263 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 2, 263—283 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:06/2023; spr eje t o/ Accep t ed:10/2024 UDK/UDC: 272:82.09 DOI: 10.34291/B V2024/02/ A v senik © 2024 A v senik Naber g oj, CC B Y 4.0 Irena Avsenik Nabergoj Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja in pogledih Izidorja Cankarja skozi prizmo sodobne teološke interpretacije katolištva Josip Vidmar on the Catholicism of Ivan Cankar and the Perspectives of Izidor Cankar through the Lens of Contemporary Theological Interpretation of Catholicism Povzetek: V knjigi Literarne kritike (1951) Josip Vidmar z druž uje s v oja pr edv ojna lit er arnokritična dela, v k a t erih analizir a in ocenjuje slo v ensk o lit er a tur o v spe- cifičnem k ulturnem in z g odo vinsk em k on t ek s tu. Pri t em posebno po z ornos t po- s v e ti uv odnim š tudijam Izidorja Cank arja v pr vi iz daji Zbranih spisov Ivana Can- k arja (1925–1936), pri čemer se podr obno lot e v a vpr ašanja Cank arje v e k a t olišk e iden tit e t e in s v e t o vneg a naz or a. Vidmarje vi odzivi na poglede Izidorja Cank arja temeljijo na njegovem lastnem pojmovanju katolištva, ki ga ne razlaga po so- dobnih t eoloških opr edelitv ah, t em v eč sk o zi prizmo s v oje t erminologije in in t er- pr e t a tiv nih k r it e r ije v . V sk ladu s t e m člane k sle di cilju r az čle nitv e Vidm ar je v ih vr ednos tnih krit erije v z a k a t oliš tv o. Z adnji del člank a ponuja vpogled v sodobne teološke študije, da bi osvetlili skladnost Vidmarjeve razlage katolištva z dana- šnjimi t eološkimi r az ume v anji k a t olišk e iden tit e t e. Prispe v ek br alc a v abi, naj umetnos t r azume k ot edins tv eno člov ešk o izk us tv o , ki sk o zi pesnišk e, pripov edne in dr amsk e f orme pr eseg a ideološk o o zk e okvir e in s t em omog oč a globlji vpo- gled v r esničnos t t er r azmislek o las tnem s v e t o vnem naz oru. Ključne besede : Iv an Cank ar (1876–1918), Izidor Cank ar (1886–1958), Josip Vidmar (1895–1992), r epr e z en t acija r esničnos ti v ume tnos ti, s v e t o vni naz or , k a t oliš tv o , literarna interpretacija, literarno vrednotenje Abstract: In Literary Criticism (1951), Josip Vidmar c ompiles his pr e-w ar lit er ar y criticism, in which he analy z e s and e v alua t e s Slo v e nian lit e r a tur e within a spe- cific cultur al and his t oric al c on t e x t. He pa y s particular a tt en tion t o the in tr o- duct or y s tudies b y Izidor Cank ar in the fir s t edition of Collected Writings of Ivan Can k ar (1925–1936), cl o sel y e x ami n i n g the i ssu es o f Can k ar ’ s Ca th ol i c i d en tity and w orldvie w . Vidmar ’ s r esponses t o Izidor Cank ar ’ s per spectiv es ar e based 264 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 on his own understanding of Catholicism, which he interprets not through con- t empor ar y theologic al de finitio ns but thr ough the lens of his t erminology and in t erpr e t a tiv e crit eria. Acc or dingly , this article aims t o analy z e Vidmar ’ s e v alu- a tiv e crit eria r eg ar ding Ca tholi cism. The final part of the article off er s insigh ts into contemporary theological studies to shed light on the extent to which Vidmar ’ s in t erpr e t a tion of Ca tholicism aligns with t oda y ’ s theologic al under- s t andings of Ca tholic iden tity . The article in vit es r eader s t o appr ecia t e art as a unique human e xperience tha t, thr ough its poetic, narr a tiv e, and dr ama tic forms, transcends narrow ideological frameworks, thus fostering a deeper in- sigh t in t o r eality and r e flection on one’ s o wn w orldvie w . Keywords: Iv an Cank ar (1876–1918), Izidor Cank ar (1886–1958), Josip Vidmar (1895–1992), r epr esen t a tion of r eality in art, w orldvie w , Ca tholicism, lit er ar y in t erpr e t a tion, lit er ar y e v alua tion 1. Uvod V svoji zbirki Literarne kritike (1951) Josip Vidmar z druž uje s v oje pr edv ojne lit e- r arnokritične ocene in por očila , v k a t erih analizir a in ocenjuje soč asno slo v ensk o lit er a tur o sk o zi specifičen k ulturni in z g odovinski filt er . 2 Zbirka je razdeljena na šes t pogla vij po »lit er arno z g odo vinsk em principu g ener acij, ki nas t opajo v sakih de se t le t«; le pr v o pog la v je z aje ma »šir ši k r og pisa t e lje v , k i po s v oji s t ar os ti pr ipa- dajo č asu pr ed ‚moderno‘« (Vidmar 1951, 5–6). 3 Šes ti oddele k knjig e z naslo v om „Pr egledi“ ses t a vlja de v e t ocen knjig ali spiso v z v eč a v t orji, zbornik o v in an t ologij. Vidmarje v e kritik e in analiz e se ne omejujejo z g olj na es t e tsk e ali f ormalne las tno- s ti besedil, t em v eč so t esno pr eple t ene s k ulturnimi vr ednot ami in ideološkimi pr emiki č asa. Njeg o v a analiz a lit er a tur e t emelji na njeg o v em globok em pr eprič a- nju, da ume tnos t in lit er arna us tv arjalnos t nis t a iz olir ani od družbeneg a ok olja, v k a t er em nas t aja t a, t em v eč g a zr c alit a, k omen tir a t a in pog os t o tudi pr eseg a t a. Vidmar pojasnjuje r azlog z a nas t anek s v ojih lit er arnokritičnih z apiso v z besedami: »V es č as od pr v eg a nas t opa sem se in t enzivno ukv arjal z mislijo o t em, da bi se pos v e til kritiki domače lit er a tur e, o k a t eri se mi je z delo , da se ne iz v aja ne do v olj iskr eno ne do v olj t emeljit o.« (7) 2 Prispe v ek je nas t al k ot r e z ult a t dela v okviru r azisk o v alneg a pr ojek t a J6-3140 : „Slovenska intelektualna z g odo vina v luči sodobnih t eorij r eligije: od ločitv e duho v in k ulturneg a boja do k omunis tične r e v olu- cije “ t e r pr ogr ama P6-0262: „ V r e dnot e v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t e r mo žnos ti dialog a “ , ki ju sofinancir a Ja vna ag encija z a znans tv enor azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije. 3 N aslo v i še s tih de lo v so: „St ar e jši pisc i“ (v k ljuč e ni so: F . Le v s tik ; F . De t e la; I . T a v č a r ; A . Fun t e k ; F . Zbašnik ; F . Milčinski; F . Jaklič, A . Medv ed); „R od moderne “ (F . S. Finž g ar; F . Gr ohar; K. Mešk o; I. Cank ar; L. K r aigh- er; O Županči č; A . V adnjal ; C. Gol ar; R . P e trušk a-P e t erl i n); „ Pr vi r od dedi če v “ (A . Gr adn i k; I. Pr eg el j; V . Le v s tik; A . No v ač an; P . Golja; J . P ahor); „Drugi r od dediče v “ (F . Be vk, M. K me t o v a; A . Lesk o v ec; N. V e- lik onja; J . K o z ak; I. Albr eh t; J . Glaz er; J . Jalen; P . V or anc; F . K o z ak); „Novi r od“ (T . Selišk ar; M. Jar c; S. Grum; S. K oso v e l; B. Mag ajna; B. K r e ft; J . Ž ag ar ; J . K r anjc; A . Ocv ir k ; M. Ja v or nik ; M. K r anje c; F . K alan); „P r e g le- di“ . 265 265 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... S v ojo oceno Cank arje v eg a dela Vidmar vključuje v drugi oddelek z naslo v om „R od moderne “ (1954, 105–262) in jo r az deli v dv e pogla vji: „Iv an Cank ar: Z ače t- ki“ (1951, 134–178; da t acija: 1929/31) in „Naz or “ (178–193; da t acija: 1932). V s v oji lit e r arni kr itik i o Cank arje v e m naz oru iz le t a 1932 (178–193) Vidmar t e me lji- t o analizir a uv odne š tudije Izidorja Cank arja, ki so bile vključene v zbirk o Zbrani spisi Iv an a Can k arja, i z d an o v d v aj se tih z v e zki h med l e t o ma 1925 i n 1936 p ri No vi z al o žb i . Izi d o r C an k ar j e v u v o d i h , še p o seb ej v tri n aj s t em z v e zk u , n a v eč mes tih podal opredelitve, ki Ivana Cankarja prikazujejo kot avtorja s posebnim odnosom do katolištva in verskega razmišljanja. Ob presoji teh Izidorjevih uvodnih študij se Vi dmar osr edot oč a na vpr ašanje, k ak o Izidor Cank ar pr eds t a vlja s v e t o vni naz or i n v er sk o iden tit et o s v ojeg a sla vneg a sor odnik a Iv ana. Na z ačetk u pogla vja „Iv an Cank ar: Naz or “ najpr ej po z dr a vlja nas t ajanje Zbranih spisov Ivana Cankarja in ugo- t a vlja: »Vide ti je, k ak or da se pr v a doba Cank arje v eg a posmrtneg a življenja z a- ključuje. Zbr ani spisi, ki se polag oma nagibajo pr oti k oncu, us tv arjajo pr e- gled in r az gled pr ek o njeg o v eg a dela in ob se žna osebnos t Iv ana Cank arja, v k a t eri je lahk o našlo potr dila t olik o r azličnih ideologij in miselnos ti, po- s t aja jasnejša in v s v oji r az v ojn i poti r az umljiv ejša. Pr a v t ak o pos t aja pola- goma razvidno, katerih misli in spoznanj se je poet dotaknil le mimogrede in k a t er e so g a k ot izr az in smisel njeg o v eg a bis tv a spr emljale v se življenje. S t em se k ončuje doba slepeg a in nenadz or o v aneg a izk orišč anja njeg o v e a v t orit e t e, doba, v k a t eri smo se v ečidel neupr a vičeno nanj sklice v ali v si, ki smo z ag o v arjali t o ali ono miselnos t, v si: k a t olič ani, s v obod oumniki, so- cialis ti, t ols t oje v ci, neok a t olič ani, mark sis ti in ničejanci.