je te dni vrnil iz Londona domov na počitnice se izrazuje, da Harding nima prav, da se zavzema za svetovni tribunal. Poslanik je bival blizu tri leta v Evropi in dobro pozna evropejske intrigante, zato tudi ve kaj govori.
—	Senator Pepper republikanec iz Pennsylvania je pričel kampanjo za enako žensko zastopstvo v vseh republikanskih zborih in svetih. -Kasneje misli razširiti to idejo tudi, da bi se dalo v vseh državnih in zveznih skupščinah ženskam enako zastopstvo. Ta se bo pa ženskam prikupil.
—	Iz Saratoga Springs, N. Y. poročajo, da je noč vzela nekega Harry E. Pettee predsednika tamkajšne General Carbonic Gas Co. radi poneverbe. Pettee je baje zapravil okoli 300 tisoč družbenega denarja.
—	V Cairo, III. se je dogodila v soboto strašna avtomobilska nesreča. Štirje potniki mej njimi ena ženska so se preobrnile vred z avtomobilom, ki jih je popolnoma poveznil. Gasolin-ski tank se je preluknil in oš-kropil potnike z gasolinom. ki se je vžgal in vsi potniki so vred z avtomobilom zgoreli.
—	Železniška družba Baltimore & Ohio je povišala želez-ničarskem delavcem po delavnicah in kurilnicah plače za 3c. na uro.
—	Chicaški zdravnik Jakob Stogol je bil kaznovan od zdravstvenega odbora za $25. denarne globe, ker ni naznanil predpisanemu odboru slučaja, v katerem je sin družine Barnett oslepil.
—	V soboto ponoči je chicaški policaj Ant. Nolan ustrelil nekega Italijana Dominico Mar-scheci na 2252 W. Lake St. ker mu je hotel ubežati mejtem, ko je Nolan vizitiral nekega drugega Italijana radi orožja.
—	V Sheldon, Kans. sta trčila skupaj v soboto večer dva potniška vlaka. Izmej potnikov se ni posrečil nihče, le kurjač James Rubison je bil na mestu u-bit. Nametaval je ravno v boiler na ogenj, ko se je kolizija pripetila in žerjavica je od silnega sunka odskočila nazaj in kurjača na mestu zagrebla v o-genj, kjer je umrl.
—	V Louisville, Ky. je umrl zadnji dobroznani Boyd Winchester, ki je bil svoječasno kongresnik in že tudi ameriški poslanik v Švici.
—	V Ottawi, 111. se je vršila y cerkvi sv. Kolumba zadnjo nedeljo birma. Bi^moval je Peorij-ski škof Right Rev. E. M. Dunne. H birmi je pristopilo 45 o-trok.
—	V slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicago se je vršila birma včeraj. Birmoval je Right Rev. E. Hoban pomožni škof chicaški. 'H birmi je pristopilo veliko otrok. Natančnejše poročilo sledi.
—	Konvencija Katoliške Unije države Illinois se bo prihodnje leto 1924. vršila v Peru, 111. Tako je določil konvenčni zbor na sedanji konvenciji, ki se je vršila te dni v Effingham, 111.
—	V Carmi, 111. je porota obsodila v dosmrtno ječo A. J. Co-leman-a, kt je umoril svojo ženo. Vsako leto bo moral prestati na tisti dan, ki bo obletnica u-mora v samotni temni celici.
—	v Sleepy Eye, Minn, se vrši te dni konvencija vseh bankirjev države Minnesota.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
BONAR LAW BO NAJBRŽE" RESIGNIRAI,.
London. — Iz verodostojnih Umorjenega moža so našH ,2. v.rov prav. londonski T,mes, se aprila v du v Ločah ; Ve. cuje, da bo sedanj, bntanski mi- lenju. Leža, ■ že do dni v nistrski predsedn.k resign,ral. du. Kdo ■ mori, se ne ve .Donar Law si je nakopal neko
neodpravljivo bolezen v prsih. Ta teden bo prepeljan iz Pariza v London na svoj dom. Iz Londona sta se podala po Bonar Law-a dva njegova osebna zdravnika.
STRAŠNA KATASTROFA.
Vlak je povozil na kolodvoru v Šiški železničarja Ivana Ple-\elj, ki je vsled hudih poškodb kmalu umrl.
— Katoliški slovenski shod bo
v Ljubljani od 25. do 28. avgusta. Pri tej priliki bo pevsko društvo Ljubljana proizvajalo o-ratorij P. Hugolina Sattnerja "Assumptio."
__	~ Ti .	— nas se je razpasel faži-
Mnogo človeških življenj izgub- zem pod imenom Or -ju-na to
ljenih. — Petrolejska svetilka j pomenja: Or-ganizirani ju-go-eksplodirala in povzročila po-'slovanski na-cijonalci, ki strahu-žar v šoli.
Camden, S. C. — Štiriinse-demdeset oseb je baje izgubilo svoje življenje kot naznanjajo zadnja poročila iz pozorišča, kjer je zadnjo soboto pogorela podeželna šola, kakih 6 milj južno od tukaj.
V šoli se je zbralo kakih 150 do 200 ljudi, ki so hoteli biti prisotni pri končnemu telovadnemu izpitu. Šola je bila napravljena staromodno in vsa lesena, v ozadju so vodile v tretje nadstropje kjer je bila dvorana za razne seje in telovadne vaje lesene stopnjice in pri vhodu je svetila mala petrolejska svetilka. Neki farmar, ki pospravlja v šoli in dvorani vsak večer, je svetilko napolnil polno in nato odšel v dvorano, kjer se je vršil izpit. Ker je bil prinešen petrolej iz mrzlih prestorov in ker je bila svetilka prepolno nalita
jejo po nedolžnem poštene in mirne ljudi. Na Kranjskem bodo težko vspeli, je ljudstvo preveč pametno. V Šiški so poskusili, pa so naleteli na velik odpor. Demokrati — slovenski liberalci, si skušajo na ta surov način podaljšati svoje življenje.
—	Naš škof Dr. Anton Bona-ventura Jeglič obhaja letos 25-letnico škofovanja in zlato mašo. Prva bo v stolnici na Sv. Trojice dan, druga v Begunjah z birmo vred.
—	Draginja pri nas raste venomer, kmalu bomo Avstrijcem zamogli dati roko. , Cel april ie bil hladen in moker. Ljudje so veseli, ker upajo na bogato košnjo. Zima ni bila huda ampak dolga.
—• Kraljev namestnik Dr. Hribar je nekega dne kar zdrknil s stola in omedlel. Zdaj je veliki župan Dr. Lukan. Koliko časa
se je petrolej v toploti razteg- ko. ne ver^°-nil in vžgal. Eksplozija se ni sli-j — Dr. Sušteršič je prosil ad-šala v dvorano, kjer je vladal vokatno komoro za vpis, da bi velik hrup. Lesene stene, ki so smel odpreti Odvetniško pisarno se oškropile s petrolejem so bi-|v Ljubljani, pa so ga odklonili, le na mah v plamenu. Predno so iz dvorane ogenj zapazili je bilo spodnje pritličje že do malega vse v plamenu. Tedaj je nastala v dvorani panika. Stopnjice so že. spodgorele, vsak izhod je bil nemogoč. Kmalu so se u-drla tla in do 75 ljudi z njim v obsegajoče žrelo plamenov. Nekaj jih je poskakalo iz drugega nadstropja in se rešilo, a 74 pravijo, da se jih je zadušilo v plamenih. Mej žrtvami je bilo mnogo žensk in mladoletnih otrok. Tako je rodila neprevidnost strašno katastrofo, ki je zahtevala toliko življenj.
ZA SPOJITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Frankfurt, Nemčija. — Zadnji teden so obdržavali politični voditelji Bavarske in Avstrije v tem mestu posebno posvetovanje glede spojitve Nemške Avstrije z Rajhom. Posvetovanje se je baje vršilo kolikor največ mogoče tajno, ker Avstrija se boji antante, ki strogo nasprotuje avstrijski zvezi z Nemčijo.
