"J .•:T-- . ' f Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Telephone: CHclsea 3-1242 tisi slovenskih delavcev v Ameriki. T« KOT HA DAN DOBIVAT« C"GLAS NARODA- POSn NARAVNOST NI DOM (liTuaftl HM, B mnAM). Vas zanfmg n Bcmlcrtd M 8*cnd Omm Miter Bcpteafcer Ž5U», 1940 1 the Post Offlc« » Xtw Yerfc, X. under Act of CoogrcM of Mirth 3rd, 187». No. 108 — Stev. 108 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 3, 1941 — TOREK, 3. JUNIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. HITLER IN MUSSOLINI ~ V Število stavk se veča Meseca aprila je bilo vsled 400 novih štra jkov izgubljenih nad sedem milijonov delovnih dni. Stavkalo je skoro pol milijona delavcev. V Washington!! je sporočila London pričakuje nove dogodke Včeraj je bilo uradno naznanjeno, da sta se Hitler in Alus.sortim — sedaj že šestič — sestala na Brennerju, kjer je meja med Nemčijo in Italijo. Uradno poročilo nemške u-radne agenture D.N.B. se glasi : "Firer in dnce sta se danes fesfrida na Brennerju in sta bila v razgovoru več ur glede političnega položaja ob prisotnosti nemškega vnanjega ministra von Ribbentropa in i-taljanskega vnanjega ministra Ciana. "Razgovor je potekel v du-Eu prisrčnega prijateljstva in je pokazal popolni sporazum v mišljenju vodilnih glav obeh zavezniških narodov\" Da je bili ta sestanek prav posebno važen, je razvidno iz tega, ker so z obema diktatorjema prišli na Brenner poleg •vnanjih ministrov tudi najvišji častniki generalnih Štabov. Iz tega se more jklepati, da je bil na tem sestanku izdelan poti roben načrt za bodoče vojaške operaeije. Ko je včeraj prišlo v London poročilo, da sta se na . Brennerju zopet sestala Hitler in Mussolini, tedaj so uradni krogi pričeli ugibati, kaj bo sedaj prišlo, kajti kadar sta se še sestala, je bilo ob koncu taji ob pričetku nove faze vojne. Zadnjič sta se sestala 20. januarja, ko so se v jugovzhodni Evropi kuhali veliki politični dogodki in malo pred vpadom v Jugoslavijo in na Grško. Prvič sta se sestala 18. nmr-ea, 1940 v Mussolinijevem privatnem železniškem vozu na Brennerju malo pred kampanjo na Norveškem. Ko sta se zopet .prihodnjič sestala tri mesece pozneje, je •bila končann vojna s Francijo. Nato sta se sestala 4. oktobra in zopet zelo kmalu 28. oktobra v Fforenci. Tedaj so I-taljani pričeli svojo ofenaivo na Grškem. Sedaj pa "angleški krogi pričakujejo, da se bo pričelo nemško in laško prodiranje prati Sueškemu kanalu. Anglija bo v obrambo Egipta in Sueškega kanala moraia pošiljati voja-tštvo in m uničijo, toda ne več po Sredozemskem morju, temveč okoli rta Dobre nade ■ na južnem koncu Afrike. Dosedaj Anglija še obvladuje vzhodni in zapadni vhod v Sredozemsko morje, toda njene ladje ne morejo več voziti po 1900 milj dolgi pomorski poti od Gibraltarja d o Aleksandrije, kajti nemški bpmbniki kaj lahko bombardirajo ladje na 100 nfilj široki morski ožini med Sicilijo in Tunizijo ter na 200 milj široki ožini meti Kreto in Libijo. Nfkako v sredini Sredozemskega morja se nahaja in. naj pozneje uravnajo vse sporne zadeve z delodajalci. Voditelja unije, O. M. Morton in Ilmar Koivu-nen, sta Dykstrov predlog aar vrnila. Sta vkarji. zahtevajo sedem centov ve& na uro. - Jugoslovanski poslanik Kon-Ctantin Fotič je v Washingtonu objavil izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika gen. Dušana Simoviča, ki pravi, da se, bodo armada, mornarica in zračna sila, ki so pobegnile, predno so Nemci pregazili deželo, še dalje borile proti armadam osišča. "Borba se bo nadaljevala," pravi Siinovič, "dokler ne bo Obnovljena neodvisnost naše države, k akor tudi popolno o-svobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.'* Dalje pravi izjava, da je bila prva naloga Simovičeve vlade vzdrževati red v notranjosti dežele in mir s sosednimi državami. "Obnašanje nemške vlade, zJasti ipo pren*e(m!bi jugoslovanske vlade 27. marca, jedilo tako preteče, da je izgledalo, kot da nam hoče celo odrekati pravico, da 4)1 obravnavali svoje lastne notranje probleme, in kot da je obstoj naše narodne neodvisnosti v nasprotju z nem škh^ii načrti na Balkanu. "Navzlic temu pa je Simovi-čeva vlada, zavedajoč se potrebe dobrih gospodarskih odnošajev z Ne niči j <5, skušala Nemčiji zagotoviti svoje lojalno, pravilno in mLroQjubno stališče. Vlada, v svoji iskreni želji, da ohrani mir in prijateljske odnošaje s svojimi sosedami, se je še pogajala z državama osišča, ko je prišel neizzvani in uničujoči nemški napad 6. aprila. "Ko so Nemci bombardirali Beograd, so bilke vse poliitične stranke v popolnem sporazumu z vlado soglasno prepričane, da nam je bila vojna vsiljena in da je treba napeti vse sile, da branimo narodno neodvisnost. -'Pr • :. - M Sodnik Hughes bo odstopil Predsednik zveznega naj-višjega sodišča Charles Evans Hughes je predsedniku Roose-velitu s pismom naznanil-svoj odstop, ki stopi v veljavo s 1. julijem. Predsednik je brzojavno sporočil Hughesu, da sprejme njegov odstop, toda je izrazil svoje globoko Obžolovanje ter rekel, da bo njegov odstop med Pnarodom izzval veliko razočaranje-. Kot vzrok za svoj odstop je Hughes navedel boflehnost in visoko starost. Star je namreč 79 let. , Gehrig umrl Na svojem domu v Bronxu (N. Y.) je včeraj umrl Lou Gehrig, zadnje čase najboljši baseball igralec še ne prav 38 let star. Deta 1939 je vsled neke neozdravljive bolezni ohromelosti moral opustiti baseball in je od onega ča$«ai stalno hiral. Zadnje tedne je ležal v postelji, dokler ga ni objela smrt. delavska tajnica (Miss Perkins, eter je izbruhnilo meseca aprila 400 novah štra jkov, v«led česar je bilo izgubljenih 7 milijonov 800 tisoč^ delovnih dni. Stavk, ki jifi je bilo štirikrat več nego meseca marca, se je udeleževalo skoro po>l milijona delavcev. Odločilnega pomena je bila seveda stavka kopačev mehkega premoga, ki je trajala ves a-pril. ★ Unije hočejo uničiti Leo Pressman, generalni pravni zastopnik CIO, je izjavil, da skuša velebiznes uničiti ameriško delavsko gibanje ter da se v to svrho poslužuje vojne histerije. — Kongres se bo vkratkem pečal z Vinsonovo in Ballovo p rdi s tak* k aTVko predflogo, — je izjavil Pressman. — Izključen namen teh dveh predlog je, oslabiti vpliv delavskih organizacij ter zajamčiti kapitalistom na stroške delavstva monopolne dobičke. 