PoStnlna platana r gotovini Cena Din 1— Sten. 233 ■HBeenae 17 £|utilianl, o poneddieK, 12. oktobra 1936 leto 1. Napad na Madrid se prične v sredo Burgos, 12. okt. o. Generalni štab belih armad v Burgosu je sinoči izdal poročilo, v katerem pravi, da so čete nacionalistov na vseh bojiščih prišle tako daleč, da sc lahko začne napad na Madrid. General Darell je prodrl daleč proti Madridu, drugi oddelki so zavzeli železniško križišče Aranjucz in s tem pretrgali zvezo med Madridom ter morsko obalo. Da z napadom na Madrid niso pričeli prej, je iskati vzroka v volji generala Franca. ki je mislil, da je napad na prcstolico nemogoč, dokler se severna in južna armada ne združita v toliko, da bosta lahko nastopali, kakor ena vojska. To stanje jo sedaj doseženo in po sklepu vrhovnega poveljstva belih se naskok na Madrid prične v sredo ponoči. S tem stopa državljanska vojna v Španiji vzaključno razdobje svojega razvoja in ker sc vse operacije belih vrše po načrtu, ni dvoma, da bo Madrid kmalu padel. Na severnem bojišču je treba pričakovati, da bodo čete generala Molle v nekaj dneh rešile branilce Ovi-eda. Iz vseh manjših in nižjih pristanišč, ki so še v rokah vlade, rdeči z vso naglico pošiljajo z ladjami v Francijo denar, zlato in cerkvene dragocenosti. Narodna vlada v Burgosu je dejala, da bo vse to smatrala kot tatvino in da bo proli vsem ljudem v inozemstvu, ki bi to ukradeno blago kupovali, nastopila po zakonu. V Sevilli je bila v soboto zvečer velika slovesnost na čast marokanskemu velikemu vezirju. Proslave sc je udeležilo nad deset tisoč ljudi, ki so vladarja marokanskih Špancev navdušeno pozdravljali'in hoteli s tem demonstrirati za edinost Španije in njenih kolonij. Obisk velikega vezir pomeni, da vladajo med Marokom in nacionalisti v Burgosu veliki in dobri odnošaji. Španska žaloigra London, 12. oktobra. AA. »Observer« je objavil davi Članek bivšega španskega poslanika v Parizu in španskega prvega delegata pri DN Sal-vadora de Madariage pod naslovom »španska tragedija«. Madariaga izraža v svojem Članku uvodoma spoštovanje obema španskima taboroma zaradi njune hrabrosti in trdnega prepričanja. V svojem članku ugledni španski publicist zastopa tezo, da je treba vzroke španske tragedije iskati izključno le v Španiji. Do te tragedije bi prišlo tudi v primeru, da Mussolini in Ljenin nikoli ne bi bila živela. Po mnenju de Madariage so španski levičarji levičarsko usmerjeni samo v toliko, kolikor je nujno potrebno, da se razmere v Španiji spremenijo. Med posameznimi levičarskimi strankami ni pravega edinstva enakih nazorov. Če desničarji zmagajo, pravi člankar, bo njihova zmaga samo kratka epizoda revolucije, ki se bo nadaljevala in ki bo prej ali slej dovedla do popolnega preobraženja Španije. Te napovedi se ne bodo uresničile samo v primeru, če bo general Franco našel naprednejše in izobraženejše svetovalce in če mu bo uspelo, da uveljavi širše nazore, kakor jih imajo reakcionarji, ki se zbirajo okrog njega. V tem primeru bo general Franco iz samega sebe napravil orodje mirne in organizirane revolucije. Če pa bo hotel general Franco nasprotno predstavljati samo jez proti levičarskemu viharju, ga bo vihar nazadnje obvladal in odnesel. Rešitev Španije in korist Evrope zahtevata, da se levičarska poplava pravočasno in pravilno kalanizira. Poročila s front La Coruna, 12. oktobra. Tukajšnja radijska postaja je razglasila, da so bele čete dejansko zavzele vas Tiemblo na froti pri Avili. Vladne čete so morale zbežati proti Madridu. V kratkem spopadu je bilo ubitih 40 miličnikov. Beli so s to zmago dosegli, da poteka sedaj njihova fronta od Naval-Perala vse do Toleda, v neprekinjeni črti. Tako se je ustvarila tudi zveza med posameznimi belimi oddelki, ki operirajo na zapadmo in jugo-zapadno od Madrida. Na fronti pri Cordobi pomeni zavzetje Ville-Vivioze, ki jo je branilo okrog 2000 komunisitov, težak pora? za vladne čete, ki 60 imele v tej bitki 140 žrtev. Tenerifa, 12. oktobra. Tukajšnji radio je snoči ob 23 poročal, da so beli na fronti pri Montori sestrelili tri vladna letala. Beli so zavzeli tudi dobršen del Bilbaa. Oddelek pod poveljstvom majorja Castejona, ki je zavzel Almorojo, prodira dalje proti Madridu. Pri San Martinu de Valiglezias je bil odbit napad vladnih čet, ki so skušale na tem mestu prebiti fronto. Tenerifa, 12. oktobra. AA. (Havas). Tukajšnja radijska postaja je sporočila, da jc uporniška križarka »Almirante Servero« potopila dva topniška čolna. Burgos, 12. oktobra. AA. General Franco je premestil svoj glavni stan v Salamanco, kjer bo odslej vodil operacije uporniške vojske. Ministrstvi za zunanje zadeve in vojsko pa ostaneta še nadalje v Burgosu. Burgos, 12. oktobra. AA. (Havas). Glavni stan bele vojske v Valadolidu poroča, da so bele čete v pokrajini Malagi zavzele mestece Manilvo, ki leži 10 km daleč od trdnjave Estepone. Na severnem sektorju pri Sijeligredos so čete sedme divizije, ki prodirajo iz Neval-Perara prišle v stike s četami generala Varele. Skupno so zavzeli mestece Chojo de Pinares, severovzhodno od Cerovrosa. Konjenica pod poveljstvom polkovnika Monasterija je uničila tudi poslednja gnezda vladne milice v Vili-Macedoni. Ka| pa Madrid? Madrid, 12. oktobra, o. Vladni radio jc sinoči poročal, da je za obrambo Madrida pripravljenih 40.000 mož milice. Radio je izdal proglas na vse prebivalstvo, v katerem napoveduje poraz. »Hitlerjevih in Mussolinijevih« zaveznikov. Vlada je po radiu tudi dala nova poročila, ki so oznanila zmage vladnih čet zadnje dni. Tako pravi med drugim, da se vladne čete bore na svojih postojankah pri Oviedu in polagoma napredujejo. Upornikom so prizadele že težke izgube. Na aragonski fronti vladne čete nadalje prodirajo v sektorju Caspe. Na južni fronti v sektorju Montoru je prišlo do hudih borb okrog Vile Vicioze v pokrajini Cordobi, kjer so vladne čete odbile hude napade upornikov. Na centralni fronti v bližini Neval-Perara so prednje straže glavne vladne vojske pričele hudo borbo z uporniki. Bitka so vrši pri Cerebrosi v pokrajini Avili. Izid volitev v vrbaskl banovini JNS brez vsake občine Banjaluka, 12. okt. m. Včeraj so bile v vrbaski banovini občinske volitve. Po vsej banovini je za časa volitev vladal red in mir, razen v vasi Lužani, kjer je prišlo do težkih spopadov na samem volišču. Razlog za ta pretep izhaja še iz neporavnanih računov iz prejšnjih časov. Pri tem pretepu, v katerega se je vmešalo več članov Matičeve in Ore-čanove družine, je bil ubit kmet Matič, dva člana Grečanove družine pa sta bila težko ranjena. Interveniralo je takoj orožništvo ter razgnalo pretepače in tako vzpostavilo red in mir. Zaradi omenjenega incidenta so bile volitve tu prekinjene ter bodo ponovno prihodnjo nedeljo. Sinoči do 10. so bili znani rezultati iz večine občin, kjer so bile volitve. Vrbaska banovina ima 24 ograjnih mest ter 8 mest, ki so sedeži okrajne izpostave. Od teh 32 mest je JRZ dobila 24 (75%), združena opozicija pa 5 (15.62%). V eni občini je zmagala neopredeljena lista. Iz dveh občin pa izid volitev še ni znan. Po dosedaj znanih rezultatih je JRZ zabeležila lep uspeh ter sc Sinatra, da je JRZ dobila 65%, vsa združena opozicija pa okoli 35% vseh občin. Po vsej banovini je bilo včeraj izredno slabo vreme. Po nekaterih krajih je zapadlo toliko snega, da so volilci morali zapuščati volišče in oditi domov reševat živino. Zaradi tako slabega vremena tudi udeležba na voliščih ni bila takšna, kakor se je pričakovalo. JNS, ki je pri zadnjih občinskih volitvah »zmagala« v večini občin te banovine, je doživela katastrofalen poraz. Kakor kažejo glasovi, ki jih je ta stranka dobila pri včerajšnjih volitvah, se more JNS meriti s pokreti Ljotiča, Hodžere in z drugimi podobnimi strančicami in ne bo imela najbrž niti ene občine. Izjava finančnega ministra dr. Letice: Vrednost dinarja ni v nevarnosti Bolgrad, 12. oktobra, m. Zaradi raznih verzij, ki so se zadnje čase začele širiti v javnosti po izvršenem razvrednotenju narodnih valut in v zvezi z ekonomskim in monetarnim položajem naše države, je finančni minister dr. Dušan Letica podal tole izjavo: Najodločneje demantiram glasove, ki so v zadnjih dneh odjeknili v naši javnosti in po katerih bi bila stabilnost dinarja ogrožena zaradi nedavno podvzetih monetarnih ukrepov v Franciji in ostalih državah tako imenovanega zlatega bloka. Nikakih upravičenih razlogov ni, ki bi kazali na neposredno nevarnost za dinar zaradi padanja vrednosti inozemskih valut, niti ni kraljevska vlada razpoložena, da bi si pri izvajanju svojega načrta o gospodarskem in finančnem dviganju države pustila vzeti iz rok najdragocenejše orožje za ta namen — stabilnost našega narodnega denarja. Dinar mora tudi v bodoče ohraniti svojo popolno in neokrnjeno vrednost in bo ostal še nadalje predmet najveejo pozornosti kr. vlade. Njegova stabilizacija je izvršena s lo. jan. 1935 in se od tedaj pogoji za