VESTI IZ PORURJA.
Rekuriral je na celokupnost in tam se mu je ugodilo.
— Znani tovarnar in velik do-
STAVKA OGROŽA BRUSELJ.
Bruselj. — Stanje, ki nastaja vsako uro bolj kritično ogroža prav resno celo mesto. Groceri-sti ne morejo dobiti živeža, ker v mesto noben vlak ne vozi. Oblasti se tudi boje izgredov, ker stavkarji zborujejo vsak dan in komunistični agitatorji se trudijo na vso moč, da bi zanetili u-por proti vladi.
Francija bo ojačila svoje čete v zasedenem ozemlju. — Francozi ustrelili dva Nemca. — Nadaljni izgoni. — Britanci povabljeni v Rur.
Pariz. — Francoska ekspertna komisija je naprosila vojnega ministra za ojačenje, da bi se doposlalo nadaljnih 20 tisoč vojakov v Rur. Nasvet je sprejet in vlada bo ta teden oiačenja dostavila.
Izgredi v Mannheimu.
Berolin. — Po poročilih iz Mannheima so se vršile v petek male demonstracije, pri katerih je prišlo do resnih izgredov, ko so nastopile francoske patrole in zahtevale razhod demonstrantov. Francoske patrulje so oddale 150 strelov, povečini v zrak kot svarilo. A neka patrulja se je nahajala v nevarno kritičnem položaju je oddala salvo v razgrajače in dva nevarno obstre-lila.
Nadaljnih 900 Nemcev izgnanih iz Rura.
Essen. — Vojaško poveljstvo je določilo radi javnega miru izgnati iz Rura čez mejo v Nemčijo nadaljnih 902 oseb, ki so baje zapleteni v razne hujskanje proti Francozom. Nemški industrijalci vabijo Angleže v Rur. Duesseldorf — Iz poluradnih
brotnik revežev g. Pollak tovar- poročil, ki jih je prejel tukajšni
—	V New Prague, Minn, se je organiziralo zadnji teden anti-prohibicijsko ligo, ki bo agiti-rala po državi, da se naj zahteva dovolitev za prodajanje lahkega piva in vina.
—	V Cincinnati, Ohio bo prihodnji mesec posvečen v škofa Right Rev. msgr. Frank W. Howard iz Columbusa, Ohio. Pri posvetitvi bo prisoten tudi kardinal O'Connell iz Bostona, Mass. in več nadškofov in škofov iz vseh krajev Zedinjenih držav.
—	Newyorška krvava statistika poroča, da so poulične kare povozile in ubile 89 oseb, tekom meseca aprila.
nar z usnjem, boleha na revma-tizmu in odide v Dolenjske toplice, ki so se sedaj popolnoma modernizirale.
—Iz Primorja prihajajo žalostna poročila. Kakor se čuje nameravajo odtrgati ondotne frančiškanske samostane od Slovenske ljubljanske province in narediti za Benečijo- posebno provincijo. Fanatizem vsepov-sodi.
Tepeni Or junci. Ljubljanski Orjunci, ki hočejo z nasiljem rešiti liberalcem državne kase, so hodili v Šiško mirne ljudi izzivat. Šiškarji so nekaj časa mirno gledali pijane oborožene fante, nekega večera so jih pa čisto po notah nabili. Pobrali so jim znake, gorjače in revolverje ter zapodili v Ljubljano. Čisto pravilno : če državna oblast ne zna več reda držati, ga bodo pa ljudje sami.
Obstrelil ga je. Hafner Miha, delavec iz Škofje Loke, je prišel močno vinjen k svojemu bratu Francu na obisk. Kmalu pa se je začel prepirati z njim. Brat je njegovo vpitje sicer nekoliko časa prenašal, končno pa je bil le prisiljen, da je Miho potisnil skozi vrata. Ta pa se je kmalu vrnil z vojaško puško ter ustrelil z njo skozi vrata. Krogla pa ni zadela brata, ampak njegovega sina Franca v desno roko.
V Kandiji pri Novem mestu je 18. aprila v starosti 46 let u-mrl g. Anton Sedlar, lesni trgovec, gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes popoldne. Naj v miru počiva! -
e^širite list edinost.
lokalni list Arbeiter Zeitung so baje nemški industrijalci povabili angleške strokovnjake, da naj pridejo v deželo proučevati finančno možnost Nemške države, od katere se zahteva previsoke reparacijske svote.
-o-
ROPARJI NAPADLI meSTO.
Decatur, 111. — Kakih 25 milj od tukaj se je pripeljalo v mesto Assumption v soboto jutro tri avtomobile nepoznanih roparjev, ki so z revolverji streljali v stanovanja in razgrajali po mestu. Vsi prebivalci so se poskrili. Roparji so nato udrli v poštni u-rad razstrelili oklopno blagajno, kjer so našli $1600 in nato zopet izginili neznanokam.
DENARNE P0SILJATYE.
Včerajine cene so bile jagftsloraifr-skim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din. ...... $11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$57.00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.25
100 — Lir ........ $ 5.75 1
500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, dam« ie posebni popust. Predno pošljete den&f* črez drage tvrdke se spomnile na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje m hitreje, kakor kje drugje. NaSe cene so rodno najnižje!
Vse poifljatre naslavljajte na:
BANČNI ODDELEK EDINO S7 XS49 W. send. Bt, Chicago, %
EDINOST
(UNITY.)
Ixfaaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
st49 West aand Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$300
Za Združene Države za pol leta................................$150
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 ____f*	Chncagp. Canada and Europe for half year..	$1,75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879.
Politične slike v Evropi
4
MUSSOLINI IN ITALIJA. — Današnja Italija izgleda na zunaj, kakor, da so se razburjeni duhovi, ki so silili z novo revolucijo na dan pomirili, ter da se je ljudstvo zadovoljivo z Mus-solinijevem režimom. V resnici pa je v notranjosti Italije vse gnjilo, vse napeto in počiti zna vsak čas in pognati črnosrajčnika Mussolinija iz ministrskega stolca. V Italiji so sile, ki delajo na vso moč, da izpodkopljejo temelj fašistovski vladi. Kje in kakšne so te nasprotne sile?
Mussolini misli, da spada sem Italijanska Ljudska Stranka. Ona je sicer bila prva, ki se je upala izpregovoriti svobodno besedo. V Torinu je kritizirala fašiste in zahtevala svobodo za vse državljane. Vsi nasprotniki so dvignili glavo. Ljudska Stranka skuša omajati fašizem, zato- proč z njo. Mussolini ji je napovedal smrtni boj. Odločil se je, da se opre samo na lastno moč in na oboroženo silo svojih črnosrajčnikov. Zato je opažati, da se narodna bramba vedno bolj trdno organizira in izpopolnjuje. Dne 21. aprila je Mussolinijeva armada razvila svoje zastave in pokazala nasprotnikom svojo moč. Mussolini je pokazal na svoje čete in vzkliknil: uNarodna bramba naj bo v svarilo vsem sovražnikom. Kdor se bo skušal upirati, tega bodo moje čete po-mandrale."
Kakor se v vseh revolucijah, tako se naslanjajo tudi v Italiji na oboroženo silo. Revolucijonarno srečkovalno kolo je vrglo za trenutek narodu kot dobitek Mussolinija in njegov fašizem. Toda tudi s to srečko ni narod zadovoljen. Že zahteva druge, ko se še ni končalo niti prvo poglavje fašistovske dobe. Delavski sloj i so v Italiji do kraja nezadovoljni. Politična bomba je nabasana s smodnikom in okoli nje hodijo z bakljami razni politični elementi. Ena -sama iskrica, en sam plamen pa bo strašanski pok in na evropskem kontinentu se bo pojavila nova Italija. A predno
se bo pojavila ta, bo tekla kri.
