IRDO Prve sLovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021 13. RAZPIS ZA NAGRADO HORUS 2021 Prijavite se na razpis za SLovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021! str. 14 IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo, mlade ...) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o potrebah po in o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna organizacija in organizacija v javnem inetresu na področju dela z mladimi. Vabimo vas, da povabite v naše članstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju. Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a SI-1261 Ljubljana-Dobrunje info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si,www.horus.si,www.model-m.si Uredništvo Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Novinarji: člani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast, Gašper Cvetič, Kaja Bračič in drugi mladi Mentorstvo mladim: Barbara Bradač Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Canva Photos Fotografija na zadnji strani: Canva Photos V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje članstva, zato je namenjena članom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti. Vsebine 17 33 36 IRDO intervju Sabina Urnaut IRDO misli dr. Darja Piciga DOP v Sloveniji Predsedovanje SLovenije EU in vključevanje mLadih Razpis HORUS 2021 SLovenska nagrada za družbeno odgovornost Sustainability due dilligence What it means for companies and how EU sustainabiLiy standards can heLp Trajnostno upravljanje dobavne verige Barbara Modic DOP v Sloveniji Novice CSR Europe Novice Razpisi, priLožnosti, seminarji, konference V skladu z odločbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko ISSN 2712-5629. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2021 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je v sodeLovanju 5 števiLnimi podpornimi partnerji objaviL trinajsti razpis za SLovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021. Za nagrado Horus 2021 se Lahko potegujejo profitne in neprofitne osebe vseh veLikosti, med njimi podjetja, zavodi, neprofitne in druge organizacije, LokaLne skupnosti, osebe javnega prava, novinarji in posamezniki, ki deLujejo družbeno odgovorno. IRDO intervju: Sabrina Urnaut IRDO misli: dr. Darja Piciga PogovarjaLi smo se s Sabrino Urnaut o projektu Dostojno deLo za vse. PredstaviLa nam je namen projekta in ozadje priprave projekta ter Duo Dan, ki se prične v oktobru. V rubriki IRDO misLi Lahko najdete misLi dr. Darje Piciga o trajnostnem posLovanju. Pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Pridobite strukturiran vpogLed v znanje na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to področje Lažje vpeLjaLi v svojo organizacijo. Vabimo vas, da pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od Leta 2016 daLje pridobiLo že več kot 200 managerjev, strokovnjakov in mLadih. Več preberite v nadaLjevanju. Spoštovane članice in člani Inštituta IRDO! »Srce, ti moje mlado srce, ne obupuj! Dokler si lačno, dokler si žejno, vase veruj!« (Oton Župančič) Jesen je začetek konca vsakega leta. Tekom vsakega leta doživimo izzive, padce, vzpone, uspehe in neuspehe. Ljudje moramo biti kot baloni, prožni, se zmožni raztegniti in ponovno skrčiti. Misel Otona Župančiča nam zapoveduje, da moramo verjeti in verovati vase. To je pogosto težko storiti, a vsak posameznik ima dolžnost do samega sebe, da verjame v svoje sposobnosti. Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da se udeležite teh aktivnosti. Vabimo vas tudi, da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega področja, zlasti pa naše delo z mladimi. V tokratnem IRDO Mozaiku vam predstavljamo aktualno iz IRDO Inštituta, razmišljanja članov IRDO in intervjuje z zanimivimi člani Inštituta IRDO in drugimi. Vabljeni k branju in sodelovanju! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID IRDO intervju SABRINA URNAI za vse Novinarka: Anita Hrast Ste vodja projekta Dostojno delo za vse, katerega nosilec je Zavod RS za zaposlovanje. Kaj pomeni dostojno delo? V skLadu z definicijo Mednarodne organizacije deLa (ILO) je dostojno deLo tisto, ki odgovarja na želje, potrebe in pričakovanje Ljudi v njihovem deLovnem živLjenju. VkLjučuje priLožnosti za produktivno deLo, prinaša pravičen dohodek, varnost na deLovnem mestu in sociaLno zaščito družin, zagotavLja možnosti za osebni razvoj in družbeno vkLjučevanje, omogoča zaposLenim, da izrazijo svoje skrbi, se organizirajo in sodeLujejo pri odLočitvah, ki vpLivajo na njihova živLjenja in zagotavLja enake možnosti in obravnavo za ženske in moške. Kako je projekt nastal in kdo sodeluje v njem? Na Zavodu za zaposLovanje smo zasLediLi razpis za prijavo projektov na temo Dostojnega deLa. Tema je zeLo aktuaLna in zavedanje o tem, kaj je dostojno deLo zeLo pomembno, zato smo se odLočiLi, da prijavimo projekt. K sodeLovanju smo povabiLi institucije, za katere smo oceniLi, da bi Lahko skupaj pripraviLi projekt, ki bo zadostiL pogojem razpisa. PredstaviLi smo jim našo idejo, ki smo jo potem uskLadiLi in skupaj preobLikovaLi v projektno prijavo. , Dostojno delo Dostojno deLo za vse V tej fazi je sodeLavka obiskaLa potenciaLnega partnerja na Norveškem, to je NAV Norgeoz. norveški zavod za zaposLovanje, in se dogovoriLa za sodeLovanje v projektu. S prijavo smo biLi uspešni, projekt je biL izbran in ga izvajamo skupaj s partnerji, ki so NAV Norge -Norveški zavod za zaposLovanje, OZS -Obrtno podjetniška zbornica SLovenije in IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Komu je projekt prvenstveno namenjen? Namen projekta je predvsem seznanjanje in ozaveščanje o standardih dostojnega deLa, zato je namenjen tako strokovni kot širši javnosti, predvsem so to deLodajaLci, javni usLužbenci, brezposeLni, sociaLni partnerji, odLočevaLci, nevLadne organizacije in spLošna javnost. CiLj našega projekta je z aktivnostmi ozaveščanja doseči vsaj 200.□□□ državLjanov. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 4 Kdo projekt sofinancira in kakšne so povezave z Norveško? Projekt sofinancira Norveška preko Innovation Norway iz Norway Grants 20142020, program SociaLni DiaLog - Dostojno deLo. KLjučni eLement razpisa je sodeLovanje z norveškimi partnerji z namenom prenosa znanj in izkušenj Norveške pri uvajanju standardov dostojnega deLa. Prav zato smo se za partnerstvo dogovoriLi z norveškim zavodom za zaposLovanje. Kakšne aktivnosti načrtujete v okviru projekta? V okviru projekta bomo izvedLi študijski obisk na Norveško, kjer bomo pridobiLi informacije in spoznaLi dobre prakse dostojnega deLa pri njih, promoviraLi in ozaveščaLi bomo o standardih dostojnega deLa, za kar bo izvedena širša medijska kampanja, izvedLi bomo dva dogodka Dan za dvojnika, usposabLjanje za ozaveščanje o dostojnem deLu za 250 podjetij in 250 javnih usLužbencev ter zakLjučno konferenco. Kaj pomeni Dan za dvojnika in kako ga nameravate izpeljati v Sloveniji ter kdaj? Dan za dvojnika je dan, ki ga brezposeLna oseba preživi kot dvojnik zaposLenega (mentorja) na deLovnem mestu, ki si ga žeLi opravLjati, aLi v podjetju, kjer se žeLi zaposLiti. BrezposeLna oseba je tako »dvojnik« zaposLenega - mentorja, ki ga doLoči deLodajaLec in mu ves dan sLedi ter ga spremLja pri deLu. Dodana vrednost za brezposeLno osebo je možnost in priLožnost, da opazuje potek deLa v podjetju, spozna zahteve deLovnega mesta, začuti kLimo v podjetju. Na ta način Lahko preveri ustreznost Lastnih predstav o zaposLitvi, ki si jo žeLi, preveri svoje kompetence za tako deLovno mesto in pridobi reaLno izkušnjo, kako poteka deLovni dan v podjetju. Dodana vrednost za deLodajaLca je, da sodeLuje v 1. izvedbi Dneva za dvojnika, postane ambasador Dneva za dvojnika v SLoveniji. Tako omogoči zainteresiranim, da pridobijo izkušnjo deLovnega dne v njihovem podjetju in spoznajo potenciaLne bodoče sodeLavce. S tem si zagotovijo promocijo podjetja in prispevajo k zagotavLjanju dostojnega deLa v SLoveniji. Prva izvedba je načrtovana za 7. in 8. oktober 2021. 7. oktober je svetovni dan dostojnega deLa. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 5 Na kakšen način se lahko zainteresirani vključijo v projekt? Za prvo piLotno izvedbo je deLodajaLce -mentorje za sodeLovanje že pridobiLa Obrtno-podjetniško zbornica SLovenije, medtem ko bo brezposeLne osebe -dvojnike iščemo na ZRSZ. NasLednja izvedba Dneva za dvojnika bo v pričetku Leta 2022. Zainteresirani nas Lahko kontaktirajo preko kontaktov na naši spLetni strani: https ://www.ess ,go v. si/o_zrsz/razvo jni-projekti/projekti-v- izvajanju/projekt/dostojno-deLo-za-vse. Kakšne koristi bo projekt prinesel Sloveniji in kako nameravate s temi aktivnostmi nadaljevati v prihodnje? Z aktivnostmi, ki jih bomo izvedLi v okviru projekta žeLimo deLežnike na trgu deLa seznaniti s tem, kar vse dostojno deLo obsega in tako prispevati predvsem k boLjšemu zavedanju in upoštevanje standardov dostojnega deLa v SLoveniji. 5 tem namenom si žeLimo deLodajaLce in javne usLužbence informirati in usposobiti za udejanjanje dostojnega deLa v vsakodnevni praksi, kar bo na doLgi rok prispevaLo k dostojnemu deLu v širšem pomenu besede za vse zaposLene - redno in dostojno pLačiLo za opravLjeno deLo, zagotovitev dostojnih deLovnih pogojev, varnost zaposLitve, sociaLno varnost ter upoštevanje pravic deLavca na deLovnem mestu. Z izvajanjem Dneva za dvojnika vsi sodeLujoči omogočamo nove priLožnosti brezposeLnim osebam in s tem vzpodbujamo družbeno odgovornost. Trenutno so naše aktivnosti vezane na čas trajanja projekta - to je do konca avgusta 2022, vsekakor pa si žeLimo tudi v prihodnje nadaLjevati z aktivnostjo Dan za dvojnika. Verjamemo, da bodo imeLe aktivnosti našega projekta, v smisLu ozaveščanja o pomenu dostojnega deLa in izvajanju usposabLjanj pozitiven učinek na vsespLošno zavedanje družbe o pomenu dostojnega deLa in prizadevanju družbe k zagotavLjanju Le-tega. Kje lahko najdemo več informacij o projektu? Več informaciji na naši spLetni strani: http5://www.e55.gov.5i/o_zrsz/razvojni- projekti/projekti-v- izvajanju/projekt/dostojno-deLo-za-vse in na spLetnih straneh partnerjev: https://www.oz5.5i/.http5://www.irdo.si/. Da bi dosegLi ciLj trajnostne in družbeno odgovorne družbe, se morajo pomena dostojnega deLa zavedati vsi deLežniki na trgu deLa - tako deLodajaLci kot zaposLeni in tisti, ki zaposLitev šeLe iščejo. Dostojno deLo je zaposLitev, ki spoštuje temeLjne pravice čLovekove osebe in pravice deLavcev v smisLu pogojev varnosti pri deLu in ustreznega pLačiLa, hkrati pa tudi spoštovanje fizične in duševne integritete deLavca pri izvajanju deLa. V skLadu s tem priporočamo, da pričnemo na dostojno deLo gLedati kot na svojo pravico in doLžnost, saj bomo Le na ta način skupaj dosegLi žeLjene spremembe na tem področju. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 6 IRDO misli 3x30 zamisli Integralne zelene Slovenije: z bolj celostnim pristopom do Integralne zelene Evrope Dr. Darja Piciga, Državljanska pobuda za IntegraLno zeLeno SLovenijo BLaginja za vse ob upoštevanju omejitev našega pLaneta je široko sprejeta vizija za Evropo. Z drugimi besedami, uresničevanje Agende 2D3D za trajnostni razvoj, to je doseganje 17 spLošnih ciLjev trajnostnega razvoja (SDG-jev) in 169 podciLjev, z uravnoteženim upoštevanjem vseh treh razsežnosti trajnostnega razvoja okoLjske, gospodarske in družbene. Vendar pa novejša poročiLa opozarjajo, da se veLiko SDG-jev ne dosega, in to kLjub prizadevanjem okoLjskih poLitik na državni Darja Piciga in regionaLni ravni. Tako na primer 6. GLobaLni okoLjski pregLed (GEO-6, UNEP Pristop IntegraLni svetovi nadgrajuje 2D2D) zakLjuči, da se je stanje gLobaLnega tradiaonal.no pojmovanje trajnostnega okoLja od 1. pregLeda (iz 1997) še razvoja (z okoLjsko, ekonomsko in posLabšaLo, k čemur so prispevaLi zLasti družbeno razsežnostjo) na način, da netrajnostni vzorci proizvodnje in potrošnje poudarja dinamično ravnovesje med štirimi v večini držav in podnebne spremembe, medsebojno krepLjivimi razsežnostmi aLi SOER 2D2D, zadnje evropsko okoLjsko svetovi (narava in skupnost - kuLtura in poročiLo, pa sporoča, da Evropa še naprej duhovnost aLi zavest - znanost, sistemi in porabLja več virov in več prispeva k tehnoLogija - finance in podjetništvo) in degradaciji okoLja kot druge svetovne središčem aLi moraLnim jedrom. Avtorja regije. pristopa Schieffer in Lessem (Center za integraLni razvoj Trans4m) sta razviLa IzoLirani ukrepi in poLitike, osredotočeni na apLikacije na razLičnih področjih, med posamezne ciLje in podciLje, ne morejo drugim integraLno ekonomijo. odLočiLno prispevati k uspešnemu soočanju s ceLotnim kompLeksnim prepLetom gLobaLnih izzivov. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 7 V SLoveniji imamo dragocene izkušnje in znanje pri uporabi tega konceptuaLnega okvira in smo prvi, ki smo jih povezaLi v nacionaLni modeL - IntegraLna zeLena SLovenija. Na tem modeLu gradi predLog za IntegraLno zeLeno Evropo: 5 pristopom integraLnih svetov pametno povežemo števiLne potenciaLe EU za trajnostni razvoj (pametna integracija) in sLedimo osnovni viziji bLaginje za vse ob upoštevanju omejitev našega pLaneta. Pobuda za IntegraLno zeLeno SLovenijo (http://integraLna-zeLena-sLovenija.si/) ob 30-Letnici samostojnosti SLovenije in med predsedovanjem naše države Svetu EU predstavLja predLog za IntegraLno zeLeno Evropo z 90 zamisLimi (3x30, vsak dan ena). Prispevki so namenjeni državLjanom SLovenije, Evrope in sveta (zato 3x), objavLjamo pa jih vsak večer od ID. septembra daLje na pLatformi Konference o prihodnosti Evrope, pod temo Druge zamisLi: https://futureu.europa.eu/proce55es/0the rldeas. V skLadu s praviLi pLatforme so prispevki kratki, največ 1500 znakov, po uvodnem prispevku v dveh jezikih pa Lahko objavLjamo samo v enem, zato so v angLeščini. V iskaLniku pLatforme se jih najde preko oznake »3x30«. VabLjeni k sLedenju in prebiranju, komentiranju in odobravanju! Na pLatformi pa Lahko vsakdo objavLja tudi svoje zamisLi in najavLja dogodke - pod devetimi ožjimi temami, od podnebnih sprememb do izobraževanja, aLi pod transverzaLno kategorijo Druge zamisLi. SLOVENIJA na INTEGRALNI ZELEN! POTI: VIZIJA 2030/50 Socialno na znanju temelječe gospodarstva VELIKA VEČINA DE t OVČJIH MEST: TRAJNA, ZELEMA In DOSTOJNA. SISTEMSKE INOVACIJE ZA T RAJ MOST ME PREHODE. S LOV EMU A KOT GLOBALNI PROSTOR RAZISKAV, RAZVOJA In INOVACIJ ter UČENJA ZA TRAJNOSTMI RAZVOJ. Znanost & Tehnologija Življenjska (zeleno) gospodarstvo Ekonomija, Finance & Podjetja s MED TREMI VODILNIMI DRŽAVAMI V EU r BLAGINJA [DOBKO ^ ŽIVETI) ZA VSE in OHRANJENO ZDRAVO NARAVNO OKOLJE 1 2030: -20% .ft m l Narava & Skupnost Na skupnosti temelječa samozadostnost AMBICIOZNI CIUI ZA OHRANJANJE NARAVE (BIODIVERZITETA,...), PREHRAN5KO SAMOZADOSTNOST 6 EKOLOŠKO PREHRANO, ZNIŽANJE STROŠKOV ENERGIJE IN EMISIJ TGP, ZA OVE. VEČINA OBČIM Z LASTNIMI INTEGRALNIMI ZELENIMI MODELI. Na kulturi temelječe raivojno gospodarstvo VODILNI PARTNER V EU In GLOBALNIH PROGRAMIH ZA TR. SVETOVNO PRIZNAN MOOEi. INTEGRALNEGA ZELENEGA RAZVOJA. VODILNA ZELENA DESTINACUA. Slika 2; Nekateri pomembni potenciali za Integralno zeleno Slovenijo na sistemski ravni (dr. Darja Piciga, avgust 2018) Pobuda za integraLno zeLeno gospodarstvo SLovenije, dr. Darja Piciga. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 112 "Bodi prijazen do svojega telesa, da bo tvoja duša z veseljem prebivala v njem." sv. Terezija Avilska IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Spoštovani člani! Predstavite se v reviji Mozai . Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige... na: novice@)irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: ČLANI LAHKO OGLAŠUJETE BREZPLAČNO! Ste se že vprašali, kaj nas čaka v bližnji in kaj v daljni prihodnosti? Čas je, da vsi začnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno! Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID IRDO novosti PRIDOBITE CERTIFIKAT VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ y ii CERTIFIKAT VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETJA 1. Potrebujete dodatno znanje, kako strateško vpeLjati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašo organizacijo, podjetje? 2.ŽeLite pridobiti spLošno razgLedanost in osnovna znanja s tega področja? 3.ŽeLite organizirati projektno skupino in deLo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktuaLne trende? Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Termini jesenskih izobraževanj: OKTOBER: 11., 14., 18. in 21. 10. 2021 NOVEMBER: 8., 11., 15. in 18. 11. 2021 DECEMBER: 13., 16., 20. in 23. 12. 2021 1.10.2021 smo pričeli še s 1. generacijo za 2. stopnjo usposabljanja za pridobitev certifikata Strateg/Strateginja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Pridružite se nam tudi vi! Pridružite se nam in pridobite certifikat, od Leta 2016 ga je prejeLo že več kot 200 oseb! TERMINE ZA PRIHODNJE MESECE najdete na našem spLetnem mestu. Več: www.irdo.si Prijave: info@)irdo.5i VabLjeni na usposabLjanje v Letu 2021. Več: www.irdo.si. IzpoLnite prijavnico čim prej in nam jo pošLjite na nasLov inforalirdo.si. VeseLimo se sodeLovanja z vami! Pridružite se več imetnikom tega certifikata in širite znanje na to temo tudi vi! Začnemo kmaLu s štirimi srečanji po 2 uri, s posnetki in razpravami, naLogami in izpitom. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Družbena odgovornost v Sloveniji Predsedovanje Slovenije Svetu EU na področju mladine v ospredje postavlja državljanske prostore za mlade V okviru predsedovanja SLovenije Svetu EU bo v nasLednjih šestih mesecih Urad RepubLike SLovenije za mLadino v sodeLovanju z MLadinskim svetom SLovenije, MLadinsko mrežo MaMa ter Zavodom MOVIT, nacional.no agencijo za Erasmus+ in Evropsko soLidarnostno enoto, izvedeL več dejavnosti, ki bodo prinesLe pozitivne spremembe na področju participacije mLadih. V ospredju predsedovanja bodo državLjanski prostori za mLade. SLovenija je prva država, ki aktivno nasLavLja to tematiko in na agendo postavLja dokument, v katerem jih ne samo opredeLjuje ampak tudi obLikuje priporočiLa za zagotavLjanje varnih, odprtih in vkLjučujočih državLjanskih prostorov za vse mLade. V času predsedovanja se bo na deLovni skupini za mLadino, ki jo bo vodiL Urad za mLadino na ravni Sveta EU poLeg dokumenta o državLjanskih prostorih obravnavaLo še štiri razLične dokumente, ki bodo nasLavLjaLi mLadinski diaLog, impLementacijo Evropske mLadinske strategije in deLovni načrt za njeno impLementacijo v prihodnjih treh Letih ter mobiLnost prostovoLjcev in čezmejno soLidarnost. SLednja bosta imeLa veLik vpLiv na izvrševanje pomembnih evropskih programov kot sta Erasmus+ in Evropska soLidarnostna enota. V načrtu je tudi obLikovanje in sprejetje štirih skLepov, in sicer SkLep Sveta o impLementaciji evropske mLadinske strategije, ki obravnava osrednja področja mLadinskega sektorja; SkLep o akcijskem načrtu za izvajanje EU strategije za nasLednja 3 Leta; skLep Sveta o državLjanskih prostorih za mLade in skLep Sveta o izvajanju 8. cikLa mLadinskega diaLoga. Procese sprejemanja dokumentov in mLadinskega diaLoga bomo zakLjučiLi s Svetom ministrov, zadoLženih za področje mLadine. Predsedovanje poteka pod sLoganom MLadi za Evropo, Evropa za mLade. Osrednji dogodek bo Evropska mLadinska konferenca, ki bo potekaLa med 26. in 30. septembrom v Mariboru. Namen konference je obLikovanje predLogov za impLementacijo devetega evropskega mLadinskega ciLja in predvsem ustvariti prostor za diaLog med odLočevaLci in mLadimi, kar bomo podkrepiLi v njihovi diskusiji o evropskih mLadinskih poLitikah. Konferenca bo potekaLa preko spLeta, v mestu ob Dravi, ki je Leta 2013 nosiLo naziv Evropska mLadinska prestoLnica. Dogodek bo povezan tudi s procesom Konference o prihodnosti Evrope, na katerem mLadi predstavLjajo svoje videnje o prihodnosti Evrope skozi tematiko participacije. Ker je vkLjučevanje mLadih in mLadinskih organizacij izjemno pomembno, ima kLjučno vLogo pri organizaciji konference MLadinski svet SLovenije. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Ker je vključevanje mLadih in mLadinskih organizacij izjemno pomembno, ima kLjučno vLogo pri organizaciji konference MLadinski svet SLovenije. Med pomembnejšimi dogodki veLja izpostaviti tudi srečanje generaLnih direktorjev za mLadino, ki bodo razpravLjaLi o programih financiranja EU in vkLjučevanju mLadih v okrevanje po COVID-19. SLovenija se je že v času prvega predsedovanja Svetu EU izkazaLa kot pomemben deLežnik na področju evropskih mLadinskih poLitik, kjer nas vidijo kot kredibiLnega partnerja. SLovensko predsedstvo za področje mLadine ves čas izjemno dobro sodeLuje z Nemčijo, PortugaLsko ter Evropsko komisijo in Evropskim mLadinskim forumom. Predsedovanje se bo zakLjučiLo decembra z javno predstavitvijo dosežkov ne Le 6-mesečnega temveč večLetnega deLa in priprav. »SLovenska stran podpira prizadevanja organizacij mLadinskega sektorja, da mLadim predstavijo predsedovanje SLovenije Svetu EU kot pomemben izziv, ki bo mLadim v Sloveniji in EU omogočiL večjo stopnjo soudeLežbe in vkLjučevanja v procese odLočanja ter prostore, ki podpirajo aktivno državLjanstvo mLadih,« je ob začetku predsedovanja dejaLa vodja skupine za predsedovanje na področju mLadine, direktorica Urada RS za mLadino mag. DoLores Kores. ★ ★ ★ > ★ Sl202ieu Povzeto po Vlada Republike Slovenije IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID 13. razpis za nagrado HORUS 2021 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je v sodeLovanju 5 števiLnimi podpornimi partnerji objaviL trinajsti razpis za SLovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021. Za nagrado Horus 2021 se Lahko potegujejo profitne in neprofitne osebe vseh veLikosti, med njimi podjetja, zavodi, neprofitne in druge organizacije, LokaLne skupnosti, osebe javnega prava, novinarji in posamezniki, ki deLujejo družbeno odgovorno. Organizatorji nagrajujejo ceLovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. VprašaLnik za prijaviteLje je zasnovan v skLadu s standardom za družbeno odgovornost 15026000:2010 ter drugimi aktuaLnimi evropskimi in sLovenskimi usmeritvami. Prijave zbirajo do 15. oktobra Letos, nagrade pa bodo podeLjene 10. decembra 2021. Za strateško nagrado H0RU5 2021 se Letos Lahko potegujejo: podjetja vseh veLikosti in obLik ter druge organizacije, tudi javne ustanove. Razpisani sta kategoriji Nagrada za strateško ceLovitost (za strateški pristop podjetij in organizacij k družbeni odgovornosti) ter 'riznanje za projekt (za sodeLovanje gospodarstva, šoLstva in mLadih). ObjavLjena sta še dva razpisa za posebna priznanja, kjer prijavnine ni: priznanje posamezniku, ki deLuje v kontekstu družbene odgovornosti, in Posebno priznanje novinarju/ki. Družbena odgovornost je orodje za dosego trajnostnega razvoja v skLadu s Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030, ki jih je leta 2015 zapisala Organizacija Združenih narodov v svoji Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Od leta 2017 tej agendi sledi tudi Slovenija s svojo Strategijo razvoja RS do leta 2030 in drugimi strateškimi usmeritvami. Prav tako od leta 2019 EU usmerja svojo pozornost na zeleni prehod in digitalizacijo, kar v svoje strateške dokumente in podpore različnim deležnikom vnaša tudi Republika Slovenija. Glavna prednost sodelovanja na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021 je ta, da s specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami Standarda za družbeno odgovornost 15026000:2010 in drugimi aktualnimi dokumenti o družbeni odgovornosti, lahko prijavitelji sami analizirajo stanje na tem področju v podjetju oz. organizaciji. Nato lažje pripravijo svojo strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v organizaciji, pridobijo pa tudi mnenje neodvisnih strokovnjakov o stanju družbene odgovornosti pri pravni osebi. Družbena odgovornost podjetjem prinaša konkurenčno prednost in pomeni, da se morajo vse organizacije zavedati svojih vplivov na skupnost in naravno okolje ter o tem poročati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Z Letom 2017 morajo veLika podjetja v EU, tudi v SLoveniji, v svojih Letnih poročiLih poročati še o nefinančnih vidikih posLovanja. »Ker se zavedamo prednosti strateškega pristopa pravnih oseb in vkLjučitve družbene odgovornosti v njihovo posLovno prakso, smo že Leta 2009 razviLi in prvič objaviLi razpis za SLovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. To podeLjujemo od Leta 2009 vsako Leto, saj podjetjem in drugim organizacijam prinaša števiLne koristi,« je ob objavi razpisa poudariL zasL. prof. ddr. Matjaž MuLej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus. Če organizacija deLuje družbeno odgovorno, se ji povečata ugLed in dobiček, prav tako sta večji produktivnost in inovativnost zaposLenih, manj je absentizma in fLuktuacije. Organizacija Lažje pridobi nov kader, nova posLovna partnerstva, posLe. BoLjše je njeno sodeLovanje z LokaLno skupnostjo, dobaviteLji. Poveča se ugLed podjetja v skupnosti in vzajemno sodeLovanje s skupnostjo, več pa ima organizacija tudi medijskih objav in boLjšo prepoznavnost. Organizatorji vabijo podjetja in druge organizacije, da se prijavijo na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2021. Razpis je objavljen tukaj. Razpis za vse kategorije je odprt do 15. oktobra 2021, zato organizatorji vabijo vse zainteresirane, da se čim prej prijavijo in pričnejo z izpolnjevanjem vprašalnika. Družbena odgovornost namreč kot koncept spodbuja razvoj podjetja oz. organizacije na področju odnosa do zaposlenih, okolja in skupnosti ter vodenja in odnosov na trgu s kupci in dobavitelji. To krepi uspešnost podjetja in tako prispeva h konkurenčni prednosti. V tujini ta koncept podjetja že uveljavljajo več desetletij, pri nas pa v zadnjem desetletju postaja stalna praksa uspešnih podjetij. Koncept pa se ne uveljavlja samo v podjetjih, temveč vse bolj tudi v javni upravi in civilni družbi. Tako je postal glavni trend poslovanja uspešnih organizacij vseh oblik in velikosti. Inštitutu IRDO se kot podporni člani projekta pridružujejo še naslednje organizacije: Društvo za odnose z javnostmi (PRSS), Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager in drugi. Projekt letos delno sofinancira Urad RS za mladino. Podporni partner je tudi Press Clipping d.o.o.. h^RJS slovenska nagrada za družbeno odgovornost www.horus.si IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Zavedanje, da vsako dejanje podjetja vpliva na okolje okoli njega Sprejemanje te odgovornosti in etično poslovanje Organizator: 1RDO (inštitut za razvoj družbene odgovornosti) Že vse od leta 2009 - na razpis za nagrado se iahko prijavi vsako podjetje Kaj je družbena odgovornost? Nagrada je spodbuda za mala, srednja in velika podjetja k bolj družbeno odgovornemu delovanju Spodbujanje ^ celovitosti, ■* .J^l ino^tivnosti, j^ffi odgovornosti družbeni W odgovornosti Kaj je nagrada Horus? $ Povezovanje med podjetji in izmenjava znanj o družbeni Nagrajena podjetja = primeri dobre prakse in vzor POGOI - podjetje vsaj 1 leto izvaja aktivnosti in projekte v dobrobit zaposlenih, okolja, skupnosti... Izpolnite obrazec in vso potrebno dokumentacijo Več informacij na: ww. Horus, si telefon: 03 i 344 SS3 e- po šta: nagrad a. hoju s@irda.si DOBA Fakulteta Odnosi z javnostmi in družbena odgovornost Klarisa Lana Čucnik Kako se prijaviti? SUSTAINABILITY DUE DILLIGENCE What it means for companies and how EU sustainabiliy standards can help Vir: Alliance for Corporate Transparency, Frank BoLd Human rights and environmental impacts in European companies' gLobaL vaLue chains present a major business risk as weLL as a challenge to fair competition. They are incompatible with the goaLs of the European Green DeaL and EU SustainabLe Finance agenda. With these initiatives, the EU aims to redirect private and pubLic funds to support the transformation towards a sustainabLe economy. However, business activities won't meet sustainabiLity requirements if their vaLue chains remain Linked to impacts such as deforestation, forced or chiLd Labour. The tooL which can heLp companies overcome these chaLLenges, ensure to protect peopLe and pLanet and increase access for sustainabLe financing is 'due diLigence'. Human rights and environmentaL due diLigence is a concept deveLoped by the UN ID years ago and supported by robust OECD guidance, aimed at heLping companies to identify and address their impacts on peopLe and the pLanet. Since then, it has been universaLLy endorsed by sustainabiLity Leaders among companies and investors, reporting frameworks, governments as weLL as the EU itseLf, thus making it increasingLy important for business. However, companies can struggLe to get a grasp on what they are supposed to do and discLose, due to the proportionate nature of this concept, Lack of cLarity in Law and diverging investors' demands. The European Union's new Corporate SustainabiLity Reporting Directive (CSRD), currentLy being discussed, wiLL greatLy contribute to address this chaLLenge and wiLL heLp satisfy the need for information on companies' pLans, actions and resuLts by investors and broader society. Such cLarity is aLso important for companies to avoid risks to their reputation and financiaL consequences. The European Commission wiLL propose new LegisLation on corporate due diLigence in Autumn. However, in the meantime, the CSRD and the deveLopment of accompanying sustainabiLity standards wiLL pLay an important roLe in contributing to due diLigence by defining reLated discLosure eLements. Due diLigence is important to determine what the company needs to address; the CSRD wiLL describe how the company shouLd report it. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID In this regard and specifically Looking into reporting, due diLigence heLps companies to identify materiaL sociaL (5) and environmentaL (E) issues and information that they are expected to report on in addition to the standardised KPIs on their workforce and environmentaL performance. These KPIs wiLL be addressed in our next articLe. This articLe expLains what human rights and environmentaL due diLigence is, how companies can meaningfuLLy report on it, and what issues the upcoming EU reporting standards shouLd cLarify in order to heLp businesses. Due diligence in simple terms Due diLigence describes the actions taken by a company to identify, anaLyse and act on actuaL and potentiaL risks to peopLe and to the environment, not simpLy within its own operations but in its suppLy chain and in the services it uses. It is connected to business risk management - but starts with understanding risks to peopLe and to the environment. It is buiLt on proportionality - the right conduct depends on the severity of the impact, the company's invoLvement with the impact and its own abiLity to address it. Furthermore, it is guided by the principLes estabLished in international standards such as the UN Guiding PrincipLes on Business and Human Rights and the OECD GuideLines, in particular: • Due diLigence wiLL vary in complexity with the size of the business enterprise, the risk of severe human rights impacts, and the nature and context of its operations • Companies shouLd identify and assess actuaL and potentiaL adverse impacts associated with their operations, products or services, including by a business relationship (e.g. impacts that occur in suppLy chains) • Appropriate action depends on: o whether the company causes or contributes to the impact (then it must cease the contribution) or it is onLy directLy Linked to the impact by a business relationship (then it must seek to prevent or mitigate the impact) o the extent of its Leverage in addressing the impact o whether there has been harm, in which case the company must provide for or cooperate in remediation to victims (UNGPs 15) • Companies shouLd track effectiveness of its response and account for it SmaLL businesses, if they are not exposed to high-risk suppLy chains, can carry out due diLigence and report on it in a simpLe fashion. They onLy need to show that they have assessed their vaLue chain and screened for typicaL risks in their sector. The bigger the invoLvement of a company with high-risk operations, suppLy chains and the bigger its Leverage, the more detaiLed information it needs to provide to show it has acted with due diLigence. In case the company itseLf causes or contributes to the impact, it must take determined action to cease it. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID To take one exampLe, following the OECD guidance and aLready agreed EU ruLes for investors, banks and insurers, financial, market actors are now screening their support to mining or agri-business projects for their potential. invoLvement in infringement of Land rights, access to water or deforestation. The OECD Watch compLaints database contains exampLes showing that financing projects with negative environmental and human rights impacts signify a direct contribution to these impacts. Leading garment companies are aLso aLready anaLysing the impact of their purchasing poLicies and practices on working conditions of their suppLiers in Southeast Asia. VioLations of human rights or of the environment are often associated with Larger companies and such egregious exampLes. But due diLigence affects aLL companies and can arise from everyday issues, such as harassment in the workpLace, misuse of the company's products or services for unintended purposes, the right to speak out or to observe faith, unfair purchasing practices and privacy of personaL data. The impacts in the suppLy chain, however, are often beyond the company's direct controL. In such cases, the key consideration is what actions wouLd maximise the positive outcomes for peopLe or the environment and whether the company has exercised its best effort. From a reporting perspective, companies thus need to be abLe to demonstrate that they know which risks and impacts they have or couLd potentiaLLy have on human rights and the environment in their vaLue chains, that they are not contributing to any such impacts through their own actions and poLicies, and that they are exercising the best effort to maximise positive outcomes with regard to impacts to which they are connected, but over which they don't have controL. In cases where the company has caused or contributed to harm, companies are obLiged by the concept of due diLigence to enabLe remediation, and must thereby aLso report on the detaiLs of such remediation processes and efforts. Good for business The primary purpose of due diLigence is to prevent and mitigate impacts on affected peopLe and the environment, in particuLar those of systemic nature. Most in business wouLd never knowingLy breach human rights or environmental norms. However, due diLigence enabLes companies to properLy assess reLevant ESG risks and impacts that they wouLd wish to avoid if they knew and which, if Left unmanaged, wouLd sooner or Later Lead to reguLatory, investor, pubLic or LegaL pressure, against the company. SimiLarLy, companies and investors are aLready required to assess and discLose risks to their business stemming from sustainabiLity factors in their sustainabiLity reporting. This cannot be done without cLarity on where the company and its suppLy chain may have adverse impacts on peopLe and the pLanet. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID For exampLe: "The economic vaLue of cLothing and textiLe companies is very cLoseLy reLated to the reputation of their brands, giving investors a keen financial, interest in suppLy chain visibility and human rights due diLigence,"according to Eckhard PLinke, ESG Senior AnaLyst at VontobeL Asset Management (US$150.19 biLLion in assets under management). More generally, due diLigence is becoming a norm in business-to-business relationships in sectors dependent on gLobaL vaLue chains. The abiLity of companies to demonstrate to their buyers that they have a sound due diLigence system wiLL become an increasingly important asset, heLping companies to retain their business partners and to grow. "Investors are increasingly reaLizing that ESG issues are intersectionaL. We cannot just focus on cLimate; we aLso need to Look at suppLy chain transparency. We won't achieve the necessary cLimate progress without deaLing with suppLy chains and due diLigence," describes Kate Monahan, Director of SharehoLder Advocacy at TriLLium Asset Management. Moreover, the focus on human rights and due diLigence presents an opportunity for business. Shift described specific exampLes of how companies have used this approach to progress in their business "15 cases of how companies are boosting their contributions to the SustainabLe DeveLopment GoaLs by putting peopLe first. However, the resuLts of the 2020 Corporate Human Rights Benchmark show that too many companies are stiLL faiLing to meet human rights due diLigence expectations and that negative impacts are mostLy feLt outside the company headquarters in deveLoping countries. Out of the 229 companies assessed, 104 had at Least one aLLegation of a serious human rights impact in 2020. One of the main negative environmental impacts is deforestation. OveraLL, the pLanet Loses around five miLLion hectares of forest each year. NearLy aLL of it occurs in the tropics. 14% of deforestation is driven by consumers in the worLd's richest countries - importing beef, vegetabLe oiLs, cocoa, coffee and paper that have been produced on deforested Land. An exampLe of faiLed due diLigence Leading to extensive deforestation, couLd be the case described by GLobaL Witness showing how the Amazon's deforestation is Linked to beef gLobaL suppLy chains supported by EU and US banks. Right response for Europe The LegisLative momentum on due diLigence is high. France, Norway and Germany have recentLy adopted LegisLation that makes companies LegaLLy responsibLe for due diLigence, in reaction to high-profiLe cases of mass harm incLuding the Rana PLaza textiLe factory fire accident, the BeLo Monte Dam coLLapse, and the increasing speed of deforestation Linked to agricuLturaL commodities. This has aLso prompted the European Commission to start preparing a proposaL to harmonise the EU LegaL framework, with the European ParLiament voting overwheLmingLy in favour of this initiative. "The new ruLes wiLL give victims a LegaL right to access support and to seek reparations, and wiLL ensure fairness, a LeveL pLaying fieLd and LegaL cLarity for aLL businesses, workers and consumers", said MEP and rapporteur Lara WoLters (S&D, NL). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Human rights and environmental due diLigence aLso pLays an important roLe in weLL-advanced European and gLobaL movements towards what has been caLLed a sustainabLe financial system. The EU is implementing a comprehensive sustainabLe finance strategy to mobiLise over 1 triLLion EUR of pubLic and private investment to support sustainabLe activities in order to meet the goaLs set in the European Green DeaL. The Legislation specifying criteria for sustainabLe activities and financiaL products (the EU SustainabiLity Taxonomy and the SustainabLe Finance DiscLosure ReguLation), require that activities and financiaL products marketed as sustainabLe must be backed by appropriate due diLigence. This has been established as a needed safeguard to prevent the risks of adverse impacts being mereLy pushed away to suppLy chains. The principLe of due diLigence wiLL aLso be refLected in the development of EU Green Bonds and SociaL Bonds. Due to its proportionate nature, reporting on due diLigence sounds easy in principLe, but dear reporting standards are what wiLL make it easier for companies in practice. Today, whiLe a majority of companies are ready to report their high-LeveL commitments and poLicies, the actuaL due diLigence process is discLosed by onLy 20%, and Less than 4% provide reLevant KPIs on their progress. Theo JaekeL, Corporate Responsibility Expert at telecommunications company Ericsson, is crystaL dear in his support for the EU pLans to introduce mandatory due diLigence requirements and sustainabiLity reporting standards. "CurrentLy, we have the requirements to discLose certain information on due diLigence, but there is no dear harmonisation on what shouLd inform that disclosure. We see the mandatory human rights due diLigence requirements to be a part of informing what companies to report under the CSRD. The sustainabiLity standards shouLd cLarify how companies shaLL report it." The Lack of dear standards risks greenwashing and puts companies whose business modeLs are not intrinsicaLLy connected to systemic human rights and environmental probLems at a disadvantage - in particular Low-risk SMEs, as weLL as responsible companies that are implementing due diLigence. Without dear transparency standards, it is difficult for investors, banks and insurers to distinguish between such companies, and as a resuLt they impLement wideLy diverging approaches and indicators. At the same time, international investors understand the investor case for mandated human rights and environmental due diLigence. Last ApriL, 105 investors representing $5 triLLion in assets under management signed a statement caLLing on governments to deveLop, impLement, and enforce mandated due diLigence requirements for companies. "Where there are risks to peopLe and the pLanet, there are materiaL risks to businesses and investors, incLuding reputationaL harm, financiaL Loss, and LegaL Liabilities. Investors weLcome dear and consistent standards for companies to report on their saLient risks and how they are managed as a means to support sustainabLe investment practices," expLains Rebecca DeWinter-Schmitt, Associate Program Director in Investor ALLiance for Human Rights. What can policymakers do to ensure the Corporate Sustainability Reporting Directive provides clarity and certainty? The increased obligations of financiaL actors raise the pressure on companies to discLose information on due diLigence. To address the Lack of cLarity, the European Commission proposes in the new Corporate SustainabiLity Reporting Directive that a reporting standard shouLd be deveLoped IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID and adopted alongside the Directive on how companies shouLd report on their due diLigence, principal, adverse impacts, and actions. To overcome the challenges that companies and investors are facing in this area, such a standard shouLd specify the foLLowing key eLements of due diLigence discLosures: 1.How to report on the identification and assessment of impacts, in a way that takes into account that companies' exposure to risks of such impacts varies greatLy 2. What shouLd be described about the identified impacts, regarding business context and relationships invoLved in the impact, affected peopLe and their engagement 3.Criteria for reporting on the effect of the company's poLicies and actions on the impacts 4.5ectoraL specifications for human rights and environmental issues and KPIs, which companies shouLd assess and report on, in order to better focus, simpLify and standardise the information (e.g. high-risk commodities in food & beverage; working conditions in the suppLy chain in appareL, end-users and consumers' privacy in ICT, communities' poLLution and access to water in extractives) Conclusion Environmental and human rights due diLigence is coming to businesses of aLL sizes and structures. ALthough the headlines often focus on major disasters or scandaLs associated with a few muLtinationaL companies, aLL companies can unintentionaLLy have adverse impacts on peopLe and the pLanet in their vaLue chains. Due diLigence is the tooL which turns the 'unknown' into the 'known' - and guides the company on what it can reasonably be expected to do about it. In this articLe, we have shown that current moves in Europe and internationally to require environmental and human rights due diLigence, can and wiLL benefit businesses. They are necessary to manage risks, support fair competition, define boundaries for how far business can use 'best efforts' in any particular situation and to avoid negative action on the company itseLf from business partners or regulators. We have highlighted how the current debate on an EU Corporate SustainabiLity Reporting Directive is criticaL to ensure the right disclosure requirements for due diLigence by the company and must be complementary with the European Commission's own forthcoming initiative on mandatory due diLigence. We have aLso identified the ways in which European SustainabiLity Reporting Standards, accompanying the Directive, can assist due diLigence. These can be the tooL heLping companies to understand how they can identify potentiaL risks and adverse impacts, which sectors might be chosen for more specific standards, and how the company's own actions in response can be assessed and then reported. With a wideLy accepted framework for due diLigence, the responsibility for environmental and human rights shouLd not be pushed down the vaLue chain unreasonably, but enabLe aLL companies to understand and take proper responsibility for the sociaL and environmental impacts of their business. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE DOBAVNE VERIGE Barbara Modic, svetovaLka za marketing, medije in trajnost Dobavne verige predstavljajo do 70% trajnostnega odtisa. Kakšna je vLoga vašega podjetja pri tem in kakšne so taktike za boLjšo oceno in izbiro dobaviteLjev na podLagi trajnostnih meriL? Pritiski na podjetja, da bi deLovaLa trajnostno in transparentno naraščajo in podjetja se na to vedno boLj odzivajo. Vidimo, da se njihove trajnostne strategije premikajo od skLadnosti z zakonodajo aLi osredotočenosti na stroške na boLj ceLostne pristope. Začnimo z definicijo dobavne verige. • Dobavna veriga je mreža med podjetjem in njegovimi dobaviteLji za proizvodnjo in distribucijo doLočenega izdeLka aLi storitve. • Subjekti v dobavni verigi so proizvajaLci, prodajaLci, skLadišča, transportna podjetja, distribucijski centri in trgovci na drobno. • NaLoge v dobavni verigi vkLjučujejo razvoj izdeLkov, trženje, posLovanje, distribucijo, finance in storitve za stranke. Zakaj so dobavne verige tako pomembne? PredstavLjajo 50% do 70% trajnostnega odtisa večine največjih svetovnih podjetij. Odtis obsega okoLje, deLovne in čLovekove pravice ter etiko. Razmerje med trajnostnim odtisom podjetja in odtisom njihove dobavne verige se razLikuje gLede na panogo. Primeri trajnostnega odtisa Podjetje < Dobavna veriga: storitvena podjetja Podjetje > Dobavna veriga: podjetja iz branž nafte in pLina, kemične industrije, gradbeništva ipd. Barbara Modic Kakšno je vaše območje vpliva? Če deLate za podjetje z veLikim območjem vpLiva, je to kar zadeva trajnostna meriLa, zeLo resna reč. Samo pomisLite na sLabe prakse, kot je otroško deLo, ki se uporabLja predvsem v modni aLi eLektronski industriji, kršitve okoLjske zakonodaje v transportni industriji, tovarniške nesreče aLi uporaba strupenih materiaLov, ki so sestavni deL igrač. Čeprav morda ne gre za neposredno odgovornost, vsekakor gre za posredno odgovornost, ker bi moraLi imeti vzpostavLjena meriLa, postopke in standarde, da bi preprečiti in aLi ceLo izkoreniniti takšne prakse. Ne pozabite na zahteve svojih strank? Stranke so za trajnostni izdeLek pripravLjene pLačati, vendar potrebujejo dokaziLa. ŽeLijo čim večjo pregLednost. Na primer, v trendu je, da potrošniki sLedijo, od kod izvirajo materiati. Vprašajte jih, kaj mistijo, preizkusite nove trajnostne, inovativne izdeLke, komunicirajte in spremLjaje odziv. Ali spremljate prakse konkurentov na področju dobavnih verig? Če jih ne spremLjate, se vaš konkurent nedvomno vsaj pripravLja na vetiko potezo. Imate delujoč poslovni model? Svetovni gospodarski forum je objaviL dragocen dokument Beyond SuppLy Chains - Empowering SuppLy Chain. Je iz Leta 2015, vendar je še vedno zeLo reLevanten. Na straneh 12 - 16 boste našti 31 praks v dobavni verigi in njihov potenciaL za ustvarjanje trojne prednosti. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Obstajajo študije primerov in konkretni podatki o rezuLtatih. Prakse se nanašajo na obLikovanje izdeLkov, nabavo, proizvodnjo, distribucijo, konec živLjenjske dobe in več funkcionaLne prakse. Rezultat teh praks je spodbuden: • Donosnost: dvig prihodkov za 5% -20%; znižanje stroškov dobavne verige za 9% - 16%, povečanje vrednosti bLagovne znamke za 15% - 30%, znatno zmanjšanje tveganja podjetja. • LokaLni razvoj in družbe: izboLjšano zdravje strank, LokaLna bLaginja in deLovni standardi (pLače, deLovni pogoji). • OkoLje: Zmanjšanje emisij ogLjika za 13% - 22% gLede na ceLotni odtis. Čeprav modeL kot referenco uporabLja izdeLke široke potrošnje, ga je mogoče uporabiti aLi priLagoditi tudi za druge panoge. Ko preučite možnosti, Lahko izberete najprimernejše prakse gLede na potenciaL ustvarjanja vrednosti. Kako določiti pravila za dobavitelje? • Običajni prvi korak je, da kupec razvije kodeks ravnanja za svoje dobaviteLje. Obstajajo števiLni primeri, na primer LidL. • Potem je vprašanje: Kako od dobaviteLjev pridobiti informacije o trajnosti? o Obstaja veLiko načinov. Stara metoda so vprašaLniki. Tu je primer Unicefa. o Nekatera svetovaLna podjetja ponujajo boLj zanesLjiva meriLa uspešnosti, kot so razni »banchmarki« , ki so boLj zanesLjivi od samoocenjevanja, vendar so na voLjo za pomembnejše trge in pomembnejše igraLce. o Nekateri se zanašajo na trajnostna poročiLa dobaviteLjev, prav tako pa imajo certifikatipomembno vLogo, zLasti v nekaterih panogah. o Nekatera vpLivnejša večnacionaLna izvajajo ocenjevanje dobaviteLjev s pomočjo revizorjev.AppLe izvaja stroge ocene, ki vkLjučujejo: • obširen pregLed dokumentov, • temeLjit pregLed na Lokaciji dobaviteLja, • in razgovore z zaposLenimi in vodstvom dobaviteLja. o Razgovori z dobaviteLji potekajo v maternem jeziku zaposLenih in brez prisotnosti njihovih menedžerjev. o SodeLujejo z neodvisnimi revizorji, da ocenijo dobaviteLje gLede na več kot 500 meriL, preverijo skLadnost in opredeLijo področja za izboLjšave. Vsak ocenjeni dobaviteLj je uvrščen na 100-stopenjsko Lestvico v vsako od treh kategorij ocenjevanja (deLo in čLovekove pravice, zdravje in varnost ter okoLje). Povprečje teh ocen vkLjučuje sestavLjeno oceno podjetja za eno Leto. Vsako Leto opravijo tudi nenapovedane obiske in ocene. • Vreden ogLeda je tudi Marsov program odgovornega dobaviteLja. • Z dobaviteLji desetih najpomembnejših surovin in drugimi strateškimi dobaviteLji sodeLujejo tako, da na deLovnih mestih dobaviteLjev sprožijo aktivnosti za odpravLjanje vzrokov doLočenih ciLjnih vprašanj, pri tem pa imajo strokovno pomoč, hkrati pa upoštevajo mnenja deLavcev. IzkoristiLa sem priLožnost za pogovor z dr. Zuzano Brjiovo, vodjo odnosov z dobaviteLji v mednarodnem podjetju IESA, ki opravLja vLogo zunanje nabavne sLužbe, upravLjanje zaLog, upravLjanje trgovin, transakcijsko obdeLavo in sisteme v obLaku. UpravLjajo z več kot 200,000 izdeLki več kot 500 dobaviteLjev. Upam, da ste našLi nekaj navdiha v vsebini tega čLanka. V koLikor potrebujete pomoč pri doLočanju načeL odgovorne in trajnostne dobavne verige, smo vam na voLjo. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID DRUŽBENA ODGOVOROST V SLOVENIJI 13. INOVACIJA ENERGETIKE '21, VRH INOVATIVNIH V ENERGETIKI Prosperia Prav inovativni 50 tisti, ki bodo vodiLi zeLeni prehod, zato vas prijazno vabimo, da se z novostmi zeLene energetske transformacije in aktuaLnimi primeri inovacij seznanite na dogodku, ki z znanjem pospešuje vašo inovativnost, vas povezuje v inovativno zeLeno skupnost in kaže izvrstne priLožnosti energetske prihodnosti v smeri „PripravLjeni na 55": 13. Inovacija energetike '21, VRH INOVATIVNIH V ENERGETIKI, ki bo potekaL 7. oktobra 2021, od 9.00 do 16.00 ure, Grand hoteL Union, LjubLjana, hibridna izvedba (v živo in Zoom). Vsakič poskrbijo za premierne predstavitve, tokrat zgodba vodika v mobiLnosti in gLobaLna Hyvia, ki jo predstavi predsednik uprave David HoLderbach. S pomočjo več kot 20 govorcev, 2 omizij in z 10+ aktuaLnimi primeri pridobite tudi nov vpogLed v vsaj 5 izzivov, ki bodo prinašaLi števiLne priLožnosti inovativnim in pogumnim: vodik, nova spajanja sektorjev energetika, hLajenje in ogrevanje, nove storitve fLeksibiLnosti v e-mobiLnosti, sezonske komponente zanesLjivosti, loT in opoLnomočenje uporabnika energetskih storitev. PrisLuhniLi boste tudi aktuaLnim primerom, ki se potegujejo za nasLov "najboLjša inovacija 2021"po mnenju udeLežencev: • InteLigentna pogona za reguLacijo tLačnih razLik, Žan Kozan, Danfoss Trata • Prizadevanje operaterja trga Borzen za pregLednost na veLeprodajnem trgu z eLektrično energija, Andraž ŠavLi, Borzen • Big data pristop k modeLiranju verige hidroeLektrarn na osnovi gLobokih nevronskih mrež, dr. DaLibor Kranjčič, DEM • Inovacije programske opreme za digitaLno energetsko industrijo, mag. Dejan Seršen, EX0R ETI • Informacijski sistem PLinNet -topoLoška obravnava podatkov prenosnega sistema, Oton ŽLindra, PLinovodi • Pametna energetska tranzicija, SLobodan Jovanovski, IskrateL group • Div-ee-ap, Dik Medvešček Murovec, GEN-I • Sistem za dekarbonizacijo taLjenja stekLa z zeLenim vodikom, TiLen Sever, StekLarna Hrastnik • in drugi primeri. Podprite vašo inovativnost za priLožnosti zeLenega prehoda. Prijavite se zdaj. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID PROGRAM ENERGETSKA UČINKOVITOST Štajerska gospodarska zbornica I Kako deLovati trajnostno, zeLeno in krožno na področju učinkovite rabe energije, izboLjšati upravLjanje z energijo v podjetju, zmanjšati stroške, prispevati k zmanjšanju ogLjičnega odtisa ter podnebnih sprememb? Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) vLjudno vabi k sodeLovanju, k udeLežbi v okviru evropskega projekta Horizon H2020, 'SMEmPOWER EFFICIENCY": . v brezpLačni program usposabLjanja 'Energetska učinkovitost v maLih in srednje veLikih podjetjih' (2.cikeL), ki bo izveden spLetno (zaradi pandemije COVID-19) in ga izvajajo strokovnjaki s FakuLtete za strojništvo, Univerze v LjubLjani, s pričetkom dne 11. ID. 2021 in hkrati • kot piLotno podjetje za spremLjanje energetske učinkovitosti in pripravo energetskih projektov. Program usposabLjanja Energetska učinkovitost v maLih in srednje veLikih podjetjih in drugih subjektih je namenjen zaposLenim, strokovnemu osebju in vodstvu podjetja. Posamezno podjetje, ki se bo udeLežiLo programa usposabLjanja, bo Lahko hkrati sodeLovaLo tudi kot piLotno podjetje, ki bo deLežno dodatnih strokovnih znanj, podpore in bo imeLo možnost izdeLave projektnega predLoga s področja vzpostavitve aLi izboLjšanja upravLjanja z energijo, pri čemer jim bo omogočena strokovno pomoč strokovnjakov FakuLtete za strojništvo Univerze v LjubLjani in drugih strokovnjakov s strani ŠGZ. Prijava je možna na TUKAJ. SZKO 30. JUBILEJNA KONFERENCA KAKOVOSTI - POZIV ZA PRIJAVO PRISPEVKOV SZKO Slovensko združenje za kakovost in odličnost že dolgo hodi po poti, na kateri ne manjka izzivov. 5 kreativnimi pristopi in strmenju h kakovosti se uspešno soočajo z njimi. Uspešno poslujejo že 30 let. Zahvaljujejo se vsem za vloženo energijo, pomoč, ideje in rešitve. Ob tej jubilejni priložnosti z novim zagonom zrejo v prihodnost. Vabijo vas, da to častitljivo obletnico uspešnega delovanja Slovenskega združenja za kakovost in odličnost preživite skupaj. Bodite z njimi na 30. konferenci kakovosti in odličnosti v Grand hotelu Bernardin ali online, 10. in 11. novembra 2021, kot slušatelj ali v aktivni vlogi predavatelja in tako udeležencem delite vaše znanje, dobre prakse in sporočila za prihodnost. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV DRŽAVNIH PRIZNANJ V MLADINSKEM SEKTORJU ZA LETO 2021 Urad za mladino Državna priznanja v mLadinskem sektorju 50 najvišje priznanje RepubLike SLovenije za dosežke na področju mLadinskega deLa. PodeLi jih ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec v okviru vsakoLetnega nacionaLnega posveta z namenom javnega priznavanja in zahvaLe za izjemne dosežke v mLadinskem sektorju. Urad za mLadino je v Uradnem Listu št. 145/2021 in na svoji spLetni strani objaviL Javni poziv za zbiranje predLogov za podeLitev državnih priznanj v mLadinskem sektorju za Leto 2021. Vrste državnih priznanj, za katere se Lahko poda predLog, so: - državno priznanje za prispevek k uveLjavLjanju mLadinskega sektorja, - državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mLadinskem sektorju, - državno priznanje za kakovostno in uspešno deLo v daLjšem časovnem obdobju v mLadinskem sektorju. Kandidate za državna priznanja Lahko predLagajo fizične aLi pravne osebe, rok za oddajo predLogov je 7. oktober 2021. PrispeLe predLoge pregLeda strokovna komisija, ki jo je v ta namen imenovaLa pristojna ministrica, ter gLasuje o predLaganih kandidatih na podLagi temeLjite anaLize predLogov in razprave o njih. Sprejeti so predLogi, za katere je gLasovaLa večina čLanov strokovne komisije. NAMENITE NAM 1 % DOHODNINE B DARUJ 1,0 % DOHODNIN H ZA RAZVOJ DELA MLADI i NA PODROČJU H DRUŽBENE ODGOVORNOSTI! WWW.inDD.Si/DDHOBNINA/ Inštitut IRDO Izobraževanje mladih in drugih o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki potem osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da nam namenite 1,0 % dohodnine. To storite tako, da izpolnite obrazec na spletni strani www.irdo.si. ga podpišete in ga čim prej oddate na pošto ali prek aplikacije E-davki. Iskrena hvala za to! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2021 Z ZVOČNO KNJIGO - VODNIK PO IZJEMNIH DREVESIH V MESTNIH PARKIH MARIBORA Horikulturno društvo Maribor Ob NacionaLnem mesecu branja, ki poteka od 8. septembra 2021 daLje, bodo sodeLujoči deLežniki, z razLičnimi aktivnostmi aLi projekti podprLi prizadevanja za boLjšo pismenost ter dvig zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Svoj dogodek z napovedjo in kratko predstavitvijo svoje dejavnosti, projekta aLi programa Lahko prijavi vsak sodeLujoči na tej povezavi: https^/nmsb.pismen.si/dogodki/prijavi/ in tudi na ta način pripomore k večanju stopnje pismenosti! BraLno društvo SLovenije z ostaLimi pobudniki in partnerji, vabi vse zainteresirane, da se pridružijo akciji in sodeLujejo z kakšnim dogodkom, projektom aLi programom, tudi aktuaLnimi virtuaLnimi vsebinami: branja v vseh obLikah, dogodkov, organiziranih v spLetnih učiLnicah, pogovori/druženja po spLetu, virtuaLni knjižni sejmi, prodajne akcije v spLetnih knjigarnah in drugimi obLikami sodeLovanja. HortikuLturno društvo Maribor vstopa v to akcijo, v sodeLovanju z Zvezo društev sLepih in sLabovidnih SLovenije in Knjižnico sLepih in sLabovidnih Minke Skaberne. ZAPIRANJE KROŽNIH ZANK BIOPLASTICNIH IZDELKOV V SLOVENIJI Akademija Zelena Slovenija BiopLastika se uporablja v vse širših aplikativnih sektorjih, od embalaže in potrošniških izdelkov do elektronike, avtomobilov in tekstila. Največji tržni segment celotnega trga bioplastike je v letu 2020 s 47 % (0,99 milijona ton) predstavljala embalaža. Je bioplastika rešitev za nove EU obveze o prepovedi prodaje plastike za enkratno uporabo in za doseganje ciljev ravnanja z odpadki? Pridružite se jim na brezplačni spletni problemski konferenci, ki bo potekala v petek, 8. oktobra 2021, med 9.00 in 13.00 uro prek spletne platforme Zoom. Več informacij o programu na tej povezavi. Udeležba na spletni konferenci je BREZPLAČNA. Potrebna je predhodna prijava. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID POZITIVNA PSIHOLOGIJA IN RAZVOJNA MISELNOST Nastja Mulej Pred nami je 10. sezona pozitivne psihoLogije, 10. sezona poučevanja razmišLjanja v šoLah in 15. za trening razmišLjanja v posLovnem svetu. Če ste sLučajno odLašaLi prejšnja Leta, je zdaj pravi čas, da začnete vi voditi svoje misLi (ne one vas). Za LjubiteLje pozitivne psihoLogije in razvojne miseLnosti: 6. Maraton pozitivne psihoLogije, 2.10. -20.11.: program in prijave: tukaj 5. Mariborski maraton pozitivne psihoLogije, 20. 11., 4 predavanja v živo (in na spLetu) 2. ŠoLa za starše, 5. 