vzdrževanje te stabilnosti v ničemer niso spremenili. Stabiliziranje naše valute je prišlo v času, ko se stvarni kurz ni pokrival s službenim tečajem ter smo mi — to se z vso gotovostjo lahko reče — bili predhodniki ^ te devalvacije v Evropi. Že tedaj smo odkrito priznali resnično stanje ter smo ga prilagodili tudi zakonskim oblikam s tem, da smo uvedli prim 28.5/o. Dejstvo je pa — in tudi to je treba odkrito poudariti —, da izvršena nionetarna devalvacija v k ranciji in ostalih državah lahko privede do gotovih pojavov, ki — čeprav morebiti v blagi meri — izzovejo lahko nekatere trenutne pretrese glede množine našega izvoza in priliva tujih deviz. To posebno lahko velja za primer, če bi drugim državam uspelo — za kar se bodo gotovo tudi trudile — da na njihovih notranjih tržiščih vzdrže nespremenjen nivo cen. V kolikor se bo položaj razvijal v tej smeri, bo pokazala najbližja bodočnost, ki jo moramo pričakovati z vso hladnokrvnostjo. Finančni minister je v tej svoji izjavi tudi dejal, da kraljevska vlada veruje, da bo mednarodna izmenjava dobrin urejena tako, da bo izboljšala ureditev gospodarskega položaja v svetu in da bo privedla do rezultatov splošnega izboljšanja tudi pri nas. Naša država bo pokazala na tem polju svojo največjo pripravljenost in lojalnost za sodelovanje pri tem obnovitvenem delu glede koristi in olajšav, ki jih sedanje gospodarsko in finančno stanje zahteva. Konec stavke v Palestini London, 12. oktobra. Glede na napoved, da se ima v ponedeljek prekiniti arabska stavka, je bil sinoči v Omarjevi džamji objavljen skupen proglas štirih arabskih vladarjev, Emira Abdulaha, kralja Ibn-Sauda, kralja Gazija in Imana Jemenskega. Arabski stavkovni odbor in zastopniki posameznih arabskih plemen so imeli danes več skupnih konferenc. Čeprav pa so poročila, ki jih prejema angleška vlada iz Jeruzalema, optimistična, zaenkrat še ni gotovo, ali bodo arabski uporniki, ki so deloma organizirani in dobro oboroženi, brez nadaljnjega pristali na pozive stavkovnega vrhovnega odbora in arabskih vladarjev. Zaradi sklepa o koncu stavke je sinoči po Palestini vladalo veliko veselje in so zvečer zvonili zvonovi vseh cekva v Jeruzalemu. Mesto je bilo tudi svečano razsvetljeno. Razvrednotenj nemške marke ? Pariz, 12. oktobra. »Oeuvre« poroča, da so v London prispele vesti, po katerih namerava Hitler v nasprotju z dosedanjimi izjavami nemške vlade in nemške državne narodne banke odrediti devalvacijo nemške marke, ker sta devalvaciji italijanske lire in češkoslovaške krone izzvali položaj, ki je za nemško valuto nevzdržen, in ki bi povzročil nemškim gospodarskim’ in finančnim krogom lahko še zelo velike težave. Londonski gospodarski krogi so prepričani, da bo nemška marka devalvirana že koncem tega tedna. Bukarešta, 12. okt. m. Merodajni krogi izjavljajo, da se bo meseca novembra postavil temelj za most, ki bo vezal Romunijo in Jugoslavijo pri Tuinseverinu. Izjave našega In romunskega zunanjega ministra v Belgradu Mi in Romunija Belgrad, 11. oktobra, m. Romunski zunanji minister Antonescu je drugi dan svojega bivanja v Belgradu porabil za to, da 6e je poklonil na Oplencu spominu blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja. Popoldne sta g. dr. Milan Stojadinovič in gosp. Antonescu znova imela daljšo konferenco, na kateri sta pretresala vsa gospodarska, politična in druga vprašanja. G. Antonescu je ob 7 zvečer sprejel domače časnikarje ter jim podal izjavo o svojih razgovorih z g. dr. Milanom Stojadinovičem* Pred zaključkom svečane večerje je predsednik vlade ir zunanji minister dr. Milan Stojadinovič pozdravit romunskega zunanjega ministra g-Viktorja Antonesca, in imel tale govor: Ekscelence, gospe in gospodje! Dvakrat sem srečen, da morem danes v Belgradu pozdraviti odličnega šefa romunske zunanje politike, prvič, ker sem vselej iskreno zadovoljen, ko lahko vidim med nami in ko lahko pozdravim zastopnika drage nam zavezniške Romunije, drugič, ker se ml nudi prilika, da se s hvaležnostjo in toplim ganotjem spominjam svojega nedavnega obiska v Bukarešti. Rečem vam lahko, da mi je ta obisk spričo sprejema, ki so mi ga pripravili, kakor tudi spričo koristnih rezultatov, ki smo jih dosegli za obe državi, ostal v neizbrisnem spominu. To je prvič, da je vaša ekscelenca prišla v našo državo na uradni obisk kot zunanji minister kraljevine Romunije, in vendar vas naša država ni pričakovala^ ne kot neznanca ne kot tujca. Prijateljstvo naših dveh držav, osnovano na identičnosti ciljev in skupnih interesov, utrjeno z dvojnimi vezmi Male zveze in Balkanske zveze predstavlja, to se lahko svobodno reče, faktor, ki ga ni mogoče prezreti, pomeni živo in stvariteljsko silo v tem delu sveta. Naši cilji so pravilno postavljeni, naša pota točno določena, harmonija naših vidikov z vidiki naših prijateljev je popolna. Naša iskrena želja je, da bi naši dve državi, urejeni v notranjosti in zavarovani na zunaj, nadaljevali po poti, po kateri sta korakali doslej, po poti, ki — to je dokazano — vodi nasproti miru >n napredku. Ne samo naših dveh držav, nego vseh onih, katerim je res do občega miru in napredka. Nato se je dvignil romunski zunanji minister Belgrad, 11. oktobra, m. Zunanji minister Antonescu je podal nocoj čaisnikarjem naslednjo izjavo: Na Avali sem imel danes priliko, da se sestanem s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, ki ima vse vrline odličnega državnika. Poročal sem ob tej priliki o vseh mednarodnih problemih, ki so bili na dnevnem redu na zasedanju ZN v Ženevi in ki so se obravnavali tudi v kuloarjih Ženeve. G. dr. Stojadinovič mi je s svoje strani povedal svoje misli o gotovih mednarodnih vprašanjih, tako da so se najini referati medsebojno spopolnjevali. Prišla sva do zaključka, da so interesi Romunije in Jugoslavije povsem indentični. tako na političnem in gospodarskem polju in da se na obeh teh poljih vodi skupna politika. Jugoslavija in Romunija spadata med one države v Evropi, ki sta med seboj najbolj združeni. Sicer obstojajo med obema drža- Vesti 12. oktobra O tehnični izpopolnitvi italijanske vojske in 0 osamosvojitvi vojne industrije je govoril pred dvema dnevoma Mussolini. Italija ima sedaj 1200 tovarn za orožje in strelivo. Zaradi izpopolnitve vojske bodo delavni čas letalski industriji zvišali na 60 ur tedensko. Gombiisov pogreb je bil v soboto z velikimi slovesnostmi v Budimpešti. Udeležili so se ga uradni zastopniki Avstrije, Nemčije, Italije, Poljske itd. Eden bo odstopil, tako poročajo nekateri londonski listi in sicer zaradi zdravja. Njegov naslednik bi bil bivši zun. minister lloare. S tem bi se Anglija vrnila k tesnemu sodelovanju z Italijo in Francijo. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov je prišel danes v Belgrad in bo imel z našimi politiki razgovore, ki bodo zaključili razgovore Antonesca. Kmečko milico pod naslovom »Defeusn rurak, ki bo podpirala državne oblasti pri vzdrževanju reda in mira je ustanovilo meksikansko vojno ministrstvo. Kongres nemške Zveze za kolonije, ki bi moral biti v Breslavu, so odložili iz zunanje političnih ozirov predvsem z ozirom na Angleže. Odbor za reformo ZN se bo sestal v Ženevi 9. ifovembra. V strogi pripravljenosti je zaradi zadnjih sklepov avstrijske vlade vsa avstrijska oborožena sila. Velik mraz v Italiji je že drugič zavladal povsod. Okrog Milana je bilo 7 stopinj pod ničlo. 48 narodnih socialistov je bilo aretiranih zadnje dni na Dunaju, ker so skušali organizirati narodno socialistično stranko na Tirolskem. Trgovska pogajanja med Romunijo in Italijo se prično v Rimu ta teden. Danes so v Bukarešti določili člane romunske delegacije pri teh razgovorih za novo trgovsko pogodbo. Romunski kralj gre v Č'SR na političen obisk, da vrne svoječasen obisk predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Ta obisk bo konec meseca. Demonstracije proti komunistom so bile v Metzu ob včerajšnjem shodu, na katerem je govoril voditelj francoskih komunistov Thorez. Demonstracij proti komunistom se je udeležilo več tisoč ljudi. Kongres mednarodnega poljedelskega zavoda se je zaključil v soboto v Rimu. Prihodnji kongres bo 1938. Italijanski zunanji minister grof Ciano jo včeraj odpotoval skupilo z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom iz Budimpešte na Dunaj. Povečanje kontingentov za izvoz v Italijo je dovolila italijanska vlada. Ti kontingenti veljajo za kavo, jajca, perutnino in meso. Prvi direktni vlak iz Pariza v London, iz katerega ne bo treba prestopati na ladjo, ampak kar vlak zapeljejo na ladjo, je včeraj odpeljal ob 10 iz Pariza. Trupla mornarjev z ladje »Pouripiois pas«, ki jo je doletela žalostna, usoda pri polarnih raziskovanjih so včeraj pripeljali v Pariz in jih položili na mrtvaški oder v Notredamski katedrali. Velike protifašistične manifestacije so bile včeraj po delavskih četrtih v Londonu. Policija je moraia nastopiti s silo proli