0e bo veHeka-pital dosegel svoj cilj, se bo to zgodilo na škodo delavcev, fannerjev in splošne javnosti. — Vhada naj občutno kaznuje kršilce portJtv«* Zftrd^fLtevv SjjSP*, &ke odnošaje, pa kmalu ne bo v deželi nobenega pomembnejšega strajka. * Štrajk mašinistov v ladjedelnicah Ko boste brali te vrstice, bo najbrž že končana stavkaj v enajstih ladjedelnicah na za-padni obali, ki je povzročila precej razburjenja, in. resno zakasnila naročila za narodni obrambni program. Pomisliti je namreč treba, da imajo ladjedelnice za petsto milijonov dolarjev naročil in da je moralo vsled 7500 stavkujočih mašinistov ostati doma nad petnajst tisoč delavcev. Ozadje te svojevrstne stavke je naslednje: Nekaj mašinistov je članov Ameriške delavske federacije, drugi pa pripadajo CIO. Zasštrajkali so brez izrecnega dovoljenje unije. Da je to res, je najbolj razvidno iz dejstva, ker je pred dobrim tednom ' John Frey, predsednik unije AFL kovinarjev, skušal razbiti štrajk. Poskus se mu pa ni prav posebno obnesel. Stavkujoči masinisti so Se pojavili z naslednjima dvema zahtevama: dvojno plačo za overtime in $1.15 na uro. Po d jetniki so jim bili pripravljeni dati na uro $1.12, za overtime pa poldrugo plačo. Po zatrdilu dolbropoučenih krogov so pa te zahteve le nekakšna pretveza. Glavni namen stavkujočih mašinistov je bil uvesti v vseh ladjedelnicah zapadni obali closed Pred posebnim senatnim odborom, ki "preiskuje razmere v vojni industrij^ je nastopil konci prejšnjega tedna Harry S. Hook, poslovodja krajevne unije mašinistov. Rekel je, da bo stavkujočim mašinistoin v Sa n Franci sou svetoval1 vpo-števati odločitev razsodišča, če bosta to zali te vala senatni odbor in predsednik. Ce bo Hook svojo obljubo izpolnil, se bo zvedelo te dni. ZAHTEVA SOCIALISTIČNEGA VODITELJA Kongres naj uveljavi postavo, da bo mogoče narodu potom splošnega glasovanja odločiti, če je za vstop v vojno ali ne. Na drugem letnem kongresu organizacije 4' Keep America Out of War" je bil eden glavnih govornikov znani socijnli-stični voditelj Nonnan Thomas. Dejal je, da ima zaenkrat _ "Nemška propaganda je skušala širiti neslogo med Hrvati in Srbi in ta propaganda se še danes nadaljuje. , "Pod zaščito okupacijske armade so tuji ageniti razglasili takoimenovano "neodvisno Hrvatsko", ki pa je samo naselbina v najslabšem smislu. — Vsled tega Hrvati in njihovi postavni zajstopniki tudi nočejo sprejeti te zarote, ki fe popolnoma tujega izvora. * "Vpadnik je po kratki vojaški kampanji podjarmil Jugoslavijo navzlic junaškim in ve-Ji'kanskim žrtvam naše hrabre vojske. Vsa občevaJna sredstva so bila uničena, čete v ozadju so bile ogrožene. Naš odpor je bil .zdrobljen, še predno je bil organiziram Visoka morala naših čet je še povečaila izgubo življenj. "V neenakem boju, ki nam ga je vsilil sovražnik, smo biJi vojaško premagani, toda naše žrtve so bile plemenite in sijajne. Rešili smo svojo čast in bodočnost svojega naroda. Naša vera v to veliko in silovito borbo je nepremagljiva. "Ponosni amo, da smo v vr- sti miroljubnih narodov in stojimo ob strani svojih starih zaveznikov in prijateljev naše svobode in neodvisnosti. Anglija in Združene države priznavajo pravice malih narodov, d'a žive svobodno in jih ne smatrajo samo za življen-ski prostor velesil.-Vojni cilj naših zaveznikov je, da postavijo mednarodni red, y katerem bodo pravice močnejše kot sila, in kjer bodo postavljena visoka načela svobode kn neodvisnosti za vse narode, kakor tudi spoštovanje do človekove osebe.'' Bodoče delo lin program jugoslovanske vlade • Centralni tiskov, urad na Bližnjem iztoku poroča: Jugoslovanska vlada je popolnoma soglasna gflede svojega bodočega dela in programa. Ta program je« svoboda in nerazdeljivost Jugoslavije. Vlada kaže stalno In smiselno delavnost v pripravah z a u-dejstvitev tega dela i n programa. Obnova jugoslovanske vojaške sile Centralni tiskovni urad poroča : Napori jugoslovanske vlade stremijo za obnovo jugoslovanske vojaške sile s pomočjo izbeglih rednih vojaških sil raznih orožnih vrst, zlasti Ite-I talske, kakor tudi s pomočjo dobrovoljcev. Dobrovoljci se že prijavljajo. Osnovanje jugosl. Centralnega tiskov, urada Na Bližnjem iztoku, v bivališču vlade kraljevine Jugoslavije, je bil formiran Centralni tiskovni urad, ki je začel redno obveščati svoja dopisništva. Minister Dakovič umrl na poti v izgnanstvo Na pobegu je umrl črnogorski politik, minister brez listnice, Marko Dakovič. Minister M. Dakovič je bil ustreljen z mitral jezo od sovražniških letalcev, ki so preganjali jugoslovanska letala na poletu iz Jugoslavije na Grško. (OP) edinole kongres pravico odločevati, če naj se dežela zaplete v vojno ali ne. Po njegovem mneju naj bi bila kongresu odvzefta ta pravica, an naj bi o tem veleva-/-nem vprašanju odločeval ves narod in sicer potom splošnega glasovanja^ Tozadevna predloga je bila že predložena; kongresu ter jo je treba čimprej sprejeti. Thomas je povedal delegatom, da predstavlja ameriška trgovina z inozemstvom komaj šest odstotkov skupne narodne trgovine ter da potemtakem ni vredna stroškov v krvi in denar ju niti enega tedna modernega vojskovanja. — Združenim državam preti nevarnost, — je ievajal, — da postanejo fašistične, če se vmešajo v v ojno. Pri tem se ne vpraša, k do bo iašel iz vojne kot zmagalec. Metode vojnih ščuvaeev je Norman Thomas takoie označil : »—» Pravijo, da bi nemška zmaga ograsila Brazilijo. Ce bi se Nemci polastili Brazilije, bi bil Washington v nevarnosti. Za zaščito Brazilije je treba zavzeti Dakar. Zsu zaščito Dakar j a je treba zavzeti Cape Verde. Tako se vrste njihovi argumenti »brez konca in km* ja- _------ - «9tk§ ft i i d B - »6% ioti 9 i Tuesday, June 3, j 94 j j*-j- GLAS NARODA" (VOld OP PEOPLE) Ovitd and Fnbllebed by Sltvenk PnMlabln« Coapur, (A Corporation). Frank Bakaer, Preekfent; J. Lupina, See. — Place of bnalneaa of the earpoMtton end iddmm of above officers: 210 WEST 18th 8T1 NEW YORK. W. T/. 48th Year "Gin Naroda** Is leaned every day except Saturdays, Bnndaye and Holidays, Subscription Yearly —k. AdTertlsemeat on Agreement. Za Min leto velja list sa Amerike In Kanado |S.—; sa pol leta 18.— j ns fietrt leta fl-SO. — Za New York ss celo Jet o «7-—; sa pol leta $8.00. Za taosemstvo se celo leto 87.—; sa pol leta $8JM. "Q!aa Naroda" lahsja vsaki dsn lsraeraftl sobot, nedelj ln prasnlkor. -GLAS NARODA." ti« WEST IStk STREET. NEW TORS, N. —1848 Hrvatje bodo WadAljeVaUfarbo proft izdajalcem g. B. Radice clo Hrvatov v Jugt^la^ji p< i belgijski, francoski, «\*hosU>\ia^ki, poljski, luksemburški, norveški in drugi delavci—begunci iz raznih, pod jarmi jenih držav. Povabljeni so bili tudi zastopniki angleškega Strokov-no-unijskega kongresa, delavski ministri zavezniških vlad, zw-e-1 opni ki angleških oblasti in zastopniki londonskega odseka mednarodnega delavskega, urada. Kot glavni govornik je nastopil Walter Citrine, predsednik Mednarodne strokovne zveze, ter dejal med drugim. — Nikdar se riiseni spuščal v kakšna drzna prerokovanja, zdaj si pa na "podlagi dejstev upam trditi, da se bo tekom prihodnjih mesecev odločila usode, sveta. — Kot sem vedno veroval, tudi zdaj trdno verujem v nepremagljivost sil pravičnosti in demokracije. — Poleg števila ljudi in množine orožja ter vsega, kar je mogoče številčno označiti, je še dosti drugih faktorjev, ki bodo odločilnega pomena za nas. — Imenujem naj samo duha svobode in pojem pravice, s katerima so prežeti