1. - 5. 2., ID predavanja prek spLeta 4. Primorski maraton pozitivne psihoLogije, 12. 2., 4 predavanja v živo (in na spLetu) ■ B. konferenca o kreativnosti, 15. - 21.4., 6 predavanj UdeLeženci dobijo predavanja na spLetu brezpLačno. Podjetje dobijo kakovostna in aktuaLna predavanja za svoje zaposLene. BLagovna znamka dobi dvig prepoznavnosti in dokaz družbene odgovornosti. UdeLeženci donirajo neposredno dobrodeLnim ustanovam. Štirikratni win-win! Več informacij najdete na www.nastjamuLej.com. TRAJNOST PO TVOJEM RECEPTU FOCUS, društvo za sonaraven razvoj Trajnost po tvojem receptu je kampanja, ki poteka med 4. 9. in 27.11. 2021. V tem času se odvijajo razLične aktivnosti za mLade na temo etične potrošnje in hrane. Kampanjo je zasnovaLa skupina študentk s FDV v sodeLovanju s Focusom. 5 sLoganom "Trajnost po tvojem receptu" žeLimo mLadim sporočiti, da ne obstaja Le ena pot do trajnostnega življenja. Vsak se Lahko prehranjuje etično na način, ki je priLagojen individualnem udobju in obenem v okviru finančnih zmožnosti ter potrošniških navad. Spodbuditi želijo kreativno, alternativno in personalizirano spreminjanje navad v smeri etičnega prehranjevanja in s tem povezati vrednote s praktičnimi aktivnostmi v vsakdanjem življenju. Mlade bodo seznanili z različnimi ponudniki lokalnih in ekoloških izdelkov, etičnimi alternativami in jih spodbujali k bolj odgovornemu ravnanju do okolja, ob spoštovanju človekovega dostojanstva vseh v dobavni verigi s hrano. Prijavite se lahko tukaj: httpsV/focus.si/trajnost-po-tvojem-receptu/. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID DIREKTORICA DOBA FAKULTETE PREJELA NAGRADO GZS ZA IZJEMNE GOSPODARSKE IN PODJETNIŠKE DOSEŽKE DOBA Fakulteta Jasna Dominko BaLoh, direktorica DOBA FakuLtete, je na včerajšnji 53. podeLitvi nagrad Gospodarske zbornice SLovenije, ki je potekaLa v PoLetnem gLedaLišču Studenec pri Krtini, prejeLa nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za Leto 2020. S sodobnim načinom vodenja, vkLjučevanjem vseh zaposLenih v obLikovanje razvojnih ciLjev, motiviranjem zaposLenih za doseganje skupnih ciLjev, procesno organiziranostjo, spodbujanjem mrežne organiziranosti in odgovornosti, timskim deLom, spodbujanjem inovativnosti ter pribLiževanjem k misLeči se organizaciji zagotavLja direktorica Jasna Dominko BaLoh trajnostno rast DOBA FakuLtete. Inštitut IRDO izreka iskrene čestitke! DRUŽBA DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR SLAVI 70 LET OBSTOJA Dravske elektrarne Maribor Leta 1918 so sLovenski deL reke Drave prvič zajeziti - z izgradnjo hidroeLektrarne FaLa - in Leta 1978 zadnjič - z izgradnjo hidroeLektrarne Formin. V vmesnih šestdesetih Letih pa so na njej, ob omenjenih dveh, zgraditi še šest veLikih hidroeLektrarn. Prve eLektrarne so v prvih Letih deLovaLe kot samostojne posLovne enote. Ideja o združitvi tedanjih eLektrarn na reki Dravi v enotno podjetje pa se je prvič pojaviLa Leta 1950. KoLektivi posameznih eLektrarn so idejo sprejeti zeLo raztično, saj so biLi deLavci večinoma zadovoLjni s takratnim stanjem. Pobuda zato seveda ni prišLa od koLektivov, temveč od potitičnih struktur. Za njeno uresničitev je biLa pomembna Konferenca o vprašanju ustanovitve in organizacije nove direkcije za dravske eLektrarne Dravograd, Vuzenica, FaLa in Mariborski otok, ki je biLa 22. oktobra 1950 v hidroeLektrarni Mariborski otok in se je je udeLežiL takratni minister za eLektrogospodarstvo Ljudske repubtike SLovenije, prisotni pa so biLi še direktorji eLektrarn in drugi sodeLavci ter zastopniki deLavskih svetov in upravnih odborov. KLjučno vLogo je imeL minister, ki je prisotnim predstaviL pomen združitve eLektrarn in pozitivne učinke tega. V razpravi so biLi predstavniki eLektrarn do predLoga zeLo kritični in so izraziti števiLne pomisLeke. Zaradi javnega gLasovanja je biL, kLjub boLj aLi manj prikritemu nasprotovanju združitvi, rezuLtat gLasovanja prepričljiv, in sicer enajst gLasov za in en proti. Kasneje je ponovno prišLo do razdružitve in nato desetLetje zatem do ponovne združitve, kot rojstni dan družbe Dravske eLektrarne Maribor pa je zapisan 1. oktober 1951. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID 4. SREČANJE - MREZENJA IMETNIKOV IRDO CERTIFIKATA VDOTR Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO 30. septembra 2021 smo na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti IRDO organiziraLi že 4. srečanje v skLopu mreženja imetnikov IRDO certifikata VDOTR. Na srečanju smo podeLiLi štiri nove certifikate, prejemnicam ob tej priLožnosti še enkrat čestitamo. ALI GAlE IMATE? CERTIFIKAT STRATEG ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETJA Prav tako smo prisLuhniLi predstavitvi Saše Vidmar, svetovaLke za korporativno komuniciranje in CSR-koordinatorke pri LIDL SLovenija d.o.o. k.d. (in njenega sodeLavca Sama Pergarja). Hkrati tudi LidL SLovenija iskreno čestitamo za veLiko opravLjeno deLo ter za prejem srebrne nagrade za to poročiLo na SOF. Vabimo vas k prijavi na usposabLjanje za pridobitev II stopnje (nadgradnja) certifikata z nasLovom Strateg-inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Z usposabLjanjem smo pričneLi že v petek, 1.10.2021 od 9h do 12h onLine. Če vam ne uspe na jesenski termin, pa Lahko izrazite interes za prijavo na spomLadanskega, termine bomo objaviLi v oktobru. NAGRADA DRUŽBENO ODGOVORNE SINERGIJE Ekvilib Inštitut Mreža za družbeno odgovornost SLovenije, skupaj s pridruženimi partnerji organizira četrto nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks oz. nagrado Družbeno odgovorne sinergije. Nagrada se osredotoča na družbeno odgovorne oz. trajnostno naravnane partnerske projekte med podjetji in neprofitnimi organizacijami. Kaj to pomeni? • Sodeluje vaše podjetje s kakšno nevladno organizacijo, Lokalnim društvom, javno/izobraževalno aLi drugo institucijo, socialnim podjetjem? Ste nevladna organizacija, ki sodeluje s podjetjem? Potem ste na pravem mestu.:) • ROK za oddajo prijave je: 25. oktober 2021 • Več informacij na LucijailekviUb.org in 041 709 049 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID "Sem samo eden. Pa vendar eden. Vsega ne zmorem, pa vendar nekaj zmorem. In ker ne zmorem vsega, ne bom odklonil, da storim tisto, kar zmorem." Edvard Hale IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID CSR Europe NOVICE Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO bo 14. oktobra 2021, med 16:00 in 17:30 sodeloval na okrogli mizi: NATIONAL SDG ROUNDTABLE - The Role of Sustainability Education and Certification Bodite z nami tudi vi! On 11-12-14 October 2021. businesses, industry federations. EU poLicymakers wiLL engage in action-oriented diaLogues to conciliate a just transition with cLimate action. READ MORE Responsible and sustainabLe businesses are the future. As many companies are working to achieve net-zero emissions and to meet the requirements of the Paris Agreement, jobs that heLp foster corporate sustainabiLity are in demand. UnfortunateLy, as it is an emerging profession, there is a significant skiLLs gap. Investment in sustainabiLity & CSR education and certification is vitaL. This RoundtabLe is to provide a space for open diaLogue. Leading companies and organizations wiLL present pioneering training programs to bridge the skiLLs gap in sustainabiLity professions and showcase different CSR and sustainabiLity certification schemes to improve trust with reLevant stakeholders. Key questions that wiLL be addressed: • What are the skiLLs that SustainabiLity and CSR professionals need? • What is the roLe of secondary and tertiary education in acquiring such skiLLs? • What is it exactLy that CSR certification schemes certify? • What are the benefits for businesses of hiring professionals skiLLed in CSR? • What can a CSR certification offer to a company? Vabimo vas, da se nam pridružite na okrogLi mizi in spremLjate tudi ostaLe dogodke v skLopu SDG Summita 2021. Več informacij o dogodkih najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID CSR Europe NOVICE ¿it The SDG Summit 2021 FOR CLIMATE ACTION & A JUST TRANSITION 11-14 OCTOBER #SDGSUMMIT THE EUROPEAN SDG SUMMIT 2021: SESSIONS IN PROGRAMME In the face of a cLimate crisis and weakened sociaL cohesion, the European SDG Summit 2021 caLLs for renewed ambition, mobiLisation, Leadership, and coLLective action to buiLd a prosperous and incLusive society whiLe pursuing a green, and digitaL transition. After the Launch of the European Pact for SustainabLe Industry - a pubLic campaign aimed at making the European Green DeaL and its CLimate Pact a success - this year CSR Europe wiLL reLease the first SustainabLe Industry Barometer together with Moody's Vigeo Eiris. The Barometer wiLL provide data on the sustainabiLity LeveL and maturity of European industry federations, demonstrating the progress made and where additionaL effort is needed. The European SDG Summit 2021 is a European CLimate Pact sateLLite event! Find more about the SDG Summit events that wiLL be heLd in October 2021 here. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID "Tudi največji hrast je bil nekoč majhen želod, ki je padel na tla in vztrajal." neznan avtor IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE VAVČER ZA CELOSTNO VREDNOTENJE OKOLJSKIH VPLIVOV (LCA) Omogoča izvedbo ceLostnega vrednotenja okoLjskih vpLivov, ki nastajajo v življenjskem cikLu izdeLka. Vrednotenje opravi zunanji strokovnjak/izvajaLec. Najmanjša spodbuda znaša 3 tisoč in največja 9.999,99 EUR. Več informacij najdete tukaj. SLovenski podjetniški skLad (v nadaljevanju: SPS), je 17. septembra 2021, v Uradnem Listu in na svoji spLetni strani, objaviL tri nove vavčerske javne pozive. Medtem, ko sta Vavčer za udeLežbo na mednarodnih forumih in Vavčer za udeLežbo gospodarskih deLegacij v tujino že poznana, je Vavčer za ceLostno vrednotenje okoLjskih vpLivov (LCA), popoLnoma nov in ga bodo podjetja Lahko koristiLa prvič. Trenutno je poLeg omenjenih vavčerjev na voLjo še Vavčer za prenos Lastništva, postopoma pa se bodo objavLjaLi še ostaLi vavčerji. Več o javnih pozivih najdete tukaj. 