komunistom, ki so demonstracije vodili. Dve letali sta zadeli v zraku skupaj včeraj pri romunskih manevrih ter zgoreli z letalcema vred. 7000 novih letal bo po novem angleškem oboroževalnem načrtu zgradila angleška letalska industrija. To je odgovor na pospešeno oboroževanje Italije. Nov letalski rekord je postavila nizozemska letalka Jean Batten in sicer je progo Anglija— Avstralija preletela 24 ur hitreje, kakor dosedanji moški rekorder. Bolgarski vojni minister jc odstopil, bil je lo general Gibčev. V zvezi s Jem pripravljajo veliko upokojitve v bolgarski armadi in v zvezi z obnovo bolgarske vlade, ki bo po vrnitvi predsednika Kjoseivanova v Sofijo. Voditelja »Ognjenih križev« polkovnika dela 1 Rocque in šest voditeljev, francoske socialne stranke bo levičarska pariška vlada postavila pred sodišče zaradi zadnjih spopadov s komunisti v Parizu. Pri avstrijskem domačem sporu ne gre toliko za nasprotstva med avstrijskimi voditelji, kakor za to, ali bo na nadaljno avstrijsko politiko vplivala Italija ali Nemčija. Kancler dr. Schuschnigg hoče seveda vzdržati ravnovesje. Razvrednotenja funta se boje v Švici, ker se baje s tem bavijo londonski finančni krogi. Nove vojne prostovoljce od 17. leta dalje bodo začeli sprejemati v vse panoge nemške vojske. Sovjetsko spomenico o Španiji je londonski odbor za nevmešavanje odložil in jo bo obravnaval šele pozneje. Sporočil jo bo samo prizadetim vladam. Nemški tujski promet je zaradi olimpijskih iger o uradni statistiki zrasel skoraj 33 odstotkov. vama meje, toda interesna skupnost je mnogo večja, da bi mogle te meje pomeniti kakšno oviro. Zapuščam Belgrad v prepričanju, da bosta obe državi še dolgo delovali v taki slogi kakor dozdaj, posebno pa, da bosta sodelovali v ideji za utrditev svetovnega miru. Velika čast je bila zame, da me {'e povabil Nj. Vis. knez namestnik Pavle na kosilo, ;jer sem imel priliko spoznati njegove velike moralne in državniške sposobnosti. Zapuščam Belgrad z velikim zadoščenjem, istočasno pa obžalujem, da ne morem ostati dalje časa. Upam, da se bom kmalu zopet sestanek z g. dr. Stojadinovičem in to na sestanku zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. Mariborsko gledališče: Praa legija Maribor, 11. oktobra. Le redko smo dozdaj v mariborskem gledališču (kakor pri sobotni premieri) z ugodjem in radostjo mogli ugotoviti, da ni celoten izraz vsegn našega teaterskega napora votlo, jalovo rezonira-nje, tegobno, brezciljno tavanje in iskanje v temi, čeprav talentirano, pametno, vendar domala brezdušno, neprepricujoče, zlagano, pač pa da premore naš ansambel nekaj pravega, neposrednega, iskrenega in resničnega. Toda čedalje bolj zaskrbljeni in malodušni smo pričakovali takih predstav kakor je bila sobotna. Tako nas je po tej žalosti v našem gledališču spet ugodno presenetila sobotna uprizoritev umetniško kvalitetnega in dramatičnega dela: >Prva legija«. Spet nas je vsiljivo dražilo vprašanje: zakaj nas je toliko dobrih, umetniških del, igranih v našem gledališču, pustilo hladne in ravnodušne, >Prvo legija«, ki so jo takisto igrali sami znani, domači igravci. pa nas je povsem zadovoljila, presenetila in navdušila. Tokrat smo se domislili režiserja, njegovega velikega pomena in naloge. Ni bilo samo dobro delo vzrok uspeha, pač pa tudi slikovit, monumentalen vnanji izraz igravca in skupin, delo režiserja, ki zna igri organsko graditi in /.miselno ravnati z njo; v kratkem: celotnost vsega oderskega snovanja podrediti notranji zakonitosti in jo preliti v igro, v to, iz česar je teater izšel in v čemer je njega čarovita moč. Tako smo s strnenjem sledili prizorom, ki se je v njih odražala sposobnost režiserja g. Malca in sila oderskega upodabljanja, in dognali, da v Ma- riboru že dolgo ni bilo tako uravnotežene in osredotočene, notranje sile, navzven tehtno in diskretno podane igre. Čudili smo se, odkod na mah tolikanj dobrih igravcev v našem gledališču. Bili so, a priti niso mogli do svoje prave podobe. Nismo poslušali le njih lepe, enotno izgovorjene besede, marveč jim tudi povsem verjeli, čutili z njimi in bili navdušeni, ker so nas nenehno osvajali, ker so bili v igri neposredno človeški in iskreni. G. Nakrst je do potankosti izklesal patra Aherna. G. Košuta je s svojo bogato igravsko umetnostjo postavil do kraja izdelan lik ozkosrčnega, venomer čemernega in tenkovestnega patra Keena; temu sorodnega patra Stuarta je izdatno, slikovito upodobil g. Kosič. G. Malec je tenko premislil in na moč poglobil upodabljanje patra Du-quesna, rektorja kolegija sv. Gregorja. Cutljivega patra Ravvleiga je v vsem mladostnem žaru igral g. Verdonik in z g. Blažem je igral v sebi razklanega, razbolelega muzika, patra Fultona. Gg. Grom ( Quarterman), P. Kovič (Carey) in Gorinšek (Morell) so ustvarili tri s celoto docela ubrane in izklesane like. Mali Mohor (Jimmy Nagee) je bil enostaven in dober. Motil ni niti g. Borko (Strelsky). V soboto je bil lep, slovesen gledališki večer. Prepričani smo, da nam bo g. Malec, ki je tako krepko in uspešno začel svoje delo, pripravil še več takih večerov, in upamo, da ga bo zato tudi gledališka uprava umela obdržati in ne bo krenil na pot tistih, ki so morali iti drugam dokazovati 1 svoje mojsterske sposobnosti. Zločinsko početje brezvestnih žensk Umorjen otrok, smrt matere Celje, 11. oktobra. Kriminalna oblast je včeraj in danes prišla na sled in odkrila zločinsko početje brezvestnih žensk, ki so zagrešile odpravo nedonošenega 7 mesecev starega plodu in smrt mlade 29 letne nezakonske matere, katera se je, ne ve se pod kakšnim vjMivotiii spustila v to umazano in človeka nevredno in ponižujoče dejanje. Vsa zgodba pa kaže, kako globoko smo zabredli in da se dobe ljudje, ki so zmožni za denar zagrešiti prav vsako zločinstvo. Primer, ki se je dogodil sedaj v Celju, ni osamljen, zato je pričakovati, da bo oblast tokrat sodila brez usmiljenja. Iz Savinjske doline je prišlo v Celje mlado dekle, kjer se je seznanila z nekim fantom! Pozneje pa 'ni ostalo brez posledic. Kaj se je godilo od takrat naprej v duši dekletovi, bo ostalo najbrž za vedno tajna, ki jo je žrtev odnesla s seboj v grob. V celjski okolici je našla žensko, ki za denar mori še nerojena bitja. Ta ženska je dekleta oddala v »sanatorij« k neki sosedi, od kjer je hodila v »ordinacijo*. Pri svoji ordinaciji se je posluževala brezvestna ženska strupenega telohovega korena in vročih kopeli. Res je s svojimi strupenimi in škodljivimi pripomočki dekletu »pomagala«. Da bi pa ostalo vse prikrito, je ženska B., pri kateri se je nahajalo nesrečno dekle na stanovanju, skrivaj po- kopala žrtev brezvestnega mazaštva. Zgodilo se je to baje 3. oktobra. . Dekletu je pa postajalo vedno huje in ji ni me več pomagalo. Zatekla se je tudi k neki poklicni babici, kateri pa menda ni zaupala vseh skrivnosti, pa ji je kljub temu skušala babica pomagati po svojih močeh. Pa tudi vse to skupaj ni nič pomagalo. Dekletovo stanje se je vedno bolj slabšalo in so bili prisiljeni, da so jo iz »sanatorja« v Novi vasi pri Celju, kjer se je zdravila, z avtomobilom odpravili na njen dom v Savinjski dolini. Njeno stanje se je pa od trenutka do trenutka slabšalo. Poklican je bil zdravnik iz Žalca, ki pa tudi ni mogel več pomagati in je takoj odredil prevoz dekleta v celjsko bolnišnico. V bolnišnici je dekle pred smrtjo zaupalo nekatere posebnosti »sanatorija«. Nesrečna 29 letna H. je v soboto zvečer " bolnišnici umrla. Prav zanimivo je, da se je v »sanatoriju* v Novi vasi v času, ko se je tam zdravila sedaj že pokojna H., mudil ob neki priliki tudi uradni zdravnik. Lastnica »sanatorija« je bila nekaj bolana in je poklicala uradnega zdravnika. Ob tej priliki je bila nesrečna žrtev pri oknu, lastnica pa v postelji. Zdravnik je še vprašal dekle, kaj dela, nakar je dobil odgovor, da se nahaja na obisku pri omenjeni bolnici. Kakor čujemo, je bilo v zvezi s tem zločinskim početjem aretiranih že več oseb. Društvo »Feniksovih" zavarovancev v Ljubljani Ljubljana, 12. oktobra. Kdo zažiga okrog Črnuč Ljubljana, 12. oktobra. Danes okoli pol dveh zjutraj je prišlo v vasi Nadgorica pri Črnučah do požara, ki je vzbudil splošuo |>ozornost že zaradi te^a. ker je to 0sebna komisija, ki se bo bavila 6amo z vprašanjem in delom radi sanacije »Feniksa« in da se v to komisijo privzamejo tudi zastopniki zavarovancev, ter da se ....... 