« (1951, 178– 179) Vidmar poudarja, da je mno žična in ideološk o motivir ana zlor aba Cank arje v e a v t orit e t e us tv arila potr ebo po t emeljiti, nepris tr anski analizi njeg o v eg a naz or a, tis t eg a, ki je najgloblje z aznamo v al njeg o v o us tv arjanje. Ug ot a vlja, da se je t e na- loge v trinajstem zvezku Cankarjevih Zbranih spisov ‚ v o žjem smislu‘ lotil ur ednik zbir k e Izidor Cank ar . Sm ise lnos t t e g a nje g o v e g a pr ispe v k a opaž a ž e iz v e lik e g a od- me v a, ki g a je Izidorje v posk us zbudil zlas ti v k a t olišk em tisk u – v endar Vidmar hkr a ti poudarja potr ebo po določnejši in manj r ela tivni opr edelitvi Cank arje v eg a s v e t o vneg a naz or a, ki g a bo »pr ej ali slej tr eba opisa ti neglede na gla vne miselne orien t acije našeg a t edanjeg a in sedanjeg a življenja in celo neglede na pogla vitne e vr op sk e miselne t ok o v e njeg o v e dobe« (179). Izidorje v posk us se mu z di »v až en z ače t ek«, z a t o se mu z di potr ebno , da se mu pos v e ti z v so po z ornos tjo , v z a v es ti, da se z r azpr a vljanjem o t em dotik a »mar sik a t er eg a v elik eg a in z animiv eg a pr o- blema v Cank arjevi osebnos ti« (179). Vidmarjev poklon Izidorjev emu posk usu r azjasnitv e Can k arje v eg a naz or a k až e na kritik o v o spoš t o v anj e do izbr aneg a me- t odološk eg a pris t opa, a hkr a ti izr až a ž eljo po še na t ančnejši, manj r ela tivni opr e- delitvi. Ob tem poudarja, da naj se analiza Cankarjevega nazora usmeri k bistvenim idejam, ki so g a tr ajno z aznamo v ale, in ne k tis tim, ki so g a le be žno oplazile. S v oje po znejše ocene osebnos ti in opusa Iv ana Cank arja je Vi dmar obja vil tudi v svoji knjigi Meditacije (1 9 5 4 ), k r ajši k njižic i Ivan Cankar (1 9 6 9 ), ob se žni m ono- 266 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 gr a fiji O Ivanu Cankarju (1976), v pogla vju „ T ri Cank arje v e orien t acije “ (1977) in v zbirki s v ojih spominskih priče v anj o pomembnih osebnos tih slo v ensk e k ulturne in politične z g odovine XX. s t ole tja z naslov om Obrazi (1985, 93–112). Njeg ov a analiza Cankarjevega opusa v teh delih razkriva zanimivo vprašanje njegovega pri- s t opa k r eligio znim in s v e t o vnonaz or skim vidik om Cank arje v e osebnos ti t er spod- buja k poglobljenemu razmisleku o teh temah. 2. Vidmarjeva presoja opredelitve Cankarjevega svetovnega nazora pri Izidorju Cankarju Vidmar v s v oji analizi izr až a dv om o Izidorje vi in t erpr e t aciji Cank arje v eg a s v e t o v- neg a naz or a. Nejasnos t mu zbudi ž e vpr ašanje, »z ak aj r az glablja pr of . Cank ar o Cank arje v em s v e t o vnem naz oru r a vno na t em mes tu njeg o v eg a življenja in dela?« (Vidmar 1951, 179). Nek ak šen odg o v or najde v Izidorje vi tr di tvi, da so »z z aključ- nim le t om 1909 ›v se bis tv ene ses t a vine Cank arja pesnik a in člo v ek a g ot o v e‹ in da je s t em dana z anesljiv a osno v a z a ›p sihološk o in idejno anal iz o his t oričneg a po- ja v a, ki g a p r ed s t a vl ja Iv an Can k ar‹« (180). V i d mar men i , d a »t a o d g o v o r g o t o v o ni iz črpen«, in t o ut emeljuje: »K dor namr eč po zna pr v o ur ednik o v o opr edelit e v pisa t elje v eg a s v e t o vne- g a naz or a, ki jo je f ormulir al v sla vnos tnem g o v oru ob pe t dese ti oble tnici Cankarjevega rojstva, mu bo tu nedvomno prišla misel, da je skušal sedaj s v ojo nek danjo tr dit ev o Cank arjev em k a t oliš tvu, ki je s v oj č as v zbudila odpor , ut emeljiti in dok az a ti. K ajti nek a t eri poja vi v Cank arje v em življenju obr a vna v aneg a r az dobja, zlas ti pa njeg o v a neprič ak o v ana vrnit e v v nar očje cerkve, so taki, da vsaj na videz govorijo v prid urednikovi tedanji trditvi, pri k a t eri očitno v ztr aja še danes.« (180) Vidmar prizna v a, da t a nek danja Izidorje v a izja v a ali »uv erjenos t«, ki je »doce- la iz olir ana in nepripr a vljena v sla vnos tnem g o v oru učink o v ala z elo r e zk o«, vpliv a v Cank arje v em uv odu v XIII. z v e z ek Cank arje vih Zbranih spisov »dok aj pr epr os t e- je« (180). Kljub t emu pa meni, da je »še v edno do v olj pris tr as tna in nes trpna, o zi- roma urednik je še vedno nekako nemirno zaljubljen vanjo, da še danes nima popolnoma svobodne sodbe ne za bistvo svoje trditve ne za stvari, ki jo kakorkoli z ade v ajo , se pr a vi, ki se dotik ajo Cank arje v e miselne opr edeljenos ti« (180). V podrobni presoji Izidorjeve opredelitve Cankarjevega svetovnega nazora Vid- mar meni, da je »pr of . Cank ar omejil s v ojo nalog o na vpr ašanje, k a t eri izmed po- gla vitnih tr eh ideoloških smeri našeg a t edanjeg a in sedanjeg a življenja je Cank ar pripadal in kako, koliko je pripadal eni, dvema izmed njih ali vsem trem. Kakor to nalog o si je opr edelil, tudi one tri smeri, z a k a t er e gr e, in sicer: ›mark siz em, na- pr ednjaš tv o in k a t oliš tv o‹.« (180–181) Izidorje v e iz sledk e Vidmar po v z ema t ak ole: »Njeg ovi iz sledki so naslednji: ›Iv an Cank ar ni le član socialno-demokr a tsk e s tr ank e, … on je od vseg a početk a socialis tično usmerjen.‹ T a njegov a 267 267 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... usmerjenos t ni bila ›z g olj občutljiv os t z a socialno krivic o … in tudi ne samo v olja, po mag a ti sir omak u t er mor da r e f orma t or sk o poseči v sedanje soci- alno s t anje, mar v eč ž elja po popolnem r e v olucionarnem pr e vr a tu‹ … T oda potr ebno je tudi ›v ede ti, da so bile miselne podlag e mark sizma pesnik u po nar a vi in dejansk o tuje … in da jedr o njeg o v eg a o znanila … ne le ni skla- dno z ma t erialis tično filo z ofijo socialne demokr acije, mar v eč da ji je tudi naspr otno.‹ K ajti ›mark siz em‹, pr a vi pr of . Cank ar in t o tudi pr epriče v alno podpr e, ›je ek onomski ma t erializ em‹, Iv an Cank ar pa je ›spiritualis tični ide aliz e m‹, k i ima v sebi ce lo določne ›k ali ide alis tične g a anarhizma, a ni v ničemer sor oden mark sis tični filo z ofiji‹.« (181) Izidorje v o in t erpr e t acijo Cank arje v eg a odnosa do socializma Vidmar k omen tir a z od obr a v anjem: »T o je jasna in pr a vilna podoba Cank arje v eg a odnosa do socia- l i zma, o zi r o ma mark si zma. « ( 181) Pri zn a v a n a t an čn o s t n j eg o vi h u g o t o vi t e v gl ed e Cank ar je v e g a socialne g a pr e pr ič anja, v e ndar ob t e m opo z ar ja na potr e bo po pr e- vidnejši obr a vna vi Cank arje v eg a odnosa do k a t oliš tv a, in meni, da je t a t e z a »po- tr ebna na t ančnejšeg a pr emislek a« (181–182). V nadaljevanju Vidmar pojasni svoje pomisleke. Izidorjevo opisovanje dogodka v Sar ajevu, kjer Cank ar do živi globok r eligio zni pr eobr a t, o znači k ot »docela z anesljiv o in t očno« (183). Kljub t emu izr azi nes trinjanje z Izidorje v o r azlag o , po k a t eri naj bi se Cank arje v o poglobljeno r eligio zno čus tv o in optimis tičen pogled, ki dobiv a tr an- scenden t alne t emelje, r az vila neposr edno k ot posledic a t eg a dogodk a. Pr eprič an je, da se je Cank arje v optimiz em poja vil vsaj le t o dni pr ed Sar aje v om, in se spr ašuje: »Ali ni ur ednik (Izidor Cank ar , op. a v t.) sam poudaril, da se je Cank arje v optimiz em poja vil v saj ž e le t o dni pr ed Sar aje v om in da je imel ž e t edaj ›tr ansceden t al ne t emelje‹? V saj t o z adnje g ot o v o ni posledi c a zbl i ž anja s cerkvijo. Vprašanje pa je, ali nimata prav tako tudi poglobitev religioznega čus tv a in por as t op timizma s v ojeg a v zr ok a kje drugje. Ali ni mar kr a tk oma- lo t ak o , da se nek o no v o čus tv o ali r azpolo ž enje posebno bujno r az cvit a r a vno v z ače tk u? Ali ni mog oče, da bi bil Cank arje v sar aje v ski k or ak sam posledica, ne pa vzrok poglobitve in porasta? Ali se ni zelo podobno, le da z v ečjo tr ajnos tjo , t ak o g odilo tudi Le vu T ols t oju, ki je nek aj le t v ztr ajal pri v es tnem cerkv eno- v er sk em življenju, k o se je v njem oblik o v ala no v a r eli- gio zno-mor alis tična orien t acija?« (183) Vidmar v erjame, da Cank arje v op timiz em in r eligio zna nar a vnanos t nis t a z g olj neposr edna posledic a sr eč anja s Cerkvi jo v Sar aje vu, ampak k až e t a na šir ši notr a- nji r az v oj, ki se je v pisa t elju z ačel ž e pr ej. Njeg o v a omemba Le v a T ols t oja, ki je pr a v t ak o do živ el v er sk o pr eobr azbo in r az vil no v o r eligio zno -mor alis tično orien- t acijo , nak az uje Vidmarje v občut ek, da so t ak šne duho vne spr emembe pog os t o rezultat daljšega notranjega procesa, ki ga posameznik šele pozneje izrazi z zuna- njimi dejanji. Nato Vidmar navaja Izidorjev popis dogodka, kakor ga je Izidorju spor očil Cank arje v br a t K arlo , ki je bil t akr a t v Sar aje vu. Iv an je t am opr a vil spo v ed in obhajilo. P odr obno analizir a Izidorje v k omen t ar k t em dog odk om t er pr a vi: 268 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 »Z ope t ug ot a vlja ur ednik z vso v oljo do objektivnos ti: ›spr eobrnjenje v pr a v em pomenu besede t o ni bilo; t oda Iv an Cank ar se je poslej do k onc a dni v endarle na s v oj posebni način imel z a k a t olič ana.‹ In še: ›Cerkv eneg a življenja … ni živ el, os t al je socialis t, njeg o v a duše vna s truk tur a se ni bi- s tv eno spr emen ila, t oda gledal je poslej br e z primer e jasneje znač aj k a t o- lišk e or g aniz acije …‹« (182–83) Vidmar se v osn o vi s trinja s t o Izidorje v o ug ot o vitvijo in pr a vi: »V se t o je doce- la z anesljiv o in t očno.« (1983, 183) Zmoti pa g a Izidorje v a nad aljnja tr dit e v: »r eli- gio zno čus tv o se je še poglobilo v njem in viden je por as t njeg o v eg a op timizma, k i dobi t r a nsc e de n t a lne t e m e lje .« (1 8 3 ) Z di se , da si I z idor Ca nk a r in J osip Vidm a r nis t a t ak o v sak sebi, k ot se na pr vi pogled z di. Vidmar se namr eč v osno vi s trinja z Izidorje v o ug ot o vitvijo , da se je r eligio zno čus tv o v Cank arju poglobilo , saj pr a vi: »Če bi t a tr dit e v samo ug ot a vljala t o dejs tv o , ji ne bi bilo mog oče opor ek a ti, k ajti vse t o se je v Cank arjevi notr anjos ti v onem č asu r es g odilo.