® * v * * '
LOZANSKA KONFERENCA. — V švicarskem mestu Lo-
ta namen
jakov, da nakolektam nekaj mi-
,,. _ , . .	...	lodarov za nje. In res dosegla
zam so se vsedli Turki in zastopniki antante k mizi. Turški lis- sem pri razmerah še dober
jaki so ponudili Evropi roko v poravnavo. Ni jim preostalo drugo. Nekaj časa so strašili svet z vojnimi grožnjami, vihteli meč nad Balkanom, a ko se nikomur niso hotele tresti hlače od strahu, so se prijazino nasmehnili in šli v Lozano. Zakaj bi tudi ne šli? Saj so vendar dosegli več, kakor vsak premagan narod v Evropi. Krščanska Antanta jim je vrnila celo Malo Azijo in pognala ven Grke, prejšne svoje zaveznike. Carigrad postane zopet Turški, vzhodna Trakija do reke Marice pride z mestom A-drijanopelj pod Turško oblast. In vendar so vsi krščanski narodi upali ,da izginejo Turki za vedno iz Evrope. A zdaj so zopet na Balkanu, nastopili bodo z nova v evropejski politiki. Ali ni to velik vspeh ^a krvoloka Turka? Zemlje so dobili v Evropi toliko, kolikor so jo zahtevali. In vendar vsak navaden seljak vam pove, da ne bo miru na Balkanu, če bodo Turki tam .Pa kaj se menijo kramarji Angleži in Francozi?! Da je njim prav in za njih koristno, naj trpijo Balkanci! Naj krvave na novo! Italiji je to baje zelo všeč, ker bodo te razmere, ki so nastale po zaslugi demokratičnih (?) zaveznikov zopet na Balkanu, kolikor toliko zadrževale Jugoslavijo, da ne bo mogla nastopiti proti njej. Tako hite na lozanski konferenci vsi ustvarjati vsak svojo brado!
* * *
BOJ BREZ KONCA--Tudi v Porurju gre v prvi vrsti za 1
denar. Francozi so divji, ker ne morejo priti do cvenka, ki ga zahtevajo od Nemcev. Dolge mesece so že v Porurju na nemški zemlji, a jo ne znajo in ne morejo gospodarsko izkoristiti. Prišli so da odnesejo čez mejo premog, drva in železq, a nemško ljudstvo, se še vedno silovito upira, da so Francozi še vedno praznih rok! Pred nosom jim ležijo rudokopi, a ne dajo iz sebe nič. Kakor hitro hočejo Francozi do zemeljskih ,zakladov, se delavstvo upre in vrže od sebe kramp. Vsa mogoča sredstva je Francoz že porabil, da bi Nemca upognil. Zasedel je njegovo zemljo, mu naložil denarne kazni, metal delavce na cesto, izganjal uradnike čez mejo, ker so vodili pasivni odpor, se jim že tudi dobrikal, pa tudi grozil in strašil: a vse zastonj! Uspeh je le ta, da s svojo taktiko proti Nemcem vzbuja Francoz pri Angležu in drugih sosedih ljubosumnost in da ga vsled tega že vsi zavidajo, to pa seveda zato, ker mislijo, da jih bo Francoz ukanil, in da bo več dobil kot oni.
♦ * *
KAKO JE V JUGOSLAVIJI? — V Jugoslavjii je na dnevnem redu najvažnejše prašanje, kako urediti državo na znotraj, da bo zadovoljivo za vse tri plemena. Vse je kazalo, da se bo Jugoslavija na znotraj v kratkem pomirila, da pride že v tem mesecu do sporazuma mej Srbi, Hrvati in Slovenci. Na obzorju Jugoslavije se je videla že mova preuredba države na podlagi au-tonomije. Radič je ubiral bolj mila pota, srbski radikalci so se mu prijazno bližali. Toda glej, položaj se je naglo zasukal. Radič je postal zopet oster in nepopusten, radikalci so se umaknili in poganjanja so se ustavila. Pred par dnevi so vsi jugoslovanski listi poročali, da je sporazum zopet popolnoma izključen. Zadnja poročila iz Jugoslavije pa zopet poročajo, da je Jugoslavija na poti k sporazumu. Kralj je pozval Dr. Korošca voditelja Slovenske Ljudske Stranke na posvetovanje. Dr. Korošec se je mudil pri kralju nad eno uro. Toplo mu je priporočal politiko sporazuma. Kljub vsem pa je položaj še vedno nejasen, to pa zato ker srbski radikalci sploh sami ne vedo kaj bi radi za svoj vele-srbijanizem, ki ubija edinostvo tro-imenega naroda v Jugoslaviji. Torej nejasna politična slika iz Jugoslavije. Tužna domovina, ki sloge ne poznaš!
-o-
katere se trudijo Mladinski domovi, da jim dajejo strehe, hrane in verske vzgoje. Ideja je plemenita in-gre za vzvišeni cilj, da se ohrani slovensko mladino dobro, da ne zaide na slaba pota in se popolnoma ne izgubi.
Program se bo vršil približno tako-le:
V	soboto večer dne 26. maja bo skupni banket in ples za jabolka in predstava. Potem nastopi pevsko dr. "Prešeren" in mlada slovenska godba na sak-safone in Illirija.
V	nedeljo dne 27. maja bo po-' poldne in zvečer žaloigra v e-nem dejanju "Ivane" in 3. dejanska šaloigra "Pavliha." Potem nastopi šolska mladina s svojo predstavo "Mladost" v enem dejanju. Potem nastopijo združena pevska društva mešani zbori. Zatem slede razne de-klamacije naše šolske mladine. Vse se izborno vadi in pripravlja pod vodstvom Dr. Srečko
IZ SL0Y. NlRWUni
St. Marys, Pa. — Cenjeno u-redništvo: — Sprejmite par vrstic tudi od nas v Vaš cenjeni list. Saj iz naše naselbine so redki dopisi, ker naše roke so bolj vajene dela kot pisanja.
Zadnji mesec so se pri nas mudili slov. duhovnik, ki so nam dali priliko opraviti sv. spoved. Škoda da se nisem gospodovo ime zapomnila. Dne 23. in 24. aprila pa smo imeli v tukajšnji nemški cerkvi 40-urno. pobož-nost. Ljudi je bilo dosti.
Čitala sem v 36. štev. Edinosti ono pismo iz Makedonije od Krekovega sorodnika, ki prosi pomoči. Reveži so se mi zasmilili in sem sklenila iti okoli ro-
ŽEP IN POLITIKA. — Pa čemu je prišlo do turško-an-tantnega spora? Spor je nastal v gospodarskih vprašanjih. Angleži in Francozi hočejo imeti vojno odškodnino. Kakor vsi premagani narodi naj plačajo tudi Turki ubogemu Angležu in Francozu vojno odškodnino milijarde v zlatu. Ker pa Turki nemajo "pare", so si zato v zameno za zlato poželeli petrolejske studence v okraju Mosul. Pa kaj to, nas ne briga to. Ali kar se tiče mej na Balkanu, so gospodje od antante popustljivi. Velikodušno darujejo Turkom zemljo drugih. Kajti tujo last ni težko darovati. Kakor hitro pa gre za njih lastni žep, postanejo gospodje Angleži in Francozi trdi kakor kamen. Bog obvari, da bi morali oni trpeti škodo. Strašno in grozno bi bilo. Pa tudi Bog ne daj, da bi Angleži zgubili turške petrolejske vrelce, ki niso bili nikdar njihovi. Rajši vso Jugoslavijo in ves Balkan Turkom kot to. Vidite tako vlogo igra žep v svetovni politiki. Vse lahko narediš gospodom antantnim državnikom, le njihovega žepa se ne dotikaj.