6. v izvajanju tega načela dovoli tej komisiji popolen in neomejen vpogled v vsa dela dosedanjih komisij ter v vse knjige in listine jugoslovanske filijale zavarovalne družbe »Feniks« in njenih podružnic, kakor tudi, da se javnost periodično brez prikrivanja in olepšavanja obvešča o dejanskem položaju družbe in o napredovanju sanacijske akcije; 7. da se dovrši čim prej in uzakoni z zakonsko uredbo pojiolen sanacijski plan glede jugoslovanskega portfelja »Feniksa«, upoštevajoč pri tem načelo, da morajo žrtve za sanacijo nositi država in ostale zavarovalne družbe, ki poslujejo v naši državi; 8. da se vse to dovrši vsekakor pred potekom duge moratorijske uredbe, torej pred 28. novembrom t. 1., ki se nikakor ne sme podaljšati. Izvoljen je bil odbor s predsednikom g. Jerasom in podpredsednikom dr. Fettichom na čelu. Sledila je nato krajša, a stvarna debata, v kateri je zlasti dr. Fettich pojasnjeval nekatere zadeve, tičoče se »Feniksa« in dajal odgovore na vprašanja. jatnčeno neokrnjeno Družinska drama pri Zalogu: Eden v mrtvašnico, brat v bolnišnico Ljubljana, 12. oktobra. V soboto zvečer je prišlo v mali in mirni vasici Podgrad pri Zaloga do družinske drame, ki je vzbudila splošno pozornost ne samo v vasi in bližmem Zalogu, marveč po vsej okolici. Na malem posestvecu živi v vasi družina Na-larjev in 6icer mati s tremi odraslimi sinovi. 32 letni sin Jernej se je hotel poročiti ter je zato že dalje časa nadlegoval mater, naj prepise posestvo na njegovo ime. Toda temu sta s upirala ostala dva brata in najbrž tudi mati ni Lila s tem popolnoma sporazumna. Na ta način je nastalo v hiši napeto razmerje med Jerneiem in esta-lima bratoma ter materjo. Ta napetost je dosegla svoj višeh v soboto zvečer. Jernej je prišel zoj>et s staro zihtevo ter resno zahteval, da se končno stvar uredi. Ureditev 6i je 6eveda predstavljal tako. da bo postal on posestnik in da se bo lahko poročil. Osta a dva brata sta tudi topot odločno nasprotovala. Na nesrečo pa so bili vsi trije — bila je sobota — nekoliko vinjeni. V trenutni razburjenosti je Jer nej hotel navaliti na brata Viktorja. Tedaj jc skočil po konci tretji brat Alojzij ter se postavil v * i i •__• n lni-nai ni*tu1at/o1 MO H JI tl UH/ pleča. Mati je s presunljivim krikom zbežala iz hiše in z njo tudi oba Brata: ranjeni Alojzij in Viktor. Vsi trije so se zatekli v tovarno, ki stoj! v neposredni bližini. Tu so takoj zaprli za seboj tudi vrata, da bi nasilni Jernej ne mogel do njih. Kmalu je pridirjal do tovarne tudi Jernej. Ko ni mogel za ubežniki, je začel lomiti po vratih Alojzij je imel s seboj vojaški revolver. Da bi brata prestrašil, je oddal najprej en strel v zrak. Ko brat še ni odnehal, je Alojzij ustrelil skozi lesena vrata. In ko pred vrati še ni bilo miru, je Alojzij ustrelil tretjič in sicer skozi ključavnico. Tedaj je Jernej pred vrati samo kriknil, nakar je zavladala tišina. Alojzij je takoj zaslutil nesrečo. Odprl je vrata tovarne in na pragu so našli Jerneja - že mrtvega. On je tedij, ko >e Alojzij ustrelil skozi ključavnico, najbrž hotel poškiliti skozi ključavnico in 6e je najbrž ravno sklanjal. Krogla ga je namreč ^adela v vrat. Medtem je začel omagovati tudi Lojze, ki je imel hudo rano z nožem v hrbet. Poklicali 60 ta koj zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Truplo Jernejevo pa je ostalo na kraju nezgode vse dokler ni včeraj prišla sodna komisija, ki si braiTVes razjarjen je Jernej privlekel na dan nož I je ogledala položaj na kr3 ju nesreče, popoldne pa ter ga zasadil svojemu bratu Alojziju globoko v v mrtvašnici izvršila obdukcijo. Bolgarski m?n. predsednik skozi Ljubljano Ljubljana, 12. oktobra. S simplonom je sinoči potoval skozi Ljubljano bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov. Bolgarski ministrski predsednik se vrača z ženevskega zasedanja Zveze narodov ter se bo ustavil v Belgradu kjer se bo poklonil Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter se sestal s predsednikom vlade m zunanjim ministrom dr. Milanom Stoiadinovicein ter romunskim zunanjim ministrom Antonescom. V spremstvu Kjoseivanova sta bila oba njegova kabinetna šefa, z Belgrada pa mu je prispel nasproti tajnik zunanjega ministrstva. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo posebnega sprejema in je bolgarski ministrski predsednik po kratkem vlakovnem postanku nadaljeval pot v Belgrad. Zopet dve občeni v JRZ Rogaška Slatina, 12. oktobra. Včeraj so bile zopet v dveh slovenskih občinah občinske volitve. Obe občini sla jirinesli zopet presenetljivo zmago JRZ. Bila sta to Rogaška Slatina in Loški potok v kočevskem srezu. Zlasti veliko je bilo zanimanje za volitve v Rogaški Slatini, kjer so nasprotniki, med njimi toliko bahati »mačkovci«, napeli vse sile, da bi iztrgali zmago naši stranki. Ljudstvo pa je bilo zrelo in je vedelo, da so velike agitacije nasprotnikov le jira-zen nič in je zato oddalo glasove v veliki večini .za JRZ. Od 1.271 volilnih upravičencev je volilo 724 ali 56.96%. Od tega je dobila JRZ 429 glasov in 26 mandatov, nasprotniki pa 295 glasov in 4 mandate. Nosilec JRZ liste je bil g. Franc Weil-gtmi, nosilec opozicijske liste pa Vinko Plemenitaš. Loški potok, 12. oktobra. Včerajšnje občinske volitve so prinesle veliko zmago naši stranki. Vloženi sta bili dve kandidatni listi in sicer naša ter druga lista, na kameri so se združili vsi nasprotniki. Združili so se radi tega, da bi kot enota lažje odnesli zmago. Toda volitve same so pokazale, na čigavi strani je ljudstvo in komu zaupa. Od 7t5_volilnih upravičencev jih je glasovalo 548 ali 75.2%. Od tega je dobila JRZ 366 glasov in 16 mandatov, nasjirot-niki pa so dobili 182 glasov in dva mandata. Občni zbor Ipavčeve pevske iupe Maribor, 11. oktobra. Danes se je vršil v Mariboru občni zbor Ipavčeve pevske župe, ki ga je vodil predsednik skladatelj Vasilij Mirk. Iz njegovega poročila ter poročil tajnika Ludvika Gračnerja, blagajnika Lukse in zborovodje Horvata se je zrcalilo izredno plodovito delovanje te ptevske organizacije v preteklem poslovnem delu. Zupa se je pomnožila za tri nove člane, za Glasbeno društvo v Gor. Radgoni, pevsko društvo »Hum« v Laškem ter pevski odse društva »Nanos« v Mariboru. Največja župna pri reditev je bila lani proslava Jenkove stoletnice. Priredila je tudi v letošnjem poletju tečaj za z o rOvodje, ki se je lepo obnesel. Pri volitvah )e i v celoti izvoljen dosedanji odbor. Gospodarsko zborovanje v Zagrebu Ljubljana, 12. oktobra. Včeraj, v nedeljo ob 10 so hišni jsosestniki, trgovci,, obrtniki, gostilničarji in ostali stanovi priredili v restavraciji »Eden« zelo dobro obiskano zborovanje z dnevnim redom: 1. Vzrok gospodarske krize. 2. Predlogi za reševanje krize. 3. Obrtniški dolgovi. V imenu trgovcev iz Slovenije je pozdravil zborovalce predsednik Združenja lesnih trgovcev iz Ljubljane gosp. Franc Škrbec, ki je tudi poročal o sila težkem položaju lesne trgovine in industrije, o dalekosežnih posledicah, ki so s tem v zvezi in o vseh gospodarskih panogah, ki so za vse stanove in za ves slovenski naiod velike važnosti. Ob zaključku svojega govora je ugotovil, da je sedanje finančno stanje v državi jjosledica mnogoštevilnih prejšnjih napak in načina naše gospodarske politike. Zato je tudi treba to vprašanje reševati v soglasju z vsemi onimi, ki žele dobro vsemu slovenskemu narodu. Vpisovanje oblig. posojila v poSnem teku Ljubljana, 12. oktobra. Tudi danes se je nadaljevalo vpisovanje 6% obligacijskega posojila ob velikem zanimanju tako vlagateljev kakor tudi vpisnikov v gotovini. V Mestno hranilnico so vse dopoldne prihajale prijave vlagateljev za vpis tega posojila ter je pričakovati, da bo še pred potekom enomesečnega roka posojilo v celoti podpisano. Ceijske novice Celje, 11. oktobra. Ljotičevci zborujejo. Tudi »ljudski p<ret, Zbor« kakor sc »a.m imenuje, si je izbral za center in izhodišče svoje propagande po Sloveniji Celje. Ne-katerikrat se je že zbralo v Celju kakih 7 mož, da so razpravljali o ideologiji in o razširjeniu te nove organizacije med Slovenci, pa kakor izgleda, vedno brez pravega rezultata, ker uspeha ni nikjer nobenega in za pokret sploh drugi ne ve, kakor pristaši sami, kar pa tudi ni prav nobena škoda. 1 udi danes so se zbrali v našem lepem Celju poklicani in nepoklicani voditelji in pretresali svoj program prav od vseh strani, pa niso prišli do prav nobenega zaključka, ker ne vedo, kako in na kakšen način bi šli med narod, da bi bil vsaj malo dovzeten za njihove »ideje«. Torej povedali niso prav nič novega in naj ne bo prav nobenemu žal, ki je zamudil to gledališko uverturo. Nekaj radovednežev je poslušalo dolgočasna izvajanja malopoznanih in brezpomembnih političnih veličin. Korošci so zborovali. Danes se je vršil v Celju 8. redni letni občni zbor Kluba koroških Slovencev. Na predvečer je bil v Narodnem domu intimen družabni večer, katerega so se udeležili številni koroški Slovenci in Celjani. Govorila sta predsednik drž. tož. dr. Julij Fellacher o položaju slovenske manjšine na Koroškem, župnik dr. Janko Ar-nejc pa o značaju koroških Slovencev. Na dnevnem redu so bile tudi pevske točke, ki i ih i e izvajal oktet Ljubljanskega Zvona m dramatična slika Kres. Danes zjutraj ob 8 je bila v opatijski cerkvi sv. maša za vse umrle člane kluba, nato ]e bilo pa v Narodnem domu zborovanje, na katerem so bila podana poročila o uspešnem delovanju Kluba in o razmerah, v katerih živijo koroški Slovenci. Ves potek zborovanja je pokazal, da je med nami še mnogo smisla za lepo koroško zemljo in za rod, ki živi onstran Karavank. Položaj za našo manjšino se pa ni nič izboljšal, kljub neprestanim obljubam od strani najmerodajnejših faktorjev avstrijskega javnega življenja. Moderniiaciia ceste Maribor-St. lij Maribor, 11. oktobra. Včeraj s« je vršila na sreskem načelstvu že tTetja licitacija za oddajo modernizacije ceste Maribor—St. Ilj. Licitacije so 6e udeležile tvrdke: Inž. Ubald Nassimbeni jun., Slograd in Stavbna d. d. iz Ljubljane ter inž. Pezič iz Zagreba. Dela je izdražbala zopet, sedaj že tretjič, mariborska tvrdka Nassimbeni, ki je dala na vsoto 3,622 000 Din 1.1 odstotka popusta. Dela morajo biti končana v 14 mesecih. Upati je sedaj, da ministrstvo te licitacije ne bo zopet zardi kakšne malenkostne napake razveljavilo ter tako zavrlo ta prepotrebna dela. Če bi bila potrjena prva licitacija, bi bila dela 6edaj vzdolž proge ž? v polnem teku. Vlom v trgovino Ptuj, 11. oktobra. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v trgovino s papirjem, last Blanke Herberta. V trgovini so odprli ročno blagajno, v kateri se je nahajalo le 300 Din gotovine. S plenom so neopaženo zginili v temno noč. Policija je uvedla preiskavo, našla je tudi prstne odtise, in je upati, da pridejo nepridipravi kmalu v roke pravice. Kolesar povozil deklico. Neznan kolesar je povozil 13-letno Marijo Lendaro, hčerko posestnika v Apačah pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. Pri padcu je deklica dobila hude poškodbe na glavi, zlomljeno ima tudi levo podkolenico Poškodovana deklica se zdravi v ptujski bolnišnici, orožniki pa iščejo brezobzirnega kolesarja. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 12. oktobra: Maksimiljan. Jutri, torek 13. oktobra: Edvard Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr- Seva cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in n:r. Gartus, Moste. Glasbena Matica ljubljanska olvori drevi ob 20 novo malo filharmonično dvorano na Kongresnem trgu v I. nadstropju V njej se bo vršil nocoj slovenski koncert s skladbami Davorina Jenka, Gallusa, Foersterja, Ravnika Lajovica, Osterca, Kogoja, Škerjanca, Švare in Prevorška. Posamezna dela pa izvajajo: pianist Lipovšek, pianistka Zora Zarnikova, violinist Karlo Rupel, sopranistka Polajnai Ljudmila. Slovenski vokalni kvintet in godalni orkester orkestralnega društva Glasbene Matice. Vse posetnike nocojšnjega prvega koncerta v mali filharmonični dvorani, ki bo dobro za- | kurjena, prosimo, da odlože garderobo v levi garderobi v pritličju. Dostop v malo dvorano je po levem stopnišču Predprodaja vstopnic od 15 do 3 Din bo ves dan v Matični knjigarni, od pol 8. dalje pa v veži Filharmoničnega poslopja. Občinstvo vabimo na zanimivi otvoritveni koncert. Konjeniki — obvezniki in častniki, ki morajo imeti lastnega jahalnega konja z opremo, se opozarjajo, da bo vojaška oblast v bodoče priznavala le kompletno sedlo »M. 25k, čigar opis se dobi pri poveljstvu vojnega okrožja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljublfani drama Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprlo. Torek, 13 oktobra: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: Dvojno knjigovodstvo. Red B. Gostovanje v Mariboru: Madame Butterfly.) Sreda, 14. oktobra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Madame Butter(ly.) MarborsVo gledališče Torek, 13. oktobra: Ob 20. »Madame Butterfly?. Gostovanje ljubljanske opere. V torek gostovanje ljubljanske opere. Uprizare znano Puccinijevo opero »Madame Butterfly<. — Režijo vodi in dirigira kapelnik N. Štritof. V glavnih vlogah nastopijo primadona Zl. Gjungjenčeva, Kogejeva Gostič in Janko. Dobri sedeži 'so še na razpolago, zato se pravosačno pobrigajte! Maribor Mojstrska izpitna predavanja so zaradi predavateljeve odsotnosti začasno prekinjena ter se nadaljujejo zopet v četrtek 15. oktobra ob običajni ,urij Akademska kongregacija ima 6voj prvi sestanek za leto 1936-37 drevi ob 8. zvečer v kapeli oo. frgjjčiškanov. Stari in novi člani iskreno vabljeni, .^'.ijekjnia z Madžari je preložena. Maraton je dobil .sporočilo, da tekm.a z državno reprezentanco madžaiskih rokoborcev zaradi nenavadnih ovir preložena Tekma se bo vršila v Maribor dne 7. novembra. Nesrečna ljubosumnost Maribor, 11. oktobra. Včeraj smo poročali o razpravi proti trem viničarjem iz Malega vrha v Slov. goricah, ki jih je spravila na zatožno klop nesrečna ljubosumnost. Viničarka Ana Lorenčičeva je v napadu ljubosumnosti pregovorila viničarja Rudolfa Prilila^ in Antona Škofiča, da sta zažgala hišo viničarju Štefanu Golobu, sama pa je pozneje Golobu še zastrupila kravo. Lorenčičeva je bila obsojena na 3 mesece in 15 dni zapora, Priki je dobil 2 leti in 14 dni zapora, Škofič pa 2 leti robije. Častno vabilo za Vasjo Pirca Maribor, 11. oktobra. Naš velemojster Vasja Pirc, ki živi 6talno v Mariboru, je prejel silno laskavo vabilo iz Sofije. Povabljen je, da odigra v nedeljo, dne 18. t. m. v Sofiji partijo šaha z bolgarskim mojstrom Geše-vom. Ta partija pa bo nekaj čisto posebnega. Igrala se bo z živimi figurami. Vasja Pirc bo v prihodnjih dneh odpotoval na Bolgarsko, kjer bo po zanimivi partiji v Sofitjž najbrž nastopil še po drugih mesti« s simultankami. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. gor., 9. oktobra. Začasna občinska uprava. Pred kratkim je banska uprava razrešila občinsko upravo in odbor občine Ščavnica, okraj Maribor levi breg. Imenovana je nova začasna občinska uprava, in sicer: predsednik Špindler Jože, podpredsednik Kroner Jožef, blagajnik Neudauer Miha, ostali člani upra-v'p ®o: Bajšp Franc, Senekovič Viktor in Senekovič Alojz. Občani imenovane občine so vzeli z velikim veseljem na znanje vest o imenovanju začasne občinske uprave, ki jo vodijo naši možje, za katere je ljudstvo dvakrat zaporedoma glasovalo v veliki večini, vendar je znala manjšina narediti vsakokrat zmago z znanimi sredstvi. Bodoče volitve v omenjeni občini, ki še niso razpisane, pa bodo pokazale, komu zaupa ljudstvo, ki je in strnjeno stoji za našim voditeljem dr. Korošcem. Za novo občina Sv. Benedikt v Slov. goricah. Preteklo nedeljo se je prvikrat sestal v čitalnici pri Sv. Benediktu zbor zastopnikov občin Ščavnice in Lenarške, ki so postavili zahtevo po ustanovitvi nove občine pri Sv. Benediktu v Slov goricah. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor ki bo pripravil vse potrebno za čimprejšnje volitve. Da je za občino veliko zanimanje, je dokaz to, da ae je zbora udeležilo okrog 30 posestnikov iz_ domače župnije. Tozadevne priprave za novo občino vodi predsednik občine Ščavnica kmet Jože Špindler. Občani pri Sv. Benediktu so vrli pristasi dr. Korošca.' saj je Sv Benedikt važno zgodovinsko kulturno, prosvetno in gospodarsko središče Slovenskih goric. Zato je treba temu kraju svojo občino, 1katere meja naj bo tudi meja župnije, ki jo je JNS leta 1933 razdvojila v dve izvenfarni občini Ščavnico in Lenarško Občani so te nove občine zelo veseli, saj so jo že tri leta težko pričakovali. Trgatev v snegu. Zaradi snega, ki stalno pada, so kmetje v strahu pred zimo pričeli s trgatvijo v snegu, to delo je zelo naporno zaradi mraza in mokrote. Za Bežigradom odprta najmodernejša šola 18 Ki l: mmmmMKKM Ml Dve leti je rasla — danes je v njej prvi pouk Ljubljana, 12. oktobra. Bežigrajsko predmestje je bilo v šolskem oziru najbolj zanemarjeno. Deca je morala daleč v mestne šole, ki so poleg tega še hudo prenapolnjene. V Bežigradu ni bilo nobene šole, ki bi mogla zadostiti krajevnim potrebam. Ta velika pomanjkljivost je bila odpravljena včeraj, ko je bila za Bežigradom odprta nova moderna palača, v kateri bosta našli svoje prostore ljudska in meščanska šola, poleg tega pe še otroški vrtec. Otvoritev se je izvršila na dokaj svečan način. Svečanost se je pričela ob 8 zjutraj s sveto mašo, ki jo je daroval stolni župnik in občinski svetovalec dr. Tomaž Klinar v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Cerkev je bila nabito polna mladine, njenih staršev in drugega občinstva. Od službe božje so se podali udeleženci v novo poslopje, kjer so do zadnjega kotička napolnili krasno, prostorno telovadnico. Telovadnica je bila za to priložnost okusno okrašena. V ospredju je stala doprsna soha pokojnega kralia Aleksandra, po katerem nosi šola svoje ime, okrog nje pa so bile razporejene palme In oleandri. Med navzočimi ie treba omeniti: zastopnika mestne občine podžupana dr. Ravniharja, zastopnika gosp. bana banovinskega nadzornika g. Štruklja, zastopnika škofa kanonika Volča, šefa prosvetnega oddelka prof. Breznika, inšpektorja profesorja Dolenca, številne člane ljubljanskega občinskega sveta, zastopnika Profesorskega društva prof. Silva Kranjca, zastopnike učiteljskih organizacij in druge. . _ Najprej je imel stolni župnik dr. Tomaž Klinar krasen, globoko občuten nagovor, v katerem je med