narodi, ki jih je Hitler zasužnjil. V tej deželi je mnogo ljudi, ki so izgubili vso nado, da bi v nemškem narodu še kdaj oživela, zavest demokracije. Bodimo pra-\iČni in pravično presojajmo! Nemško delavstvo nima zaenkrat niti moči niti priložnosti dvumiti se proti svojim zatiralcem. Vsa Nemčija je spremenjena v vojaško taborišče, in v tem taborišču je razvit tako uspešen špijonažni sistem, kakšnega svet doslej še ni poznal. Ko se bo vojna sreča nacijev nagnila na drugo .stran, bo tudi nemškemu delavstvu udarila ura, katere bako nestrpno pričakuj«*. -- ■ j \ - * PRIPRAVE NA DOLGOTRAJNO VOJNO Po mnenju Philipa D. Reeda^ predsednikamGenerai Electric Company in strokovnajka Zvezne prioritetne divizije, bo trajala sedanja vo jna pet ali še več let. Te svoje nazore ja pojasnil na letni konferenci Narodnega induf^trija-lnega konferenčnega urada. Tekom prihodnjih let borbe proti totalitarnim državam bo treba polagati čedalje večjo važnost na produkcijo ,o-rožja in muirrcije. Čimveč tovajn naj bi se pečalo z vojno industrijo, ii^ industrijalci morajo biti pripravljeni na pomanjkanje marsikatere sirovine, potrelbne v strateške namene. Po Reedovem mnenju bo treba po koncu vojne predvsem naslednje v pošte vati. Industrijalno sodelovanje in smotreno gospodarstvo bo |M)d nadzorstvom vlade stalno napredovalo; sklenjene bodo pogodbe med ogromnimi zvezami delavcev in podjetnikov, organiziranim na narodni podlagi; denar in kredit bosta močnejša kot doslej ter bosta pod kontrolo ipo-«ebne centrale; __ t javim dela se bodo vršila na podlagi ogromnih in vsestranskih načrtov; uveljaviti bo treba vse potrebno za pre-prečenje nove nezaposlenosti. Dr. Virgil Jordan, predsednik narodnega konferenčnega urada, je opozarjal rmvzoče na možnost, da utegne biti Angliji k malhi poražena ali prisiljena k predaji. Ameriški narod, podzavestno čuti, da je na istem stališču kot francoska republika pred dvema letoma, oziroma na današnjem stališču angleškega naroda. Z oziram na veliko, čeprav negativno važnost ustanovitve tako zvani^a "Neodvisnega hrvaškega kraljestva" je zopet pozv.al dr. Sveti«lav Petrovič Mr. Bogdana Radico, znanega hrvaškega javnega delavca, intelektualca in književnika, naj govori po radiu postaje WRIIL in W1UIW v Bostonu Hrvatom v Jugoslaviji. Mb*. Bogdan Rad i en so je z veseljem odEva'1 temu pozivu. Tik pred dnevom .proglasitve takozvanefra "Hrvaškegn i kraljestva." Tako je bila druga emisija izvedena 17. maja tik prod odhodom Amteja Paveliča v RiijL Ob tej priliki je Mr. Bogdan Radica reke'! po radiu -sledeče: "Kdo je pooblastil izdajalca Paveliča za to, da prodaja hrvaško krono, krono kralja Zvonimira, UentškLm dožem in italijanskim propadlim' knezom T , ** Ali ga je pooblasti hrvaški narod T — se vprašujem danes, ko objavljajo ameriški li.-ti vest o tem, da odide nekakšna hrvaška delegacija z Antonom Paveličem na čelu v Rim, Vito tam preda italijanskemu dvoru krGno hrvaških kraljev! 11 Vsak Hrvat, ki količkaj pozna hrvaško zgodovino, tisto; ki jo je Ivan Mest rovič ove-kcvečil v svojem sijajnem delu- kako čuya naše tisočletne pravice proti vsen* in proti vsakomur, ko jih nam je hotel in fc&nšal vzeti in pogaziti, vsak Iltvat, rečem ponovno, ve in čuti, kaj vse to pomeni. "Pred nekaj sto leti, v liaj-mračnejših časih hrvaškega moraflnega, političnega, duševnega srednjega ye'ka, v dneh npše najstrašnejše preteklosti, so tak i:-to odšli poslanci iz Hrvaške, ali to pa ne poslanci hrvaškega naroda, v Neapejj, da vzamejo na prestol Zvonimira in Tomislava Karla Draškega Anžuvinica. nevrastenika in hi-sterika, bolnega knežjega nesrečnika, ki je prodal vse, kar je bilo naše, Madžarom, in be neškini dožem za 200,000 cekinov. . 1 Anžuvinci in Savoji sta dve prripndli knežji hiši, ki sta za-ono s Halbsburžani od ne&fej predstavlja1', i najtemnejšo reakcijo* in naj-trajnejšo zapreko majhnim narodom v njihovih naporih za svobodo. Savo jeflva. hiša je m orajn vzeti nase še. sramoto, da., ji njena tirana Mins?o)ini in Hitler valita Viog»o Anžnvincev in Hal>s-buržanov, rabljev svobode in neodvisnosti majhnih narodov. . j "Ko mi Hrvatje pomislimo na tragične delegacije Hrvatov in hrvaških izrodkov, ki odidejo v Neapplj in Rim, da privedejo tujce na prestol narodnih vladarjev, se nam vzbuja stud in sram nas prevzema. Ameriški listi pa* začenjajo razumevati naš težki in strašni položaj ter označujejo takšno smešno kraljestvo za grozno komeHijo in farso. Takšno hrvaško, kraljestvo, ki sramoti mane Zvonimira in TomislavaT, ni nič dimnega kakor nesrečna in mizerna maši na proti svobodi in neodvisnosti ne samo hrvaškega naroda, nego tudi vseh narodov na Balkanu. 44 Ali morete vi dopu-titi, da naredi nekaj banditov in po!U tičnifh obešenjakov hrvaškemu narodu tolikšno sramoto, da poniža Hrvate in HrvaŠko na stopnjo Albanije in Arnavtov in pa da se oni in ti izdajalci hrvaškega naroda odidejo v uarolhiili no£ah poklanjat v Rim ter prosit za krono od kraJja, ki.je dovolil, da se teptajo v (d$rželi Gariibahdija in M!azzinija vse človeške pravice. ! - "'S tem izdajstvom je Ante Pavelič .s,,svojo, svojatjo banditov in poKtičnih plačancev omogočal, da padejo vsi hrvaški in slovenski kraji pod Italijo in Nemčijo pa pod Madžarsko., a v bistvu pod nacistično Nemčijo. , Kajti dokler ie MhissdCini gaulajter št. 1, je Ante Pavelič. zadnji med Kviz-lingi in poslednji med gaulaj-terji. Toda mi smo uverjeni in prepričani, da bo hrvaški narod povzdignil svoj glas protesta; da se bo v vsaki hrvaški duši uprto naše čustvo svobo- A|[« fie nimate IHjunlkov* Pratik« u letm 1941,-jo tabli* dobile ori zastopniku "Glasa Naroda" t Vafii naselbini, ali pa naravnost od Knjigarne Sloven ie iMbfishinc C*„ -116 W. 18tH . f*^^ civmij« Street. New Vorii. — Stane tS cente*, drugem Jiadstropjo je bilo DVOMIM, C'E BO DRŽALA H. Lepega -pornladnegar dopoldne je prišel v rojansko vojašnico komandant 97..pešpol-ka, polkovnik grof ^ituerkgh. Bil je visok, rdečeličen možak pri šestdesetih letKh. Splošno se je govorilo, da mu vojaški stan ne prija in da se mu je posvetil le na željo svojih sta-riše^-. Bil je dober, jjopustljiv, uviden in plemenit, ne ^amo po imenu, pač jm tudi po duši. Okno pisaame 8. stdtnije v. - . i.''