« (183) V endar pa zm oti, da je r e lig io zna pog lobit e v »spr a v lje na v v zr očno z v e z o z dog odk om v Sa- r aje vu« (183). Različnos t med kritik oma se t or ej k až e le v ugibanju, k daj t očno se pri Cank arju t a pr emik z g odi in iz k ak šneg a r azlog a, k ar pa se z vidik a r eligio znos ti k ot člo v ek o v eg a in timneg a notr anjeg a izk us tv a niti ne z di t ak o pomembno. Z di se, da Vidm arja najbolj zmoti v tis, ki g a dobi na podlagi Izidorje v eg a opisa – da naj bi »dal sar aje v ski z akr amen t Cank arju v eselo v er o v smisel življenja z a v se dni do k onc a« (184). Meni, da na Cank arje v o r azpolo ž enje in sno v anje v t em ob- dobju ni t olik o vpliv alo sar aje v sk o do živ e tje, pač pa »nenadna po zna ljube z en« (184), in da se z g odo vina t e ljube zni ujema z z g odo vino pisa t elje v eg a op timizma. Cank ar se je namr eč pole ti le t a 1907 v Ljubljani močno z aljubil; spr ememba v nje- g o v em r azpolo ž enju je vidna ž e iz njeg o v eg a r omana, ki g a je kmalu z a t em napisal na Dunaju (Novo življenje ), pa tudi iz drugih t akr a t nas t alih del (Za križem, Kurent). 4 Čus tv o z aljublje nos ti naj bi v nj eg o v o pisanje v dahnilo spr emembo v smeri »op ti- mis tičneg a in življenje prizna v ajočeg a r azpolo ž enja« (184–185). V z v e zi s t em Vid- mar Cank arje v o sar aje v sk o dejanje le t a 1909 pojasnjuje t ak ole: »No v o op timi s tično i n ži vl jenje pri zna v ajoče r azpol o ž enje je r aslo v njem s tis t o močjo , s k a t er o je bilo pr ej z a tir ano. In v kipečem por as tu t eh moči je prišel pesnik v Sar aje v o. ›T am g a je pr e v z ela r esnoba in v edr a zbr anos t k a t olišk e duho v ščine , me d k a t e r o se je gibal. K aj je nar a vne jše g a k ak or t o , da se je r eligio zno čus tv o , ki se je bilo nak opičilo v njem in ki je prig anjalo k dejanju, k izr az u in k ums tv eni r azlagi, oklenilo t eh spoš tljiv ih mo ž in iz- 4 Vidmar s t em misli na Cank arje v o čus tv o z aljubljenos ti do Mici K essler (1890–1962), hčerk e ma t er e Marije iz družine T r enz z gr aščine Dr ašk o v ec pri Šen tjerneju t er oče t a Alojzija, ljubljansk eg a sodneg a s v e t nik a, k i je im e la še tr i m lajše se s t r e : A no , V e r o in Sla v o. U g le dna dr užina K e ssle r je v ih se je le t a 1 9 0 6 pr e se lila v Ljubljano na Rim sk o c e s t o 1 2 . Ob no v ic i, da je Cank ar v Ljubljani, so hč e r k e pr osile m a t e r , naj ugledneg a pisa t elja pisno pov abi na obisk. K ot piše Fr ance Dobr ov oljc, je v Cank arju ž e ob pr v em sr eč anju s sedemnajstletno Mici Kessler, takrat še dijakinjo III. letnika višje dekliške šole ljubljanskega liceja, »v zplam t el ljube z enski ž ar« (Dobr o v oljc 1972, 272). Čepr a v je Mici pisa t elja z elo cenila, se z anj ni ogr e- la – r azlogi naj bi bili »ner edno bohemsk o življenje, s t ar os tna r azlik a med njima, zlas ti pa skrbna ma- t erina r ok a« (273). 269 269 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... r az ov njihov e r eligio znos ti, ki je bila v mlados ti tudi njeg ov a.‹ Cank ar je s t oril posk us, ali dejanje g a ni z ados tilo; z a t o g a ni v eč pono vil. Njeg o v a čus tv a so si mor ala poisk a ti čis t o pose bno r e aliz acijo in čis t o s v ojo r azlag o in izr az. T o je v se in t o je edina nar a vna r azlag a t eh Cank arje vih do živ e tij, ki so g a sprijaznila z življenjem, in t eh njeg o vih dejanj, ki jim ur ednik nik a- k or ni dal pr a v e os v e tlitv e.« (1951, 185–186) Vidmar Cank arje v o sar aje v sk o dejanje r az ume k ot kr a tk otr ajn o iden tifik acijo s k a t oliškim ok olj em, ki je z a tr enut ek pot ešila ž e dolg o prisotn o , a pr ej z a trt o r eli- gio zno čus tv o in optimiz em, ki se je v Cank arju vse bolj pr ebujal. P o njeg ov em mnenju je pisa t elj isk al le z ač asno potr dit ev s v ojih notr anjih občutij v znanem verskem okviru, a mu to ni nudilo trajne izpolnitve, zato dejanja ni ponovil. V na- sprotju z Izidorjem, ki sarajevskemu dogodku pripisuje globlji verski pomen, Vid- mar pou darja, da je Cank ar po tr ebo v al bolj osebno , a v t onom no izr až anje in r az- l ag o s v ojeg a r el i gio zneg a čut enja. T ak o dog odek v S ar aje vu z anj ni pomeni l pr el o- ma k v eri, t em v eč nar a vno , a neizpolnjujoč o manif es t acijo pisa t elje v eg a notr anje- ga razvoja. Opravljena spoved in obhajilo, ki ga je Cankar prejel v Sarajevu, po Vidmarjevi presoji nista dokaz poglobljene religiozne preobrazbe, ampak kratko- tr ajna izr az a notr anjih nape t os ti in hr epenenja, ki nis t a imela dolg otr ajne po v e z a- v e z ins titucijo K a t olišk e cerkv e. Vidmar v ztr aja, da se je Cank arjev o r eligio zno čut enje oblik o v alo bolj v isk anju notr anje r e snice , ose bne r azlag e smisla življe nja, ne pa v sk la du z dog m a tič nim i s t r uk t ur a m i k a t olišk e v e r e . Če pr a v t a k o I z idor Ca n- kar kot tudi Josip Vidmar prepoznata Cankarjevo nagnjenje k religioznemu razmi- šljanju, in t erpr e tir a t a njeg o v a dejanja po v sem r azlično: z a Izidorja so t o izr azi r e- l igio zne z v es t obe, z a Vi dmarja pa pr ehodne s t opnje osebneg a r az v oja, ki pri č ajo o globlji potr ebi po individualni samour esničitvi onkr aj v er skih ins titucij. Znano je, da je Cank arje v o ljube z ensk o hr epenenje os t alo neizpolnjeno; r es je tudi, da se Cank ar po obisk u v Sar aje vu cerkv enih obr edo v ni udele ž e v al. T ak o je verjetno ostalo vse dotlej, ko je pisatelj ob obisku pisatelja – duhovnika Frana Sa- lešk eg a Finž g arja – v sobi de ž elne bolnišnice v Ljubljani, kjer je le ž al z adnje dni pr ed smrtjo , opr a vil spo v ed in pr ejel odv e z o (Finž g ar 1920, 31). Vidmar nadalje kritično pr esoja Izidorjev o analiz o Cank arjev eg a s v e t ovneg a naz or a. Moti g a, da se Izidor Cank ar osr edot oč a le na mark siz em in k a t oliš tv o , medt em k o v s v oji analizi z anemari s v obodomisels tv o – tr e tjo ključno idejno smer , ki jo Vidmar vidi kot pomemben kontekst za razumevanje Cankarjevega dela. Iz- postavlja, da se svetovnonazorske orientacije nenehno spreminjajo, kar velja tudi z a us t alj ene dok trine, k ot je k a t oliš tv o , in opo z arja, da »celo s t ar e in docela iz de- lane dok trine, k ak or je k a t olišk a, do življajo nepr es t ane me t amorf o z e, in lahk o se n a p ri mer r eče, d a se d an ašn je sl o v en sk o k a t o l i š tv o d o k aj r azl i k u je o d k a t o l i š tv a pr edv ojnih č aso v« (Vidmar 1951, 188). Kot meni Vidmar, Izidor Cankar ni dovolj upošteval te dinamike sprememb, saj je s v ojo analiz o pr e v e č poe nos t a v il, pr i če me r se je osr e dot očil pr e dv se m na dok- trinarne vidik e mark sizma in k a t oliš tv a. Meni, da je s t em Izidor »dal s v oji analizi v n ek em smi sl u mo r d a cel o tr aj n ej še i n z an esl j i v ej še o sn o v e« ( 188) . T o d a n e z d i 270 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 se mu upr a vičeno , da Izidor ni podobno s t oril tudi pri s v obodomisels tvu, da ni tudi tu, podobno kot pri socializmu in katolištvu, predstavil njegovega bistva in Can- k arje v eg a odnosa do njeg a. Ob t em poudarja: »K ajti če pr a vi (Izidor Cank ar , op. a v t.) v III. z v e zk u, da je ›k ulturno jedr o slo v ensk eg a s v obodomisels tv a … ob s t ajalo iz pr a v e ma t erialis tične filo z o- fije‹, je jasno , da ne g ov ori o esenci t e duhovne smeri, mar v eč samo o njeni tr enutni in k onkr e tni slo v enski spaki. Ma t erialis tična filo z ofija pr a v g ot o v o ni in ni bila idejna osno v a s v obodomisels tv a, če g a namr eč ne mo- trimo k ot politično s tr ank o jalo v eg a slo v ensk eg a mešč ans tv a in samo k ot tr enut en poja v , mar v eč k ot idejno smer , k ak or je pr of . Cank ar motril k a t o- liš tv o in mark siz em.« (188) Po Vidmarjevi presoji bi pravo razumevanje Cankarjevega odnosa do svobodo- misels tv a os v e tlilo njeg o v o misel k ot pr otidogma tično , t ak šno , ki se ne mor e ome- je v a ti z g olj na tr enutne dok trinarne okvir e, ampak mor a upoš t e v a ti šir ši k on t ek s t idej in spr ememb v Cank arje v em č asu. S v oj drug ačni pogled na s v obodomisels tv o pr eds t a vi z besedami: »R esnična osno v a s v obodomisels tv a je individualis tična s v obodoumnos t, t o se pr a vi odklanjanje dogma tizma, v seh priv z g ojenih in pricepljenih ne- dot akljivih r esnic, in z a v es t, da ima v sak člo v ek pr a vic o , če ne dolžnos ti, gr aditi si in pr eus tv arja ti s v oj s v e t o vni in r eligio zni naz or po z ah t e v ah s v o- je nar a v e.« (188–189) V nadaljevanju predstavi svoj pogled na razmerje med svobodomiselstvom in r eligio znos tjo: »T a s v obodoumnos t ne z anik a r eligio znos ti, a z anik a r eligije, k olik or niso s v obodno izbr ane, ne z anik a ne duha ne r esnice, mar v eč odklanja v sak o prisilno v er o bo disi v duha, bodisi v ma t erijo , z a vr ač a enkr a tno r az ode tje in v eruje v tr ajno vr šeče se r az ode v anje, v k a t er em učes tvuje v sak do , ki s v obodno in iskr eno išče s v ojo r esnic o. Iz t eg a r azlog a odklan ja pr a v t ak o k a t oliš tv o k ak or mark siz em, ki pos t aja dogma tičen, in prizna v a samo s v o- b o d o d u h a, s trp n o s t i n sp o š t o v an je d o v seg a r esn i čn eg a, i skr en eg a i n gl o- bok eg a.« (188–189) Če bi Izi dor Cank ar i mel pr ed očmi bi s tv o s v obodomi sel s tv a, bi po Vi d marje vi pr esoji Cank arja opr edelil bolje , k ot ut emeljuje: »K ajti če spo znaš njeg o v s v oje vr- s tni polo ž aj v obeh dogma tičnih k ulturnih kr ogih, med njima in nad njima, dasi se jima je nek ak o priš t ev al, ti pos t ane jasno , da je bil v jedru r a vno tipičen in čis t pr eds t a vnik pr otidogma tične k ulturne miselnos ti, ki se ji le z ar adi družbe, v k a t e- r o bi s t em z ašel, ni mog el nik oli priš t e v a ti.