drugim poudarjal, da je nova šola živa stavba otrok božjih. Da bo pravilno izpolnjevala svoje naloge, mora postati svetilnik, iz katerega bo izžarevala močna luč v najbolj skrite koče in barake.. Luč na tem svntilniku mora biti luč modrosti in obenem plamen ljubezni, šele tako bo ta nova stavba sveta hiša krščanske vzgoje, ki bo vršila svoje veliko prosvetno poslanstvo v znamenju Križa in jezika slovenske matere. Nato je sledil obred blagoslovitve, ki ga je opravil dr. Klinar ob asistenci župnikov oo. dr. Modesta Novaka in Kazimirja Zakrajška. Vsi trije duhovniki so zatem v spremstvu zbranih odličnikov obšli vse prostore v poslopju in jih blagoslovili. Kot prvi je nato v imenu mestne občine spregovoril podžupan dr. Ravnihar. Posegel je na kratko v historijat šole, ki jo je začela občina,graditi aprila leta 1934. Naglasil je, da jc šola sicer veliko breme občine, da je pa pri graditvi našlo lep zaslužek 44 podjetnikov in obrtnikov, ki so skoraj vsi iz Ljubljane. Posebno zahvalo je izrekel gradbenemu 6vetniku ing. arh. Vladu Mušiču, ki je izdelal izredno posrečene načrte za novo šolo ter vso gradnjo osebno nadziral in vodil. V imenu mestne občine je nato gosp. dr. Ravnihar izročil stavbo njenemu namenu, »da bi se vzgajal v njej rod, krepak po duhu in telesu, značajen in samozavesten, ki bo koristil kralju, narodu, državi in ožji slovenski domovini. Nato je spregovoril ravnatelj bežigrajske meščanske šole gosp. Novak, ki je med drugim poudaril: Po prevratu so se ' leta 1919 ustanovile v Ljubljani kar štiri meščanske šole, ki so zasedle prostore bivših osemrazrednic. Že prva leta so bile te šole prenatrpane. Obupne prošnje so prihajale na mestni šolski svet. statistike pa so kazale potrebo po novih učnih prostorih in dokumentirale nevzdržno stanje, v katerem so meščanske šole v Ljubljani. Zlasti naša meščanska šola je bila v obupnem stanju. Slednjič je dozorela šolska mize-rija v našem mestu in začelo se je misliti na zidanje novega šolskega poslopja. Po raznih načrtih so se končno odločili za novo stavbo na tem prostoru, našo meščansko šolo pa so namestili v Waldherr-jevi hiši v Beethovnovi ulici. Četudi je bila zamišljena nova stavba le za narodno šolo, smo na skrivnem le upali, da nam bo sreča mita in da bomo našli prostore v novi šoli. Z zidanjem, ki se je pričelo leta 1934, je bil križ. Občina si ni zagotovila zadostnih kreditov in vsa dela na stavbi s,o se lepega dne ustavila. Sele sedanji občinski svet z županom dr. Adlešičem na čelu se je z vso silo in energijo zavzel za zidanje bežigrajske šole in neumornemu g. županu je uspelo spraviti to palačo pod streho. Pa ne samo to! S svojimi dale-kovidnimi ukrepi in naklonjenostjo je omogočil vstop v to zgradbo tudi naši meščanski šoli, za kar smo g. županu hvaležni vsi: učenci, starši, učiteljski zbor in ves bežigrajski okraj. — V toplih besedah je nato g. Novak pohvalil mojstrsko delo arhitekta g. Mušiča ter slednjič pozval zbrano mladino, naj vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, da si bo pridobila spretnosti znanja in drugih duševnih vrlin. . V imenu gosp. bana je nato spregovoril banovinski šolski nadzornik gosp. Štrukelj, ki je če-stiial bežigrajski šolski mladini, njenim staršem, učiteljskima zboroma ter vsemu bežigrajskemu okraju na tej pomembni prosvetni pridobitvi. s. Kot zadnji je spregovoril vršilec dolžnosti upravitelja osnovne šole gosj». Jože Pahor. V pesniško zasnovanem govoru je poudaril pomen nove Šole ter ot>ozoril mladino, da ni osamljena, da ji bo v novih prostorih šolskih dvoranah moči pozabiti na vse. kar prinaša svet tudi mladini neprijetnega. Govor pisatelja Pahorja je napravil na vse globok vtis. Šolska mladina je nato ubrano zapela državno himno, s čemer je bila slovesnost zaključena. O novi šoli, ki bo najmodernejša v državi in v kateri se je danes pričel prvi pouk ie »Slovenski dom« že obširno poročal. Gradjanski: Ljubljana 0:0 (Od našega posebnega poročevalca.) Pusti megleni dan (povrh je še rahlo rosilo) je zbral na igrišču Gradjanskega že k predtekmi Hašk : BSK okrog 3000 gledalcev, ki so po svojih močeh dokazovali, da kar zadeva »viku i dreku« (priljubljeni izraz zagrebških športnih rubriki) za mišji rep morda celo prekašajo manjša, a po krivem vse bolj razvpita mesta. Nemara je tudi vreme (nahod, vlaga itd.) prispevalo svoj obolus, da je večina vnetih kibicev bila že o polčasu hripava, česar pri nas — kakor znano — ne doživljamo. Naš poročevalec se je danes na licu mesta uveril, da so očitki, ki lete na račun baje na vso moč vročekrvne in strastne ljubljanske publike, brez podlage in golo neobjektivno iskanje pezdirja v manj simpatičnem očesu resnega športnega rivala. Naš bodoči nedeljski nasprotnik BSK je s Haškom izgubil zasluženo. V sredi prvega polčasa je Hašk v neki meri vtisnil stilu partnerjeve igre hiperkombinacijski značaj, ki se ga je otresel šele proti koncu, ko se je skušal materialno uveljaviti s tem, da je začel po karmoč preprostih potezah, brez velikega obotavljanja v triu, obe krili v ogenj ter na ta način razdeliti in razrahljati Haškovo obrambo, kateri Bskov trio ni utegnil biti kos. Hašk je igral odlično, oba teama pa na momente skoraj čez mero surovo. Nekatere Bskove zvezde so trenutno jako blede: Vujadinovič, Glišovič, Mitrovič, deloma celo Lehner. Po tej, radi primerjave za nas, kaj zanimivi predtekmi, ki jo je HAŠK v zadnjih letih na svojih tleh že skoraj tradicionalno — dobil, sta se belo moštvo Ljubljane in plavi »purgeri« občinstvu ter sodniku g. Nenko-viču predstavili v sledečih postavah: Gradjanski: Urh, Hiigl, Rajkovič, Jutt, Pogačnik, Jazbinšek, Medarič, Pleše, Lešnik, An-tolkovič, Kokotovič. Ljubljana. Logar, Jug, Bertoncelj, Kukanja, Pupo, Boncelj, Janežič, Makovec, Jež, Zavrl, Zemljič. Gradjanski je svojega belega gosta sprejel na močvirnatem, težkem in blatnem terenu, ki je bil za tekmo na igrišču tega tipa skoraj iregularen. Le s težavo je na svojem lastnem prostoru za silo ubranil — kakor rezultat pove komaj s polovičnim uspehom! — preso krilu, trio se je zapodil v poševno klinasto formacijo, iz te pa se je kmalu spet izcimilo kaj novega ali starega). Nevarnost za ljubljansko brambo je kljub vsej konfuznosti napadalnega kvinteta vendarle prav obilno in stanovitno izhajala od dobrih posameznikov (Lešnika, Meda-riča, Kohotoviča). Moštvo Gradjanskega je danes zapustilo dobro razvojen vtis, da bo njegova angleška turneja zanj morda za sjx>znanje le še pre-težka in prezgodaj. Detajlna ocena. Ljubljana: Logar v golu je z dvema neverjetnima intervencijama materialno ustvaril današnji sijajni rezultat. Neznatni, sjiora-dični kikserji niso prav nič zasenčili njegove izvrstne igre. Brez dvoma je on danes eden od štirih najboljših jugoslovanskih vratarjev. Jug Vinko je prve minute zelo plaval, ker ga je — kakor nekaj drugih sjročetka malo zbegal teren — jiozneje se je |>a hitro jmpravil in igral do konca odlično. Bertoncelj Stanko in on sta imela delo s petimi napadalci, sta kljub temu jiošteno zasenčila vis a vis par Hiigl-Rajkovič, ki je imel ojiravka samo s tremi. Halflinija je že kmalu od srede prvega polčasa pa do konca igre, zabriljirala nad plavo halflinijo ter kolosalno jx>dpirala obe zvezi, posrednika s centerforjem in kriloma. Pupo, ki je prvih pet minut nekako »otipaval« neznani teren, se je neverjetno hitro razmahnil in da kraja pometal v sredi kakor menda dozdaj redek centerhalf v Zagrebu — nota bene: z enako fairneso! Mali Boncelj je bil za tribuno in ves nemirni črni venec okrog igrišča junak dneva, »Jeli, ko je ovaj mali? Opet on! Vidi ti halfa!