-: ' . »a- stežaj odprto Stotnik Habielit in računski narednik Gaforov-šek sta podajala polkovniku Sftnerkghu spise v pregled. Gosi »o d je bil razmišljen in je bolj gledal proti oknu nego v spise. * Iznenada, se pa oglasi z dvorišča strašno kričanje. Ga- toda polkovnik ga je zadržal. Oni na dvorišču je z rezkim, piskajočim glasom najprej naštel vse domaiče živali ter pri tem svinjo in prašiča najmanj pdtkrat omenil. Nato je za če? stresati iz sebe besede drugih de in neodvisnosti, kakor je to bilo vvelej v dneh našega za-sužnjenja, v dneh Velega Jožeta. ki je veslal in -se mučH na beneških galejah, v dneh G»r-gurja Ni nekega, ki je ptud obokom splitske kate^lrale vpričo r i noskih škofovjn legatov po- brmšek fr hotel zapreti okno vzdignil svoj glas protesta, inAn —— " kazaje s prstom nroti Rinm, proti Bemiški, proti strfetuim zatiralcem naše svol>ode, našega jezika in naše narodne neodvisno -1L . ""(S te/boj, Gi^ur Ninski, s hrvaškim narodom, mi tudi danes dvigamo svoj glas odpora in upora proti izdajalcem, s teboj, hrvaški narod, jih spreaiv Ijajo niiše kletve, solze naših mater in naših sester, bol naših karijatid vzdihi naših bratov, ko bodo šii na črnih ladjah sramote čez Jadransko morje, ki ga Italijani prav sedaj proglašajo za svojega in o Tiomjaroji, Tomislavi, Zvonimiri in Hreljanoviči varoval ponosno našo svobodo, katero prodajajo danes Pave-liči Italijanu, s teboj izjavljamo mi pred celim človeštvom, da je hrvaški na*od na strani te vc*!ike borbe, ki se vodi v 5menu svoboe-boj takega zamazanega rekru-ta. . . Grof Stuerggh je nekaj časa pozorno poslušal, nato si j o pa začel mašiti ušesa, in je rekel stotniku, naj pogleda na dvorišče, če se podira svet ali kaj? . t Stotnik mu je pokorno javil, da vrši službujoči narednik Malora svojo stanovsko dolžnost in poje levite ubogemu grešniku. — Pokličite ga! — je velel polkovnik. — Takoj naj pride! In vstopil je narednik Mialo-ra, še ves zaripljen v obraz in •tresoč se, toda opazivši polkovnika pred scfcoj, se je hitro zbral in salutiral, da bi mu kmalu odletela desnica pri komolcu. Polkovnik gtn je do»lgo časa motril, nato pa rekel, poudarjajoč vsako besedo: -— Vi; feldvefoefj, če bo kdo še enkrat slišal kletev a"li zmerjanje iz vaših ust, vas mora takoj naznaniti. To velja za vse moštv)b in za vse častnike 07. pešpolka. Ena sama kletvica, ena sama neprimermu I beseda vas bo spravila za šest mesecev v garnizijski arest, nakar boste brez penzjonat pen-zioni rani. Oprarvvli st^ 1 Polkovnik je sedel k mizi «••11* - t lora se je pa skoro opotekel -re*-i je oblast poprei vse za- , j .. ; , j ■, i i * v. * i -i -i-u hodnik, tako so ga udari e varovala, da ns bilo človeških' , ■ * ■ . . komanckwitove besede. Konci hodnika je opazil dva infanterista, ki s ta se za šalo ruvala. Joj, s kakšnim veseljem bi ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPj CUavni siaa: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, ill. .U UtfA d SiHt V *>. 300 LEt STARA HlSA SE JK PODtRLA. Brnski listi poročajo: V Brnu so tri hiše, ki stoje že od 17. stoletja velika agodovinska znamenitost. Vse te hiše je sprejel v svoje varstvo urad za varstvo spomenikov. Tujci so si ogledovali te umetnine iz 17. stoletja. ZdVij na pomlad (bi DENARNA MADŽARSKO Denar je zopet mogoče po- j M! skočil vmes ter jima s prisil jati v one kraje Sivš.? Jugo- i^nierno kletvino aaipretil z re- slavije, ki jih je zasedla madžarska vojska, to je v Bačko in š^cer vsako mosto, trg ali vas v.naslednjih okrajih: Apatin, Odzaci, lvula. Stara Knniža, Bačka Pjlanka. ,Sn-»botica, Titel, Bačka Topolav Novi Sad, S«nta, Sombor, Sta ri Bečej *rn Zalytvsii Denar se pošlje v ameriških dolarjih, izplačan pa je v madžarskih pengih. V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE FOŠtljATViE v ITALIJO f. -i F LIRAH: M U*--9 2M SN -LB--SSL3S LSR--$4JU UM LIR--«43.M tm LIR ---SSJM um UR__KM« 30®* UR---$18.» ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-poročamo, da n vae darilne po«Uatve pošlje fotom CABLE ORDER. Na ta netiti > iaar najhitreje Izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati n- - <". ' .......- J - - -i *«» f- -■ - Vifed raiaer « Errppl ni mogotc w Italijo oakazmti denarja t DOLARJIH, toneei nmT - lirah. SLOVEN1C PUBLISHING CO. si t POTNIŠKI ODD ■ L 1 216 West 18th Street, New II i u t or k portom. Toda besede mu je zamrla na ustnicah, pogledal je vstran ter odšel sklonjene glave v kantin^ Tam !~o že vedeli, kaj se je zgodilo. Toyarisi so ga začeli dražiti in pikati, on je pa le nekaj zamrmral v sršeče brke in stopil na dvorišče. Kakšne strašne nerednosti so se odkrile njegovim očem! Dvorišče ni bilo pometeno, vojaki so stali v gručah, kadili in se smejali, stražnik ob vhodu je stopil v senco, namesto da bi strumno korakal pred vrati gori in doli. Maloro je trla jezni, in kot nalašč so mu prihajale v spomin že zdavnaj pozabljene kletvice, ki bi tako rade bruhnile iz njega, — todaj polkovnikov o povelje je pač polkov-nikorvo povelje. . Kakor senca je hodil naokrog in ni ss nikomur govoril. Baje, je včasi, ko je bilo vihamo morje, za*šel na pomol sv, Karla in tulil, v morske valove tisto, Česar ni smel tuliti v ušesa infewiteristom, ka-prolom in eetnikom. Sama kost in koža ga je bila. Čedalje boj j se je udajal pijači ter nalposled prosil, naj ga vpokoje Ka j je hotel dragega? Tok njegove gonilne sile je bil prekinjen. N*ad vojaki se ni smel več znašati. To je bilo zanj huje nego vse druge življenske trdote. Prepovejte kadilcu ka jo, pivcu pijačo, ženska! mazanje u-s>'tnic, mlatlini žogomet, ser-žantom kletvino—pa boslc i-meli njihova življenja na ve-fiti. •Ufcii 11 i9 B i«-».* foil Tuesday, June 3, ftlfiMdVfcjia t. qn G. BESEN NI: J^adV*nie« v vlhdrfti Vse hišice ribitš&ce vasi čepijo ta nasipom. Pokrajina je rfty-na. v neskončnost >ega pogled v daljavo. zadaj kraj peste samotno iči so se bili odpeljali na lov. A proti ,poldnevu se. je na zahodu nagromadila kopica črnih rublaknv. Sonce je zhada-lC. Sunkoviti zagoni sape so nenadoma butali, kvišl^ in so trsrali veje s topolov. Morje se je vznemirilo. Valovi «o imeli zahrbtno h<»!o grebene. Stemnilo se ie. Ciunjasti oblaki so se podili po mrtvaško bledem nebesa. Ribiči so se povrnili. V va^ki knfimi____so že imeli luč. Okrog mize s kvartarni so sedeli ribiči in pa po modi oblečen go-pod iz mesta. Kvar-tali pa ni-so nič več. Tz pip se je kadilo, oknice so neprestano šklepetale. Vihar je tulil v dimniku in je trgal opeke: s streh. Nad vsnm pa je bilo hrumeče grmenje morja. ** Hudo je, kdor je v tejle nevihti na piprja{" je rekel gospod iz mesta. ♦"Jaz sem še h niše nevihte dožive7," jr odvrnil star ribič. Nekateri so priltimal-i ? ,1 ' j ■ Ana, kivo^arjeva hči, je stopila k točilnici namesto očeta. Bila je velika in trpka, ponosna in plavola-a. Laskave be- m »al« oil *>i*gove. Krištof Ga$par sta se zagrizeno borila skozi ob nasipu. Dobro sta se zavedala, da bi bijo noro, če bi odjadrala ob tej uri. Toda kri ^ Mi | ta ; f; >1 K ■ >f "J I, ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak.— Jesenska noč med slovenskimi polhar*1 — Domen. — Dva prijatelja. i v i • 1 II. ZVEZEK: Jnrij Kobila. — Tihotapec.— Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — trrad Bo-jin je. — Golida. m ZVEZEK: Deseti brat. — NemSki valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in aad. — Hči mestnega sodnika. — Rozlo vska aodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmeUkega cesarja- Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngoiner. VQ. ZVEZEK: L^pa Vida. — Pioa tobaka. t Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma. I Vm. ZVEZEK: Iran Erazem Ta^abah^«— -Bojjp se te. — Črtica iz življenja političnega agUatprja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev is nevoščljivost>---Bponrni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK;. BoMovnjaii. — Kako )e Kotarjev Peter pokoro delal,- ko je krompir gradbl. — Ponarejeni .bankovci _______________„ . , „ A , X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. It) zvezkov. ^$10 POSAMEZNI ZVEZKI *i;50 knjigarni šFoitefitc ttt. NARODA*5 n« WEST 18th STREET . NEW YORK, N. Y. 1 "--»V sede mestnega gospoda je kar je bila tako divja kakor morje preslišala. Gašper in Krištof, in ni dala miru. dva plavolasa, mlada fanta,j^ta Prerinila sta se do jadrnice, glasno naročila še pijaf;e. Pri j Jadro je -šinilo kvišku kot bi teni sta drug drugega merila z trenil. Vihar se je zagnal v si-ormi. , - vo platno, kot bi se porogljivo Vsak od njiju bi .si bil rad zakroiiotal in je pognal jtfdriii-pridjptbil Ane. To se je pletllo.co kot izstreljeno puščico v- ki že več tednov. Težke, stisnje-jpeč^morje". Zri čelo se je tul jene pesti .> o po^Mva-ie na hrapavi j nje, vriskanje in žvižganje; namizni plošči. Zunaj je bc«-. Morje kipi in je razrito prav nelo morje, a v njunih žilah je do dna. Gašper se krčevito o-besuela kri. . prnema vesla, v roke Krištofa "V taken* vrenuenu bi niti zarežejo vrvi z jadra globoke, ven ne stopil,'' je začel spet'krvave brazde. Se sta gospo-gospod iz mesta. da rja jadrnice. Oba si vroče "Menda bi ti, ftašpar," je zdita tistega trenutka, da bi vprašal Krištof in je poškilil eden od njiju zakričal, naj ae čez n^izo proti njemu. j vrneta. Nebo je črno ko noč. "Jaz bi se še ven na morje Val za valom pljuska era čoln upal!" * in ga napolnjuje z vodo. Oba "S pamikom, kaj?" si morata na vso moč prizade- i. "Z jadrnico!" je zavpil Ga- vati, da-sta čolnu kos. Vihar špar in je naftredo mize položil pa je hujši in hujši. svojo pest . . Ta vožnja po morju že zda v- ' Moj čjln je ko, za nasippnu n • ^ meri,0 M njuno mo~ Kako bi bilo če bi ga pognal ne ^nt* dmg po morju, kaj! ' drugemu v obraz. češ, katere- Oašper je takoj vstal: ^ ^ b<>ij strah. <(Kar! Rekel sem in to drži!" j Krištof se je prav tako dvi*- , (>bo,nJ1 se že d« ^a j njl la tehtnico vse kaj drugega "Kaj >ta znorela?" so rekli ff le ž^co. Zdaj se;bltia T^l, ribiči. 'Ana, tak reči jima ven- kl k°f ^ "a dar! Tfibe bosta ubogala ta 5°vom smrt- dva tepca!" J sc za> hlP &recata pogleda Ana ie skomignila z ramama. v bledi mesečini. Ona dva- sta šla do vrat in sta ^ ^rmtv& m nezaupanja vse odrinila, karkoli se jima je m ^ te,n ?H>gledu, nikakor ne, postavilo na pot. Hreščočln je V ^ pri potrto^fai popie-aval v po- Oba^roktauk* padeta »n l^ta, nnstem vrvežu in p treskom bn- "a dau drzGC ^ dragega. Se enkrat mdeta.pe- -Ako bi vojna otežkočala promet po Atlantidi in Pacifikai, bL se pomanjkanje poljedelskih pridelkov, čutijo le, kar pe tiče tropičrub in polti tropič-nih produktpv, ikakor poroča' National.Conference Board. Proti takemu mogočemu prima nj^a nju bi pe prebitek poljedelskih pridelkov lilmge vrste povečal takorekoč do neznosne- Kava, kakao, Čaj. kavčuk in svila, so glayni pridelki katerih dojbava utegine postati čim drl je tc^ja. Aranjše važnosti bi bili taki pridelki, kot juta, lan,, manila .in sisel, tropično .»adje^ orehi, tapioca, poper in pe'kateri medicinski produkti, kot opij in kinin. Niso pa vsi ti produkti bistveno pogrebni, ker za mfeiogo izmed njih imamo nadomestila. Ves pomanjk-|jaj v. tona ži ni več kot dva milijona ton. od katerih 70 odstotkov tvori kava in kavčuk. Druga vista produktov, ki se pridelujejo v Zdrutžepih državah. ali ne v povsem zadostni količini, so: sladkor volna, krzna in nekatera vegetalna olja. Txmed teh je >»larudarja, da prebitki nekaterih produktov so pravcat blago.-lov za deželo, ki se pripravlja na vojno, dočvm pcmanjkljaji v drugih »o ne-hkaj slabega. Nakopičeni pre-i bitki v mirovnem ča^u, ki so na | Škodo zdravemu gospodarstvu I utegnejo postati ugodna rezerva za časa vojne, ali sedaj, ko ni inozemskih, tržjSč, ki bi od-jemali ta, prebitek, so bolj v preglavico. . v v N i kaka droga dežela na svetu ni tako malo odvisna od inozeni«tiva za -voj živež, nika-ka ni toliko sanaozadoetna, kar se tiče industrijainih produktov poljedelstva in nikjer drn-gje niso oni pridelki, ki primanjkujejo tako lahko in . brez nevarnosti na razpolago za hiter uvoz. Poročilo zaključuje hla strategiena moč dežele vsled geografične lege in poljedelske samozadostnosti je brez primere na vsem svetal. NEŽAPbSLENOfiT JE NAJNIŽJA OD LETA 1930. Tekom meseca marca se je število nezaposlenih nadalje emiižalo za1887^)00 in se njiht število iv vsej deželi sedtaj ee-ni na 6,142.000 — v zirtislu podatkov od oddelka ■indwstrijal-nega gospodarstva Conference 'Boarda. '. Po cenitvi tega nrada to Število nezaposlenih je najnižje od meseca marca lf>30. U •* *• t. ti P i klu. Nato kratek oddih viharja. Gašper se sopihaje dvigne in izakriči: "'Vrtani, fflm&ii Mjdva morava priti skozi!" Po trdnem Ga^perjevem obličju huiškne smehljaj: , »"Midva,'' je dej^i. ''Midva morava skozi! Torej ne jaz, ampak-madva, čeprav prej nasprotnika!" ,, ^ podvojeno silo se spravita v l>aj z vihro. Obodnice na :čolnu se lomijo, v pljučih .obeh moških pi>ka, ko Lovita sapo. z divjo slastjo grabi vihar po jadrih in jih raacofra, jambor upogiba ko. šibo.. Olba -se obupno borite. . Že tisočkrat sta mislila, da ju pobere emrt, tisočkrat sta se ji spet izognila; drug dragega se držita, da si ogrejeta zledenelo. kri. Tisočkrat premagata, .-svoj obup. tisočkrat reži tqvaris tovariš spričo divjih voda. "Kwtva se morava rešiti! Oba!" fPbzno zvečer, ko je. vihar mahoma ponehal, sta dospela na obalo. Nejeverno so bolščali ljudje vanju, obsipavali so jo z vprašanji. Nista odgovarjala, le čudno sta se smehljala in ^jecljala le eno: "Spati ..." Naslednji flan sta se Krištof in Gašper sešla v kr»čmi.".Ni-: ^ta stiskala pesti, le dirug dru,-' gega sta s jflamtečimi pogledi TtTotrila - Molče sta drog dragemu segla v roko4, pristopila sta k točilnici, kjer . je stala Ana vsa velika in hladna, tr-čila sta in se zasmejala. DVA BBLUONAf AMERIČANOV PREBIVA V MOTORI * ZIRANIH VOZOVIH, r Dva milijona Ajmeričanov prebiva adaj že v avtomobilih, takozvanHi " travK5is." Kljub temu, jla morajo zdaj ameriške avtomobilske tovarne noč in dan delati za vojne namene, je 5e vendarle v -Združenih državah 350 tovarn, ki ne izdelujejo nič drugega, kakor "trailers." Nova naroČila prihajajp tako naglo, da lahko rečemo: V najkrajšem času bo«v Združenih državah najmanj do 4—5 milijonov ljudi že žiVelo moderno nomadsko žfivljenje v motoriziranih hišicah. Ta moda se je v Ameriki začela že pred nekaj leti, takrat, ko je ^.Ameriki postalo molder-so hoditi na počitnice v šotore, graditi si male lesene hbšiee, kjer prebiješ .