« (189) K ot meni Vidmar , je bil Iv an Cank ar »edins tv ena člo v ešk a osebnos t in si je s v o- bodno in neodvisno us tv arjal s v oj naz or; bil je s v obodoumen mislec in je v er o v al v neodvisnos t člo v ešk e pame ti. Ni pa bil ne s v obodomislec ne napr ednjak, se pr a- 271 271 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... vi, ne pris t aš modneg a filo z of sk eg a ma t erializma – pr ed t em g a je ob v ar o v ala nje- g o v a apriorna r eligio znos t.« (189) Dalje piše: »Živ el je iz olir an, če tudi se je sk ušal pridružiti t emu ali onemu k ulturnemu gibanju; ali na v zlic t emu, da g a je vleklo v občes tv o , ki v edno sloni na dogmah, je os t al pr otidogma tski. Živ el je globok o v dan samo nag onu in z ak onu s v oje nar a v e, ki mu je v ele v ala in daj ala pr a vic o isk a ti r e- snic o po docela osebnih potih. In manj v ažna je z a nas nje g o v a r esnic a k ot t ak a, k ak or pa g es t a njeg o v eg a življenja, g es t a s v obodneg a duha.« (189–190) Vidmarje v a in t erpr e t acija Cank arje v e r eligio znos ti odpir a z animiv pogled na r azmerje med osebnim duho vnim čut enjem in ins titucionaln o r eligio znos tjo v li- t er arn em i n k u l tu rn em k o n t ek s tu . Nj eg o v a kri tik a Izi d o rj e v eg a o p i sa Can k arj e v e k a t olišk e pripadnos ti je v eč k ot le dv om o eni in t erpr e t aciji – izr až a tudi Vidmarje v lastni odnos do religije in katolištva. V svojih analizah se Vidmar nagiba k poudar- janju duhovne a vt onomnos ti in opo z arja na k omplek sno in v ečplas tno nar a v o Cank arje v e r eligio znos ti, ki se upir a pr epr os tim k a t eg oriz acijam in dogmam. Z ani- ma g a, k ak o lahk o posame znik izr azi r eligio zno miselnos t z unaj meja ins titucional- nih oblik v er e, k ar je z a Vidmarja eden ključnih vidik o v r esnične duho vne s v obode. Vidmar poudarja, da Cankarjevo dejanje v Sarajevu ni bilo trajen izraz verske pri- padnos ti, t em v eč tr enutna pot ešit e v osebneg a hr epenenja. S t em se odpir ajo ključna vpr ašanja: V k olik šni meri Vidmarje v a ocena Cank ar- ja kot svobodomiselnega misleca razkriva njegovo lastno vrednotenje katolištva? Ali g a vidi k ot dogma tično ali dopušč a bolj odprt v er ski pris t op? Ali pa pr oti-do- gma tičnos t vidi k ot bis tv en pog oj z a r esnično duho vnos t? K ak o r az ume pomen obr edo v – ali so ti z anj lahk o izr az pris tne r eligio znos ti? Ali k a t oliš tv o ocenjuje po njegovem globljem bistvu, kot ga zahteva pri drugih miselnih smereh, ali po tre- nutnih izrazih v Cerkvi na Slovenskem? 3. Analiza Vidmarjevih kriterijev za razumevanje katolištva V presoji Vidmarjevega utemeljevanja njegovega lastnega pogleda na Cankarjev naz or je pomembno r azjasniti, k aj je kritik r azumel pod pojmom ‚k a t oliš tv o‘ . V s v oji oceni Izidorje v e pr esoje pisa t elja Cank arja je Vidmar v ečkr a t poudarjal, da je Izidor »tr do vr a tno in pono vno« poudarjal Cank arje v o k a t oliš tv o in dajal v tis, da je k a t oliš tv o »pr e vladujoč a sme r pisa t e lje v e g a življe nja« (Vidmar 1951, 190). Vidmar pa meni, da Izidor ni upošteval, »da s t a mark siz em in k a t oliš tv o sicer oba t ak o ideologija k ak or politik um, da pa s t a oba oboje v r azlični meri; da se sicer oba poja v a v s v ojih podr o- čjih sr eč uje t a na is ti r a vnini, da pa s t a oba po s v ojih bis tvih z asidr ana v en- darle vsak na svoji. In isto velja za svobodoumnost. To dejstvo je treba jema ti pri odg o v oru na vpr ašanje, ki smo si g a z as t a vili, v poš t e v . K ajti člo- v ek, ki naj g a imamo z a k a t olič ana, mor a biti v drug ačnem r azmerju do katolištva, kakor do marksizma nekdo, ki naj ga priznamo za socialista, ali 272 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 svobodoumnik do svobodoumja. In s to mislijo, ki je urednik ni popolnoma upoš t e v al, se lahk o lotimo s v ojeg a vpr ašanja.« (190) V nadalje v anju se Vidm ar opr e de li do tr ditv e , da je bil Iv an Cank ar »v z adnjih le tih k a t olič an, ne sicer ›cerkv eno-dogma tični v ernik … mar v eč k a t olič an, k er je t o f orma, v k a t eri se r eligio zno izživlja naša z emlja in je t edaj njej potr ebna in pr a v a‹«, ki jo je »pr of . Cank ar pr vi č f ormulir al ž e le t a 1926« (190–191). P oudarja, da je kri- tik Izidor Cank ar t o t e z o oprl na pisa t elje v o izja v o: »Če bi bil Rus, bi bil pr a v osla v en, če bi bil Prus, bi bil pr ot es t an t, k er sem Slo v enec, sem k a t olič an.« V t ej izja vi naj bi Izidor videl »ne le posebno modr os t, mar v eč tudi Cank arje v o or g ansk o spoje- nos t z dušo slo v ensk eg a nar oda« (191). Vidmar je do t e Cank arje v e izja v e dis t ancir an in pr a vi, da v njej ne vidi »ne po- sebne modr os ti, ne bog v e k ak šnih drugih v elikih s v ojs t e v« (191). Spr ašuje se, k aj pomeni biti k a t olič an in ali t o ne pomeni »živ e ti v v eri ali v saj v v olji do v er e, da so nauki k a t olišk e v er e – r esnic a? Ali je bilo t ak o pri Cank arju?« (191). K ot ug ot a- vlja, t o vpr ašanje odločno z anik a tudi Izidor Cank ar , z a t o se spr ašuje: »K aj je t edaj s Cank arjevim k a t oliš tv om, ki g a ur ednik t ak o tr dovr a tno pou- darja? Ali je bilo sploh kaj drugega kakor gola ugotovitev, da je to zgodovinsko dana f orma z a r eligio zno izživljanje Slovencev? Zgodovinsk o dana, a ne edina, sicer bi mor al sebe izločiti iz nar odneg a občes tv a? T oda t a misel o r azmerju med k a t oliš tv om in Slov enci še ni k a t olič ans tv o in še od daleč ne z ados tuje, da bi smeli Cank arja k ak or k oli š t e ti med k a t olič ane. K ajti s samim t em pri- znanjem še ni pr a v nič r ečeno , da je bilo k a t oliš tv o tudi f orma, v k a t eri se je r eligio zno izživljala Cank arjev a duša. /…/ In če je Iv an Cank ar z a trjev al, da je k a t olič an, ni s t em o sebi pov edal ničesar r esničneg a, ničesar v elja vneg a, ni- česar do kr aja pr emišljeneg a. K a t olič an ni bil, k a t oliš tv o je samo prizna v al k ot nar a vno ali z godovinsk o dejs tv o v življenju s v ojeg a nar oda.« (191) Vidmarje v a analiz a Cank arje v e izja v e o iden tit e ti in pripadnos ti k a t oliš tvu izpo- s t a vlja pomembno vpr ašanje r azmerja med k ulturno iden tit e t o in osebno v er o. Izidor Cank ar namr eč poudarja vidik, po k a t er em je pripadnos t k a t oliš tvu pr ed- vsem rezultat kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki oblikujejo narod. S tem od- pir a pogled na k a t oliš tv o k ot del nacionalne iden tit e t e, ki pa ni nujno po v e z ano z osebno religiozno izkušnjo. Vpogled v celoten zapis Izidorja Cankarja v Uvodu v XIII. z v e z ek Cank arje vi h Zbranih spisov obenem pok až e, da Vi dmar na v aja l e ne- k a t er e misli, ki g a zmotijo , ne pa še drugih, s k a t erimi Izidor v Uv odu r azkriv a Can- k arje v o osebno r eligio znos t pr ek vpogleda v pisa t elje v a dela s t ema tik o v es ti, tr- pljenja, smrti in odr ešenja. V Uv odu o Cank arje v em naz oru Izidor Cank ar mdr . piše: »In vr ač al se je v edno na no v o k motivu osebne v es ti, k z adnji, ne zmotljivi sodnici, ki s t oji iz v en v sak e člo v ešk e z ak onodaje in se ne mor e podr editi legisla turi nobene družbe, naj bo sedanja ali bodoč a. T o pesnik o v o pr epri- č anje, neš t e t okr a t izpo v edano v pr ejšnjih delih in obr a vna v ano v Uv odih t eh zbr anih spiso v , pr eprič anje, ki ima k ali idealis tičneg a anarhizma v sebi, 273 273 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... a ni bilo v niče me r sor odno mar xis tični filo z ofiji, je dobilo najr adik alne jše- g a izr az a v po v e s ti Sosed Luka, ki jo objavljamo tukaj. Luka ni grešil, toda v es t g a je pr eg anjala, ›k ak or da bi bil gr eh, v mislih do k onc a s t orjen, ne iz vr šen z r ok o , be ž al z a njim‹. Luk o v a z a v es t, da je ubil člo v ek a, čepr a v g a je ubijal le v mislih, je po K ris tuso v em nauk in po pesnik o vih mislih e tično ut emeljena; k o se ž e v sa r esnic a r az grne, k o je tudi Luk a docela pr e v erjen, da ni ub ijal, br ani v endar ono s v ojo z a v es t k ot upr a vičeno: ›Bog sam mi je bil poslal tis t o misel‹, in sr ečen nosi pok or o , k er mor e t a le ›k es in trpljenje‹ izbrisa ti ›črni made ž iz duše‹. /…/« (Iz. Cank ar 1932, XI–XII) Misli o trpljenju, smrti in odr ešenju pr e ž emajo š t e vilna Cank arje v a dela od mla- dos tne pa v se do poslednje dobe njeg o v eg a življenja. V Uv odu v trinajs ti z v e z ek Cankarjevih Zbranih spisov Izidor navaja le nekatere izmed njih in o pisatelju Can- k arju mdr . ug ot a vlja: »V pr v em delu Cank arje v eg a pisa t elje v anja pr e vladuje z g olj ut emelje v anje t eg a življenjsk eg a dejs tv a; trpljenje mor a biti, a kje br e z zmisla, k er se v eč- no pona vlja. T edaj pa se, v saj le t a 1908, k o izide Novo življenje in Za križem, n j eg o v ži vl j en j ski n az o r b i s tv en o d o p o l n i : T rp l j en j e i ma s v o j zmi sel , žrtv e hr epenenja ne padajo z as t onj; življenje je kljub v semu življenja vr edno , upanje le ni brezupno. To svojo novo vero je Ivan Cankar najprej jasno iz- r azil v sone tu, s k a t erim se k ončuje zbirk a Za križem , kjer pr a vi: In z r ok o tr dno v z dignil bom s v oj križ: Bridk os t je pr ag do v ečneg a v eselja In smrt je če v s t opnina v par adiž. Značilno je tudi, k ak o je sedaj miselno fundir al uv odno črtic o t e zbirk e, ki je bila pr v otno iz šla v socialis tičnem ljubljansk em glasilu z a 1. maj 1907 pod naslovom Kristusova procesija; v t ej no vi knjigi ji je na no v o dopisal s t a vk e, ki so izr az t e no v e v er e: ›Upajt e, k oprneče oči! Ne k apljic a pleme- nit e kr vi, iz čis t eg a sr c a izlit e, ni k anila br e z k oris ti.