Okoli denarja se torej vrti lozajiska konferenca. Pogajanja so zelo tiho. Skoro nič se ne čuje s konference. Kajti o kupčijah in denarju ne govori človek rad na glas. Bogve, če jim ni Vorov-skv, ki je bil zadnje dni ustreljen silil v kašo in se ga je bilo treba znebiti, ker mogoče je kaj zahteval ali iskal za slovansko Rusijo? Da kupčija mej mešetarji se nadaljuje. Ko se bodo "zgliha-Ii" in si udarili v roko, potem pridejo še le prvi ministri v Lozano in podpišejo slovesno pogodbo. Naredili bodo svečane poje-
peh. Darovali so za sledeči
Mrs. Mary Hencberger $2.; Franc Baznik $1.; Reža Aus-serer $1.; Mary Zore $1.; J. Hencberger $1.; John Koffler $1.; R. Sulzer $1.; Frank Baljan $1.; Mary Adjuster 1$.; Mary Stoker $1.; Louis Roleh $1.; Joe Novosel $1.; F. Grdiša $1.; Zvone Rubinič $1.; Ludvik Bon 75c.; Mike Gorše 50C.0 Helen /Oškarič 50c.;; Mary Bon 50c. ; Mary Aufderklan 50c.; Annie Bordek 50c; F. Žagar 50c; Frances Baznik 50c.; Jožefa Goluf 50c.; Ani Zore 50c.; M. Hillenbrand 50c.; Lena Auserer 50c. ; Reza Afderklam, 50c.; Mary Rolh 50c.; Neimenovana 50c.; James Oven 30c.; Pauline Trgovec 27c.; Mary Uljan 25c.; T. Jaktešič 25c.; J. Medved 25c.; Ana Vencel 25c.
Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog plačaj! Gotovo je da bodo vam tudi reveži, ki jih je zadela usoda v Makedoniji zelo hvaležni, da bodo prosili ljubega Boga za vas zdravja in blagoslova.
Zamjena, ki se trudi mej ameriškimi Slovenci za Mladinske do- g°sta. (ga pritegne k sebi) move v stari domovini.
Prosijo se vsi rojaki v Pitts-burghu in okolici, posebno v bližnjih naselbinah kot, Am-bridge, Braddock, Cancmsburg, Alekirppa, Verona, itd, da pridejo na ta dan v Pittsburgh in po-setijo to izvanredno prireditev, zakar jim gotovo ne bo nikdar žal. To bo prireditev, ki jo Pitts-burška naselbina in okolica še ni videla. Na ta dan se bo pokazalo kaj zmore združena moč. Torej vsi te dneve v Kranjsko Slovenski Dom, kjer se bo vršila 26. in 27. maja ta tako redka prireditev, ki ima tako bogat program.
S pozdravom
John Golobic.
-o-
IZ DUHOVSKIH KROGOV.
"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
DOROTEJA: Kdo te je silil v to? TRNOVSKI: Maks. DOROTEJA: Kako to?
TRNOVSKI: Ravno sem se namenil malo zadremati, kar me trese Maks, kriči, da je hiša v ognju, vpije, da so stopnjice v plamenu, prinese mi stol k oknu in me vrže na vrt.
DOROTEJA: Sam vrag je v tem človeku. Meni je pa rekel, da sta se skušala v skakanju. Kje neki tiči ta malopridnež?
7.	Prizor.
Helena, Fric, Trnovski, Doroteja. HELENA: Pustite me! Vi ste ostuden človek! FRIC: Poslušajte me prosim — TRNOVSKI: Kaj pomenja to?
DOROTEJA: Ste bili morda v tem nalivu na sprehodu, gospod Fric?
HELENA: Lep sprehod. Obiskuje naše dekle v hlevu. Sama sem ga zasačila.
DOROTEJA: Sram vas bodi, gospod Fric! FRIC: Prosim, dovolite — TRNOVSKI: Zdi se mi, da ima moj plašč? DOROTEJA: V svoji hiši hočem dostojnosti, gospod Fric! Razumeli ?
TRNOVSKI: Glej ga glej, tudi klobuk je moj! FRIC: Lepo vas prosim, vendar —
HELENA: Očitali mi bodo, da sem vas jaz uvedla v našo
hišo.
FRIC: Potrpite prosim toliko, da razjasnim zadevo. Vso komedijo je zakrivil Maks.
DOROTEJA: Že zopet Maks!? FRIC: Rekel mi je, da je šla gospica doli — HELENA: Menda vendar ne h kravam? . FRIC: Tega ne, toda — nekoliko na svež zrak HELENA: V kravji hlev?'Saj (nisem nadušljiva. FRIC: Dam vam svojo moško besedo. Poslal me je sani, ogrnil me je s plaščem, potisnil mi^ klobuk na glavo — in ker gospice že dolgo nisem videl, on mi je pa obljubiL, da jo najdem tam, — sem šel tja.
DOROTEJA: Za tem grmom čepi zajec. Bodimo pozorni! TRNOVSKI: Ali vam ni ničesar pravil o strašnem požaru
v naši hiši ?
HELENA: Naposled nas je najbrže potegnil Maks za nos. Pregovoril je tudi mene v —
DOROTEJA: Zdi se, da smo mu vsi na poti. A jaz ga takoj najdem. (Odpre Jelkino sobo in gre notri — govori v sobi)' Je že res. Pridi ven, preljubeznjivi nečak (Privede Maksa za
eno uho iz sobe.
8.	Prizor.
Trnovski, Doroteja, Helena, Fric, Maks. DOROTEJA: (ga še vedno drži za uho) Kako se drzneš šaliti z nami vsemi, kako kaj?
HELENA: (ga prime za drugo uho) Kaj mislite, da so dame vaše igračke?
DOROTEJA: Poslal si mene po mačka v žaklju, (ga poteg-na svojo stran)
HELENA: Mene ste poslali v tej nevihti po aprila, (ga vleče k sebi)
DOROTEJA: Zadušil si v meni skoroda vse ► spoštovanje
do soproga, (ga potegne)
HELENA: Meni ste vzbudili sum o lepi nravnosti našega
—- Very Rev. P. Hugo Bren
D. D. se nahaja že nad teden dni v La Salle, 111. *kjer nadomešča na slovenski župniji sv. Roka o-bolelega tamkajšnjega
T ;Cf„ M w v « Ljoiciega tamKajsnjega župnika Listu pa želim mnogo vspehaT? • č 1	1 • • .
u: 1_________r \ Rev. Francis Sa ovena, ki je od-
da bi kmalu postal dnevnik, ki se ga tako potrebuje pri sedanjih razmerah. Vam pa smo hvaležni po zapuščenih naselbinah, da nam pošiljate tako lepe liste kot so Ave Maria in Glasnik, ki nam razstresenim po Ameriki oznanjajo božjo besedo in misi-jonarijo med nami. S pozdravom
Mary Aufderklan.
-o-
Pittsburgh, Pa. — Pozor rojaki v Pittsburghu in okolici! Dne 26. in 27. maja. nameravajo vsa tukaj šna društva Pevska in Dramatična, podporna in cerkvena prirediti
skupno veliko
j-	-	..	v	- - prireditev v korist siromašnih o-
govorili o večnem prijateljstvu — žepi pa bodo polni zlata, jtrok v Kranjsko - Slovenskem
Domu na 57th in Buttler St. za
šel za par mesecev na počitnice.
—	Rev. John Mertel, -župnik slovenske župnije Matere Božje, ki se je zdravil v stari domovini se je te dni vrnil na svojo župnijo, kjer ga je nadomestoval do svoje smrti pokojni Rev. Anton Sojar, a za njim Rev. Valentin Mihelič. Preč. g. kot se poroča se je zdravje precej zboljšalo, kar mu prisrčno žele vsi farani.
—	Rev. Valentin Mihelič pa je sprejel slovaško župnijo v Smoke^ Pennsylvania, kjer bo pastiroval mej Slovaki.