« in jiodobno si lahko postregel v vsaki druščini. Delo 6 Plešetom in Medaričem je oj»ravil jx>[>olnoma fiozitivno. Brez dvoma je dal danes dozdaj eno od svojih najboljših partij. Tudi Kukanja ni bil slab; imel je proti sebi renomiranega Kokotoviča in Antolkoviča, tako, da je prve četrt ure morda iz rešpekta nekam medlo startal nanju. Pozneje je skoraj do konca, ko ga je izmučil težavni teren, delal prav dobro. Zvezo s pravim napadom sta tvorila Makovec in Zavrl. Makovec danes sicer ni dal ene od svojih boljših jiartij, ker je bil jx> vsem videzu nekoliko indisponiran; več startov in biblingov se mu je radi nekakšne hipne nervoznosti , izjalovilo. Povprečno pa je bil vso igro ]>riden garač in prav na mestu kakor vsi drugi. Zelo ugodno je zlasti v prvem fiolčasu presenetil Zavrl, ki je bil z Ježem vred v prednjih vrstah precej dolgo najboljši mož. Težki blatni teren ni dovoljeval, da bi se žoge kar tako zlahka dvigale in pošiljale na daljše |>asove, kar je pri samo treh pravih napadalcih nujno in v suhem terenu tudi čisto lepo izvedljivo. Zato se krili nista danes bogve kako uveljavili, ne Janežič, ne Zemljič. Teren je skoraj onemogočal uspešne solo-jx>bege. Ježu pa tudi nista mogla pripravno tolči precej daleč v sredo. Nekaj stvari sta pa prav čedno izvedla — do zaključne faze. kjer sta oba kresnila. Janežič, na katerega ie drugače odlični sodnik vrgel nemilostno oko, je razen tega drugi polčas od same prevelike obzirnosti in mehkosti skoraj skopnel. Jež na centerforu je dal v polju morda svojo najboljšo igro zadnjih let. Pred golom pa je dvakrat odjiovedal: enkrat je majhno okleval, drugič j»a v blatu žogo nerodno prijel in tolkel iz prav čedne situacije tik ob prečki v auf. Gradjanski: Urh na golu ni iml toliko prilike kot Logar, da bi se izkazal. Zdi se pa, da še daleč ni tako zanesljiv kot njegov današnji partner vis kvis. Beka sita imela dovolj dela; od njih je bil Rajkovič, ostri in brezobzirni Marko, dober, Hiigl pa jaresenetljivo slab in nesiguren. Pogačnik na centerhalfu je bila slaba senca Pmjota, Jazbinšek pa se je pozneje pokazal na istem mestu v jako ugodni luči. Prav dober je bil tudi Jutt. Od kril je bil Medarič mnogo nevarnejši kot Kokotovič. Sploh je bila desna stran Medarič-Pleše ojiasnejša od leve Kokcitovič-Antolkovič, čeprav so z leve prišli izključno vsi nevarni streli. Lešnik v jaolju ni pomenil prav ničestr posebnega; večkrat je celo predstavljal počitka željnega in tudi počivajočega popotnika. Malo pred šestnajstercem pa je večkrat oživel, driblal, včasih jarodrl in parkrat tudi jako nevarno tolkel. Z današnjo igro ni bogvekako ute-šil nad, ki so jih najbrž nekateri vanj stavili. Zaključek: Današnja tekma v Zagrebu je Ljubljani prinesla prav dragoceno točko, ki se bo Gra-djanskemu jaozneje kdaj pri plasmanu še otepala. Hkratu je ta tekma dokazala, da zadnji sijajni rezultati ljubljanskega prvaka niso bili slučaj, ampak plod trdega dela, ki mu je moral slediti usjieh. Od tu in tam Zagrebčane je včeraj presenetilo dejstvo, da tramvaj ni vozil. Prav tako ni vozila vzjienjača na Gornje mesto. Tramvajski uslužbenci so imeli v soboto zvečer svoje zborovanje in sklenili, da bodo stopili v stavko. Že pred tedni'' so tramvajski uslužbenci zahtevali od občine, da poboljša njihove plače, pa se je občini posrečilo, da jih je potolažila z raznimi obljubami. Uvideli jia so nameščenci, da se hoče vsa stvar zavleči do božiča in še naprej, in so se zato obrnili na podbana za posredovanje. Ker se ni nič premaknilo na boljše, so stopili v stavko. Ravnateljstvo tramvaja pa je dalo v javnost objavo, da so zahteve tramvajskih uslužbencev mnogo previsoke in da j>onekod zahtevajo tolike poviške, da jih družbu ne more osvojiti. Mačkovi pristaši so imeli v Sarajevu zborovanje, na katerem je govoril poslanec dr. Juraj Šutej. Obširno se je bavil s lirvatskim vprašanjem in uničujoče označil vse diktatorske režime. Med drugim je dejal: Za Jevtičem je prišla na krmilo vlada dr. Milana Stojadinoviča, ki še danes u|>rav-lja državo. Nagovarjajo nas, naj se vržemo v boj proti tej vladi. Toda mi cenimo današnjo vlado in jo ocenjujemo le po njenem delu. Kar tu dobrega stori, ji bomo radi in vedno priznali. — Za JNS jia je dejal, da so ljudje v njej zajedalci države, ki bodo na volitvah doživeli svoj sodni dan namreč uničujoč poraz. Prvaki SDS iz Vojvodine so imeli včeraj svoj sestanek v Novem Sadu. Udeležili so se ga Adam Pribičevič, Valerijan Pribičevič, Duda Boškovič, dr. Kostič. Nenadovič, Kelenič in Hadži. Soglasno so sklenili, da bodo podpirali izvolitev Adama Pribičeviča za šefa SDS in naslednika Svetozarja Pribičeviča. Železničarja v Karlovcu so izsledili denunei-janta, ki je napisal policiji ovadbo, da je dvanajst njihovih tovarišev pelo protidržavne pesmi. Policija je seveda uvedla preiskavo, pa se je dognalo, da razen tega ovaduha nihče ni nič slišal o kakih pesmih. Zaradi lažnjive prijave je državni tožilec obtožil ovaduha, sodišče pa ga je kaznovalo na tri mesece zapora. Ovaduh je pač primer dolge vrste takih, ki jih je znala vzgojiti vzorna JNŠ, da so svojo dolžnost znali tako pojmovati in še bolj vzorno vnovčiti. V Zagrebu so lahkoatleti Jugoslavije izbrali novo predsedstvo svoje zveze. Po zborovanju jia je vstalo nekaj delegatov, ki so zahtevali, da se skliče nova skupščina in podre včeraj izvoljena uprava. , :.V; 73 Zeleni pekel Sklonil sem se in posvetil z žepno svetilko pod veje. Preplašen zajec je zamežikal in pobegnil iz soja svetilke. Sicer se ni nič premaknilo. Potem sem naglo korakal okrog jase, se vrnil zopet do ognja, nato krenil proti cesti v Santa Cruz. Svojo pot sem menjal kar se je le dalo in prešinjalo me je upanje, da se bodo Indijanci moje žepne svetilke ustrašili. Polagoma se je začelo plaziti okoli mene isto občutje, ki sem ga čutil še podnevi. Nekje me je moral nekdo opazovati. Čeprav je bila noč docela nema in sem lahko imel pregled samo nad jaso, ki je bila razsvetljena, sem vendar to čutil. To ni bil strah. Pogled na prijatelje, ki so mirno spali, je za večne čase pregnal strašila, ki so me preganjala prej. To je bila trezna resničnost. Kmalu sem zapazil, da se krog Indijancev prožno umika nazaj, da se boje moje puške in moje plamenice in se potegnejo daleč v gozd, kadar se približam njihovemu obroču. še bolj sem spremenil svoj stražni pohod in še bolj pogosto pobliskaval s svojo žepno svetilko. Nenadno je zadonel čuden rezek žvižg s ceste proti Santa Cruzu. Stekel sem tja z vso naglico, da bi me bil skoraj podrl mezeg, ki je prilomastil izpod drevja na moji levici. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob Telefon 29! Komaj da sem se mu še ognil. Ušesa je za-vihnil nazaj, vrgel rep visoko v zrak ter zdrvel skokoma mimo mene in izginil v gozdu na tisti strani, ki je ležala nasproti srednje goreče grmade. To se je zgodilo še preden sem se mogel zavedati. Bila je ena od naših živali, kakor sem spoznal po belih nogah. Kakor je vse kazalo, so Tobajci žival preplašili. Zato sem poklical Tigrovca. V sekundi je planil iz svoje mreže in je že držal v rokah puško pripravljeno na strel. Povedal sem mu, kaj sem doživel, toda zamolčal sem mu, da nas zalezujejo prežeče oči. Sponfin na strah, ki me je navdajal prej, je bil še preveč živ v meni, zato nisem pustil da bi kdo dvomil o mojem pogumu. Tigrovec je dvignil nos in vohljal po zraku. »V pol ure bo dan, do tedaj vam bom pa delal družbo.« Skupno sva gledala, kako se prebuja na nebu svetloba in čutila, kako z juga hladno veje veter. Postavila sva na ogenj lonec. Ko je taborišče oživelo, je bil zajtrk pripravljen. Urrio je besnel in mi je očital. »Dragi moj fant, tega so krivi Indijanci,« sem ga tolažil. »Bee Mason je bil od novih skušenj tako navdušen, da je pozabil na čas.i Tigrovec ni mogel narediti manj, kakor on in tako sta meni do dneva ostali samo dve uri.« Neverno me je meril s pogledom. >Torej zares ni bilo to zaradi mojih nog?< »Na tvojem mestu bi v bodoče jaz prevzel prvo nočno stražo, potem si lahko svoje 12. Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. stvari docela gotov,< sem mu odvrnil jaz. Okrog desetih nas je pa pošteno začelo skrbeti, kaj je z našimi voli in vozom. Celo najpočasnejši voznik bi bil po našem mišljenju že moral biti tukaj. Tigrovec seveda o tem ni bil tako trdno prepričan. »Pustite Indijanca samega, pa bo ostal sam,< je menil. Potem je poklical Adolfa in odjezdil z njim iskat izgubljeno vprego. Ko je odšel, smo se razkomotali, da bi užili mirni dan. Toda komaj smo postavili prvo stražo, so že priletele nad nas v gostih oblakih ihenke. V rojih so planile iz gozda, nas veselo pozdravile, ker jim je dišal kos belega mesa. Zato smo začeli s svojim starim in dobro znanim razvedrilom. V siloviti vročini in v molku tropskega dne smo begali ure in ure okrog po jasi. Edino spremembo v tej obupni enoličnosti nam je preskrbel Suarez. Temu bedastemu človeku smo bili izrečno prepovedali, naj ne hodi iz tabora, toda čutil se je tako varnega, da se je splazil do luže z vodo. Ko je v polnem diru pribežal nazaj, so mu vedra za vodo udarjala ob kolena in v očeh se mu je videla očitna bojazen. Govoril je o Indijancih, ki so skriti po grmovjih. Urrio, čigar noge so bile ena sama boleča rana, ga je zmerjal z bedakom ter prosil mene, naj možakarja spremlja z revolverjem. Z Bee Kasonom bosta medtem že sama varovala taborišče. Din. OredniStvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Tele Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Joži V resnici sva v pesku našla precej stopinj in umazana tekočina, ki smo jo pohiepno pili, ker ni bilo nobenega potoka, je bila še bolj kalna, kakor prej. Sodeč po zavitih stebrih blata, ki so vstajali z dna luže, so morali Indijanci čofotati po njej. S studom sva napolnila posode. Ko so ihenke proti večeru še zmeraj vztrajale pri nas in niso kazale nič volje, da bi odšle, sva se z Urriem odpravila na sprehod. Prekoračila sva jaso in sva hotela vprav nazaj proti taborišču, ko nama je udaril v nos zopern smrad. Domnevala sva, da so divjaki morda umorili tujega popotnika. Zato sva zavila okoli drevesa ter našla divjega zajca, ki je že gnil. Nanj se je špustilo nešteto