‹ ›Gospod je s trpljenjem s v ojim s v e t odr ešil. T ak o se je izpolnil uk az, ki je bil od v ek omaj.‹ ›Pr ek o g or e trpljenja drži ces t a v v ečno r ados t, pr ek o g or e smrti drži ces t a v življe- nje‹.« (Iz. Cank ar 1932, XIII) K ak šno je t or ej Vidmarje v o r az ume v anje k a t oliš tv a? V s v oji kritiki o Cank arje- v em naz oru Vidmar r azlik uje med nar a v o ‚k a t olič ans tv a ‘ in ‚socializma ‘ in meni, da je »k a t olič ans tv o pr edv sem r eligija, ki z ah t e v a od s v ojih pris t aše v pr edv sem notr anjih v e zi«, socializ em pa je »/…/ pr edv sem družbeno gibanje. K ot t ak o je v pr vi vr s ti ak cija. Naz or in dok trina s t a tu manj v ažna. »P ogla vitna dolžnos t člo v ek a, ki hoče biti soci- alist ali komunist, je dejansko sodelovanje pri pripravljanju prevrata ali pre- ur edbe družbeneg a r eda. Ali je poučen o t eor e tskih t emeljih mark sizma ali ne in ali se s tr inja z njim i ali ne , je v pr ašanje , k i je v ažno k v e č je m u še le v t aki f azi r ev olucije, k akr šno pr e življa danes Rusija.« (Vidmar 1951, 191– 192) 274 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Vidmar poudarja, da se je Cank ar ja vno prizna v al k socializmu, udele ž e v al se je ži vl j en j a v so ci al n o d emo kr a tski s tr an ki i n j e b i l cel o n j en k an d i d a t z a d rž a vn i zb o r . Meni, da je Cankar s tem docela izpolnil poglavitno zahtevo socializma, zato se mu z di malo pomembno , »ali je bil Cank ar v ernik his t oričneg a ma t erializma ali ne« (192). K ot pr a vi, »[z]g odovina socializma po zna neš t e t o odličnih sodrug ov Cank arje v e vr s t e, ki pa jih nihč e ne odklanja k ot nepr a vih socialis t o v . In če socia- liz em danes Can k arja š t eje z a s v ojeg a, ima do t eg a pr a vic o , v sek ak or v ečjo , k ak or je tis t a, s k a t er o g a ur ednik t ak o tr do vr a tno priš t e v a h k a t oliš tvu.« (1991, 192) Svoj prispevek sklene z ugotavljanjem, da je Cankar »po znal in ubog al samo glas s v oje nar a v e in mu sledil br e z o zir a na k akr šne koli dogme in doktrine. Ta glas mu je govoril, da resnica zanj še ni ne razi- sk ana ne r az ode t a in da naj jo išče sam in po s v ojih potih. Ra vnal je t ak o. Bil je s v obodou men duh, s v obo den do t emelje v s v oje nar a v e. T ak a je edi- no pr a v a pripadnos t k s v obodoumnos ti, ki je v ečna smer v elikih duho v , pa če jo v političnem s v e tu r az glašajo in pr eds t a vljajo še t ak o ne vr edne sk u- pine in s tr ank e.« (1951, 192) V sk le pu s v oje pole m ik e Vidm ar pr a v i, da je bil Iv an Cank ar k ot politič e n č lo v e k socialis t, »k ot mislec in k ot mor alno bitje pa je bil s v oboden in napr eden um.« (192) O njeg o vi pripadnos ti k a t oliš tvu pa poudarjeno z a trjuje: »K a t olič an ni bil v nobeni s f eri in nik ak or . Bil je v najčis t ejšem pomenu besede napr eden s v obodo- u mn i k, o b d arj en s tis t o p r v o b i tn o n ap r ed n o s tj o , ki g o n i k o l esj e čl o v eški h k u l tu r , ki je s t ar ejša k ak or s t a k a t oliš tv o in mark siz em in ki bo tudi oba pr e živ ela.« (193) Z vidika Vidmarjeve analize se postavlja vprašanje, ali se svobodomiselnost in r esnična v er a izključuje t a. Z di se, da Vidmarje v a dis t anc a do Cank arje v e r eligio- znos ti ne pomeni, da bi se mor ali iden tificir a ti le z eno od t eh r az se žnos ti. V k on- t ek s tu Cank arje v e izja v e bi lahk o tr dili, da je mo žno hkr a ti živ e ti k ot k a t olič an v okviru k ulturne iden tit e t e in ime ti tudi r esnično , osebno v er o , ki pa se mor da ne izr až a v edno sk o zi tr adicionalne dogme. Za t o se pos t a vlja vpr ašanje, ali bi bilo pr a vilno r az ume ti iden tit e t o k a t olič ana k ot po vr šno , ob z a v es ti, da njeg o v a pripa- dnos t lahk o izhaja iz globljih notr anjih pr eprič anj. V r esnici se z di manj pomembno posk uša ti podr obno ug ot a vlja ti le t o o z. na- t ančnejši č as Cank arje v e ‚nov e v er e ‘ , k ot je t o posk ušal napr a viti Izidor Cank ar . Celot en Cank arje v opus namr e č k až e, da pisa t elj vr ednos t trpljenja z a odr ešenje r azl i čn o i n t enzi vn o , n i h ajoč med p esi mi zmo m i n op timi zmom, i zpo v edu je v r az- ličnih obdobjih s v ojeg a življenja. Ž e v s v oji z g odnji pesmi V god iz le t a 1891 k ot pe tnajs tle tni di jak z apiše: »/…/ 5. K ak or pesem je – življenje, / pr eden gr ob obja- me nas: / s tr as t in ž alos t in trpljenje / s tisk a sr ce kr a t ek č as … // 6. V Bogu naj v am sr ečni dne vi / lahk o v v ečnos t se zlijó , / lahno k ak or divni spe vi, / k o iz pr si pe v cu vr ó. // 7. Sr eč a naj se v sr eč o zlije / t os tr an gr oba – ons tr an, / k o v am smrtni dan prisije, / naj v am bo v s t ajenja dan.« (Cank ar 1968, 2:155) Pr a v t ak o v er o v vr ednos t trpljenja izpo v eduje le t a 1904 v s v ojem r omanu Hiša Marije Pomočnice, v katerem slik a umir anje š tirinajs tih bolni h deklic v dunajski bolnišnici t er na k oncu r omana 275 275 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... poe tično poudarja, k ak o bo Bog v v ečnos ti poplač al njiho v o »tr dno v er o«: »Urno , urno na pot! In po šir okih, neizmerno dolgih ulic ah, mimo visokih hiš, sk o zi pr ašno mes t o … – me s t o je bilo in ni g a v eč, pogr e znilo se je. In z daj polja in tr a vniki in holmi, drug s v e t, nov o življenje … Sonce, sonce, sonce! Kje je tis t o sonce, ki je sijalo t am doli? Ni g a v eč, samo upanje je bilo, samo slutnja! In tu je sonce, razgrnilo je svoje kraljevsko bogastvo po vsem širokem nebu, po vsi prostrani zemlji. Visoko je in neizmerno, vse je pot opljeno v njem … T ak o je poplač al Bog tr dno v er o. … Na v o z o vih so peli mladi glaso vi, zmer om nižje se je pogr e z ala dolina, t am g ori pa so ž e g o- r eli hribi, sonce je prihajalo pr ocesiji napr oti, ž e so se lesk e t ali mu lasjé, iz zla tih ž ark o v sple t eni … P o z dr a vljen, K ris tus, ž enin, ti v dano ljubljeni, t ak o t e žk o prič ak o v ani! … P o z dr a vljen! …« (Iv . Cank ar 1972, 11:96‒100) Strinja ti se je mog oče, da je Cank ar v Sar aje vu pr ejel z akr amen t e spov edi in obhajila predvsem zaradi notranjega duhovnega vzgiba, kot predvideva Vidmar, in ne zaradi morebitnih vplivov cerkvenih predstavnikov. Vendar pa je verjetno, da so k t ej odločitvi prispe v ali tudi z unanji deja vniki, k ot so ok olje in prisotnos t oseb, ki so mu bile blizu in jim je zaupal, saj so mu olajšali ta zanj gotovo zahtevni korak. Ni dvoma, da je Cankar zakramente prejel iskreno, premišljeno in z globo- ko zbranostjo. Pri v seh posk usih določ anja Cank arja, bodisi z a k a t olič ana bodisi z a s v obodo- mislec a, pa se pos t a vlja ključno vpr ašanje. K aj je z a Izidorja Cank arja in Josipa Vidmarja pomenilo , biti k a t olič an? K aj je t o pomenilo z a Iv ana Cank arja? K aj po- meni z a današnje k a t olič ane? Z di se, da je tudi Izidor sam po v e z o v al k a t oliš tv o bolj z zunanjimi znamenji pripadnos ti k a t oliški v eri, k ot pa z osebno r eligio zno izk ušnjo. T ak o je mdr . lahk o v Uv odu v trinajs ti z v e z ek Cank arje vih spis o v pos t a vljal le tnice Cank arje v e ‚no v e v er e ‘ , k ot da bi bilo r eligio znos t mog oče meriti z z unanjimi zna- menji. T ak o je tudi lahk o o Cank arje v em pr eje tju obr edo v z apisal: »Dv oma ne mor e biti, da so bili ti ›t ajni obr e di‹ iz v r še ni r e sno in mišlje ni iskr eno , t oda pr a v g ot o v o je, da bo ni bilo ›spr eobrnjenje‹ v pr a v em po- menu besede, kakor je mislil sarajevski nadškof. Ivan Cankar se je sicer poslej sma tr al z a k a t olič ana, k ak or je z a trje v al prija t eljem in k ak or v em iz r az g o v or o v z njim tudi sam, t oda t o k a t oliš tv o ni bilo dogma tično v erno in ni bilo z asidr amo v or g aniz aciji cerkv e, mar v eč v z g odovini slov ensk eg a nar oda. /…/« (Iz. Cank ar 1932, XIX) N a podlag i t e g a lahk o sk le pa m o , da je bil Cank ar v s v oje m do živ ljanju v e r e g lo- blji in bolj pr onicljiv od s v ojih kritik o v , ki njeg o v o »v ernos t« pr esojali sk o zi f ormal- ne in dogma tične okvir e. Njeg o v a r eligio znos t ni t emeljila na slepi z v es t obi cer- kv eni ins tituciji, ampak je izhajala iz osebneg a, a v t en tičneg a r eligio zneg a izk us tv a, p r ep l e t en eg a z z g odo vi n ski m sp omi n om i n d uh o vn i m i zr oči l om sl o v en sk eg a n a- r oda. V t em pogledu ni pos t a vljal ločnice med s v obodo duha in k a t olišk o v er o , t e m v e č je zm o žnos t s v obodne m isli v k ljuč e v al k ot de l las tne duho v ne poti. T ak o 276 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 je njeg o v o dojemanje v er e pr eseg alo z g olj ins titucionalne norme in r azkriv alo po- globljeno razumevanje religije kot prostora za svobodno, osebno interpretacijo ter kulturno pripadnost. Tako tudi Vidmar morda prenagljeno posplošuje, da je Cankarjeva pripadnost katolištvu izhajala le iz kulturnih in zgodovinskih dejavnikov. Cankarjeva izjava, da je Slo v enec in z a t o k a t olič an, lahk o odr až a z a v edanje o k ulturnem k on t ek s tu, hkr a- ti pa ne izključuje mo žnos ti, da je njeg o v o k a t oliš tv o v sebo v alo iskr ene duho vne izk ušnje. Vidma r se mor da pr e v eč osr edot oč a na ideal s v obodoumneg a mislec a, ne da bi upoš t e v al k omplek snos t Cank arje v e iden tit e t e. Iden tit e t a je dinamičen pr oces, ki lahk o vključuje t ak o k ulturne k ot tudi duho vne pla ti, k ar bi mor alo v e- lja ti tudi z a Cank arja. V s v oji dr obni knjižici Ivan Cankar (1969) Vidmar Cank arja pr esoja tudi po nje- g ovi »r eligiji hr epenenja, ki je, mimogr ede r ečeno , v t ak o očitnem naspr otju z njeg o v o necerkv eno v er o v bog a«. O značuje g a k ot »moderneg a duha« in g a ume- šč a med e vr op sk e us tv arjalce, ki so nar ode v odili k o z a v ešč anju o no vih, v se z a- ple t enejših odnosih sodobneg a člo v ek a do s v e t a, do smisla in nesmisla življenja (Vidmar 1969, 55). Raz vidno je, da Vidmar bis tv o kr šč ans tv a o z. cerkv ene v er e v Bog a do jema k ot pr a v o naspr otje hr epenenja, ki je z a Cank arja t ak o značilno. Bi- s tv o ‚ v er e ‘ t or ej dojema k ot sis t em dog em, ki nimajo osno v e v člo v ek o v em čus tv e- nem s v e tu prič ak o v anja in hr epenenja. V sklepnem delu knji žice v naspr otje po- s t a vlja v er o in spoš tljiv o pobo žnos t. P oudarja, da se je Cank ar z a v edal, da je člo v ek dolž an življenju služiti »po žrtv o v alno in v dano in v eč k ot t o , s spoš tljiv o pobo žno- s tjo , ki nima nobene z v e z e z nobeno v er o« (55). Cank ar naj bi z v sem s v ojim delom dok az al, »da je sam v sebi in v višjih odnosih do s v e t a živ el r esno , po z orno , da, kr a tk o malo pobo žno« (55). 