— Ako tvoj sosed ni naročen na list Edinost, nagovori ga, da se naroči. Katoliški list v vsake hišo naj bo geslo katoličanov!
MAKS: Oprostite gospa in gospica, koliko časa še želite gospodariti z mojimi ušesi. •
TRNOVSKI: Zakaj si vpil, da gori hiša?
MAKS: Ali ne gori? No, zahvalite Boga, da ne gori.
DOROTEJA: Zakaj si me nalagal, da sta se vidva skušala v skakanju?
Maks: Ali noče skakati? Če noče skakati, naj pa v miru zadremljje^
FRIc: Čemu si rekel, da najdem gospico v kravjem hlevu?
MAKS: Ali je res ni bilo tam? Mi je zelo zaL
HELENA: Čemu ste jezikali, da lazi gospod Fric za deklami?
MAKS: Saj je bil tam! Morda ga vežejo druge vezi.
HELENA: Vi ste neslan človek, niste vreden, da bi se kdo jezil nad vami. (odide)
MAKS: Sluga ponižen!
DOROTEJA: Deček, ki se je prezgodaj odtegnil leskovki. Izgubljen je, ako mu pametna žena pravočasno ne uredi možganov. (Odide za Heleno)
MAKS: Ponižen sluga!
FRIC: Predrzneš, ki bi ga temeljito kaznoval, da mi ne brani gostoljubje. (Odide za Dorotejo)
MAKS: Servus kolega.
TRNOVSKI: Maks, Maks, ti si strašno Iahkomišijen. Namenil sem se da te pošteno oštejem.
MAKS: O jej, oje j !
TRNOVSKI: Kadar se bom pošteno prespal, (stopica v svojo sobo)
MAKS: Sluga pokoren! Adijo — pa lahko noč!
(sam). Tako, vseh sem se otresel. Vse mi gre po sreči, le Jelka noče z menoj, govori mi o hvaležnosti, o nravnosti, dostojnosti, da gre raje s teto v samostan kot z menoj pred oltar — to me pa strašno, neznansko me to jezi.	*
9. Prizor.
Major, (Mrak), Maks.
MAJOR: Grom in strela! Lije kot o vesoljnem potopu in tema je kakor osem dni pred stvarjenjem sveta, (zagleda Maksa) Oprostite! Popotnik sem, noč in nevihta sta me privedli semkaj iskat zavetja. Zdi se mi, da sem zagrešil pravo cesto in nikogar ni bilo, da bi mi pokazal pravo pot.
MAKS: Bog vas sprejmi, gospod! Kam ste pa namenjeni?
MAJOR: V graščino gospoda Trnovskega.
MAKS : Tako, tako!
MAJOR: Imam še daleč do tja?
(Dalje prihodnjič.)
V NEDELJO POPOLDNE.
Pile Rev. J. C. Smoley.
TEDENSKI KOLEDAR
i. nedelja po binkošti. Jezus uči ljubezen do bližnjega.
27	Nedelja — Presv. Trojica,
Beda, cerkveni učen.
28	Pondeljek — Avguštin, Viljem iz Akv.
29	Torek — Marija M. Paci-ška. Aleksander.
30	Sreda — Decoration Day.
Ferdinand.
31	Četrtek — Sv. Reš. Telo.
1	Petek — Juvencij, muč, Pro-kul.
2	Sobota — Marcelin, muč.
DVANAJSTI ČLEN VERE.
— PRIHODNJE ŽIVLJENJE.
"In večno življenje. Amen", molimo v apostolski veri. Večno življenje, katero spoznavamo, v katero verujemo v tem zadnjem členu vere, je bodoče življenje ki bo srečen za dobre, nesrečno za hudobneže. To življenje se prične za vsakega človeka takoj v trenutku njegove smrti. Kakor hitro se duša loči od tega sveta, od tega življenja, vstopi takoj v večnost. Človek bo Šel v hišo večnosti, pravi sv. pismo (Eccl. 12. 5).
V kateri kraj pa pojdejo? Kam bodo šle duše kristjanov po njihovi smrti? Odgovor je: v nebesa, vice ali pa pekel. Nebesa bodo prebivališče za izvoljene, vice kraj za one, ki se bodo morali še očistiti; pekel bo kraj za zavržene, bo kraj muk in trpljenja.
Osoda duše, kako bo njena večnost, je popolnoma in edi-nole odvisna od stanja, v katerem se bo nahajala v poslednji uri. v uri smrti.
Če pade drevo proti jugu, ali preti severu, kamor bo drevo padlo, tam bo obležalo, pravi sv. Pismo (Eccl. XI., 3). Lahko še pridenemo, da drevo pade navadno na stran, na katero je nagnjeno, to se pravi, človek navadno umrje tako, kakor je živel.
Duša, ki se loči iz tega sveta, je lahko v tako popolnem stanju milosti božje, da nima nobenega madeža na sebr, katerega bi bilo treba oprati; duša je lahko v stanu milosti božje, vendar ima še na sebe male madeže, katere so pustili odpustljivi grehi, treba se ji še morda pokoriti za kake časne kazni, ki jih je zaslužila za greh. Duša je pa morda tudi tako nesrečna, da je šla iz tega sveta v stanju smrtnega greha.
Iz tega lahko razumemo, katere duše grfdo v nebesa, katere v vica, katere pa v pekel.
Nebesa, večna blaženost, so cilj, za katerega smo vsi vstvar-jeni. Ne bomo li skrbeli, da bomo to plačilo prejeli? Ne bom li storil vsega, kar je v moji moči, da bom nebesa zaslužil? Ne bom li prinesel vsake, še tako velike žrtve za nebesa? Kaj bo z menoj, če zgrešim ta cilj? Če ne pridem v nebesa?
<*"aka me pekel, kraj muk, kraj groze, kraj trpljenja. In kar bo najhuje, te muke, te groze, to trpljenje bo trajalo večno! Večnost samega trpljenja. Kdo bo razumel to resnico? Ni nas svaril zastonj naš Zveličar in o-pominjal, da naj rajše pretrpi-mo vse. da prenesemo vse žrtve v tem življenju, da bomo ušli večni smrti. "Ne bojte se teh",


SLOVEČI UMETNM FOTOGRAFIST
emeca
143lT W. 18th"*Street
izdeluje najboljše slike!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
pravi, "ki umore telo, duše pa ne morejo umoriti, bojte se veliko bolj tega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel" (Mat. io, 28.).
Varujmo se torej smrtnega greha! Varujmo se ga, da nas smrt ne zasači v njem, ker sicer nas čaka osoda nesrečnega svetopisemskega bogatina, nesreča, ki se ne bo dala nikoli več popraviti.
Trpljenje v vicah je veliko hujše, kakor vse trpljenje vkup na tem svetu. Pomagajmo zato dušam, ki se nahajajo v tem kraju bolečin in trpljenja, skrbimo pa tudi, da sami ne bomo prišli v ta kraj, pokorimo se, zadostimo za naše grehe, dokler smo še pri življenju.
-o-
APOLOGETIKA.
Verodostojnost evangelistov.
Če se hočem na pričevanje, na besede kakega človeka za kak važen korak odločiti, moram vedeti, ali je doticni vedel resnico, oz. ali jo je hotel tudi povedati. Kako pa naj" vem to o a-postolih ?
Odgovor na ta ugovor je lahek. Evangelisti so lahko vedeli so mogli vedeti resničnost svojih poročil. Matevž in Janez sta bila očividca dogodkov "Kar smo slišali, kar smo videli z lastnimi očmi, to vam oznanjamo" (I. Jan. 1, 1). Marka in Lukež sta pisala, kar sta slišala od apostolov in drugih prič, in vse to sta .vestno, natančno preiskala.