^voj dopust na deželi. Ameriške tovarne so kmnflu začele tekmovati, katera bo izdelovala avtomobilske hišice bolj udobno in razkošno. V teh hišicah na kolesih je seveda prijetna kuhinja, ki jma vse, kar je za moderno kuhinjo treba, k,|| ».* KU .< v I f i* » IHjl.- ZGLASl SE NAJ STYLET MESNAT, ki živi nekje v Brooklyn^, N. Y. Ker je njegov oče umrl, je neobhodno potrebno, da se zglasi, ali pa, kdorkoli, kj ve zanj, sporoči njegovemu strim: , JOHN MBSN.Ul 1069 E., 72nd.Street Cfeveland, Ohio (a±) Na tista zemriji»v'a je. takoj speljana elektrika, »napeljan je vodexvod in je urejeno vse tako, da "cigani" ne bi ničesar pogrešali. Ti ljudje so že tudi Ustanovili svoje društvo, ki ima nalogo brigati se za skupne interese. Izdajajo tudi svoj list ter ilustrirano revijo. Toda ti romantični Američani so v »nekem ozira oblastem tudi nadležni. Oblasti Združenih držav namreč ne vedo, kje naj bi jih .ameriška davkarija prijela za davke, zlasti, ker potujejo ne le iz občine v Občino, marveč tudi r& države v državo, kjer pa so seveda v marsičem povsod drugačna določfla tudi glede davkov. Ameriške oblasti tudi ne vedo, kako naj ure-de. da bi ti ljudje v redu dobivali svojo pošto, ki prihaja za nje. Končno pa so ameriške Šolske oblasti močno v skrbeh, kam bodo otroci teh motoriziranih "ciganov" hodili v šolo. Te in take skrbi nastajajo s to moderno nomadsko kolonijo >na motorjih. NEVPISANO PRIPOROČENO PISMO. Neki, pjištni. uradnik "v AVr-husu na Jut andu je pregledoval došlo pošto in prezrl. .da je med pošiljkami tudi. priporočeno pismo, kiga je treba najprej vpisati v. seznam in šeje nato dostaviti naslovniku. Naslovnik je bil v tem prim?ru dr. Jensen, znan zdravnik za živčne bolezni. , Poštni sel n*u je odne«el pip-mo brez potrdila in zdravnik je pismo takoj odpri, ker se mu je zaradi pisave zdelo skrajno sumljivo. Zadel je že-belj na glavo. V pismu mu je sporočata njegoiva pacijenfka, beronica E. da je vsa obupana, ker ji je mož pobegnil- z drugo žensko. Tega udarca ne more prenesti in si bo z otrokoma, dvojčkoma, vzela življenje. Dr. Jr-nsen je planil iz ordi-nacijske sobe na ulico, najel avto, in se dal nemudoma od- , LJUDSKA kUHARICA Najnovejša zbrrka navodil za ^pphjgjo in dom. Cena 50c. Naročite pri:. ~ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY peljati na dom grofice grofice E„ kjer je našel zaklenjena vrata. S šoferjevo pomočjo je vdrl v stanovanje in našel v spalnici grofico z otrokoma, pripravljene na'-mrt. Soba je smrdela po plinu, kajti ta način si je grofica bila iabrala za potovanje na dragi svet. Zdravnik jo je takoj poslal in otroka v bolnišnico, kjer so spravili vse tri iaven nevarnosti. Če bi bil poštni uradnik počakal s priporočenim pismom zaradi vpisa do popoldneva, bi -e bila drama odigrala do kraja in grofici ter njenim otrokom ne bi bilo več pomoči. POSE#frO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KAT.rtE. Emil Adamfe-l« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rs me&ki tbor..........................M Sest narodnih pesmi n m- , «kt zbor ..... ..............M Sest narodnih pesmi » m- buii »bor .................... M j . ■ . .. . > - . T _ .. . r' fraat Venturinl—ŠEST MEŠANIH in modrih zborov .4.... .«5 ferdo Javmncc—li MLADIH LET, ................ M M W>TF 7& K1.A VIR Al i H AR- l mnm slovenian dance .J vanda polka ............. JI Z. po jezeru . kolo ______________________y. JI 3. barCica mladi kapitane ______ — JI 4. ohio valley sylvia polka ^_____ JI 5. tam na. vrtni gredi maribor waltz _________ JI G. spavaj milka moja orphan waltz ________ JI Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m- Sld in BOMBA NA PLSSI&ČU. Slafbo vremie nad Londonom je v zadnjem času precej oviralo nemške letalce, da niso mogli napadati angleške prestolnice v taksnem obsegu, kakor lani v jeseni. Zato so nekateri ljm^je postali površni . in manj oprezni kakor bi bilo trer ■ba v vojnem času. Maščevanje ni izostalo- Eno zadnjih poročil vrhovnega poveljstva brit-ske vojake govori o številu človeških žrtev,ki presega povprečne izgube. Kako je prišlo do tega? Napad, ki je zahteval toliko človeških " žrtev, je zalotil na tisoče Londonča-nov izven zaklonišč. Dramatičen primer malobri-žnosti očituje katastrofa v nekem znanem londonskem nočnem khibu. Bomba je padla v sredino hiše, kjer so plesali in se je raztreščila na plesišču. Veseljaki ®o se v trenutku znašli pod razvalinami- Med žrtvami te noči je bik) tudi nekaj nočnih čuvajev, in »gasilcev, ki go ouli na podstrešju. Moški zbori OSKAR DEV; Bara cm; OJ, a>oj Socei # »or; -Kam mL fantje, dret ▼ vu po}-demo J® .v/, t: OSKAR DEV: Prečno, ljube* moja; Ko ptM3-ca na tuje r*»; So«; MoJ oOfca ma kcmjiffka dva; Dobi* aem pl- Sloro; Je rplhnlla lue .41 7. dekle na vrtu oj, marička, pegljaj____ ji 8. židana marela (pelka) veseli bratci (maxoriui) ji IZ STARE ZALOGE pa ima- \' j . mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: EMIL ADAMIČ: Modra devojkm (belokranjska. .M Vso nod prt potod ...........JI Jnrjeva ......................JS5 Hodi Micka ddmo; Kaj dragega hofem; Zdravloa ........M VASILIJ MIRK ln A. GHOBMlNG: -VetrlC; P« gradim ..........J9 FERDO JTTVANEC: Zjutraj ..................... .30 Slovanska ..../..............-20 PETER JEREB: Pelin rola; VASI-* LIJ MIRK: Podoknlc*........M ;. -r .ju" j,. v . ■. | ZOBKO PRELOVEC: Ko so fantje prod vasi SI!....J* Slava delu ..................JI HR. VOLARIC: Rožmarin; PlvČiC: Potrkan ples JOS. AsoeriSka slovenska Ura. (1 Orlovske himne (Vedepivee)---M Slovenski akordi, tt metenli: la .uv .. ■ . i. t moških zborov (Kari Adami«) .71 Trije meftanl zbori (Glasbena Mft-. . tlea) ________________________JI V pepelniinl no«. kantaU ta sole, .... zbor ln orkester, (8attoer).„ Al Mladim, pesmi zrn mladino o klavir- ... Jem (E. Adami«) ....;,....,.,...„ 4* Dve peoml, (Prdovee) ta a«Md - Nail hinmi, dVočfauno-------------L. M Gorski odmevi. (Labarnar). TL r zvezek, raoiki zbori ------- JI itf •. i-. ZA TAMBURICE: . NTA GORENJSKEM JE . FLETNO, podpouri slor venskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75 rafild tbor (Bajuk) fai na p tanlnc«, (1 ZA tETRE: .. Poduk rta eltre. — 4 treski — (Koieljskl)_________ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korataies — — JI SloveoAn narodne pesmi, Janko Žlrovnlk L zvezek, 123 pesmi tk moSkl tU ženski tbor ......1.« II. tvezek, 77 pesmi ta moSki ln meSanl zbor,................lit lM. narodnih pesmi za moHd la mešani tbor, Emil Adsmifi ....L— FANTJE NA VASI, 18 narodnih sa moški zbor. ClrU Pregelj.. J| NaroČilo poffljlte M Glaš Naroda 99 Sil WEST ltth STREET NEW YORK. N. I. ♦ f,{3 E A S H I B O D J" - Few Toil ^ Tuefc3ay, June 3, 1941 OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. • • Mahon a jo zagnal krik. Oče in odgojitelji so pritekli in ga. spravili v poslcljo. Ko je videl očetov dobri, zaskrbljeni obraz, je pom,r?