4. Pogledi na identiteto katolika v sodobni teološki znanosti Vidmar je Cankarjevo katolištvo ocenjeval na podlagi svojega razumevanja katoli- š tv a, k ot g a je po znal ‚ od z unaj‘ . Da us tr e zno v r e dnot e nje k a t oliš tv a pr e dpos t a v lja znanje, ki ga neteologom neredko primanjkuje, se je mdr. zavedal ugledni prote- s t an tski t eolog in cerkv eni z g odo vinar Adolf v on Harnack (1851–1930). V s v ojem delu Aus Wissenschaft und Leben (1911) je v z ače tk u 20. s t ol e tja z ob ž alo v anjem ug ot a vljal, da je v ečina nek a t oliških diploman t o v o k a t oliš tvu ne v edna. Mdr . je z apisal: »Učenec se bo mor al v življenju soočiti z r azličnimi v er oizpo v edmi. T eme- ljit o jih mor a po zna ti in r az ume ti. V endar pa so tr enutno s tv ari obič ajno pr ecej drug ačne. Dijaki, ki z apušč ajo gimnazije, v edo mar sik aj iz cerkv ene z g odo v ine , v e č inom a (k ot se m se pog os t o pr e pr ič a l t udi sa m ) po v se m ne- skladneg a in nesmiselneg a – nek a t eri po znajo celo gnos tične sis t eme in r azne z ak otne in z anje po v sem ničvr edne podr obnos ti –, ne v edo pa pr a v 277 277 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... ničesar o K a t oli ški cerkvi, najv ečji v er sk o-politični s tv aritvi v z g odo vini, in si o njej ustvarjajo precej skromne, nejasne in pogosto povsem nesmisel- ne pr eds t a v e. K ak o so nas t ale njene v elik e us t ano v e, k aj pomenijo v življe- nju Cerkv e, k ak o zlahk a jih je mog oče napačno r azlag a ti, z ak aj delujejo t ak o zanesljivo in impresivno – vse to je po mojih izkušnjah, razen redkih izjem, terra incognita.« (V on Harnack 1911, 1:97) Za obširnejši vpogled v to, kaj je potrebno, da se nekdo lahko opredeli za kato- lič ana, je smiselno r azisk a ti v eč t emeljnih vir o v , ki r azpr a vljajo o t ej k omplek sni t emi. So dobni t eologi poudarja jo , da k a t olišk a iden tit e t a vključuje pr eple t t eolo- ških, k ulturnih, duho vnih in socialnih r az se žnos ti. Z a opr edelit e v z a k a t olič ana se na splošno predvidevajo vera v temeljne katoliške dogme, kot so Sveta Trojica, Je z uso v o učlo v ečenje in odr eše nje; pripadnos t k a t oliški sk upn os ti in r edno sode- lo v anje pri z akr amen tih, še posebej pri e vharis tiji; spoš t o v anje in ur esniče v anje dr užbe nih in mor alnih nauk o v K a t olišk e Ce r k v e , v k ljučno s socialnim nauk om, k i poudarja skrb z a ubog e in pr a vičnos t; t er k ulturna in z g odo vinsk a po v e z anos t s katoliško tradicijo, ki ne izhaja zgolj iz osebnega verovanja, ampak tudi iz širše pri- padnos ti sk upnos ti k a t oliških v ernik o v . Ti elemen ti se pog os t o pr eple t ajo v oseb- ni duho vni izk ušnji, ki omog oč a posame znik u, da s v ojo k a t olišk o iden tit e t o dojema k ot celos tno in globok o pov e z ano s s v ojim življenjem in poslans tv om (Rahner 1961; Dulles 1974; Lubac 1988; K a t ekiz em k a t olišk e Cerkv e 1993; Ra tzing er 2004; Cun- ningham 2009; O ’ Collins in F arrugia 2015). Nekateri teologi poudarjajo pomen osebne religiozne izkušnje in notranjega odnosa z Bog om k ot enak o pomembne r az se žnos ti k a t olišk e iden tit e t e. Nemški teolog Karl Rahner v svoji knjigi Foundations of Christian Faith mdr . z apiše: »[O] oseba, ki se odpr e s v oji tr anscenden t alni izk ušnji s v e t eg a mis t erija, do živi, da t a mis t erij ni z g olj nesk ončno odd aljeni horiz on t, oddaljena sodba, ki sodi od daleč … Gr e bolj z a izk ušnjo , da je t a s v e ti mis t e r ij tudi sk r it a bližina, odpušč ajoč a in ti- m nos t, nje g o v o r e snič no dom o v anje , da je t o ljube z e n, k i se podar ja, ne k aj zna- neg a, čemur se lahk o približ a in se k t emu obrne.« (Rahner 1992, 132) Njeg o v opis s v e t e skrivnos ti k ot ‚r esničneg a doma ‘ in ‚odpušč ajoče in timnos ti‘ odpir a pr os t or z a r az ume v anje k a t oliš tv a, ki ne t emelji z g olj na f ormalnih pr ak sah, t em v eč tudi na globok em, osebnem duho vnem do živ e tju. Rahner poudarja notr anjo duho vno izk ušnjo in člov ešk o potr ebo po občutk u v arnos ti v odnosu do ab solutneg a t er z apiše: »K o se oseba v t eor e tičnem ali pr ak tičnem v edenju ali v subjek tivni ak tiv- nos ti sooči s pr epadom s v oje ek sis t ence … lahk o t am do živi, da g a t a pr epad spr ej- me k ot njeg o v o pr a v o in odpuš č ajoč o v arnos t.« (Rahner 1992 , 133) T a k oncep t je ključen z a r az ume v anje k a t olišk e duho vnos ti. P ok až e, da k a t olišk a iden tit e t a ni z g olj vpr ašanje pripadnos ti ins tituciji ali f ormalnim pr ak sam, t em v eč t emelji na notr anji po v e z anos ti z Bog om k ot v arnim z a t očiščem, ki ponuja r az ume v anje in odpušč anje. Rahner poudarja, da je v er sk a izk ušnja lahk o globok o z ak or eninjena v v sak danjem življenju, celo v dejanjih, ki niso očitno v er sk a. T o nak az uje, da ni omejena na obr edne deja vnos ti, t em v eč je po v e z ana s splošnim življenjskim od- nosom: »Izk ušnja, na k a t er o se tuk aj sklicujemo , ni pr edv sem in ne naz adnje iz- 278 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 k ušnja, ki jo člo v ek do živi, k o se ek splicitno in odg o v orno odloči z a nek o r eligio zno deja vnos t, na primer molit e v , obr edno dejanje ali r e flek sivno in t eor e tično ukv ar- janje z r eligio znimi t emami. Gr e bolj z a izk ušnjo , ki je dana v sak emu člo v ek u pr ed t ak šnimi r e flek sivnimi r eligio znimi ak tivnos tmi in odločitv ami, mor da celo v obliki in pojmo vnos ti, ki se z di po v sem ner eligio zna.« (133) Hkr a ti poudarja, da je r eli- giozna izkušnja globoko povezana z medosebnimi odnosi in zgodovinskim konte- k s t om: »Člo v ek v edno oblik uje s v oje las tno pos v e tno samor az ume v anje z g olj zno- tr aj sk upnos ti oseb, v izk ušnji z g odo vine, ki je nik oli ne us tv arja sam, v dialogu in izk ušnji, ki r epr oducir a pr oduk tivno samo-in t erpr e t acijo drugih ljudi. Z a t o je tudi v s v oji r eligio zni izk ušnji člov ek v edno medosebno bitje, k ar seg a do najgloblje edins tv enos ti njeg o v e subjek tivnos ti.« (161) K a t olišk a iden tit e t a je t or ej lahk o globlje z ak or eninjena v posame znik o vi notr a- nji v eri in k ulturni pripadnos ti, če tudi se tr enutni življenjski pog oji ali pr e t ekle iz- k ušnje odr až ajo v dis t anci od obr e do v . Sociolog inja Miche le Dillon v de lu Catholic Identity: Balancing Reason, Faith, and Power (1999) ob t em poudarja, da k a t olišk a iden tit e t a pr eseg a z g olj dogma tično ali ins titucionalno pripadnos t, pri čemer se močno naslanja na osebno r eligio zno izk ušnjo in in t erpr e t a tivno a v t onomijo. T e- melj k a t olišk e id en tit e t e po njenem mnenju ni nujno popolno soglašanje z v semi cerkv enimi nauki, t em v eč pripr a vljenos t na poglobljen dialog z las tnimi vr edno- t ami in s tr adicijo. Dillono v a opisuje, k ak o š t e vilni k a t olič ani, ki se z a v z emajo z a spremembe in ne sledijo vsem uradnim doktrinam, vseeno ostajajo zavezani ka- t oliški sk upnos ti, k er jih k t emu v odi globok a k ulturna, z g odo vinsk a in osebna po- v e z anos t z v er o. T eolog Lie v en Boe v e pa v s v ojem delu Theology at the Crossroads of University, Church, and Society: Dialogue, Difference and Catholic Identity (2020) poudarja pomen dialog a z a oblik o v anje las tne k a t olišk e iden tit e t e v plur alni druž- bi, k ar r az ume k ot ključni vidik v ernos ti v sodobnem s v e tu. V pr ašanje, ali lahk o nek do , ki se ne udele ž uje obr edo v , še v edno v elja z a k a t o- lič ana, je globok o in v ečplas tno t er odpir a šir ok spek t er pogledo v s per spek tiv e t eologije, tr adic ije in osebne v er e. K a t olišk a cerk e v ž e tr adicionalno poudarja po- men z akr amen t o v , zlas ti e vharis tije, k ot t emeljnih ses t a vin k a t olišk eg a življenja. R edno sodelo v anje pri bog oslužju, še posebej pri maši, v elja z a srž k a t olišk e izk u- šnje, saj maša pr eds t a vlja pr os t or sr eč anja s K ris tusom in občes tv om. Kljub t emu pa Cerk e v prizn a v a, da posame znik o v e življenjsk e ok oliščine in pr eizk ušnje lahk o vpliv ajo na njeg o v o udele žbo pri obr edih. Sodobni cerkv eni v odit elji, k ot je pape ž Fr ančišek, poud arjajo , da v er a pr eseg a f ormalna dejanja in je v s v ojem bis tvu iz- r až ena v odnosu do Bog a in ljube zni do bližnjeg a. V s v oji apos t olski spodbudi „Evangelii Gaudium“ poudarja, da vera ni zgolj formalno izpolnjevanje pravil, tem- v eč živ odnos z Bog om in ljube z en do bližnjeg a: »Cerk e v ni c arinarnic a; je oče t o v a hiša, kjer je pr os t or z a v sak og ar s s v ojim t e žkim življenjem.