Sveti pisatelji niso bili nika-tki prenapeti sanjači, iiiso bili lahkoverni, bilo je ravno narobe : Bili so možje mirnega, treznega, jasnega mišljenja, ki so ;kot opazovalci vestno, natančno, trezno poročali resnico. Pisali so brez vsakih dostavkov in opazk, ravno tako, kakor se je vse dogodilo. Opozarjam na primer na Kristusovo obsodbo na smrt, na bičanje, kronanje itd. Evangel j a so pravcat zgled za stvarnega pisatelja zgodovine. Evangelisti so bili zmožni vsestransko, da so spoznali resničnost dejstev in jo kot tako poročali.
"Pečat resnice, ki ga nosijo evangelja," pravi Rousseau, "je tako velik, tako presenetljiv, da bi bil iznajditelj večji ko junak sam . . . Kaj takega ni mogoče iznajti in si izmisliti, in dejanja 'Sokratova, o katerih nikdo ne dvomi, niso tako potrjena kakor dejanja Jezusova.
Evangelisti so pa tudi hoteli povedati in poročati resnico. Niso bili nikaki hinavci, nikaki laž-njivci, nikaki sleparji. Njihovemu mišljenju mi mogoče ničesar" očitati, nikdo ne more njim.podtikati kakih posebnih, sebičnih namenov. Niso gledali in iskali zemeljskega plačila, ne časti in hvale od ljudi.
Nasprotno: Vedeli so, da so s tem peresom, s katerim so pisali evangelij, podpisali tudi svojo lastno smrtno obsodbo. "Pričam, ki se dajo za svojo izjavo umoriti, verjamem," pravi Pas-
cal. Evangelisti pripovedujejo odkrito, ponižmo, ne prikrivajo svojih napak in slabosti, ne brigajo se za čast ali sramoto, kažejo se nam kot priprosti značaji, kojim je laž, sleparstvo neznano.
V cerkveni zgodovini stoje pred nami kot svetniki in mu-čenci, in moderni brezverci nimajo nikake pravice, da bi te može sumničili laži in sleparstva brez sence kakega dokaza.
Evangelisti so pa tudi morali resnico poročati. Niso mogli razširjati kake ne resnice. Vsaka laž, vsaka napačna vest bi bila prišla takoj na dan. Judom ni bilo treba na primer drugega, kot iti v mesto Najm pa vprašati : "Kje pa je sin vdove, ki ga je Jezus obudil od mrtvih?" Ali pa v Betanijo k Lazarjevemu grobu. "Mi smo bili pri njegovem pogrebu, in tu so ležale njegove kosti," bi jim bile rekle priče. Med množico 5000 ljudi bi bili gotovo našli- koga, ki bi bil Judom trdil, da se je čudež resnično zgodil, vsaj so še za druge stvari lahko našli krive priče.
Jude so te stvari gotovo zanimale, vsaj se je šlo za javne, važne stvari. Šlo se je za čast in poštenje posameznih oseb in krajev, kakor v Kafarnavmu, Kotozain, Betzaidi, v glavnem mestu Jeruzalemu se je šlo za čast cele duhovščine, za obstoj in ohranitev Mozaične vere.
Pri tako pazljivih in strastnih nasprotnikih je popolnoma izključeno, da bi bili evangelisti poročali zlagane, izmišljene dogodke v dokaz nove vere. Judje so preganjali kristjane še dol go po pokončanju Jeruzalema do 2. in 3. stoletja.
Jezik, slog jezika v evangeljih se popolnoma prilega času pisateljev in omiki pisateljev. Vsi podatki evangelijev o raznih dogodkih se popolnoma vjemajo zgodovinskimi raziskavanji. E-vangelja poročajo mnogo o političnih razmerah ob Kristusovem času, o davkih, o vojaščini, o u-pravi itd., vsi ti podatki so morali biti znani edinole očividcu. Kak poznejšen ponarejevalec bi se bil gotovo motil v mnogih posameznostih. njegovo sleparstvo bi bilo prišlo takoj na dan.
Kolikokrat so mislili, da so
Preženite bolečinol
Okorelo rame, otrpljen* mi&ica, nategnjen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo površino, in bolečina bo hitro izginila. Paln-Expeller is bolečima sta si smrtna sovražnika« Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarja, 35c. in 70o. Glejte, da bo na zavojčka tvorniška znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe.
F. AO. RICHTER St CO. 104-114 Sooth 4th St. Brooklyn. N. Y.
ZASTAYE
bandera, regalije in zlate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL B A C H M A N 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
Rojakom v Chicago!
Naznanjam, da sem sprejel zastopništvo za KIMBAL CO. ki je ena največjih in najboljših družb v Chicago za izdelovanje klavirjev, gramofonov in drugih inštrumentov. Rojaki, kateri želite si "piano" klavir ali gramofon bodisi karšnekoli vrste, pridite k meni, da Vas popeljem v trgovino te družbe, katere sem zastopnik in Vam razkažem velike zaloge, ki jih ima na razpolago naša družba. Ako želite zamenjati vaš sedanji piano, pridite k meni, preskrbel Vam bom pogoje, da boste zadovoljni z njimi.
Zglasite se katerikoli čas pri podpisanemu:
JOSEPH NARTNIK
1902 — West aand Street, PHONE: Roosevelt 8974.
Chicago, 111.
našli kako nenatančnost v evan^ geljih, se je vedno izkazalo, da to ni bila napaka v evangeljih, marveč pogrešek, napaka nasprotnih raziskovalcev.
Proti Dejanju apostolov so navajali nasprotniki na primer, da omenja na otoku Cipru pro-konzula. otok Ciper pa za časa apostola Pavla ni bil rimska pokrajina, torej ni mogel tam biti nikak prokonzul. Nasprotniki so se že veselili! Pa ne dolgo; kmalu so našli- ploščo, iz katere je bilo razvidno, da je bil Ciper takrat rimska provinca, da jo je upravljal prokonzul.
Ravno tako natančno ve Lukež, da so se imenovali vrhovne oblasti "Politarchai", da je imel na otoku Malta vladni uradnik naslov "Protos" itd. (Glej: Vi-gouroux, Le nouveau testament et les decouvertes modernes, str. 223, 323).
-o-
Stol proti debelosti.
V Bostonu so znašli električni stol, ki odjemlje človeku mast. Ako sede nanj debeluh, se v kratkem času posuši. Stol ni prav nič nevaren zdravju. Tiste gospodične in gospe, ki želijo postati bolj vitke, se lahko oddahnejo. Znans^vo je tudi njim pomagalo.
-o-
Deseturna delovna doba na Ruskem.
Iz Revala poročajo: Sovjetski narodni komisariat je izdal odlok, s katerim je uvedena deseturna delovna doba v zavodih in tvornicah, ki so pod nadzor-
stvom rdeče armade. Z istim od-\ lokom je izšel ukaz sovjetske vlade, da se zapre 78 državnih podjetij. In tako je prišlo čez noč 64.000 kvalificiranih delavcev ob zaslužek. Delavci bodo dobivali četrtinko prejšnjih mezd državne poidpore, dokler ne bodo sprejeti v drugih državnih podjetjih.
-o-
Lastavica, kje si bila?
V Ortheimu v Alzaciji je ujel lansko leto na jesen neki va-ščan lastavico pa ji je privezal pod kreljuto napis: "Jeseni sem bila v Ortheimu v Alzaciji, prosim, napišite, kje sem bila pozimi." Lastavica je prinesla odgovor: "Čez zimo sem bila pri čevljarju Jožefu Badyju na otoku Martinique ter prinašam od njega iskren pozdrav." — Otok Martinique7 leži, kakor znano, severno od Južne Amerike med takozvanimi Malimi Antili.
Nov slovenski list v Gorici.
Bivši komunist Furlan je začel izdajati no vlist "Gmajna/* ki je nepolitičen in z nikomur ne drži, marveč samo graja napake, kjerkoli jih najde.
IB^ŠIRITE LIST EDINOST.
Najboljše
CIGARETE

IŠČE SE TYPISTINJA, vešča angleškega in slovenskega jezika ter splošnega dela v pisarni. Služba stalna, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na:
EDINOST PUBL. CO.