sinjih, rumenih in belih metuljev. Tiščali so svoje vitke noge v gnijoče meso ter navdušeno mahale s krili, kadar so zabodli svoje rilce v smrdljivi plen. »Mislil sem, da žive od cvetličnega medu,« sem dejal. Nato sva odšla spet v tabor. Tigrovcev prihod nas je vse skupaj presenetil v strašnem notranjem nerazpoloženju. Zavijalo nas je, da je bilo kaj. Podnevi nismo jedli nič nenavadnega in za pijačo nam je bila ista umazana voda, katere smo se zadnjih deset tednov že navadili. Kljub temu smo se vsi čutili bolne. Glava nas je bolela, po trebuhih nam je krulilo in vroč drget nam je pretresal telesa. Tigrovec nas je s skrbjo ogledoval. on 2994 to 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Košiček Devet čuvarjev ameriške ustave Washington je nekoliko nervozen; mesto se ravna po starih šegah in navadah, ki jih ne opušča kar lako, kakor na primer New York, Cikago in Los Angeles. Washington je torej nekoliko nervozen. Stopimo nazaj v sredo leta, ko se je začela razvijati volilna borba za predsednika Združenih držav. Obenem s predsednikom bo izvoljeno precejšnje število narodnih zastopnikov. Tudi ostali svet gleda s precejšnjo pozornostjo in napetostjo na Ameriko, ker končno tudi ostalemu svetu ni vseeno, kdo je gospodar Amerike Kdo vlada v Ameriki? Kakor da bi to ne bilo že davno odločeno! K kor da bi devet kraljev, dejanskih gospodarjev Amerike, ne bilo že davno izvoljenih. In to celo doživljenjsko! Teh devet kraljev Amerike so deveteri sodniki tako zvanega vrhovnega sodišča Dosmrtni sodniki Deveteri kralji imajo 6voj razpravni dan. Sedijo v ogromni bleščeči palači, ki jo je Amerika nedavno postavila iz popolnoma belega marmorja. Palača stoji sredi očarujočih poslopij in je veljala nič več kakor devet milijonov dolarjev. Gradili so jo štiri leta. Ko so sodniiki prevzeli svoje novo* domovališče. so prinesli s seboj iz stare sodne palače svoje naslonjače, ker se v novih niso dobro počutili. Niso pa stari samo stoli, stari so tudi gospodje, ki na njih sede Leta teh sodnikov štejejo: 61. 63, 66, 70, 74, 74, 74, 77, 70. Današnja Amerika jih spošituje že zaradi njihove starosti. Njihovi nazori in tolmačenja so najbrž ravno tako stara kakor oni sami. Vrhovno sodišče, ki ga tvorijo deveteri kralji, je namreč spoznale kot pravilno in potrebno, da je z enostavno potezo prečrtalo vse Rooseveltove reorga-nizacijske načrte tako na gospodarskem kakor na socialnem in kulturnem poprišču ter jih označilo kot prelom ameriške svobode in tradicije. Deveteri kralji pa so dokazali, kdo je res pravi gospodar Amerike. Spor, ki traia že 135 let Leta 1801 se je ameriški državljan Marbury obrnil na to vrhovno sodišče in predlagal, naj to sodišče izreče končno besedo v neki zadevi, ki je iniela nekoliko politično obeležje in predzgodovino. Leta 1800 so republikanci z Jeffersonom na čelu dosegli pri volitvah prepričevalno zmago. Toda preden je predsednik Adams odstopil, je že poskušal, da bi dal svojim političnim somišljenikom kaka uradniška mesta. Marbury je dobil^ tedaj mesto mirovnega sodnika. Pri tem je važno: dotedanji minister Marshall je bil tudi član vrhovnega sodišča. Proti temu Jefferson ni mogel ni; česar opraviti. Člani vrhovnega sodišča v Ameriki so namreč izvoljeni dosmrtno. Nasprotno pa se_ je zdelo, da bo prišel Marburv ob svoj položaj. Obrnil se je torej na sodišča. Končno je prišel tudi pred vrhovno sodišče, torej tudi pred Johna Marshalla. Marshall je v sjx>ru spoznal več možnosti, branil pa se je Marburyjev sjx>r tako ali tako rešiti. Prebrisano je napotil tožitelja na drugo sodišče, češ da vrhovno sodišče ni pristojno. Pri tem je napisal ogromno obrazložitev in v izčrpni utemeljitvi je dejal, da ima vrhovno sodišče pravico ro5il črnko Harriet, ki je bila istotako pri Emersonu. Iz zakona sta bili rojeni dve hčerki in končno je odšla vsa črnska družinica z Emersonom zopet nazaj na jug. Emerson je umrl, njegova vdova pa je črnsko družino prodala nekemu gospodu iz Newyorka. Tu je pa tožil Scott za izpustitev iz suženjstva. Vrhovno sodišče je to tožbo zavrnilo. Scott da je suženj, je dejalo sodišče, in kot tak sploh nima pravice, da toži državljana. In z 6 proti 3 glasovi je sodišče v tem sporu postavilo tolmačenje, da je Missuri kompromis protiustaven in zato neveljaven. Dvoboj med kongresom in sodiščem Toda nekaj let po amerikanski državljanski vojni je napravil kongres protiofenzivo. Časnikar Cardle je prišel v zapor zaradi objavljanja ščuvajočih in žaljivih člankov. Apeliral je na vrhovno sodišče. Tedaj sta se kongres in vlada zbala, da bi spor odločilo sodišče v korist časnikarja. Našli so neko določilo, da sme kongres za izreke vrhovnega sodišča narediti nekatere »izjeme in pravila«. Z eno besedo: kongres sme skleniti, da ena ali druga stvar ne sjmda v pristojnost vrhovnega sodišča. Tako je prišlo do nekake tekme med vrhovnim sodiščem in kongresom. Še preden je moglo sodišče izreči sodbo, je kongres^ izdal zakon, da bi bilo protiustavno, če bi sodišče odločalo v sporu časnikarja Cardlea. Deveteri kralii so klonili. Kongres zmagovit Ta Cardleov primer je imel predsednik Roosevelt pred očmi, ko je pred nedavnim dejal: Krasna Marijina cerkev na Rdečem trgu y Moskvi iz sedemnajstega stoletja, ki so jo porušili Sovjeti »Kongres ima sredstva in moči, da lahko ščiti svoje lastne zakone.« Protest proti vetu vrhovnega sodišča je zavzel v zadnjih letih toliko močnejše oblike, v kolikor ta veto ni bil sprejet soglasno, marveč vedno le z glasovi 6:3 ali celo 5:4. Po- misliti je treba, obe zbornici — senat in kongres — kakor tudi predsednik so zakone sprejeli. Sedaj pa naj bi bil po tolikih in tolikih letih na tožbo nekega državljana ali neke družbe neveljaven, ker so pet proti štirim.sodnikom mnenja, da je zakon protiustaven. Protest proti takšnim metodam je rodil že leta 1923 določilo, po katerem more vrhovno sodišče samo z dvetretjinsko večino zavrniti zakone, ki jih je kongres že sprejel. Svoboda Madžarski se manjša Ironija je hotela, da se ravno na dan četrte obletnice prihoda Julija Gdmbosa na položaj ministrskega predsednika bile madžarskemu narodu odvzete še one maloštevilne pravice, ki mu jih je Gombos tedaj vrnil. Minister notranjih del je namreč ukinil svobodo zborovanj, ki je vladala že štiri leta. Prepovedane so bile demonstracije in manifestacije vsake vrste. Edine izjeme so poročila o delu poslancev v njihovih okrajih. K novi uredbi moramo pripomniti, da je svobodo zborovanj principielno obstojala tudi za časa Bethlema, a je bila po atentatu v Bia-Torbagyju suspendirana, ker je tedaj zaradi predpostavke, da je vmes komunizem, .b ilo proglašenoo bsedno stanje. To se je raztezalo predvsem na vsa teroristična dejanja. S tem v zvezi so bile omejene tudi gotove javne pravice, med njimi tudi pravica do svobodnih zborovanj. Novi ministrski predsednik Gombo6 je hotel z ukinitvijo teh zakonov, katere je postavila predhodna vlada grofa Karolyja, pokazati dobro voljo in napredno miselnost. Sedaj, ravno štiri leta po sestavi Gombosove vlade, je notranji minister spoznal za potrebno, da suspendira prvo delo svojega šefa za manifestacijo svobode. Do tega odloka je prišel notranji minister iz sledečih razlogov: Predvsem se v madžarski javnosti že nekaj tednov opaža nemir. Gre za vplive razdora v svetovnih nazorih. Tudi šipanski dogodki in z njima povezane posledice v ostalih državah niso ostale brez vpliva niti v Madžarski. Dočim so najširši sloji v glavnem simpatizirali z madridsko vlado, so vodilni krogi Madžarske takoj od začetka storili vse, da bi vzbudili zanimanje za bele. V madžarskem javnem mnenju je nastal razdor, ki so ga netile povrh še nekatere stranke. V teku časa sta nastala dva točno opredeljena tabora tudi med političnimi strankami: na eni strani vladin blok in vsa meščanska opozicija, na drugi strani pa socialni demokrati in liberalci. V zadnjem času se je v stvar vmešala tudi mladina in atmosfera je postajala vse neznosnejša. Na eni strani so socialni demokrati brzojavno pozdravili madridsko vlado kot zaščitnico ustave in svobode naroda, na drugi strani pa je visokošolska mladina poslala brzojavni pozdrav generalu Francu kot osvoboditelju naToda. Delavski krogi ščuvajo uredništvo socialističnega lista »Nepszava«, naj tudi naprej ostane hrabro, občinski zaistopi pa objavljajo zinova in znova proteste proti »zlonamerni propagandi tajnih komunistov« v Madžarski. Zedinjene desničarske organizacije pozivajo javnost, naj sodeluje v antibolijševiški fronti' in po deželi že prihaja do resnih nasprotstev med »rdečo« in »belo« fronto. Spričo takih okolnosti je notranji minister smatral, da je neobhodno potrebno, preprečiti vsako priliko za zbiranje ljudi na enem mestu. Slučajno so kot prve žrtve nove prepovedi padle prve manifestacije protibobševiške fronte v Budimpešti. Toda situacija je bila za »bele« rešena na ta način, da so katoliški poslanci na 6