62 PODJETIJ IN ORGANIZACIJ PREJELO PRISTOPNI CERTIFIKAT DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC Vse več podjetij in organizacij posveča posebno skrb izboLjšanju deLovnega okoLja in organizacijske kLime za večje zadovoLjstvo zaposLenih. V ta namen se odLočajo za razLične ukrepe, s katerimi krepijo družbeno odgovorno deLovanje. Med njimi je tudi 62 podjetij in organizacij, ki so se Lani in Letos prijaviLa v postopek certificiranja za pridobitev pristopnega certifikata Družbeno odgovoren deLodajaLec. NosiLec projekta, EkviLib Inštitut, in partnerji, Gospodarska zbornica SLovenije, Zveza svobodnih sindikatov SLovenije in Združenje deLodajaLcev SLovenije, so jim sinoči na sLovesni prireditvi v Laškem podeLiLi omenjeni certifikat. Certifikat Družbeno odgovoren deLodajaLec je nov certifikat, ki temeLji na smernicah mednarodnega standarda za družbeno odgovornost 150 26000, katerega namen in ciLj je izboLjšanje družbeno odgovornega upravLjanja v organizacijah in podjetjih v Sloveniji v odnosu do zaposLenih. S tem SLovenija vstopa v obdobje strateškega upravLjanja družbene odgovornosti. Pridobitev certifikata Družbeno odgovoren deLodajaLec je namenjena vsem podjetjem ter organizacijam, ki so registrirane in s sedežem v RepubLiki Sloveniji, ki imajo več kot 5 zaposLenih, ne gLede na panogo posLovanja. Kontaktne osebe, ki dajejo informacije o izvajanju: Gašper Zakrajšek, teLefon 01/430 37 51, gasper[at]ekviLib.org in Petra Hartman, teLefon 01/430 37 51, petra[at]ekviLib.org. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 36 RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE FUND FOR COVID SOLIDARITY: RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV NA PODROČJU SPODBUJANJA ENAKOSTI MED SPOLOMA TER PRAVIC ŽENSK IN DEKLET Alliance for Gender EquaLity in Europe je v okviru skLada za soLidarnost v pandemiji Covid objaviLa razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja enakosti med spoLoma in pravic žensk, pri čemer so sredstva v Letu 2021 namenjena podpori ženskam in dekLetom, ki jih je pandemija Covid-19 še posebej prizadeLa. Prijavite Lahko projekte v vrednosti od 3D □□□ EUR do 50 □□□ EUR, pri čemer višina zaprošenih sredstev ne sme preseči 50% vašega Letnega prometa. Rok prijave je 6. ID. 2021, več informacij najdete TUKAJ. EIB PROGRAM ZA SPODBUJANJE UNIVERZITETNIH RAZISKAV: PRIHODNOST ŠOLANJA - IZKORIŠČANJE POTENCIALA DIGITALNIH IZOBRAŽEVALNIH TEHNOLOGIJ Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek razLičnih shem. Ena od njih je: EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav. EIBURS zagotavLja nepovratna sredstva univerzitetnim oddeLkom aLi raziskovaLnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah aLi možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS - znaša do 100 □□□ EUR na Leto in traja tri Leta - se dodeLi v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddeLkom aLi raziskovaLnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predLogi bodo moraLi zagotoviti razLične izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB. V študijskem Letu 2021/2022 je biLo za program EIBURS izbrano novo raziskovaLno področje:»Prihodnost šoLanja: izkoriščanje potenciaLa digitaLnih izobraževaLnih tehnoLogij«. Rpk za prijavo je 15.11. 2021, več informacij najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 37 IRDO založništvo ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju - 1. knjiga: Osnove - Uredniki i» avtorji: Matjaž Mulej, Nastja Mulej, Anita Hrast, Andrej Ki iti, Peter Glavič, Igor Perko, NuSa Bask, Sonja Sibila Lebe, Simona Sarotar Žižek KLjučne besede: družbena odgovornost, IRDO, 150 26000, vzgoja in izobraževanje ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (2. knjiga - praktični primeri) Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. učit. slov. jezika v pokoju • Ključne besede: družbena odgovornost, IRDO, 150 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 015 Cena: 29,00 EUR Uredniki in avtorji s soavtorji: • dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO - Institutu za razvoj družbene odgovornosti; • mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost; • mag. Anita Hrast, direktorica IRDO -Institut za razvoj družbene odgovornosti Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markič, izr. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uč. slov. jezika Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavič, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Sarotar Žižek Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Cena: 29,00 EUR Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju -2. k:■ li.'.:. Praktični primeri--- Uredniki in avtorji: Matjaž Muki, Nastja Mulej, Anita Hrast, Petra Kune, Žiga Čepar, Borut Likar, :\v ; Žunee, Valentina HrečkoGrubar, Ana Vovk Korit, Janja Lužnik, Danijel Davidovih Nataša Sever, Borttt Ambrožif, Aleksandra Tabai, Kari Dtslovnik, Tatjana Dolinšck, liojana Tarteer Gnarnuš, Milofi I..I IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID Mediji DDR. ANA VOVK V ODDAJI SENSA POGOVORI: BREZ DUHOVNE ZNANOSTI NI PRAVE ZNANOSTI Ddr. Ana Vovk, ki 50 ¡0 gostiti v oddaji Sensa pogovori, ima pogum, znanje, modrost in vizijo. Razvija kompLeksne in ceLostne rešitve. Kaže pot, kako iz starega, izčrpanega in preživeLega v svet zemeLjskosti, povezanosti, sodeLovanja z naravo in soLjudmi. ddr. Ana Vovk je tudi čLanica IRDO Inštituta. Nekaj Aninih razmišLjanj, ki jih je deLiLa v pogovoru z voditeLjico Marjano Lavrič na njenem očarLjivem rodovnem posestvu DoLe: "Samo poznavanje dejstev ne omogoča napredka ne v sebi ne v družbi. Vse se mora zgoditi najprej pri sebi. Treba je sprejeti Lastno odLočitev in tudi odgovornost za pot, po kateri hodimo. Če resnično žeLimo biti družbeno koristni, potem bomo svoje znanje in izkušnje prenesLi naprej, saj Lahko samo s posredovanjem temeLjnih znanj v prakso nadaLjujemo in dvignemo obstoječe stanje." Intervju si Lahko preberete: TUKAJ sensa pogovori Premierno 28. julija, ob 20.00na sensa.si IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID IRDO članstvo POSTANITE ČLANI! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odLočajo za čLanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta način pridobijo večji ugLed, LojaLnost kupcev, večjo motiviranost zaposLenih za deLo, boLjša sodeLovanja s skupnostjo in drugimi posLovnimi partnerji. S tem povečujejo svojo konkurenčnost, svoj sociaLni in posLovni kapitaL ter inovativnost. ČLani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet čLanov, ki podpira deLo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razLičnih strokovnih in posLovnih področij, osveščamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, sociaLne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za več družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Med njimi so tako veLika, kot majhna in srednje veLika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in števiLni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovaLci, zaposLeni, študentje, upokojenci... Med koLektivnimi čLani so podjetja in organizacije, na srečanjih sodeLujejo čLani vodstva aLi posameznih strokovnih področij, čLani uprav ter predsedniki večjih sLovenskih podjetij, organizacij in ustanov. ČLani posamezniki so: študenti, raziskovaLci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo. V inštitut IRDO se Lahko kadarkoLi včLanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (koLektivno čLanstvo) in posamezniki (individuaLno čLanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o koLektivnem čLanstvu ter spoštujejo praviLa inštituta. Občasno organiziramo srečanje čLanov inštituta, čLani pa so vabLjeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od Leta 200B združujemo več kot 80 čLanov ter partnerskih organizacij. Inštitut IRDO je nacionaLna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše čLane dodatno informiramo o novostih na tem področju v svetu. Več: www.csreurope.org IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. ID IRDO članstvo ZAKAJ POSTATI ČLAN? Inštitut IRDO svojim čLanom omogoča nasLednje pravice in ugodnosti: • sodeLovanje pri obLikovanju programa deLa in razvoja instituta, • promocija čLana in njegovih projektov na spLetnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih pubLikacijah instituta, • sodeLovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogočajo izmenjavo izkušenj čLanov inštituta, • brezpLačen dostop do primerov dobre prakse s področja družbene odgovornosti, • brezpLačna udeLežba na srečanju čLanov inštituta, • brezpLačno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih čLanov inštituta, aktuaLnih dogodkih v Sloveniji in tujini, poročanje o aktuaLnih temah...), • brezpLačen dostop do virov informacij na portaLu inštituta IRDO (informacijski portaL za čLane, partnerje in javnost z aktuaLnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami čLanov in drugimi novostmi), • s svojimi pobudami in predLogi Lahko aktivno sodeLuje pri načrtovanju dejavnosti Inštituta, • seznanjen je z rezuLtati raziskav, ki jih je sofinanciraL s čLanarino, • dodatni popusti pri uporabi storitev in izdeLkov inštituta (praviLoma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, zaLožništvo, ogLaševanje, raziskave, projekte). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XIV, september 2021, str. 41 IRDO i mi SodeLujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpLivu na razLična področja našega živLjenja, deLa in okoLja. Po svojih močeh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju ter tako prispevajmo k trajnostnemu razvoju. K DRUŽBENI - - ODGOVORNOSTI LAHKO lAJBr POMEMBNO PRISPEVATE J¥J hi TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI ČLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. juLija 65 A 1261 LjubLjana - Dobrunje TeL.: 031 344 883 e-pošta: info@)irdo.5i LJ IRDO Institut za razvoj družbene odgovornosti