1849 West 22nd St., Chicago, 111.
Ill
CIGARETE
* + * + * * * * * * *
Košnik
JAVNI NOTAR
1840 W. CuUerton St. (20th St.) CHICAGO, ILL.
Se priporoča, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela; ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem, kot njih bližnji rojak sem popolnoma zmožen njih
jezika.
*
i
i *
*

John Gornik
SLOVENSKI TRG0VEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New Yerk uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš po-tevalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in spleh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J.
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja.
Upr. Edinosti in Ave Maria.
s
■WW
NAZNANILO.
Naznanjam vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Chicago in okolici, da sem se te dni preselil v svojo lastno hišo, kjer sem otvoril novo REAL ESTATE PISARNO, na: 1931 West 21st Place.
Priporočam se vsem rojakom, ki žele kupiti lastne domove ali prodati, da se zglasijo pri meni na novem ^ naslovu, kjer jim bom vedno na razpolago.
f Opravljam tudi vsa notarska dela kot affidavite, ^ kupne pogodbe, preiskujem lastninske pravice za tu in stari kraj in zavarovalnina za vse slučaje. Vsem se toplo priporočam!
JOHN J. KERSTNIK, West Side Real Estate and Exchange System.
1931 West 21st Place,	Chicago, 111.
Phone : CANAL 3773.


* * * + + *
* + * + +
-ft *
* + +
KUHINJSKO POHIŠTVO.
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanja kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev. krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago « postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku.
BENJ. EICHHOLZER
537 MAIN STRBBT.
FOREST CITY, PA.
* * * * * * %
t t t
t *

"edinost"
te

"M A L E N K O S T I"
. ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

Villamelon je spal krepko spanje pravičnega. Pa tudi njega je hrup vzdramil. Izprva ni vedel, kaj se je zgodilo, in obšel ga je silen strah. Sploh — odkar se je bil tako silno prestrašil doli na afriškem obrežju, ga je bilo vedno rado strah. In njegova bojazljiva domišljija mu je tudi danes v polsnu naslikala tiste divje beduine in njih strašne puške ... in med beduini se je pojavil ekscelenca Martinez, silni Apis, in je kazal z eno roko njegovo nerodno pismo, z drugo pa ga je grabil za vrat, da bi ga brez usmiljenja tiral seboj---.
Villamelon je mislil, da bo umrl od groze in strahu. Njegovo pismo* samo njegovo pismo je moglo privesti v hišo po-lacijo — ---
Pa takoj je bil narejen načrt. Zaril se je nazaj v postelj in je sklenil, da je najboljše, ako se naredi mrtvega . . . Ali ga ni Currita speljala v te sitnosti?! Naj se sama pogaja s policijo, kakor ve in zna ...
Curita se je tresla od jeze. Zastonj mu je prigovarjala, naj gTe in naj odpravi vsiljivce. Villamelon je rekel, da je prehla-jen, da se poti in da bo gotovo dobil nahod in še kaj hujšega, ako bi šel sedaj na zrak.
Čas je hitel. Neustrašena Currita je morala nazadnje sama nepovabljenim gostom naproti.
, Ponosno je zahtevala od policijskega načelnika pismeni u-kaz gubernadorjev, da sme vdreti v palačo.
Spoštljivo ga ji je dal načelnik. Currita je pismo prebrala, ga raztrgala in vrgla kosce na tla. Slovesno je ugovarjala zoper tak napad in naglašala svojo alfonzinsko zvestobo. Enemu hišnih uradnikov |e naročila, naj povede te ljudi v njeno stanovanje ter naj prisostvuje preiskavi.
Sama pa se je podala v biljardno dvorano s svojimi komor-nicami, kakor kraljica sredi svojih dvornih dam. Tudi Lili in Paquito sta morala priti. Posadila si ju je na kolena in ju ljubeznivo objela. Igrala je vlogo Marije Antonfjette, ki je s svojimi otroki zbežala pred razdivjano tolpo v Tuilerije. Kate je ne-utešljivo jokala, miss Beautiful pa si je nadela klobuk in rokavice, kakor bi bilo treba že kar bežati.
Currita ni povzročila brez namena teh prizorov.
Hitro se je razširila vest o vlomu policije po vsem mestu, po političnih in aristokratičnih krogih, po kavarnah in kazinah, po ulicah in trgih. Cele gruče radovednežev so se pehale pri vhodu v palačo, dolga vrsta .kočij je polnila ulico, vozovi so se ustavljali, vratca kočij so se odpirala, loputala, in izstopali so ponosni aristokrati, elegentne senore, objemale so Currito, jo pomilo-vale, jo občudovale, se zgražale in se navduševale.
In ravno to je želela Currita!
S smehljajočim, nedolžnim, neizkušenim obrazom prostodušne institutke je podajala enim roko, je pripovedovala drugim o napadu policije, in je dvigala oči k nebu kot vdana žrtev, ki se žrtvuje s svojimi otroki za pregnano dinastijo.
Kaj bo z njimi? Ubogi otroci! In Fernandito! Tako rahel, nervozen in bolan je, v postelji je, siromak. Morebiti jih čaka pregnanstvo, morebiti ječa, morebiti celo —---. Oh —!
Dame so se tresle od strahu in groze, vse hkrati so začele govoriti, tolažile so žrtev, ji dajale dobrih nasvetov, v srcu pa so se hudovale, da ni nanje padel sum policije in da ni njih ovenčal s krono mučfeništva.
Prišli so tudi časnikarski poročevalci s svinčniki in papirjem v rokah. Zelo prijazno jih je sprejela Currita ter jim pripovedovala, kaj se je zgodilo.
Zlasti dobro je bil sprejet Pedro Lopez, kronist elegantnih salonov in plesnih dvoran, tisti, ki je imel hlačne žepe znotraj prevlečene z voščenim platnom, da je laže nosil domov sladkarije, obložene kruhke in drugo pecivo.
NAZNANILO
Slovenskemu in Hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril SLOVENSKO BRIVNICO na svojo lastno roko v lastni hiši, v kateri se je dosedaj nahajal Slovencem dobroznani JOE'S BARBER SHOP na 22-ti ulici med Lincoln in Robey ulico.
MOJA BRIVNICA bo odprta vsak dan do 8. ure zvečer ob petkih in sobotah pa . do 11. ure zvečer.
Currita mu je podala roko in je bila ginjena, ko je zagledala svojega zvestega prijatelja, ki je že tolikokrat poročal o pre-mierah njenih toalet. Stisnil ji je roko in ponavljal:
"Usodno, usodno, usodno !*'	-
In stopil je v oddaljen kot ter je marljivo pisal.
Dame pa in gospodje so se gnetli krog njega ter moledovali, naj tudi nje omeni v poročilu, ki bo drugi dan gotovo glavni in edini predmet razgovorom po Madridu. Apoteoza Currite je obetala biti sijajna in hoteli so biti zraven, četudi samo — v spre-stvu.
Vsa zasopla je prihitela še Leopoldina Pastorjeva. Veliko molitveno knjigo je nosila v roki; opravljala je devetdnevnico pri sv. Paskalu in je ravno prišla od svete maše.
Hudovala se je, da Currita ni dala policijskega načelnika vreči na ulico. Prisegala je, da mu bo pred odhodom še povedala par krepkih, kregala se je po hodnikih, kazala med potom uradnikom jezik in je odšla v obednico. Bilo je že poldne, ona pa še tešč, in tri jo je glad. V palači pa je vsekakor hotela ostati do konca preiskave. Mnogo jih je šlo za njo in padli so nad shrambe Villamelonove, kakor roj požrešnih kobilic na rodovitno polje.
Pa kako so se zavzeli!