« [»La Chiesa non è una dogana; è la casa paterna dove c’è posto per ciascuno con la sua vita faticosa« ] (Fr ančišek 2013) Njeg o v a izja v a poudarja, da Cerk e v ni z g olj ins titucija pr a vil, t em- v eč pr os t or spr ejemanja in milos ti z a v se. T ak o lahk o tudi oseba, ki se z ar adi slabih izk ušenj z duho vniki, k ot jih v nek a t erih s v ojih delih izpričuje tudi Cank ar , oddalji od r ednih obisk o v obr edo v , v seeno ohr anja k a t olišk o iden tit e t o , če ohr anja iskr e- 279 279 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... nost vere, zvestobo vrednotam in tradiciji. V tem kontekstu lahko oddaljenost od ins titucije pos t ane del bolečeg a, a pris tneg a notr anjeg a sooč anja z v er o. Vidmarje v a analiz a Cank arje v e ‚r eligije hr epenenja ‘ in njeg o v a o značit e v Can- k arja z a ‚moderneg a duha ‘ s t a v k on t ek s tu njeg ov eg a dela r az umljivi. S t em Vidmar ž eli os v e tliti Can k arje v o isk anje smisla in iden tit e t e v č asu, k o se je tr adicionalna r el i gi o znos t sr eče v al a z moderni mi i zzi vi . Cank arja pri k az uje k ot a v t orja, ki se ne drži le cerkv enih dog em, t em v eč išče osebne duho vne izk ušn je, k ar g a dela r ele- v an tneg a v modernem k on t ek s tu. Ug ot a vlja, da je Cank arje v a iden tit e t a z aple t ena in da vključuje elemen t e kritične r e flek sije, k ar je značilno z a š t e vilne e vr op sk e mislece tis t eg a č asa. V endar pa se pos t a vlja vpr ašanje, ali ni Vidmar pr e v eč usmer- jen v idejo ‚moderneg a duha ‘ in ali mor da z anemarja k omplek snos t Cank arje v eg a odnosa do katolištva in njegovih kulturnih korenin. Zdi se, da njegova interpreta- cija, čepr a v r ele v an tna, ne z ajame v celoti bog as tv a Cank arje v e r eligio znos ti in k ulturne iden tit e t e, k ot ju r azkriv ajo pisa t elje v a dela. Cank arje v a duho vnos t lahk o vsebuje tako hrepenenje po svobodi kot tudi povezavo s tradicijo, kar razkriva tako analiz a njeg o v eg a lit er arneg a dela, k ot tudi esejis tik e, lit er arne kritik e, pisem t er biografskih dejstev. V Cankarjevih delih, kot so npr . Hlapci, se prepletata napetost med individualno s v obodo in družbenimi normami t er globok o hr epenenje njeg o vih lik o v po neod- visnos ti in las tni iden tit e ti. Čepr a v si ž elijo s v obode, so pog os t o uje ti v ok o v e tr adi- cionalnih vr ednot in prič ak o v anj ok olja. T udi v Cank arje v em odnosu do k a t oliš tv a je čutiti t o dv ojnos t – kritik o dogma tizma spr emlja z a v es tno vr ač anje k r eligio znim simbolom in tr adiciji. R ojen v k a t oliški družini, ni nik oli po v sem z a vrnil s v ojih k or e- nin; names t o t eg a je isk al način, k ak o t e tr adicije vključiti v s v oj las tni s v e t o vni na- z or . Pisa t elje v e misli o r eligiji in v eri, izr až ene v njeg o vih esejih, pismih in lit er arnih delih, pogos t o izr až ajo notr anji k onflikt med r acionalnim pr eprič anjem in duhovnim hr epenenjem. Cank ar se z a v eda tr adicije, iz k a t er e izhaja, a hkr a ti tudi čuti potr ebo po s v obodi in a v t onomiji v s v ojem duho vnem r azisk o v anju. T o se k až e v njeg o v em pisanju, v k a t er em se spr ašuje o smiselnos ti r eligio znih dog em in hkr a ti išče oseb- ni s tik z duho vnos tjo. Cank arje v a dela in življenjsk a pot t ak o k až ejo na k omplek sno in dinamično duhovnos t, ki ni eno značno z a vr ač anje ali spr ejemanje tr adicije, t em- v eč pr eple t r azličnih vpliv o v , hr epenenj in notr anjih k on flik t o v . V s v ojih delih pog o- s t o kritizir a družbene in cerkv ene norme, v endar se v seeno vr ač a k r eligio znim simbolom in vr ednot am, k ar nak az uje njeg o v o občutljiv o isk anje s v obode in obe- nem prizna v anje moči tr adicije. T ak o njeg o v a duho vnos t dejansk o izhaja iz nape- t os ti med upor om in spr ejemanjem; ne gr e z a pr epr os t o z a vr ač anje r eligije, t em v eč za iskanje globljega osebnega odnosa do vere in tradicije. Vidmar je k a t oliš tv o ocenje v al pr edv sem s s t ališč a z unanjeg a opaz o v alc a, k ar pomeni, da je k a t oliš tv o videl k ot ins titucionalno in dogma tično s truk tur o , pri če- mer je t e žk o r azlik o v al med pris tno duho vnos tjo in k ulturno-z g odo vinskimi ele- men ti Cerkv e. K ritičen je bil do k a t oliš tv a k ot dogma tičneg a sis t ema, ki po njeg o- vem mnenju lahko zavira osebno versko avtonomijo in svobodo, pri tem pa je v ernos t pog os t o po v e z al z ins titucijo in obr ednos tjo , names t o s posame znik o v o notranjo izkušnjo vere. 280 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Sodobni teologi, kot O’Collins, Farrugia in Cunningham in drugi, pa katolištvo opisujejo bolj celostno, s poudarkom na njegovem globokem notranjem pomenu, zgodovinskem razvoju in univerzalnem poslanstvu. O’Collins in Farrugia katolištvo vidit a k ot globo k o duho vno izk ušnjo , ki t emelji na osebnem odnosu z Bog om, pri čemer je ‚ključna v er a ‘ , ne pa z g olj f ormalna pripadnos t dogmam. T ak šen pris t op priznava kompleksnost katolištva in ga prikazuje kot dinamiko vere, ki se razvija sk o zi z g odo vino t er ohr anja v er sk o globino , obenem pa vključuje t ak o ins titucio- nalne k ot osebne vidik e duho vnos ti. Z a k a t olišk o iden tit e t o ni nujno , da člov ek nik oli ne dv om i v sm ise lnos t v e r o v anja ali da nik oli ne izr azi obč utk o v , k i bi se lah- k o z deli celo k ot so vr ažnos t do v er e. Cunning am opo z arja, da k a t olišk a iden tit e t a ni z g olj sociološk a k a t eg orija, t em v eč bog a t a duho vna izk ušnja, ki jo oblik ujejo osebni in k ulturni deja vniki (Cunningham 2009, 1–2). K a t olišk a v er a prizna v a člo- v ešk o nar a v o in dejs tv o , da v sak v ernik sk o zi življenje pr ehaja sk o zi r azlična obdo- bja, ki lahk o vključujejo tudi dv ome, vpr ašanja in notr anje boje. Celo v življenju s v e tnik o v pog os t o z asledimo dv ome, obup in občutk e oddalje nos ti od Bog a. S v e- t a T er e zija iz K alk ut e, ki je do življala dolg a obdobja ‚ t emne no či‘ v er e, je v s v ojem osebnem pismu, naslo vljenem Je z usu, dne 3. sep t embr a 1959 k ot del s v oje spo- v edi z apisala: »Moj Je z us, od otr oš tv a si me klic al in ohr anil z ase – z daj pa, k o s v a oba ubr ala is t o pot – z daj, Je z us – gr em po napačni poti. Pr a vijo , da ljudje v pe k lu tr pijo v e čne bole čine z ar adi iz g ube Bog a – tr pe li bi v se t o , če bi im e- li le malo upanj a, da bodo imeli Bog a. V moji duši čutim r a vno t o s tr ašno bolečino iz gube – da me Bog noče – da Bog ni Bog – da Bog sploh ne ob- s t aja (Je z us, pr osim, odpus ti moje bog okle tnos ti – po v edali so mi, naj na- pišem v se). T a t ema, ki me obkr o ž a z v seh s tr ani – ne mor em dvigniti s v o- je du še k Bogu – nobena s v e tlo ba ali na v dih ne v s t opi v mojo dušo. Go v o- rim o ljube zni do duš – o ne žni ljube zni do Bog a – besede pr ehajajo če z moje ustnice – in hrepenim z globokim hrepenenjem, da bi vanje verjela. Z a k aj se trudim? Če ni Bog a – pot em ni duše. Če ni duše, pot em Je z us – tudi Ti nisi r esničen. Nebo , k ak šna pr aznina – nobena misel o Nebešk em ne v s t opi v m oj um – sa j ni upa nja . B ojim se z a pisa ti v se tis t e s t r a šne s t v a- ri , ki se d o g ajajo v mo ji d u ši . Mo r ajo T e b o l e ti. V mo jem sr cu n i v er e – n i ljube zni – ni z aupanja – t olik o je bolečine – bolečina hr epenenja, bolečina, da nisem z až elena.« (K olodiejchuk 2007, 192) Dvomi so lahko del osebnega verskega procesa, ki ga številni teologi obravna- v ajo k ot prilo žnos t z a duhovno r as t. V t em smislu je bis tv o k a t olišk e iden tit e t e pog os t o opr ede ljeno k ot z v es t oba v eri in odprt os t z a dialog z Bog om, tudi če člo- v ek do življa neg ot o v os ti. K a t ol iš tv o t ak o vključuje »soob s t oj s v e t os ti in gr ešnos ti od sameg a z ače tk a« (O ’ Collins in F arrugia 2015, xii), k ar v ernik om omog oč a, da se sooč ajo s s v ojimi dv omi in se hkr a ti po v e z ujejo z bog a t o tr adicijo v er e. 281 281 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... 5. S k lep Vidmar v s v ojih lit er arnokritičnih delih v ztr ajno poudarja, da je tr eba Cank arje v naz or r az ume ti v šir šem družbenem in k ulturnem k on t ek s tu t er se iz ogiba ti poe- nostavljeni religiozni interpretaciji. Njegova interpretacija tako ne sledi teološkim de finicijam k a t oliš tv a, t em v eč t emelji na osebni in t erpr e t a tivni t erminologiji in r azlag ah. Vidmar sklene, da je bil Cank ar »tipičen in čis t pr eds t a vnik pr otidogma- tične k ulturne miselnos ti« (1951, 189) t er »v najčis t ejšem pomenu besede na- pr eden s v obodoumnik« (193). Celos tno dojemanje v elik eg a Cank arje v eg a opusa pa k až e na me je v sak e e nos tr ansk e in t e rpr e t acije . Razlik a me d k ritik om Izidor je m Cank arjem in kritik om Josipom Vidmarjem je, da je pr vi k a t oliš tv o videl od znotr aj, saj je k onč al š tudij t eologije in bil nek aj č asa deja v en tudi k ot k a t oliški duho vnik; drugi pa je k a t oliš tv o gledal od z unaj. V t ej vlogi je Vidmar k a t oliš tv o in k a t olič a- ne lahk o pr euče v al k ot po v sem z g odo vinski in ne k ot duho vni poja v . Če tudi je v naspr otju z njim Izidor Cank ar k a t oliš tv o pr esojal ‚od znotr aj‘ , pa noben od njiju ni jasno poudaril, da je bis tv o kr šč ans tv a in tudi k a t oliš tv a o z. k a t er ek oli r eligije osebna r eligio zna izk ušnja. P ogled obeh kritik o v z a t o os t aja pr e v eč f ormalno-z g o- dovinski, medtem ko sodobni teologi, kot