|. toda še dblgo je trepetal, kakor da 'u ga tresla mrzlica. Oče in častniki so se pre-traženo spogledovali. Stali so pred uganko. Nič se ni bilo godilo. Franc Feidinaad je z brezizraznimi očrnnfi, ki niso razodevale nikake-gi notranjega Riban a od ranih jutranjih ur, brezčutno in tiho uči te: jem nasproti. Pn zgodovinski uri je poslikal nekoliko živahneje, pi.iti koncu ure je celo razveselil odgojitelja i nekaterimi vprašanji. Nato je šel z grofom Nistitzeim in Otonom mi iaprehod Otcm je bil našel ptičje gnezdo m se zato in ut» gnil opreti s starejšim bratom Nato je odgojitelj do\ ojil utiujer.emru Francu Ferdinandu, da sme nekaj časa brez nadzorstva poiivati t sobi. Za pozne popoldanske ure »ta bila na sporedu verouk in mečevanje, dvoje povsem ne-raibnrijrvili stvari. . "Kaj ?e je zgorilo?" so oče in vzgojitelji silili v prebujenega, ki je h.l po 11-tem zagonenem pripel ja ju upehan zaspal. Vodeno-ive, brezizrazne oči osemletnega dečka niso dale odgovora ne o vprašanje Srepo je zrl v očeta. Grize! se je v ustnice in molčal Dogodek je ostal nepojasnjen. Od tistega dne je deček sovražil mrtvo .mater. Vse od njene snu ti je malcsdaj mislil nanjo, nikoli ni govoril o nji. Posiej je moral maog.»krat misliti nanjo. Bal se je je. Toda sram ga je bilo. priznati ta strah očetu ali kateremu izmed odgojiteljiv. Tudi prod Otonom je skrival >voj strah. Sa-\h> enkrat ga jc prežeče vprašal: "Povej mi, ali Še kdaj nteslfiš na — mamo?" Oton j» odgovor m, ne da bi pomitSl jal: '•Ostmi naj bi mislil nanjo? Saj je umrla! Kdor je umrl, živi samo še v nebesih." Pozno jeseni se > Karel Ludvik vrnil z otroki na Dunaj. Nadvojvodinja Zofija ga je bila poklicala v piestolnico. Ho-tela da se Še enkrat še v tretje oženi. Osemindva jset k t :t*u je bile: v teb letih, ie menila, se zdrav mož ne smt, njegova branjevska duša živela v otrocih? Karel Lodv ik se je zgrozil pred zvezo z ženo, ki mu ni bila po rrcu. ter lziekel svoje pomisieike odločneje, nego je bila njegova navada. Nativejv.ulinja Zofija ni priznala sinovih ugovorov. ''Ali t» je znano. ' ga je vprašala, "da je imel tudi oče tvoje drago ztne, ki ga drhai imenuje 're Botnlha', kar najslabši sloves?'' Nadvojvodi ni l-ilo znano. '■In vendar," j.- rekla nadvojvodinja, ' vendar je bila Mrija Anuocia:a izvrstna žfna. vrla žena in ti je podarila štiri otroke. Škoda, da je umrla tako mlada." V vnetem prizd-vanju. Qa bi uresničila svoj načrt, je nadvojvodinja Zofija aumoh pozabila, kako kri* o in zavidno je še nedavna tega gledala na Marijo Anuciato. "Ti si napeljala zvezo z njo," je odvrnil Karel Ixtdvik, "a bogme ne venu ali je bila izbera prava. Bojim se, da ne. Nič kaj srečen nisem bil ž njo." "Ker je bila bolna Tvoja bodoča je drugačnega kova. Zdrava kaitor riba. Pametno, čilo, jezgro šestnajstletno detle. Va-ei bodi, če jo dobiš. Konec koncev si v primeri ž njo že rt ar osel Štirideset let ti bo kmalu. Na kolenih lahko xnii\nli* Boga, da te vzame. Kdaj bo konec tvojega žalovanja?" "Maja irteseoa.'' "Torei počakamo do maja. Maja meseca se oženiš." Njegovi ugovor: so le podvojri ddToenost stare nadvoj-rooinje Obiskala je s Karlom Ludvikom gradič Kleinheu-h&cli. ^ Tam je skromno živela vojvodinja-vdova Adelajda! B:aganŠka s svojimi sedmimi otroci, infantom Miguelom in Sestoiicu hčera ki j n je imela z bivšim kraljemj Miguelom že po njegovem petdesetem letu. Izmed teh hčera je bila samo »ajstarejia, Marija des Neves. omožena. Šestnajstletna in-fantka Marija Terezija je bila mlajšim, tee tri cam druga mati. Nadvojvodi je uga;a!a njena steroirtna, nevsiljiva razumnost, i gajalo nm je tudi tu. da ni bila princesa ne lepa, ne grda. Naj-l.oij iniu je pa ugaja c, da ga vzlic veliki raeliki let ni spoštovala kakor strica. ljubila je otroke, nekaj ur zaporedoma ji je moi pripovedovati o svojih otrocih, ni se ga naveličala poslušati. rU čas, ko je on že na pol odločen, sedel v kro^u mladih deklet, je ma:er.i salonu nadvojvodinja Zofija osrečila ovdovelo vojvoJtinjr-v lov o Braganško z obljubo, da bo svatba maja meseca. ^tmde-e^etni vdovi je obraa kar sijal Šesto--nca hčera, ki niso imele denarja, je bila velika skrb njenega SrvJjenja. "Zdaj ostanejo ^amo še štiri," si je mislila sama pri sebi. f.ITlKOVEjlK L. 18M Nesrečno mesto Santander Santander, znano špansko žen vračal domov, si je navad- keeto. siccr ni V^litn sni np n/% it^Virol p.. ---i •___1'vv Napad na konvoj meeto, «icer ni veliko, saj ne|no izlbral za .-voje "bivališče šteje niti 100,(XX) duš. vendar je Santander. Tako so nekdanji opanec na to svoje pomorsko izseljenci počasi v tem mestu m industrijsko mesto zelo po- obrali veliko bogastvo, ki so si nosem Zadnje čase je to mesto ga pridobili v južni Ameriki, važnejše po svoji rudniški in- a' i pa kje drugje na svetu. Bo-! ouetriji, kakor pa kot pri>tani-ško mesto. Ka njegovi morsski obali se razvija tudi kopa iško življenje. Tujski promet, ki ga podpira viada, zelo neguje to panogo narodnega gospodarstva v tem mestu. Dandanes to mesto ni tako slavno, kakor je .bilo v slavni'h časih, fcpc.nske' izgodovine. Bogati Nemjški dopisni urad je sprejel od očividca zanimiv opis napada na angleški konvoj. Poročilo pravi med drugim: Prežimo na zaukazanem položaja. Storiia se je noč. Z ______(vsemi napori iščemo na obzor- gastvo so razodevala izložbena j ju sum-T-jive sence, ki oznanja okna santanderskUi trgovin, j približevanje sovražnega kon-kjer je bilo toiiko razkošja, da voja. Nenadoma slišimo za na Darilo za junijsko nevesto Santander 18. s-toietja je bilo važno mesto z velikimi ladje, delnicami, bilo je mesto, kjer je mogočna španska vojna mornarica imela svoje veliko oporišče. To mesto je od morske strani nekako predmestje Bur-gosa in v izpopolniti. ff ^^ Naroči te pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. ladja "Mjachichaco," ki je bila do vriia naložena z dinamitom. Takrat je bil velik del mesta uničen, toda ljudje so si sami čudovito naglo pimigli iz nesre- tfemorino.. Poeljetni ljudje so!^ brez posebne dinge pomoči, začeli spet iskati stikov z iz- ^r ' * gubiljenimri Spane-icimi dežela- 1 .Toda med ten* se je' marsikaj •spremenilo. Že od leta mi v južni Ameriki, ki so s^ hile otresle španske nadob'asti so pa ohranile špan-ko kulturo, iezik in tradicijo. Španski izseljenec, ki se je iz Santandera vozil v južno Ameriko, je po-aredoval, da^e je gospodarsko življenje na tej in oni strani morja razgibalo. Ko s? je čea nekaj desetletii marsikak španski Izseljenec bogat in premo- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh krititnib tealh Je raketna MUteiJa dnevnih vesti potreben to priročni ATLAS. Iti ga p«UJe-■m niiim naročnikom po rajniijl eenl. — Ntrotita ga r INadaljrranj« prihoda^) Velikost 9H s 1414 Infer 4? vel I k lb strani; 32 barranlb aemljevldoe tnjlb drla* in 0 semljerldor Zdr. drža? In sasUr vodilnih dr-far; 45 svetovnih slik popolnoma o-soačenlb; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovej» zemljevid kale celi ir«t ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE ME]> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- fiKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RU8KA MEJA Cena 35 centov Pošljite svoto v znamkah po S oa. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite • atlasom , ln ko ga Izpolnite ln poMjete k izdajatelja zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemlje* ▼Ide m novimi mejami vojaknjo-etb se dribiT, kakor bodo preme* ajene po sedanji vojni. * NaroČite Atlas pri: •'GLAS NARODA" ti« WEST 18th STREET new v o b k . N. t. 1920 so naloge mesta Santander tako rastle, da jim sredstva tega mesta nikakor niso več bila kos. Španska državna politika pa je bila vedno bo j malenkostna, da bi se bila brigala za usodo tega važnega mesta. Mestna uprava je zaman klicala državo na pomoč, naj pomaga iapdlniti luške naprave in ureidi prometne zveze. Me1-1 o je državo zaman prosilo, naj se pobriga, da bi se začeli izkoriščati zemeljski, zakladi premoga, ki so ležali tik v okolici tega m«?ta. Mesto Santander je celih 15 let bilo prep^ »en« , samemu sebi ter je bilo podobno mestu, ki je polno ugašajočega upanja. V tem stanju ga je presenetila držatf janska vojna. Komaj pa je bila ta končana, «e polagoma potaplja. Rezilne čolne odveT zaijejo in jih spusčajpo v morje. Xa uho nam udarijo klici na pomoč sredi noči. "Pripravite potrebno, da sprejmete brodo-lomtee!" se g1 asi kapitanovo povelje. Napravimo ovinek in čakamo. Kmtahi priplavajo brodolomci do nas. Potegnemo jih na krov, odenemo s toplimi odejami, poživimo s po-žirkom ruma, postrežemo jim s cigaretami. Tako si kmalu opomorejo. 'Mi pa nadaljujemo delo. Zopet pokajo svetilne bombe niši lce v, da je okoli nas svetlo, kakor ob belem dnevu. Ruši-lec nas je odkril, naša pozicija napram njemu je neugodna, zato se morvno iskriti za umetno meglo. V sivem jutru se vrnemo k našecntu izhodišču. Imeli smo uspešno noč. Uničili smo dva sovražna rusilca in »nriibliižno 45.000 britske tona-že. Rojake prosimo, k o poiljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER. : ako je vam le priročno (SINGAPURSKI TRIKOT. Francoski list "Figaro" objavlja o Singapuru članek, v katerem je rečeno: Britska admiraliteta je pred dnevi izjavila, da bo morska tesen med Malezijo in Borneom minirana. Minirana ožina predstavlja pot za vožnjo ladij, ki prihajajo sem iz japonske, iz Indokine ter se tukaj znajdf jo pred velikimi vrati Indijskega oceana na Pacifiku. Na eni strani teh vrat leži ozemlje Malezijskih držav, ki tvorijo sestavni del Brit&kega imperija, odnosno žive pod njegovim protektoratom: na drugi strani pa je Nizoaennska Indija. Tostran mini ranega pasu ležijo najbolj donosni pasovi za priddbivanje kositra in največje plantaže kavčuka nasvetu, da niti ne govorimo o najbogatejših petro ejskih vrelcih na zemlji. Ta kontrola ,?e torej lahko smatra obenem za raz-širenje blokade na del Rumenega morja. Gotovo je da je to Anglija ukrenila v sporazumu z Združenimi državami, katere industrija črpa tukaj iz rudnikov za jeklo in gozdov za kavčuk. Pomen Singa«pura- za med-kontineiitalno trgovino ter im-perijsko strategijo ie velik-: Singapur je veliko središče trgovine s kavčukom, poleg toga pa nekakšna osrednja livarna za kositer. Krasen peložaj mesta s pristaniščem je povrhu vsega še za .okras. To prista- OGROMNE SONČNE PEGE. Znani italijanski raziskovalec potresov in sončnih peg Bendandi poroča, da je sonce pričelo znova močneje delovati. Pojavilo se je 5 skupin ogrom-nih peg, med1 katerimi so nekatere tolikšne, da bi jih pokrilo komaj deset zemeljskih obel. Te pege bodo imele za posledico skoraj verjetno hud«* elektromagneiske motnje na zcmfji. . nišče nima samo izvrstnega položaja, am|)ak je tudi sijajno zavarovano z ogromnimi bazeni. Tukaj se srečujejo vsi tovori, ki jih prevažajo med Indijo, Snndskimi otoki, tukaj teknfujejo kitajski bankirji z evropskimi in japonskimi denarnimi mogotci. . Singapur ima danes J6 do 7 tisoč prebivalcev. Angleži 'so to oporišče sistematično utrjevali skozi 20 let, izvzemši sa- mo čas. ko je bij« na krmilu da je francoska vlada dolo-labo.nst>cna; vlada MacDonal- go milijonov frankov pod- da Potrosil, so za utrjevalnaUre za francoske intelektual- dela mnogo milijard. Toda im-|co. ČE SE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: da je Nemčija dovolila francoskim ujetnikom v nemških taboriščih prejemati in citati francoske liste da so letos spomladi v okolici Pariza obdelali 400 ha zemlje, katero bodo zasadili s po-vrtnino; perijska obramba se ni zadovoljila samo z utrjevanjem mesta in pristanišča, temveč je poleg tega iavežlbala tudi primerno število kopne vojske, ki «e rekrutira iz malezijskega o-zemilja. Del teh čet je danes koncentriran na meji Siama. Britanski naČ.rt za zaščito Indij, kega -oceana in Južnega morja v primeru vojne z Japonsko je znan: Pristanišče Singapur bi bilo v takšnem primeru zaprto, in uredila bi se nova prometna 'linija, ki bi se začela pri obavi Burme. Seg/ila bi od Siama do Avstralije, priključena pa bi ji bila tudi Nizozemska Indija, ki_ razpolaga z dovolj močno -mornarico. Po potrebi bi se obramba na tej črti lahko ojačHa še z ameriškimi vojnimi ladjami. , da je bila pred tremi leti Nemčiji priključena Avstrija, pred cPvema letoma pa Češka in Moravska; da se mora smatrati po izjavi avstralskega zunanjega ministra začetek ameriške pomoči Vciki Britaniji za konec defenzivne vojne v sedanjem spopadu ; da je Amerika dovolila Finski posojilo v znesku 7 milijone«- dolarjev; da stražijo rumunsko obalo Črnega morja skupne mmgfke in rum(unske vojaške straže; da razsaja na Irskem neznana živinska kuga; da se vrše na ozemlju cele Turčije intenzivne vojaške vaje s protiletalskimi topovi. Upa knjiga kulturna poslanka; edprimo jI vrata v ji srce . . . (Finigar) »re. ŽIVI VIRI Spisal IVAN MATIČIC Knjiga je .svojevrsten pojav -T slovenski književnosti, kajti t nji je ▼ trinajstih dolglb poglavjih opisanih trinajst rodov korenskega -naroda od davnlb pačetkov t starem aloraaatvn do daoafinjega dne. Knjiga Je verno xrcalo na Sega StVljenJa in trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mn more nuditi katerokoli na*e zgodovinsko delo. DED- je ZEMLJO otrebil, soral OCE- jo je poaejal in gledal bujno njeno rast SIN- je »orel med teikim klasjem VNUK — ■e ja dTipiH. jsntl Nm »evega i * 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO »2. Avtor knjige ja IVAN MATlClČ, kT je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda" NEW yorr, N,