Villamelon. umirajoči Villamelon je sedel v kotu obednice, sklonjen nad velikim hrastovim pladnjem. Plašno je gledal na vse strani in je imel pred seboj izdatno posodo redilne čokolade in rumeno opečene kruhke.
Ko ga je bil namreč minil prvi strah in že ni bilo več slišati drugega ko prihajanje in odhajanje radovedne množice, takrat je Villamelon začutil v postelji silen glad. Zastonj je klical služabnike. Razpršili so se bili po palači in niso poslušali njegovih povelj. Odločiti se je moral, da umre do glada, ali pa si sam kaj poiščf za pod zobe. In zlezel je iz postelje ter se splazil po raznih hodnikih v kuhijo iskat vsakdanjega kruha. S tem je bežal v skrajni kot obednice ter začel požirati.
Nepovabljeni gostje so ga splašili, in hitro je bežal nazaj v kuhinjo s čokolado v eni roki in s kruhki v drugi. Z glasnim krohotom mu je sledila gosposka gladna truma. Leopoldina ga je ujela za rob suknje ter kričala v znorelem smehu:
"Kam pa. kam, Fernandito? Ne bodi smešen, prijatelj! Kdor hoče živeti, mora jesti! Ne boj se nas, prišli smo ti pomagat."
In od nadkuharja pa do konca dona Joselita — vsa služin-čad je morala delati, da je pripravila za lačno gospodo obilen in
izdaten lunch —
. r-	n »
—-. ** mO&ttli* rfa -tittA.	3
__VII.
I I--- " ..... ' g- i
Tistega pomenljivega dne se je spoštovani diplomat Butron ravno pripravljal, da bi si pobarval svojo že čisto belo brado.
Kar mu prinesejo poročilo od Currite.
Kosmati doplomat je popolnoma izgubil glavo. Poznal je Currito in se je bal, da bo vse pokvarila. V največji naglici je naročil voz in je čisto pozabil na svojo belo brado, ki jo je d3-slej skrbno skrival radovednim očem. Hitel je v palačo izgubljene ovce, zakaj mnogo mu je bilo na tem, da jo ohrani Alfonzovi stranki.

VSO ODPRAVO


ftn GLAYE DO NOG
si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & C0.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
Chicago.
ANTON KOSMERL I948 — West 22nd Street,
|®0®<B®®0®®®®®®®®0®®®®®®®®®®®®<S
BIMACE PITIJ
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri ' NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik X942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
Izšla je
LEPA KNJIŽICA
Državljanski katekizem
t natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov
i. t- d.
1.
2.
S.
Knjižica je pisana.v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga:
za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju naše države, g pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem,- kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. za poduk za drugi papir.
za poduk za one, ki so že dobili državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje.
za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini.
za poduk v farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO ioc.
Naroča se pri:
EDINOST 1849 W. aand Street,	Chicago, 111.
—:— ali pa-
NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL
131a Massachusetts Ave. M. W.
Washington, D. C.
PRAVIČNA SODBA.
Srbska narodna pripovedka. • V Sarajevu je neki Žid izgubil zašito mošnjo z denarjem. Dal je to oklicati in obljubil sto grošev tistemu, ki bi jo našel. Potem, ko je klicar prehodil vse u-lice, pride seljak z mošnjo v roki: "Glej, trgovec, najbrže je to tisti denar, ki si g a izgubil." Ves iz sebe od radosti popade žid mošnjo, jo razporje in začne šteti denar. Ali koj se njegovo veselje izpremeni v žalost, ko pomisli, da mora dati sto grošev tistemu, ki jo je našel in jame premišljevati, kako bi mu jih ne dal. Ko tako sešteje denar, reče seljaku:
"Ti si torej prijatelj, vzel že svojih sto grošev? V mošnji je bilo osemsto grošev, sedaj pa jtfi je samo sedem sto. Prav si storil! Hvala tir
Revež se prestraši, "ko je to cul in bolj ga je bolela nezasluže-na obdolžitev nego izgubljenih sto grošev. Zato se jame zakli-njati in rotiti, da se ni niti dotaknil denarja, ampak je vse tako prinesel, kakor je našel. Žid pa ostane trdovratno pri svojem.
Tako se malo po malo spreta in jo primahata h kadiju, da razsodi. Oba prisežeta: žid da je bilo v mošnji osem sto grošev in je sedaj samo sedem sto, seljak pa, da se ni denarja niti dotaknil. nego ga je tako prinesel, kakor ga Je našel.
Tedaj jima modri kadi, ki je spoznal kaj je in kako je, razsodil tako-le: 'Oba imata prav: ti trgovec si izgubil osem sto grošev, ti, seljak. pa si našel samo sedem sto; ni torej to denar tega trgovca, ampak nekoga drugega. Nesi tedaj denar domu in drži ga, dokler ne pride oni, ki je izgubil samo sedem sto grošev; ti, trgovec, pa čakaj, dokler se ne oglasi tisti, ki je našel osem sto grošev!"
-o-
ZLATO V PAPIRNATEM DENARJU.
Pred vojno je bilo zlato podlaga skoraj vseh valut na £vetu, kar je tudi darres. Razlika pa
J. K05MACH
1804 W. 22nd St. Chicago, in.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNlgEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. '
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na svoieea rojaka!
j pred vojno in danes je ta, da se
je pred vojno v resnici dobilo te* liko zlata za bankovec, kot ji bilo na bankovcu zapisano, danes pa ne. Sicer je danes še vedno na bankovcih zapisano, da se bankovci morejo zamenjati v zveneči novec, a v večini držav bi onega spravili v norišnico K bi to zahteval. Vrednost papir natega denarja je danes:
100 dolarjev je ioo dolarjev v zlatu; 100 švedskih kron je qq kron v^zlatu; ioo holandskih goldinarjev je 98 goldinarjev v zlatu; 100 švicarskih frankov je 97.40 frankov v zlatu; 100 angleških šterlingov je 96 šterlingov v zlatu; 100 španskih peset je 82 peset v zlatu; 100 danskih kron je 70 kron v zlatu; 100 norveških kron je 69 kron v zlatu* 100 brazilskih milreis je 36 mil-reis v zlatu; 100 franc, frankov je 33 frankov v zlatu; 100 belgijskih frankov je 29 frankov v zlatu; 100 ital. lir je 25 lir v zlatu ; 100 čeških kron je 14.5 kron v zlatu; 100 turških pijaster je 14 pijaster v zlatu; 100 grških drahem je 6 drahem v zlatu* 100 jugoslov. dinarjev je 5 dinarjev v zlatu; 100 bulgarskih leva je 3 leva v zlatu; 100 ru-munskih lejev je 2.5 Iejev v zlatu; 100 nemških mark je 0.0002 mark v zlatu; 100 avstrijskih kron je 0.000075 kron v zlatu; 100 ruskih rubljev je skoraj nič!
Kot vidimo iz tega seznama, je papirnati dolar popolnoma enakovreden zlatu, torej cel ru~ men, lira je še eno četrtino rumena, jugoslovanski- dinar ima i še en ogal rumen, v nemški marki bi morali iskati zlato s pove-čalnim steklom, pri ruskem rublju ga pa niti s tem ne bi našli.
ra^ŠIRITE LIST EDINOST.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. —- Od $15x0 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
Ust Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahajA skoro v vsc..sl#venslce naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine 9» nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO ©GLASI V LISTU "EDINOSTI** USPEŠNL
Trgovci, ki imajo sv^je trgovine nay poizkusijo oglašati v listu "JEdiaosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BO»« POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ak? raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizk^ite in prepričajte se enkrat Poslujte se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oei slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NASA TISKARNA
je sedaj skpro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in toča«. Vsem slovenskim čc. gg- duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se najCapjeje priporočamo, da se spomnijo na nas* kadar potrebbjej*. kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nai- za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to »torite, smo prepričani, da bom« vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. ID.
Phone: Canal 0098. B	B	fl