so O’Collins, Farrugia in Cunningham in drugi, k a t oliš tv o opr edeljujejo k ot celos tno po v e z anos t med nauk om, bog osluž- jem, družbenimi vr ednot ami in osebno izk ušnjo v er e. Cank ar je v mlados tnem obdobju r eligijo o značil celo z a so vr ažnic o člo v eš tv a, po zneje pa se je imel z a k a t olič ana, čepr a v se ni udele ž e v al v er skih obr edo v . K ot ume tnik, bohemski člo v ek, s v obodomislec in člo v ek globok e in tuicije je pog os t o poudarjal s v ojo osebno v er o , ki da je mor da celo bolj pris tna od v ernos ti cerkv e- nih pr eds t a vnik o v . Njeg o v a lit er a tur a k až e, da izjemno pog os t o upodablja K ris tusa, pa tudi Bo žjo ma t er Marijo , t er obna vlja no v o z a v e zno misel o trpljenju, smrti in o d r ešen ju . V črtic ah v zp o s t a vl ja p o gl o b l jen o d n o s d o s v e t eg a o b h aji l a (črtic a Sve- to obhajilo ), v kr šč ansk em smislu pa v š t e vilnih delih g o v ori tudi o gr ehu, kriv di in očiščenju. V se t e kr šč ansk e t eme, podobe in simbole pog os t o na čis t o s v oj poseb- ni način po v e z uje s s v ojim življ enjem in življenjem s v oje ma t er e. Globinsk o in iz- r azit o osebno dojemanje kr šč ansk eg a izr očila mdr . r azkriv a njeg o v o do življanje ma t er e k ot tis t e, ki se k ot K ris tus žrtvuje z a s v oje otr ok e v črtici Sveto obhajilo. To črtic o sklene z besedami: »O ma ti, z daj v em: tv oje t elo smo uživ ali in tv ojo kri smo pili! Z a t o si šla t ak o z g odaj od nas! Z a t o ni v eselja v naših sr cih, ne sr eče v našem nehanju! …« (Cank ar 1974, 241 ) V pisanju o t emeljnih t emah se Cank ar k až e k ot oseba, ki s v e t opisemsk o spor očilo spr ejema po zitivno in se ob njem na v dihuje. T o r azkriv a pisa t elje v o globok o osebno spr ejemanje bis tv enih pr vin kr šč ansk e misli, ki presega zgolj formalno verovanje. Ob p r eso ji l i t er arn i h kri tik i n ocen o op u su v el i k eg a sl o v en sk eg a l i t er a t a p a se v endar pos t a vlja vpr ašanje, z ak aj bi sploh k do ž elel Cank arja uokviriti ali k ot ‚k a- t olič ana ‘ ali k ot ‚ s v obodomisle c a ‘ o z. sk uša ti me r iti tr ajanje in t e ž o nje g o v ih misli, čus t e v in hr epenenj. Pisa t elje v o delo samo odse v a vr ednot e, isk anje r esnice in o b ču t ek z a smi sel trp l j en j a. Cel o s tn a i n p r ese žn a p er cep ci ja u me tn o s ti je v ed n o v ‚ t ekmi‘ z oblik o , k er duh in in tuicija pr eseg a t a mo žnos ti izr az a r esničnos ti in r e- 282 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 snice. Ali se naz or sk e usmeritv e ob v elik em ume tnišk em delu sr ečujejo ali izklju- čujejo , pa ni t olik o odvisno od f ormalnih s truk tur naz or o v in oblik e posnemanja r esničnos ti v ume tnišk em delu, k ot od ponižnos ti ali samo z a v es ti občudo v alce v in r azlag alce v ume tniških del. Najbolj tv eg ano je t or ej r azlik o v anje med ‚ v er skim ‘ ali ‚kr šč anskim ‘ in ‚sek ularnim ‘ s v e t o vnim naz or om, k ot se k až e v r ecepciji ume tnos ti. Celos tna in pr ese žna nar a v a oblik e in v sebine ume tniških del nas lahk o pr eprič a, da namen vr ednot enja ume tnišk eg a dela ne mor e biti določ anje ume tnik o v eg a s v e t o vneg a naz or a, t em v eč omog oč anje, da ume tnišk o delo izziv a, pos t a vlja pod vpr ašaj, oblik uje in bog a ti naše las tne s v e t o vne naz or e. Reference Avsenik Nabergoj, Irena . 201 9 . I v a n C a n k a r v o d n o s u d o v e r e i n v p o g l e d i h n a k a t o l i š t v o. V : Marko Jesenšek in Janko Kos, ur. Akademijski pogledi na Cankarja , 8 0 – 10 0 . L j u b l j a n a: S l o v e n- s k a a k a d e m i j a zn a n o s ti i n u m e t n o s ti. – – –. 2022. Vprašanja nazorske usmeritve Ivana Cankarja v prvih ocenah slovenskih literarnih zgodovinarjev. Bogoslovni vestnik 82, št. 4 : 101 7 – 10 3 6 . Boeve, Lieven. 2020. Theology at the Crossroads of University, Church, and Society: Dialogue, Difference and Catholic Identity . L o n d o n : B l o o m s b u r y T & T C l a r k . Cankar, Ivan. 1 9 6 8 . Zbrano delo. Zv. 2, Erotika 1902; Neobjavljene pesmi ; Nemške pesmi ; Dodatek (Pesmi 1893–1914). Pripravil in opom- b e n a p i s a l Fr a n c e B e r n i k . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l ožb a S l o ve nij e . – – – . 1972. Zbrano delo. Zv. 11, Hiša Marije Pomoč- nice; Mimo življenja. Pripravil in opombe napisal Janko Ko s . L jub ljana: D r ž av na z al ožb a S l ovenij e. – – – . 1 97 3 . Zbrano delo. Zv. 18, Sosed Luka ; Ku- rent ; Črtice in novele (1907–1909). Pripravil in o p o m b e n a p i s a l J a n ko Ko s . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l ožb a S l o ve nij e . – – – . 1 97 4 . Zbrano delo. Zv. 21, Sveto obhajilo. Pripravil in opombe napisal Janko Kos. Ljublja- n a : D r ž av n a z a l o ž b a S l o v e n i j e. 2 39 – 2 4 1 . Cankar, Izidor . 1 932. U v o d . V : I v a n C a n k a r . Zbrani spisi . Z v . 1 3, V –X X . L j u b l j a n a : N o v a z a l o ž b a . Ciprijan. 1 97 1 . De Lapsis and De Ecclesiae Catholi- cae Unitate: Text and Translation. Prevedel Ma- u r i c e B é v e n o t . O x f o r d : C l a r e n d o n Pr e s s . Ciril Jeruzalemski. 1 9 6 9 . The Works of Saint Cyril of Jerusalem. Prevedla Leo P. McCauley in A n t h o ny A . St e p h e n s o n . W a s h i n g t o n , D C : T h e Catholic University of America Press. Cunningham, Lawrence S. 20 0 9 . Introduction to Catholicism . C a m b r i d ge : C a m b r i d ge U n i v e r s i t y Press. de Lubac, Henri . 1 9 8 8 . Catholicism: Christ and the Common Destiny of Man . S a n Fr a n c i s c o : I g n a ti- us Press. Dillon, Michele. 1 9 9 9 . Catholic Identity: Balancing Reason, Faith, and Power . C a m b r i d ge : C a m- bridge University Press. Dobrovoljc, France. 1 97 2. Cankarjev album. Mari- b o r : Z a l o ž b a O bzo r j a . Dulles, Avery. Models of the Church . N e w Y o r k : D ou bled a y , 1 9 7 4 Finžgar, Fran Saleški . 1 920 . Z a s p o m i n ! Dom in svet 3 3, š t . 1 – 2 :3 1 . Frančišek. 2013. Evangelii Gaudium . V a ti c a n . 2 4 . 11. ht tp s :/ /w w w . v a ti c an . v a/ c o nte nt / f r an c e s- c o / i t / ap o s t _ e x h o r t at i o ns / d o c um e n t s / p ap a- -francesco_esortazione-ap_20131124_evan- gelii-gaudium.html (p r i d o b l j e n o 8 . 11 . 202 4 ). Harnack, Adolf von . 1 9 11 . Aus Wissenschaft und Leben . G i e s s e n : A . T ö p e l m a n n . Irenej. 1 9 9 5. A g a i n s t H e r e s s i e s . V : A l e x a n d e r Roberts in James Donaldson, ur. Ante-Nicene Fathers. Z v . 1, 3 07 – 5 6 7 . Pea b o d y , M A : H e n- drickson.. Katekizem katoliške Cerkve . 1 9 93 . L j u b l j a n a : Slovenska škofovska konferenca. Klun, Branko . 202 2. N e o s h o l a s ti č n a m e t a fi zi k a A l e š a Uš e n i č n i k a i n nj e n a (p o s t ) m o d e r n a kri ti ka . Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 4 : 975 – 9 8 8 . Kolodiejchuk, Brian, ur. 20 07 . Mother Teresa: Come Be My Light – The Private Writings of the ‚Saint of Calcutta‘ . N e w Y o r k : D o u b l e d ay . Krašovec, Jože. 2022. Symbolism of Names and of t h e W o r d ‚ N a m e ‘ i n t h e B i b l e. Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 4 :8 4 1 – 8 62. O’Collins, Gerald, in Mario Farrugia . 201 5. Catho- licism: The Story of Catholic Christianity. 2. izd aj a . O x f o r d : O x f o r d U n i v e r s i t y Pr e s s . Rahner, Karl. 1 9 6 1 . Theological Investigations. L o n d o n : D a r t o n , L o n g m a n & T o d d . 283 283 Irena Avsenik Nabergoj - Josip Vidmar o katolištvu Ivana Cankarja ... – – – . 1 9 92. Foundations of Christian Faith: An Introduction to the Idea of Christianity. New Y o r k : Cro s s road . Ratzinger, Joseph. 2004. Introduction to Christia- nity . S a n Fr a n c i s c o : I g n a ti u s Pr e s s . Thiessen, Gesa Elsbeth . 20 0 5. K a r l R a h n e r : T o- w a r d a T h e o l o g i c a l A e s t h e ti c s . V : The Cambrid- ge Companion to Karl Rahner , 2 2 5 – 2 3 4 . C a m- b r i d ge : C a m b r i d ge U n i v e r s i t y Pr e s s ,. Ušeničnik, Aleš. 1 92 9 . O s v o b o d n i u m e t n o s ti : V o b r am b o k r š č ansk i h um e t n i k ov . Čas 23, št. 8 :33 7 – 35 6 . – – – . 1 93 0 . K r š č a n s t v o i n u m e t n o s t . Čas 24, št. 2: 5 3 – 6 4 . Vidmar, Josip . 1 9 5 1 . Literarne kritike . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž b a S l o v e n i j e. – – – . 1 9 5 1 . I v a n C a n k a r : Z a č e t k i, N azo r . V : Literar- ne kritike , 1 3 4 – 1 93 . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž b a Slovenije. – – – . 1 9 5 4 . Meditacije . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž b a Slovenije. – – – . 1 9 6 9 . Ivan Cankar . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž- ba Slovenije. – – – . 1 97 6 . O Ivanu Cankarju . L j ub l j an a : C ank ar j e- v a z a l o ž b a . – – – . 1 9 8 5. I v a n C a n k a r . V : Obrazi , 93 – 11 2. L j u b l j a- n a : D r ž av n a z a l o ž b a S l o v e n i j e. Vincencij iz Lerinsa . 1 9 1 5. The Commonitorium. U r e d i l Re g i n a l d St e w a r t M o x o n . C a m b r i d ge : Cambridge University Press. Vodnik, Anton. 1 92 7 . U m e t n o s t n i n azo r J o s . V i d- marja. Dom in svet 4 0, š t . 7 :2 4 4 – 2 5 0 . Vodušek, Božo . 1 92 9 . A l i s o t o l i t e r a r n i p r o b l e m i? Dom in svet 4 2, š t . 8 :2 5 0 – 2 5 2. Von Harnack, Adolf . 1 9 11 . Aus Wissenschaft und Leben . Z v . 1 . G i e s s e n : A . Tö p e l m a n n . Žalec, Bojan. 202 2. Uš e n i č n i ko v a v izi j a d r u ž b e n e prenove, njen kontekst in izvori. Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 4 : 9 55 – 97 3 .